PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini «« .. Abb. postale I gruppo " ti6D3 7U lir Leto XXIX. Št. 208 (8610) TRST, četrtek, 6. septembra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Dobeirdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, f SLOVESNO ODPRTJE^ ČETRTE^ KONFERENCE NEUVRŠČENIH NA VRHU V Alžiru zasedajo voditelji držav hi predstavljajo polovico človeštva Navzočih 76 delegacij držav članic, 9 držav opazovalk in 15 delegacij osvobodilnih gibanj - Med gosti tudi glavni tajnik združenih narodov Waldheim - Na predlog Tita alžirski predsednik Boumedienne soglasno izvoljen za predsednika konference ALŽIR, 5. — Nocoj se je začela četrta konferenca neuvrščenih držav na vrhu. Slovesna otvoritev je bila v palači narodov v Alžiru. Glavno alžirsko mesto je danes doživelo morda svoj največji dan. Po osvoboditvi izpod francoskega kolonializma. Pred palačo narodov se je zbrala velika množica domačinov, ki so burno pozdravljali prihajajoče delegacije, še posebno pa državne voditelje in voditelje osvobodilnih gibanj. Konference se udeležujejo voditelji 76 držav članic, 9 držav opa- zovalk in IS delegacij osvobodilnih gibanj. Med gosti je tudi predstavnik Vatikana. Na konferenco je prišel tudi glavni tajnik Združenih narodov Kurt VValdheim, ki se bo u-deležil zasedanja državnih glavarjev in predsednikov vlad neuvrščenih držav. VValdheim zastopa na konferenci organizacijo Združenih narodov, v kateri imajo neuvrščene države dvotretjinsko večino. Četrto konferenco neuvrščenih držav na vrhu je odprl predsednik Zambije Kaounda, ki je predsedoval tretji konferenci, ki je bila v Lusaki. Potem ko je povabil navzoče k enominutnemu moku v spo- min žrtev kolonializma, je imel otvoritveni govor alžirski predsednik Boumedienne. V njem je podčrtal izredno važnost gibanja neuvrščenih držav, ki predstavljajo danes polovico človeštva. Neuvrščenost, je dejal Boumedienne, je postala središče pozornosti svetovne politike. Potem ko je ugotovil, da So se odnosi na svetu izredno izboljšali in poudaril, da se tega neuvrščene države izredno veselijo, je dejal, da se vzpostavitev miru ne more omejiti samo na industrializirani svet, saj bi se v tem primeru napetost med bogatimi in revnimi državami še bolj zaostrila. Resničen mir na svetu, je rvagla- ..........................................m ZAHTEVA VSEDRŽAVNE FEDERACIJE UPOKOJENCEV Zvišati najnižje pokojnine na tretjino poprečne plače Kovinarji UIL za odločen boj proti draginji RIM, 5. — Vsedržavna federacija sindikata upokojencev CCjlL, CISL in UIL je danes zavzela odločno Stališče v zvezi z napovedanim povišanjem Pokojnin. Federacija pravi, da če bo vlada sprejela zasilne ukrepe omejene na minimalne starostne in socialne pokojnine, ne bo s tem v nobeni meri zadovoljila upravičenih zah-tev velike večine upokojencev in bo zato naletela na odločen odpor sindikalnih organizacij. Federacija poudarja, da je' dogo-v°r med sindikalnimi organizacijami in vlado še vedno veljaven in pravi, da sta zahteva o združitvi vseh minimalnih pokojnin na eno tretjino poprečne plače zaposlenega delavca ter navezava pokojnin na dinamiko plač, Psnovni in neločljivi. Federacija upokojencev napoveduje, da bo dala pobudo za mobilizacijo svojih članov ter da bo pozvala delavske sindikate na solidarnost, v °dločnem boju in pritisku na vlado, da sprejme ustrezne ukrepe, ki jih dbe časa pričakujejo milijoni upokojencev. V Pizi pa se je začelo zasedanje teatralnega komiteja kovinarskega sindikata UIL. Glavni tajnik Benvenuto v uvodnem poročilu ugotovil, da Je delavski razred izbojeval veliko zmago proti politiki desnosredinske vlade in postavil osnovo za stvarno sodelovanje med sindikati in javno llPravo. Benvenuto je zahteval, da •Pora vlada sprejeti točne obveznosti, d® bo poskrbela za reformo zdravstva, šole, prevozov, zakonikov javne uPrave, službe javnega obveščanja in radiotelevizije. Dejal je, da bodo sindikati ocenjevali vladno delovanje prav na osnovi sprejemanja ukrepov o teh vPrašanjih. Glede boja proti draginji ba je omenil, da je treba predvsem nastopiti proti špekulantom, ki se ne skrivajo samo v vrstah male trgo-vine. temveč jih najdemo predvsem o® visoki ravni. V tem okviru, je dejal Benvenuto, bi sprememba cenikov velikih industrij in povišanje bencina škodljivo vplivala na vse ostale cene. Proti tem ukrepom bo celotno sindikalno gibanje odločno nastopilo. Kmalu nov radikalni dnevnik RIM, 5. — Radialna stranka sporoča ,da bo s 13. septembrom začela izdajati svoj nov dnevnik z i-menom »Liberazione*. Vsebino, značilnost in finansiranje novega dnevnika bodo radikalci obrazložili na tiskovni konferenci, ki bo v soboto v Rimu. V Parizu zasedanje «skupine dvajs«tih» PARIZ, 5. — Tukaj zaseda tako imenovana »skupina dvajsetih*, ki mora sestaviti v grobih obrisih o-snutek sporazuma o preureditvi mednarodnega denarnega sistema. O tem sporazumu bodo razpravlja li na glavni skupščini Mednarod nega denarnega sklada, ki bo od 24. do 28. tega meseca. Delo »skupine dvajsetih* poteka v popolni tajnosti. Kljub temu pa se je zvedelo, da med predstavniki najmočnejših gospodarskih sil na svetu vlada precejšnje nesoglasje glede 'bodoče mednarodne denarne ureditve. Skupina zaseda sicer na tehnični ravni in politična vprašanja bodo morali rešiti ministri članic Mednarodnega denarnega sklada na prihodnjem sestanku. V Parizu menijo, da bo treba to vprašanje čimprej rešiti, saj se prepogosto pojavljajo denarne krize, ki spravljajo v težavo zdaj eno, zdaj drugo zahodno državo. sil Boumedienne, se ne ma-e avtomatično uveljaviti zgolj z izboljšanjem odnosov med velikimi silami in s prenosom konfliktnih področij na druge dele sveta. V teh pogojih bi bil mir v službi osvajalnih sil proti malim in šibkim državam in narodom. Boumedienne je poudaril, da jc treba čimprej odpraviti načelo »varuštva nad svetom*. V svojem otvoritvenem govoru je alžirski predsednik še posebno omenil nevarnost, ki se poraja v arabskem svetu, kjer kapitalistične države. katere imajo petrolejske vrelce, grozijo z vojaškim posredovanjem. V tej zvezi je obsodil imperialistično politiko, ki ima Izrael za instrument agresije in zatiranja na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Jugoslovanski predsednik Tito je predlagal Boumedienna za predsednika četrte konference neuvrščenih na vrhu. Pri tem je dejal, da se bodo neuvrščene države s tem samo delno oddolžile svojim gostiteljem za vzorno prireditev konference in za izredno gostoljubnost. Titov predlog je bil soglasno sprejet z burnim ploskanjem v dvorani. Nato so imeli pozdravne govore predsednica indijske vlade Indira Ghan-di. egiptovski predsednik Sadat, za Latinsko Ameriko je govoril čilski zunanji minister Almejda, ki je še posebno opozoril navzoče na poskuse reakcionarnih in imperialističnih sil, da bi preprečili čilskemu narodu o-svoboditev izpod neokolonializma. Med drugimi je govoril tudi glavni tajnik Združenih narodov Kurt Waldheim, ki je izrazil zadovoljstvo zaradi vabila in zaželel konferenci obilo uspehov. Wald-heim je poudaril veliko vlogo neuvrščenih držav v boju za mir in enakopravnost na svetu. Vsa svetovna javnost z izrednim zanimanjem sprejela zasedanje predstavnikov, ki zastopajo polovico človeštva in ki imajo iz dneva v dan vedno večjo odločujočo moč pri ureditvi svetovnih razmer. Neuvrščene države so postale močna sila v svetu, ki je neločljiva od boja za mir, enakopravnost in odpravo vsake nadvlade industrijsko razvitih držav in narodov nad nerazvitim. Navzočnost na konferenci predstavnikov vseh osvobodilnih gibanj pa daje gibanju neuvrščenosti še bolj izrazit gi-čat, protiimperialistične in protikolo-nialistične svetovne skupnosti. Konferenca neuvrščenih držav na vrhu v Alžiru je eden najvažnejših mednarodnih političnih dogodkov v letošnjem letu. Konferenca zaseda v obdobju močnega popuščanja napetosti na svetu, za kar imajo veliko zaslugo prav neuvščene države. Sedaj pa je prišel čas, da se neuvščene države začnejo odločno boriti za preureditev celotnega svetovnega gospodarskega sistema, da se najprej zmanjša razlika gospodaske rasti med razvitimi in nerazvitimi državami in da se končno odpravijo globoke razlike, ki obstajajo med »Severom* in »Jugom*. Zdaj bodo voditelji in delegacije neuvrščenih držav do sobote obravnavali številne politične in gospodarske probleme, ki pretresajo sodobni svet in poiskali čimvečjo e-notnost pri reševanju teh vprašanj. Njihovo delo bo naporno, čeprav je bilo mnogo dela že opravljenega v preteklih dneh na sestankih pripravljalnega odbora in zunanjih ministrov. Že pred začetkom konference so se številni državni glavarji in predsedniki vlad takoj po Drihodu v Alžir sestali in pogovarjali o najrazličnejših vprašanjih in skušah že vnaprej najti vse tiste skupne točke, ki jih bodo v prihodnjih dneh v obširni razpravi združevale, da postavijo nove, trdnejše temelje politiki neuvrščenosti v svetu. Med navzočimi državnimi glavarji je bila aktivnost jugoslovanskega pred- sednika Tita izredno velika. Od prihoda v Alžir 2. septembra do danes se je predsednik Tito sestal s 15 voditelji držav in delegacij in z glavnim tajnikom Združenih narodov Waldheimom. V jugoslovanski delegaciji je tudi Edvard Kardelj, ki je včeraj izjavil ljubljanskemu »Delu*, da »Jugoslavija in še posebej predsednik Tito uživata izjemno velik ugled med neuvrščenimi državami*. V Alžir prihajajo iz vseh krajev in koncev sveta poslanice in pozdravne brzojavke državnih glavar jev in predsednikov vlad. Včeraj in danes so prispele tudi poslanice Čuenlaja, Kosig;na in Poagornega, Allendeja, Giereka, Leoneja, Ceau-sesca, Brandta in drugih. Svetovno javnost bo obveščalo o tem dogodku več kot 700 poročevalcev, ki so prišli iz vseh držav in vseh kontinentov sveta. Nihče ni hotel biti odsoten v Alžiru. Skupina policijskih agentov pred veleposlaništvom Saudove Arabije v Parizu, ki so jo zasedli arabski teroristi, ki imajo v svojih rokah II talcev .......„.....ml........................„........................miitiiiimimmmiiiimmiiiiMiii.........................................................................................m..........................mm..... DRZNA AKCIJA ARABSKIH KOMANDOSOV V PARIZU Skupina šestih palestinskih teroristov zasedla veleposlaništvo Saudove Arabije V njihovih rokah je 11 talcev, med katerimi štiri ženske - Teroristi zahtevajo osvoboditev palestinskega voditelja Abuja Dauda, zase pa letalo - Karabinjerji v Rimu preprečili atentat na izraelsko letalo PARIZ, 5. — Nekaj po 10. uri je skupina oboroženih mož vdrla v veleposlaništvo Saudove Arabije v Parizu in ga zasedla. Po poročilih pariške policije kaže, da sestavlja skupino pet ali šest mož, ki so zajeli v veleposlaništvu tudi 11 talcev, med katerimi sta dve francoski državljanki in devet funkcionarjev veleposlaništva. Teroristi so izjavili, da so pripadniki palestinske skupine »El ikad» (kazen) Zahtevali so osvoboditev Abu Dauda, ki je zaprt v jordanskih zaporih, ker so ga najprej obsodili na smrt, nakar mu je kralj Husein spremenil kazen v dosmrtno ječo zaradi atentata na varnost države. Zahtevali so tudi letalo zase in za talce, ki naj bi jih odpeljalo v neko arabsko prestolnico. S Palestinci se pogaja veleposla- nik Kuvaita, ki jih je skušal prepričati, naj osvobodijo talce in izročijo orožje, v zameno pa jim je zagotovil nemoten odhod iz Francije. Vsa pogajanja so bila zaman: Palestinci so postavili tri ultimate, od katerih bo zadnji potekel ob 1. uri po polnoči. V njem zahtevajo osvoboditev Abu Dauda ter letalo za odhod, v nasprotnem primeru pa da bodo začeli pobijati talce. Prišlo je tudi do razburljivega razpleta, ko je približno ob 20.30 padlo z drugega nadstropja palače, v kateri je veleposlaništvo, človeško telo. V prvem trenutku so nrslili, da so teroristi začeli uresničevati svoje grožnje in da so umorili prvega talca. Izkazalo pa se je, da je eden od arabskih funkcionarjev, ki so bili zaprti v veleposlaništvu, zgubil živce, razbil okensko steklo ter si skušal prerezati žile. Palestinci so ga zato vrgli na cesto. Vodstvo palestinskega osvobodilnega gibanja v Bejrutu je objayilo sporočilo, v katerem zanika obstoj skupine »El ikad* in zagotavlja, da nima s teroristi, ki so v veleposlaništvu Saudove Arabije v Parizu, nobene zveze. Pariška policija je takoj, ko so jo obvestili o zasedbi veleposlaništva, posegla z močnimi silami. Vse ulice okrog veleposlaništva so zastražene, na strehah in oknih sosed; nih hiš pa prež\jo ostrostrelci, ki opazujejo skozi daljnoglede svojih pušk, kaj se dogaja v poslopju. Poleg kuvajtskega se pogajajo s teroristi še libijski veleposlanik in odpravnika poslov Sirije in Egipta, ki skušajo prepričati teroriste naj se odpovedo svojemu načrtu, saj jih francoske oblasti nikoli ne bodo pustile, da nemoteno odidejo. Skupina pa vztraja pri svoji zahtevi po letalu, zahtevo po osvoboditvi Abu Dauda pa je v poznih večernih urah opustila. Grozi pa, da bo ubila talce ter naredila množični samomor, češ da je minirala poslopje- Pozno ponoči so teroristom in talcem prinesli nekaj pijače in obloženih kruhkov, teroristi pa so izjavili, da so pripravljeni izpustiti štiri ženske, ki so med talci, če bo eden od arabskih veleposlanikov v Parizu privolil, da jih nadomesti. Kaže, da je iraški veleposlanik že pristal na to. Po izjavah funkcionarja, ki so ga teroristi vrgli skozi okno, naj bi vsak terorist bil oborožen z brzostrelko in ročno bombo. Okrog polnoči so francoske oblasti sporočile Arabcem, da so pripravljene pustiti, da odidejo, če bodo prej izpustili talce. Pred poslop- je veleposlaništva je prispel tudi manjši avtobus, s katerim naj bi se odpeljali na letališče. RIM, 5. — Karabinjerji italijanske protiobveščevalne službe so včeraj ponoči vdrli v neko stanovanje v Ostii, kjer so zaplenili diva sodobna metalca ra«cet sovjetske izdelave. V stanovanju so o'etirali libanonskega državljana Azmija Amyja, starega 23 let. Aretirali so tudi štiri Arabce v hotelu »Atlas* v Rimu, ki so jih v prejšnjih dneh videli v družbi Azmija Amyja. Gre za Ahmeda Hadithija iz Bagdada, za Alžirca Amina Elhendija, za Libijca Alija Al Ferganija ter za Sirca Gabriela Hourija. Kaže, da je peterica imela namen sestreliti letalo izraelske letalske družbe «E1 Al», ki bi moralo danes pristati na rimskem letališču Fiumicino. Orožje, ki so ga karabinjerji zaplenili, je izredno dovršeno, razpolaga z napravo z infrardečimi žarki, ki pripelje raketo na cilj z veliko gotovostjo. Kako je prišlo do odkritja skupine Arabcev še ni popolnoma jasno. Kaže, n..minulim.mmuiminimm.■mmmmimimii..............mm...mm.mm.................mn VČERAJ NISO ZABELEŽILI NOBENEGA NOVEGA SMRTNEGA PRIMERA Epidemija kolere v južnih pokrajinah upada Bolezen še ni premagana, število novih obolenj pa se postopoma manjša da je v prejšnjih dneh nekdo obvestil karabinjerje, da bodo izvršili proti-izraelski atentat z orožjem, ki se ga do sedaj ni nihče poslužil. Karabinjerji so takoj začeli s preiskavami. Ugotovili so, da je konec avgusta prispela v Italijo skupina štirih Arabcev, ki so jih potem izsledili v hotelu »Atlas*. Agenti so jim več dni neopazno sledili in tako opazili, da so prinesli dva zajetna zavoja v neko stanovanje v Ostio. Ugotovili so tudi, da je stanovanje najel za mesec dni libanonski državljan Azmi Amy. V torek ponoči so vstopih v Amyjevo stanovanje in med preiskavo našli omenjeno orožje skrito v omari. Metalca raket sta dolga približno 170 cm, v njiju pa sta bili dve 135 cm dolgi raketi, pripravljeni za izstrelitev. Italijanske oblasti so Arabce a-retirale zaradi nedovoljene posesti vojnega orožja in jih po zasliševanju odpeljale v zapor v Viterbo. Rakete, ki so jih zaplenili lahko zadenejo letala, ki letijo do 3.000 m visoko in s hitrostjo, ki ne sme biti večja kot 750 km na uro. Po mnenju karabinjerjev naj M atentatorji skušali zadeti izraelsko letalo, ki leti na progi Tel Aviv — Rim — New York, neposredno pred pristankom, ko bi letelo v višini kakih 100 metrov nad obalo. Rakete tega tipa naj bi imele samo ameriška, britanska in sovjetska vojska. Ugotavljajo tudi, da so štirje Arabci izbrali hotel «Atlas», ker leži v rimski mestni četrti, kjer je mnogo arabskih in afriških študentov, tako da bi njihova prisotnost ne vzbudila suma. Bolničar i masko na obrazu se pogovarja s sorodnicami bolnikov pred neapeljsko bolnišnico «Cotugno» NEAPELJ, 5. — čeprav je epidemija kolere v južni Italiji vse prej kot premagana, niso danes zabeležili nobenega novega smrtnega primera, še vedno se zateka v ba-rijsko in neapeljsko bolnišnico precejšnje število ljudi, ki kažejo simp-tone kolere. Na srečo gre v veliki večini primerov samo za navaden gastroenteritis, ki je kot kaže, v tistih krajih že prirojen spričo klavrnih higienskih razmer. Medtem so zabeležili v Toskani še en primer kolere, poleg tistega, ki so ga ugotovili včeraj. Gre za mladeniča iz Prata, ki je v drugi polovici avgusta, verjetno v Foggi snedel porcijo surovih školjk, kar ga je očitno drago stalo. Toskanske oblasti so že včeraj, takoj potem ko so ugotovili prvi primer kolere, sprožile vrsto ukrepov, ki so jih danes še poostrili. V Neaplju so školjke še vedno na zatožni klopi, kot glavni krivci sedanje epidemije. Karabinjerji - potapljači so danes vzeli po nekaj školjk iz vseh gojišč vzdolž neapeljske obale, da bi jih proučili v pokrajinskem laboratoriju za higieno in profilakso. Oblasti so medtem preklicale dovoljenje za gojenje školjk tudi edinima dvema zadrugama, ki sta ga imeli. V obrazložitvi ukrepa je rečeno, da zadrugi nista spoštovali nekaj jasnih določil. Ri- barnice so v vseh italijanskih mes-. Jugu. Prebivalci v predmestjih os-tih ostale popolnoma prazne. Mi- j tro protestirajo, ker so oblasti pos-nistrstvo za zdravstvo je moralo ob- krbele samo za središčne ulice, v javiti pojasnilo v zvezi s prepovedjo prodaje mehkužcev. Pojasnilo je, da prepoved sploh ne zadeva glavonož-cev (kalamari, sipe itd), rakov in rib, temveč samo školjke. Ribe in glavonožci po svojem telesnem ustroju in predvsem zaradi dejstva, da jih uživamo kuhane, ne morejo povzročiti nobene nalezljive bolezni. Prepoved prodaje školjk je povzročila Italiji ogorčene proteste s strani tako pridelovalcev kot prodajalcev. V Milanu, kjer so oblasti zaplenile večjo pošiljko školjk, so prodajalci v ribji tržnici uprizorili protestno manifestacijo in zagrozili, da ne bodo prodajali niti drugih vrst rib. Morali so poseči karabinjerji in policija, da so preprečili hujše izgrede. V južni Italiji so povsod poostrili nadzorstvo nad tistimi, ki prodajajo školjke. Zaprli so več restavracij, v katerih so našli več sto kilogramov školjk. Akcija za cepljenje prebivalstva se je v središču Neaplja in Barija praktično zaključila. Manj ugoden je položaj v predmestjih, kjer so še vedno velike vrste pred ambulantami. V ospredju je tudi vprašanje mestne čistoče, problem, ki od vedno tare mesta na italijanskem predmestjih, v revnejših mestnih četrtih, pa se kopičijo po ulicah kupi smeti, po katerih se nemoteno pasejo podgane in so leglo najrazličnejšega mrčesa. Občinske uprave se opravičujejo, češ da nimajo dovolj uslužbencev, da bi poskrbele za vse. Isto velja tudi za dezinfetacijo mestnih ulic. RIM, 5. - Glavni tajnik KPI Berlinguer je danes sprejel člana političnega urada čilske komunistične partije Teitelboima, ki je prišel v Italijo na vsedržavni festival Unita. Prav tako se je Berlinguer pogovarjal s tajnikom španske komunistične partije Carril-lom. Z obema je obravnaval medsebojne odnose ter položaj v svetu. liiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiniiii Sinoči je bilo v Alžiru slovesno odprtje četrte konference neuvrščenih držav na vrhu. Konferenco je odprl zambijski predsednik Kaounda. Na predlog jugoslovanskega predsednika Tita so delegacije s ploskanjem izvolile alžirskega predsednika Boumedienna za predsednika konference. Boumedienne je imel otvoritveni govor, v katerem je poudaril izreden pomen politike neuvrščenih držav za mir in napredek na svetu. Konference se udeležuje 76 držav članic, 9 držav opazovalk in 15 delegacij osvobodilnih gibanj. Zasedanje bo trajaio do prihodnje sobote in na njem bodo državni glavarji in predsedniki vlad neuvrščenih držav razpravljali o najvažnejših vprašanjih na svetu, še posebno pa o boju proti imperializmu in neokolonializmu, o boju nerazvitih držav za boljše gospodarske razmere, o boju za enakopravnost »malih z »veki mi*. v ji '"m In c*- ? ■ ' h oho ložinUi Ai;.Lrc.v vdila v vt epo slaništvo Saudove Arabije, zajela 11 talcev, med katerimi so štiri ženske in zahtevalo osvoboditev palestinskega voditelja Abuja Dauda ter letalo, s katerim bi iahko odpotovali v neko arabsko prestolnico. Francoske oblasti so jim pripraviljene dati na razpolago letalo pod pogojem, da spustijo talce in izročijo orožje. Karabinjerji so v Kirnu odkrili načrt za atentat na izruesko letalo. Skupina petih Arabcev, ki so bili oboroženi z dvema metalcema raket, naj bi skušala včeraj sestreliti izraelsko letalo neposredno pred pristankom. Epidemija kolere v južnih pokrajinah je v zastoju. Včeraj niso zabeležili nobenega novega simluega primera, število ljudi, ki se zatekajo v bolnišnice zaradi kolere pa je vedno manjše. Vsi uradni krogi v Trstu so odločno zanikali vest. po kaieri naj bi v bolnišnici pri Magdaleni sprejeli bolnika, za katerega naj bi obstajal sum, da :ma kolero. Vest je razširil tržaški italijanski dnevnik in je povzročila med prebivalstvom precej preplaha. V resnici gre za primer navadnega črevesnega obolenja. V Bazovici je bila sinoči uvodna slovesnost pred nedojskim odkritjem spomenika padlim v NOV*. M'adina je priredila 1tafel.il tek od Opčin do spomenika v gradnji in se pred njim poklonila spominu vseh, ki so nadii v boju proti fašizmu in za osvoboditev, (štafeto je tako v Ed tvid kot v vaseh. skozi katere je šla, sprejelo zelo veliko domačinov. V Gorici so se sintfi začeli tradicionalni goriški folklorni dnevi z udeležbo izvedencev za tolkle ro in folklo.mb skupin iz mnogih evropskih držav. ZANIKANA ALARMANTNA VEST TRŽAŠKEGA ITALIJANSKEGA DNEVNIKA V Trstu ni nobenega primera okuženja z bacilom kolere Šofer iz Trevisa, ki se zdravi v bolnišnici pri Magdaleni, ima samo nalezljivo vnetje črevesja Tudi včeraj dolga vrsta pred občinskim higienskim uradom • Prepoved gojenja klapavic Zdravstveni položaj v naši pokrajini je še vedno nespremenjen, to pa pomeni, da ni nobene neposredne nevarnosti kolere. Vest, ki jo je včeraj objavil tržaški italijanski dnevnik o dozdevnem primeru obolenja za kolero v Trstu je popolnoma neutemeljena. Kljub temu pa je povzročila precej preplaha, tako da se je včeraj dopoldne nabrala pred higienskim uradom dolga vrsta ljudi ki so hoteli na vsak način biti cepljeni. Po mnenju zdravstvenih organov pa je množično cepljenje nepotrebno in zato cepijo samo tiste osebe, ki morajo potovati v okužene predele Italije ali v tiste države, ki zahtevajo od vseh italijanskih državljanov BO MORDA DAL KOMU MISLITI Francoski avtomobilski park je v skrajno slabem stanju Lani je obležalo na cestah 16.600 žrtev - Nagrada malomarnosti Servisna služba pomanjkljiva, zavest se slabša - Zgovorna reportaža Tudi če bi vsi avtomobilski motorji delali brezhibno, bi dvesto in več milijonov avtomobilov dovolj krepko onesnaževalo in zastrupljajo zrak, saj je znano, da avtomobilski motor slabo izkorišča gorivo in uhaja zato iz izpušnih cevi veliko strupenih plinov. Če pa je motor avtomobila star in izrabljen, je to tem slabše. Vča-Bih se za kakim avtomobilom vije cel oblak dima, kot za parno lokomotivo. Res je, da je v teh primerih krivo za oblak dima predvsem olje, ki se meša z gorivom in izgoreva v oblak dima, toda če ao tesnila za olje tako neučinkovita, je gotovo, da je v takem primeru ves motor bolj izrabljen in za takšnim avtomobilom bo ostalo v zraku več strupov kot za avtomobilom, ki ima motor, ki deluje brezhibno. Zaradi tega obstajajo pri nas tudi zakonski predpisi, ki obvezujejo lastnika avtomobila, da da od časa do časa v kontrolo svoje vozilo, organi javne varnosti pa so dolžni vozilo »z oblakom dima* ustaviti in mu naložiti globo. Kar velja za motor, prav gotovo velja tudi za ostale »življenjske* dele avtomobila. Bolj je vozilo staro in izrabljeno in bolj je vozilo zanemarjeno, slabše delujejo njegovi «življenjski» organi, to se pravi motor, zavore, električna mreža, amortizerji itd., itd. Odtod tudi toliko prometnih nesreč, ki jih ne moremo pripisati le človeku, vozaču, pač pa pomanj kljvemu vozilu. Ker ima Francija razmeroma veliko prometnih nesreč in tudi veliko smrtnih incidentov, saj so se lani približali že 17 tisočem mrtvih, je francoska vlada pred časom hotela uvesti obvezno tehnično preverjanje vozil, tako kot je po zakonu pri nas. Toda Francozi so se temu uprli in vse je bilo odloženo za pol leta. Predlog je namreč odklonil »izvoljeni francoski narod*, to se pravi, da so zakonski predlog odklonili tisti Francozi, ki so bili izvoljeni v parlament. Zaradi tega francoski avto- ■ ' ‘5 V soboto zvečer je PD Prosek - Kontovel začelo prosvetno sezono 1973-74 z večernim koncertom na prostoru športnega društva na Kontovelu. Poleg domačega zbora, ki ga vidimo na gornji sliki, je nastopil tudi pevski zbor S. Kumar iz Repna, ki ga vidimo na spodnji sliki sreč. Zato ni nič čudnega, da je lani izgubio življenje na francoskih cestah 16.617 oseb. Podrobnejše raziskovanje in proučevanje prometnih incidentov je pokazalo, da bi mogli preprečiti najmanj 11.500 hujših nesreč, pri čemer bi bili rešili vsaj 2000 življenj. Vrhu tega ne bi bilo 17.000 huje pohabljenih potnikov. Pri tem pa je vendarle treba poudariti, da v Franciji ni tako lahko opraviti temeljitega tehničnega pregleda vozila. Že omenjena organizacija »Scop-Auto* deluje v Parizu šele 2 let-'. Res je, da imajo nekatera velika avtomobilska podjetja, kot so Volkswagen, Renault in Ford itd. svoje «Diagno-stic-Service*, toda tega je malo in 130 slabo opremljenih premičnh delavnic avtomobilskih klubov tudi ne zaleže v morju avtomobilov, ki krožijo pa francoskih cestah. -V-veliki gneči na cestah pa-tudi ni lahko odkriti vozila, ki šo tehnično »šibka*. Istočasno pa tudi v teh, redkih servisnih .službah,, ki šmo jih pravkar navedli, ni bilo zadnje čase velike gneče. V lanskem letu se je odločilo za tehnični pregled svojih vozil komaj nekaj tisoč lastnikov avtomobilov, kar je praktično «kapljica v morju* 1-1 milijonov francoskih avtomobilov. Francoske oblasti skušajo vozače prepričat1' o nujnosti treznejšega uporabljanja vozil na dokaj izrazit način. Francoska televizija ORTF na primer je napravila zelo «zgovorno in izrazito* reportažo. Izbrala je mestece Mazamet in pripravila vseh njpgovih 16.610 prebivalcev, da so za pol ure »legli* po ulicah svojega mesteca, hkrati pa so vsa vozila v tem mestu »razmetali* tako, kot bi bilo prišlo do incidentov. Nato so s televizijsko kamero krožili po ulicah in posneli vse, kar je bilo videti. Francoski televizijski gledalci so nato pol ure gledali »smrt na francoskih cestah*, namreč »krvni davek*, ki ga zahteva neurejeni francoski avtomobilizem. 16.610 »mrličev* je marsikoga pretreslo. Morda bi se iz te pobude znalo kaj izemiti. Vsaj to, da bi ne odklonili več zakona o obveznem tehničnem pregledu avtomobilov. mobilisti še niso dolžni dati svoja vozila v pregled, pa čeprav strokovnjaki trdijo, da je med velikanskim francoskim avtomobil-sk m parkom »veliko starega železa*, saj kroži po francoskih avtomobilskih cestah (če ne upoštevamo tujih turistov) 14 milijonov vozil, od katerih pa je 50 odst. starih nad pet let, 20 odst. pa starejših od deset let, to se pravi, da je vsako peto vezilo, ki ga srečamo na francoskih cestah, starejše od deset let, in kol kor ne gre za kakega rolls royceja, volvo ali kakega podobnega tipa vozila »višje kvalitete*, je to že »premikajoče se staro železo*. «Kot edina industrijsko močno razvita dežela Francija ne le da dopušča na cestah nevarno izrabljena vozila, pač pa lastnike starih prometnih sredstev celo nagra-juLjg**,je zapisal francoski list »Le Point*. Po francoskem zakonu namreč plača lastnik avtomobila 1$ .50 odst. avtomobilske takse, če ima vozilo, ki je-staro vsaj pet let, za »starce*, ki se kljub temu, da so stari 25 in več let, še premikajo po cestah, pa je lastnik oproščen vsake takse. Torej .je nekako logično, da bo marsikateri vozač oziroma lastnik avtomobila skušal ohraniti svoje vozilo vsaj dolgo čez pet let, ker bo s tem prihranil na taksah. Ker si danes privošči avtomobil tudi marsikdo, ki bi ga po svojih dohodkih normalno ne zmogel, je logično, da varčuje tudi pri takšnih izdatkih, iz česar posredno sledi, da je avtomobilski park v Franciji s tehnične strani zelo slab. Tako so logično sklepali, in praktično tudi dokazali. Tehniki osmih servisnih postaj »Scop-Auto* v Parizu so pregledali 15 tisoč avtomobilov, seveda s pristankom njihovih lastnikov, in pri tem prišli do nekaterih dokaj zaskrbljujočih podatkov: 45 odst. francoskih vozil :ma »nevarno izlizane gume*, 18 odst. vozil ni imelo zavof v redu, kar 54 id stotkov vozil pa ni imelo v redu ročnih zavor. Stanje tega že nekontroliranega voznega parka se logično spravlja v zvezo s številom prometnih ne- nilllllHIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllMIIIIIIIIIIIllllllfllllllllll^lllllllllllllllMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIMlIllllllllllllllllllllllllUllllimillllllllllllllllllllllll Zgovorni podatki o tem, kako so se razvila nekatera azijska področja Sovjetske zveze nekdanjih kraljev in cesarjev. Njegova obleka se imenuje ma-nagement, to je umetnost vodenja, religija naših dni. V resnici pa obleke ni, ostal je samo njen mit. Podoba managerja se je rodila v Angliji. Prvi manager ji so bili poslovni ljudje Indijske družbe. Trgovali so z britanskimi kolonijami. Kupovali so s tujim denarjem in prodajali v imenu tretjih. Znanstvena zamisel managerstva pa je zrasla v ZDA. Pred drugo svetovno vojno, ko so se velika gospodarska podjetja združevala v mogočne truste, so delničarji zaupali svojo usodo možem, ki so se specializirali v vodenju in organiziranju. Cesarstvo Du Pont je nastalo po zaslugi teh mož. To so bili spretni in sposobni organizatorji. Sklenili so, da bodo tudi druge naučili svojih spretnosti in ustanovili šole za manager-je. Iz svojega dela so ustvarili umetnost, filozofijo. Toda dela in-dustrijca ali trgovca ni mogoče teorizirati. Vzgoja je čisto nekaj drugega od trgovine. O človeku ne moremo reči, da je bil včeraj vzgojen 83-odstotno, jutri pa 93-odstotno. O izdelku pa lahko rečemo, da nam je prinesel veliko ali malo dobička. Američani so hoteli Evropejcem pokazati, da jih lahko tudi oni nekaj naučijo. Evropejci so temu verjeli, ker so se jim ameriški managerji zdeli neprekosljivi, v resnici pa niso bili nič boljši od angleških, nemških, francoskih ali japonskih. Njihova sposobnost ni imela nič čarobnega. Uspešnost nekaterih ameriških družb si lahko razlagamo z dejstvom, da lahko prenesejo izgubo, ki bi v Evropi uničila že velika podjetja. Poznamo imena mogočnih družb IBM, General Motors itd., pozabili pa smo na ameriška združenja, ki so propadla. Industrija konserv Campbell, na primer, je v enem letu v Angliji izgubila nad 4 milijarde lir, ker se angleški kuoci niso mogli privaditi na ameriške konserve. Telefonski sistem newyorške družbe American Telephone and Telegraph se je krepko zamajal. Telefonsko omrežje je bilo preobremenjeno. Leta in leta je družba z nenehno reklamo spodbujala ljudi, naj si omislijo telefon, nihče pa ni pomislil na učinek reklame. V šolah, kjer se učijo bodoči managerji, poučujejo najrazličnejše predmete; ne pa najosnovnejšega: kako postati dober vodja in sposoben organizator. Trgovina in industrija nista učna predmeta, še najmanj eksaktni vedi. Če zna kdo prodajati konserve. ni rečeno, da bo prav tako lahko prodajal tudi aluminij. Spretnosti trgovanja se ne da naučiti v šol!, spretnost prinesejo šele izkušnje. Moderni managerji so pozabili, kaj je jedro njihovega poklica. Glavni namen managerske službe je dobiček. Prejemki morajo biti večji od izdatkov Vsak preprost mesar to ve. Današnji ma-nažerji sanjajo o visoko leteč h Ciljih, kot so uspeh, povečanje družbe, racionalizacija dela, u-stvarjanje novih izdelkov, pred katerimi bodo kupci in konkurenti strmeli. Vse to so čudovite stvari, če ustvarijo dobiček in niso same sebi namen. Dobiček je že od nekdaj rezultat vsake trgovske dejavnosti, rezultat, ne objekt. Objekt je denar. Managerji so dobičku dali nov pojem. Prepričani so, da služijo dobiček, ne denar. Na videz je isto, v resnici pa ni tako. Trgovec, ki spravi v blagajno bankovec, ima v rokah denar. Sele kasneje bo vedel, ali je to tudi dobiček Medtem lahko z denarjem kupi blago. Manager si noče z denarjem umazati rok. Zaupa računom in njegov dobiček je ves na papirju. V začetku to ustreza resničnemu položaju, kasneje se resnica vse bolj odmika. Manager ne verjame denarju, verjame računom in živi od abstrakcije. Praktično ima družba v aktivni bilanci veliko nepremičnin, vprašanje pa je, če bo zanje v primeru nujne potrebe dobila predvideno ceno. Velikan Rolls Royce je propadel prav zaradi nelikvidnosti. Prepad, ki so ga moderni managerji naredili med seboj in delavci, je že marsikatero r ljetje spravil v nevarnost. V angleški tovarni avtomobilskih gum Dun-lop so uvedli nove stroje. Ti so pasaste gume proizvajali s tako naglico, da so delavci zahtevali sestanek z upravo podjetja, ker delu strojev niso mogli slediti. Komaj po enajstih mesecih, ko so proučili na stotine različnih načinov organizacije dela in sprejeli predloge delavcev, se je proizvodnja povečala. Tovarna je plačala zelo visoko ceno za to zamisel, katero so managerji stuhtali za pisalno mizo. Svet managerjev je slonokoščeni stolp, v katerem mislijo, odločajo, organizirajo, ne da bi se menili za delavca in tržišče. Tržišče so preimenovali v marketing. Idealen delavec bi po njihovem moral vedno ubogati brez u-govora, nikoli bi se ne smel zmotiti, moral bi biti natančen, čist, urejen, proizvajati bi moral vedno več in sprejeti plačo, katero mu je določi manager. Kdo ve, zakaj bi ne smel biti delavec boljši od managerja, ki se po navadi upira zakonom, se pogosto zmoti, je le redkokdaj natančen in zahteva vedno višjo plačo. Bolj je posel tvegan, tem zanimivejši je za managerja. Saj ne tvega svojega denarja, temveč sredstva delničarjev. Še nihče ni vložil svojega denarja v družbo, kjer je zaposlen. Managerji so svoje delo obdali z bliščem in ne razumejo, da praktično opravljajo isto delo kot prodajalec na trgu z zelenjavo. Nekaterim se zdi imenitnejše, co delajo daleč od «trgovine», z vzvišenega mesta. Direktor pomorske družbe «Cunard Line* ni še nikoli potoval z ladjo. V tovarnah Du Pont so pred vojno odkrili revolucionarno tkanino — najlon. Ko so kasneje odkrili še orlon, so bili managerji prepričani, da bo najlon premagan. Niso pomislili na zahteve tržišča. Hoteli so le prekositi same sebe. M:nilo je nekaj let, preden so uvideli, da orlon ne more izpodriniti najlona, temveč volno. Izgubili so kopico časa, mnogo milijonov dolarjev in nekaj let zagotovljenega dobička. Managerji so začeli opuščati neproduktivne obrate, kar je bilo na videz dobro, konkurenca pa je nato za čela izdelovati proizvode, katere je Du Pont prehitro opustila. Lastnik restavracije na london sk m letališču ni manager, tem več navaden pos'oven človek. Ob vsaki uri ve povedati, kot ko je z »služil prejšnji teden. Manager bi na isto vprašanie najprej pri tisnil na gumb. Tajnica bi mu prinesla grafikon in komaj nato bi postregel z zapletenim odgo vorom. Da bi postalo delo managerjev uspešnejše, bi jih morali plače vati po rezultarih njihovega dela Ča delničarji tvegajo svoj d( nar, bi smeli od bliže slediti dogaja-. nju v podjetjih. Robert Heller je prepričan, da je samo v večjem zanimanju dol n čarjev rešitev za mnoge zahod ne družbe. Nevarno je, da se bodo managerji in njihovi privrženci zavedli golote, ko bo prepozno. B. K. Nastopil je tudi mešani zbor »Rdeča zvezda* iz Saleža (slika zgoraj), domači orkester, ki ga vidimo na spodnji sliki, pa je igral pri prosti zabavi, ki jo sledila koncertu •{sili iiHMIM-' MOSKVA, 5. — Sociologi vsega sveta trdijo, da naglo naraščanje prebivalstva predstavlja že problem. Posebno v nerazvitem svetu, kjer se prebivalstvo bolj naglo množi kot se veča bogastvo teh dežel, tako da lakota in pomanjkanje ne upadata, pač pa celo naraščata in to v absolutnem smislu. Nedolgo tega smo s konkretnimi podat-k: iz Indije to tudi dokazali. Sovjetski sociologi pa menijo, da temu ni tako, da večanje prebivalstva ne pomeni večanje siromaštva, pač pa večanje bogastva. V zvezi s tem navajajo konkretne podatke, ki se seveda nanašajo na nekatera področja Sovjetske zveze. Čeprav je res, da so podatki sovjetskih sociologov točni, njihova trditev drži do neke meje, namreč vse do določene »nasičenosti* nekega zemljepisnega področja, kajti »demografska eksplozija* sedaj ne velja v absolutnem merilu za dežele, ki so na visoki ekonomski ravni, pač pa za dežele, ki so zelo slabo razvite. To bo v določenem trenutku veljalo tudi za razvite dežele, ko bo tudi bogatim zmanjkalo osnove, torej surovin. Toda pustimo ta razglabljanja ob strani in se vrnimo k podatkom, ki jih navajajo sovjetski sociologi, ker nam ti vsaj posredno govore o ekonomskem razvoju nekaterih predelov Sovjetske zveze, nredvsem nekaterih predelov centralne Azije. Podatki glede tega so zares za rirrivi. Prebiv;'stvo Uzbekistana se je od leta 1922 do 1971 povečalo za 2,9-krat, industrijska proizvodnja pa za 228-krat, prebivalstvo Kirgizije se je povečalo za 3,5-krat, industrijska proizvodnja pa za 381-krat, prebivalstvo Tadžikistana se je povečalo za 3,2-krat, industrijska proizvodnja pa za 500-krat, v Turkmeniji je danes 2,5 krat več ljudi, industrijska pro- izvodnja pa je za 130-krat večja ko': pred petdesetimi leti. Zaradi primerjave bomo navedli tudi številke evropskega dela Sovjetske zveze. Ruska federacija ima danes za 50 odst. več prebivalstva kot ga je imela , red petdesetimi leti, njena industrijska proizvodnja pa je danes za 237-krat večja kot je bila takoj po Horoskop . OVEN (od 21.3. do 20.4.) V svojem poslovanju bodite metodični in disciplinirani. Vaše zadržanje bo omogočilo poravnavo spora. BIK (od 21.4. do 20.5.) Izredno zadovoljni boste z uspehom nekega težavnega posla. Pozabite na krivico, ki vam je bila storjena. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nastopil je trenutek, da sprejmete nove naloge. Odlično boste rešili družinsko vprašanje. RAK (od 23.6. do 22.7.) Držite se svojega programa in ne izgubljajte časa za malenkosti. Vaše osebne želje bodo kmalu izpolnjene. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne sprejemajte novih nalog, ker bi trpelo vaše delo. Prijeten večer za one, ki ljubijo glasbo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neki majhen posel vam bo zagotovil velik dobiček. Ne nasedajte temu, kar vam pripovedujejo opravljivci. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne bodite neodločni, ker bi s tem kompromitirali uspeh nekega posla. Srečne ure z drago osebo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vaš poslovni ugled narašča. Upoštevajte napake, ki ste jih že storili, da bi se izognili drugim. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Spopadli se boste s svojimi nasprotniki. Popolnoma se boste strinjali z idejami drage osebe. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Imeli boste priložnost pomagati nekemu mlajšemu kolegu. Skušajte uravnovesiti svoja čustva. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skrbno proučite vse predloge, ki jih boste prejeli. V družinskem okolju je potreben večji mir. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ker bo vaš sodelavec spremenil svoj načrt, utegne biti ovmžpn us'>rh nekega vašega posla. Izogibajte se ostrih kritik. oktobrski revoluciji. Čeprav sovjetski sociologi postavljajo te podatke v uokaz svoji teoriji, da »demografska eksplo zija* ne predstavlja nevarnosti, česar v tem primeru ne moremo sprejeti kot merilo, bomo iz istih virov vendarle navedli še nekaj konkretnih in hkrati zgovornih po datkov, ki pač dokazujejo, kako nagel razvoj so doživela zaostala področja Sovjetske zveze od okto brske revolucije do danes: ljudsko štetje leta 1926 je dokazalo, da je bilo v Uzbekistanu kar 88,4 odst. prebivalstva v starosti med 9. in 49. letom nepismenega, v Kirgiziji je ta odstotek znašal t-3,5, v Turkmeniji 86 odst., v Tadžikistanu pa kar 96,2 odst. Torej v teh republikah Sovjetske zveze je bil leta 1926 kvečjemu vsak peti, šesti, celo deseti človek v tako imenovani aktivni dobi pismen, danes pa ne znaša nepismenost v nobeni izmed teh sovjetskih področij niti pol odstotka. Ko tako paberkujemo po ludiji sovjetskih sociologov, po zanimivih podatkih, bomo navedli tudi naslednje številke: v Sovjetski zvezi je prirodni prirastek prebivalstva znašal leta 1926 kar 2,4 odst., leta 1940, torej tik pred izbruhom druge svetovne vojne, je znašal »komaj* 1,3 odst., lansko leto pa že komaj 0,9 odst., to se pravi niti en od^ot^k Toda to ve-1 ri, za vri cO'’i”'sko zvezo, kejt’ (Nadaljevanje na 6. strani) ČETRTEK, 6. SEPTEMBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 Program za otroke NE STRELJAJTE NA LEVA V glavnih vlogah: James Forlong, Louise Rush, Jan Jussup, Joe Brown in Jimmy Edwards 19.10 POČITNICE NA IRSKEM Tretja epizoda ČUDEN GOST V glavnih vlogah: Teta Dymphna — Wendy Hiller Gospodična Conagh — Mary Miller Aleksander — Hoagy Daivies Penny — Zuleika Robson Robin — Mark V ar d 19.45 ŠPORTNE VESTI Ital. kronike in napoved vremena 20.30 DNEVNIK 21.00 TRAGIČNO IN SLAVNO 1943. LETO Šesto nadaljevanje KEFALONIA Pripravila Domenico Bemabei in Mino Monicelli 22.00 SREČANJE Z MARUO CARTA Maria Carta ni kdove kako popularno ime in vendar je to ena najboljših italijanskih pevk, seveda svoje zvrsti. Maria Carta je namreč Sardinka in njena umetnost je sardinska folklorna umetnost, tožna pogosto polglasna popevka, kakršna je še ostala v domovih sardinskega otoka. Maria Carta poje na svoj nekateri pravijo priroden način in izraža sardinsko poezijo tako, kot da bi z njo izražala protest proti tistim, ki so njen otok v bogatem stoletju pustili vnemar. Riccardo Cucciolla, ki bo vodil to oddajo, bo spregovoril o pevkinem stilu in povedal, kako določeno petje ostane zares avtentično ljudsko petje 23.00 DNEVNIK DRUGI KANAL 19.30 V evroviziji SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU Prenos iz Beograda 21.00 DNEVNIK 21.15 JAZ IN . . . Marija Bellonci ter Mantegneva slika tCamera degli sposh Belloncijeva bo spregovorila o Andreu Mantegni in o njegovem umotvoru «C«mera degli sposi*, o katerem se je doslej že toliko govorilo in razpravljalo 21.40 FESTIVALBAR Mednarodni pregled juke boxa Nocoj se bo zaključila prireditev, ki nosi naslov »Festival bar* in ki se je začela pred dvemi tedni v Asiagu. Znano je, da je Festivalbar nemenjen tistim, ki v Italiji poslušajo popevke iz juke boxov, v javnih lokalih. Do pred nekaj leti je bilo v Italiji 35.000 juke boxov. Zdi se, da so v letošnjem letu ljubitelji te glasbe poslali organizatorjem prireditve milijon sedemsto tisoč razglednic iz česar organi zatorji sklepajo, da se je zanimanje za javni juke box ali bolje za popevke iz juke boxov v zadnjem času še povečalo JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 19.00 IZBOR ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH ODDAJ 19.15 OBZORNIK 19.30 SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU Barvni prenos iz Beograda 20.45 RISANKA 21.00 DNEVNIK 21.25 KAM IN KAKO NA ODDIH? J,‘ 21.40 četrtkovi razgledi: SODNI DAN NA VASI Slovenski naborniki iz Vipave so si zavezali usta, ker so jim v času fašizma leta 1939 prepovedali slovensko pesem Mussolinijeva Italija je tedaj težila za tem, da bi povsem potujčila Primorsko in je zato ravnala brezobzirno in zelo surovo. Ko pa je primorsko ljudstvo stopilo v odločilni boj za dokončno osvoboditev, se je začela na eni strani veličastna narodnoosvobodilna borba, na drugi strani pa se je fašistični teror še potenciral. Tako bomo nocoj videli na ljubljanski TV strahoten dogodek, do katerega je prišlo v vasi Ustje na V pavskem. 8. avgusta 1942. leta, ko je italijanska vojska po nedolžnem pobila osem ljudi, osem domačinov in požgala vso vas. O tem bo govoril tudi dr Danilo Lokar, ki je temu dogodku posvetil novelo «Sodm dan na vasi» 22.30 E. Zola: GERMINAL Dramska TV nadaljevanka 23.15 POROČILA 23.50 SVETOVNO PRVENSTVO V VATERPOLU Barvni posnetek iz Beograda KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.30 SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU PLAVANJE - finale Barvni prenos iz Beograda 21.00 ŽIVLJENJE V ŽIVALSKEM VRTU Serijski risan barvni film 21.15 POROČILA 21.30 PIJAMA PARTY Celovečerni film 23.00 SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU VATERPOLO Barvni prenos iz Beograda TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Breda šček: Enajst ljudskih pesmi; 19.10 Tone Penko; O ekologiji; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Janez Jalen: Dom; 21.50 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 12.15 in 14.30 Deželne kronike; 15.10 Program za mladino; 16.20 Koncert; 19.20 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.00 Orkester »La vera Romagna*; 10.15 Z nami je...; 11.15 Orkester Ghinassi; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Program za tiste, ki gredo na počitnice; 14.15 Plošče; 14.40 Juke box; 15.00 O-perne arije; 15.30 Orkester Le-grand; 15.45 Plošče; 16.15 Popevke; 16.30 Plošče; 17.45 Polke in valčki; 18.00 Mladinski klub; 18.45 Godba na pihala; 19.00 Ob juke boxu; 20.00 Skladbe velikih mojstrov; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasbeni spored; 21.40 Orkestri v noči; 22.00 Ritmi in popevke; 22.30 Strani iz albuma; 23.00 V diskoteki; 23.35 Slovenski solisti. NACIONALNI PRoGRaM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti spored; 13.20 Evropska in ameriška glasba; 14.00 Novejše ital. popevke; 15.00 Poletni spored za mladino; 18.55 Skladbe za orkester; 19.25 Lepe arije; 20.20 Tovarna zvokov; 21.30 Antologija interpretov; 22.20 «Andata e ri-torno*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta E. John in A. Identici. 8.40 Kako in zakaj?; 9.50 Nada Ijevanka; 10.10 Pesem za vsakogar; 10.35 Poseben program z Rosanno Fratello; 12.40 »Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Radijska priredba; 15.45 Glasbeno-govorni spored; 17.35 Plošče; 20.10 «Andata e ri-torno*; 21.00 Nove neapeljske popevke; 22.45 Francoske popevke. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.00 Albenizova Iberia; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Strauss, Mendelssohn in čaj kovski; 14.30 Koncert; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Jazz; 18.30 Lahka glasba: 19.15 Koncert; 20.15 Ja-načkova »Zadeva Makropulos*. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 P. I. Čajkovski: Serenada za godala; 10.35 Iz partitur operetnih mojstrov; 11.15 Urednikov dnevnik; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetij ski nasveti; 13.40 Skladne Z. Pre lovca in E. Adamiča; 14 30 Priporočajo vam...; 15.10 Popoldne za mladi svet; 15.40 Mehurčki; 16.40 Iz opusa S. Premrla; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 M. Dib: Afriško poletje; 18.10 Koncert po že-jat-; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Zaoavni orkester; 19.35 Iz kasetne produkcije; 19.50 Mejniki v zgodo vini; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel J. Privška; 21.00 Domače pesmi; 22.00 In zemlja se je stresla; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza; 00.05 Literarni nokturno — Ivo Andrič: Sanje; 00.15 Sodobna a-meriška simf. glasba. ŠPORT ŠPORT ŠPORT PLAVANJE NA SVETOVNEM PRVENSTVU V BEOGRADU V drugem dnevu plavalnega tekmovanja niso dosegli nobenega svetovnega rekorda Di Biasi osvojil srebrno kolajno v skokih z deske - ZDA v vaterpolu napredovale v finale le po sreči BEOGRAD, 5. - V včerajšnjih tekmah so Američani tudi v tretji disciplini umetnostnega plavanja, to je v ekipni konkurenci, odnesli zlato kolajno. To ni nobeno presenečenje, saj je ta panoga razširjena predvsem v ZDA. Tudi na ostala mesta so se uvrstile iste države, kot v dvojicah in med posameznicami. Kanada je osvojila srebrno, Japonska pa bronasto. Zanimivi rezultati pa so bili doseženi v vaterpolu. Italiji ni uspelo ugnati tudi Madžarsko, ki je zmagala s 6:4. Rezultat je toliko bolj Pomemben, ker sta se obe ekipi uvrstili v finale, kjer pa bo to sre- čanje že veljavno za lestvico. Tekma je bila zelo izenačena. Madžari so najprej povedli z 2:1, drugo četrtino so Italijani osvojili z istim rezultatom, v tretji je dala vsaka ekipa po en gol. Odločilna zadetka sta tako padla v zadnjem delu. Izredno presenečenje v tretji skupini, nedvomno najbolj živahni v tem izločilnem delu. Grčija je v ponovljeni tekmi premagala razočarane in utrujene Bolgare in tako odprla ZDA pot do finala (kjer bodo Američani celo startali z 2 točkama, ker so premagali Kubo). Prve kolajne so bile danes namenjene skakalcem, ki so se pomerili KtiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiii ii muli m milili iiiiiiiiiiii ii iiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiii nogomet «PUNTARJEV MEM0RIAL» V otvoritveni tekmi tesna zmaga Primorja Nova razsvetljava na proseškem igrišču se je obnesla odlično Primorje — Olimpija 2:1 .PRIMORJE: Štoka, Suber, Visin-Jiu, Bezin, Trampuš, žužič, Husu V-, (58. min. Barbiani), Barnaba, Bolcich, Prašelj, Fornazaris, 12 Kapun. OLIMPIJA: Buzzai, Trampuš, Stoka, Kocjan, Delise, Blažina, Husu, Černjava, Verginella, Manzut-to, Živec, 12 Legiša. STRELCI: v 44. min. Prašelj, v °1- min. Manzutto, v 85. min. Barnaba. KOTI 4:6. SODNIK: Marcolin iz Trsta. . STRANSKA SODNIKA: Glavina in Oretti iz Trsta. V začetnih udarcih je bilo takoj opaziti rahlo terensko premoč 0-umpije, ki je bila kondicijsko bolje Pripravljena od Primorja. Olimpija Je bila tudi bolj uigrana in tudi Povezava med posameznimi sektor-J' je bila še kar dobra. V vrstah Primorja je bilo opaziti Precej pomanjkljivosti (kot slajšo kondicijo, neuigranost in slabo posteljo posameznikov). Vzrok za te napake, oziroma pomanjkljivosti je •Porda le v tem, da je bija, za Primorje to prva tekma v tej sezoni. . Kljub temu pa lahko rečemo, da ]e bilo srečanje zanimivo in nape; jo. Končni izid in goli, ki so padli pred koncem vsakega polčasa Priča temu. Enajsterici sta u-stvarili tudi več ugodnih priložno-sjj- Olimpija s klasičnim sistemom skupne igre se je večkrat znašla v ugodnem položaju, toda razvid-v vrstah «modro-spretni strelec, ki , Je bilo, da kar dobro odrezal. Nato ga je zamenjal izkušeni Barbiani in to je bilo praktično skrito orožje, ki je zagotovilo Primorju zmago in prestop v polfinale. Olimpija zapušča turnir z dvignjeno glavo, saj bi z nekoliko športne sreče lahko pripravila presenečenje, katero je vsekakor naredila že z lepim nastopom, čeprav rezultat govori v korist Primorja. Ob koncu naj še omenimo, da si je tekmo ogledala tudi skupina tehnikov podjetja OSRAM, ki je tehnično pomagala Primorju pri po stavitvi razsvetljave z žarometi po novem sistemu. Ob koncu tekme so tehniki, ki še preskušajo in proučujejo ta sistem razsvetljave izjavili, da je delo popolnoma uspelo in je igrišče odlično razsvetljeno. Sinoči je v drugi tekmi tega turnirja Vesna premagala proseški Li-bertas s 5:1 (1:1). Danes bo ob 20.30 na Proseku nadaljevanje tega turnirja s tekmo Zarja — Aurisina. B. R. •iiiiiiimifiiimlliiiiiiiiimiiiiiiMmmiiiniiiiiMiiiliim v skokih s trimetrske deske: Italijan Di Biasi, ki je zmagal v kvalifikacijah, je osvojil le srebrno kolajno, razočaranje pa ni omilil niti Cagnotto, ki je kljub odličnemu nastopu zgubil kolajno. Prvo in tretje mesto je pripadlo ameriškim zastopnikom, zmagovalec pa je bil Bogs, ki je ves čas vodil na lestvici (Di Biasi je bil pred njim le po drugem skoku in še enkrat nekaj pred koncem). Razlika med njima ni bila velika, ostali pa so bili daleč: zmagovalčev končni izkupiček 618,57 točke je izreden. Italijani pa so lahko zadovoljni s svojimi plavalci, ki so dosegli precej državnih rekordov. V splošnem je drugi dan plavalnih tekmovanj prinesel nekaj odličnih rezultatov, čeprav ni dosegel včerajšnje ravni. Na 200 m prosto med ženskami sta prvi dve mesti zasedli Američanki. Keena Rothammer je po pričakovanjih zmagala, lani odlična Babashoff pa je z drugim mestom presenetila. Obe sta bili premočni za Evropejke, saj je tretje-uvrščena Eife (NDR) z bronom postavila tudi nov evropski rekord. Med Italijankami je nastopila Sta-bilinijeva, za Jugoslavijo pa Višnja Petkovič. Prva je z 2’14”49 povsem razočarala, čas Jugoslovanke pa — 2’11”70 — je bil še kar dober, čeprav nezadosten za vstop v finale. Premoč ZDA in NDR je končno prekinil Madžar Hargitay, ki je zanesljivo zmagal na 400 m mešano in dosegel tudi evropski rekord. Nekaj težav je Hargitay imel v KOLAJNE 1. ZDA 2. NDR 3. Madžarska 4. Kanada 5. SZ 6. Italija 6. švedska 8. Japonska 9. ZRN 2. Belote (ZDA) 1’06'T1 3. Cook (Kan.) 1’06”27 100 m prsno — ženske: 1. Vogel (NDR) (E.r.) 1T3”74 2. Rusanova (SZ) 1 15’'42 3. Schuchard (NDR) 1’15”82 Štafeta 4x100 m prosto — moški: 1. ZDA 3’27 T8 2. SZ 3’31”36 3. NDR 3’32”03 SKOKI V VODO Deska, 3 m — moški: SP DANES NA TV 19.30 - 20.30 — plavanje (2. IT in JU) 21.30 - 22.15 — vaterpolo (JU) 22.30 - 23.15 — vaterpolo (JU) tretji izmeni — prsno — ko ga je napadel Colella, v prostem slogu pa je svojo prednost močno povečal. Za njim sta se uvrstila Američana Strachan in Colella, zmagovalec na univerziadi Zaharov pa je bil komaj četrti. Italijan Marugo je povsem razočaral in je izpadel že zjutraj. Počasen je bil finale na 100 m hrbtno ženske: nova rekorderka Richterjeva ni ponovila časa iz manjka P' znal zaključiti uporabne pred-Jcžke tovarišev. To hibo bo Olim-W verjetno kmalu odpravila, ko P° vključila v moštvo Nanuta, ki 'ma vse lastnosti spretnega napa-JJalca. Pri Primorju pa je treba govoriti o odlični tehniki posamez-mkov in zato trener Vatta ne bi ~nel imeti problemov, kajti kot »mo že omenili, moštvu manjkajo le tekme. Glede novosti lahko rečemo, da ,e je Olimpija znatno ojačila. Vra-ar Buzzai se je dobro izkazal. Koc-"an v vlogi stoperja je dal večjo anesljivost obrambi. Izkušeni Ver-Bmella pa je dal moštvu pogum. mžina in Černjava pa sta v vlo-j™'. Povezav pokazala, da bosta erJetno protagonista prihodnjega Prvenstva. Tudi Primorje je predstavilo tri ■ °v°sti. Srednji napadalec Bolcich • .1 kljub stalnemu premikanju ■; 8'bčnosti nekoliko preveč osam-len. da bi lahko ocenili njegov ra-°P- Pozitivno postavko pa pred-®'avlja Žužič, ki je po dveh letih hsotnosti spet stopil na igrišče, »uadinec Valter Husu je prvič na-v prvem moštvu in se je /. KOLO V PRIMORSKI NOGOMETNI LIGI PRVI ZAPLETI ŽE NA STARTU Piran ni prispel v Bilje ■ Tesne zmage favoritov včerajšnje štafete, je pa vseeno zmagala pred Američanko Bellote in presenetljivo Kanadčanko Cookovo: glavna poraženka je bila tu Madžarka Gyarmati, ki je v zadnjih metrih povsem popustila in je zdrknila z drugega na četrto mesto. Slabo je tokrat šlo tudi Italijanki Roncellijevi, ki je včeraj med štafeto postavila državni rekord, danes pa bila počasnejša. Zlato in evropski rekord je o-svojila na 100 m prsno vzhodna Nemka Vogel, tudi ona junakinja iz včerajšnje mešane štafete. Ta finale je bil zelo razgiban zaradi borbe za ostale kolajne: Sovjetinja Rusanova je le v zadnjih metrih osvojila drugo mesto po borbi z Američanko Colella, ki je zdrknila šele na peto mesto, za Voglo-vo, rojakinjo' Schuchardovo in za odlično Angležinjo Jarvisovo. Zadnja preizkušnja je bila štafeta na 4X100 m prosto in ZDA tu niso imele nasprotnikov. Zmagale so z veliko lahkoto, zato tudi čas ni izreden 3’27”18. SZ je bila zanesljivo druga, čeprav šele po zadnji izmeni, ko je popustila ZRN, ki je morala tik pred koncem prepustiti tudi tretje mesto NDR. Italijani so bili v finalu sedmi, večji uspeh pa so zabeležili v kvalifikacijah, ko so s časom 2’35”65 znatno popravili državni rekord. Jugoslovani Kovačič, Linhard, Rudan in Lustik so s 3’42”95 izpadli že zjutraj. Ostal je vaterpolo, ki je danes preživljal zadnje kolo izločilnih skupin. Po včerajšnjih dogodkih je bilo skoraj vse že jasno. Danes so ZDA odpravile Grčijo s 6:5 po izredno težki borbi in Si konec koncev priborile vstop v finale, kjer bodo celo startale z dvema točkama. Isto velja za Madžarsko po zmagi nad Italijo, ki bo kot Kuba začela.'T»a ničli. Ostala dva finalista sta SZ in Jugoslavija, trenutno pa še ne poznamo končnega Rezultata njunega neposrednega spopada, ki bo že veljal za finale. V-današnjih tekmah je Italija premagala Izrael z 12:2 v tekmi, ki ni bila preveč resna (Izraelci so daleč najšibkejše moštvo v Beogradu), Nizozemska in Mehika pa sta slavili nepomembni zmagi, ki bosta odločali o uvrstitvi po sedmem mestu. REZULTATI Brda — Renče Vodice — Proleter Vipava — Transport Pivka — Komen Hrvatini — Branik Bilje — Piran 1:2 2:3 2:6 2:1 2:2 neodigrano stopil Brda so se v uvodni tekmi močno upirala favoriziranim gostom. Brezkompromisna igra Brd je presenetila Renčane, pa tudi zelo slabo igrišče je bolj ustrezalo tehnično precej slabše podkovani ekipi iz Brd. Povedli so Renčani preko Lo-verčiča, nakar so v zadnji minuti prvega polčasa Brici izenačili. V nadaljevanju so Renčani od številnih priložnosti izkoristili le eno in tako zasluženo osvojili prvi dve prvenstveni točki. Tekmi je prisostvovalo okrog 700 gledalcev. V Šempasu se je zbralo rekordno število gledalcev: kar 2000 jih je prišlo na otvoritev novega igrišča. Proleter je ž v prvem polčasu povedel z dvema goloma razlike. V drugem delu so borbeni domačini rezultat izenačili. Nekaj minut pred koncem je gostom uspelo doseči zmagoviti zadetek. Transport je letos dobro priprav- ljen, to je dokazal tudi v Vipavi, ko je domačinom zrešetal mrežo. Pivka je na domačem igrišču presenetila Komen, čeprav je dosegla le minimalno zmago. V obmorskem derbiju Hrvatinom ni uspelo premagati borbene ekipe iz Šmarij. Gledalci v Biljah pa so zastonj prišli na igrišče, ker Piran ni prispel. Zanimivo je tudi, da Piran ni odšel niti na potovanje na gostovanje v Dekane z mladinsko e-kipo. Ne vemo za pravi vzrok, zakaj Pirana ni bilo. Toda tekmovalna komisija bo imela že po prvem kolu polno dela. S kakovostjo prikazanega nogometa smo lahko zadovoljni. V drugem kolu (9. septembra) se bodo sestali: Komen — Hrvatini, Renče — Pivka, Transport Brda, Piran — Vipava, Proleter — Bilje, Cesta — Vodice, Branik je prost. Najzanimivejša tekma bo vseka; kor v Postojni, kjer se bo domači Proleter skušal gostom oddolžiti za lanski poraz na domačem igrišču. Igor Varl Rezultati VČERAJ Umetnostno plavanje — ekipno: 1. ZDA točk 117,117 2. Kanada 112,418 3. Japonska 106,811 VATERPOLO Madžarska — Italija 6:4 Grčija — Bolgarija 8:5 DANES PLAVANJE 200 m prosto — ženske: 1. Rothammer (ZDA) 2’04”S9 2. Babashoff (ZDA) 2’05”33 3. Eife (NDR) (E.r.) 2’05”52 400 m mešano — moški: 1. Hargitny (Madž.) (E.r.) 4’31’U 2. Strachman (ZDA) 4’33”50 3. Colella (ZDA) 4’34”68 100 m hrbtno — ženske: 1. Richter (NDR) 1’05”42 današnji spored FINALI 400 m prosto — moški 400 m mešano — ženske 200 m hrbtno — moški 200 m prsno — moški 100 m metuljček — ženske 200 m metuljček — moški 1. Bogs (ZDA) točk 618.51 2. Di Biasi (It.) 617,73 3. Russell (ZDA) 579,48 VATERPOLO Italija — Izrael 12:2 Nizozemska — Avstralija 4:2 Mehika — Vel. Britanija 5:3 ZDA - Grčija 6:5 Zadnja vest SZ — Jugoslavija 6:2 V PORTOROŽU Sovjetski padalci nepremagljivi PORTOROŽ, 5. - Sovjetski tekmovalci še naprej zmagujejo na 8. mednarodnem padalskem tekmovanju za Jadranski pokal. Danes je bila v Sečovljah na sporedu tretja disciplina, to je skupinski skoki na cilj iz višine 1000 metrov. Za presenečenje bi kmalu poskrbeli češkoslovaški tekmovadci, ki so v prvih dveh serijah skočili točno na cilj, v zadnji seriji pa so bili nekoliko slabši in so se morali zadovoljiti z drugim mestom. Zmagala je druga sovjetska ekipa, tretja pa je bila prva sovjetska ekipa. Jugoslovanom tudi tokrat ni šlo, saj je bila prva ekipa šele dvanajsta. druga ekipa pa štirinajsta. Jutri bo v Sečovljah prost dan, petek, ob 9. uri pa bodo ob portoroški obali skakali v morje iz višine 600 metrov. L. O. ...... ■HHIMHHmI Jugoslovani (na sliki med tekmo z Avstralijo) so sinoči doživeU v srečanju s Sovjeti grenak poraz SINOČI NA PROGI OD OPČIN DO BAZOVICE Velik uspeh štafetnega teka SŠI Zmaga Poleta pred Zarjo in Adrio Odlična organizacija * Veliko zanimanje gledalcev - Nastopilo je 200 tekačev Sinoči je potekal na progi od Opčin do Bazovice štafetni tek, katerega je v okviru SŠI organiziral openski Polet. S tekom so se želeli naši športniki tudi oddolžiti spominu na vse tiste, ki so v preteklosti žrtvovali svoja življenja za lepšo bodočnost, kot je v svojem govoru po prihodu tekačev na cilj v Bazovici poudaril tudi predsednik ZSŠDI. Tek je zabeležil izreden uspeh, tako z udeležbo, borbenostjo teka-šev, kot tudi zaradi izrednega zanimanja. ki ga je zbudil v naših vaseh. Povsod je namreč tekače pričakala množica gledalcev, ki so jih spodbujali in jim ploskali. Tudi na končnem cilju v Bazovici se je zbrala velika množica gledalcev, med katere se je pomešalo skoraj dvesto tekačev. Posebno obeležje so dajali vsej prireditvi tudi avtomo; bili iz spremstva, ki so povzročili v Bazovici tako prometno gnečo, da so ji bili redarji komaj kos. Teka se je udeležilo deset ekip, ki so prve stotine metrov pretekle v dokaj enotni skupini. Nekaj txred Trebčami pa so boljše ekipe že začele siliti v ospredje in kmalu je bilo videti, da se bodo za najboljša mesta potegovale le tri ekipe: Polet, Zarja in Adria. Tako se je tudi zgodilo. Te ekipe so stalno večale svoj naskok, medtem pa so se v ozadju razvrstile tudi ostale ekipe. Razmerje sil je bilo od ekipe do ekipe seveda različno, saj so bile nekatere sestavljene dokaj različno. Pri Krasu so, npr. tekla tudi dekleta, ekipa škam-perla je imela polovico tekačev starejših od 30 let, RMV je nastopil z zelo mladimi tekači itd. Kljub temu ni nobena ekipa odstopila in so vse prispele na cilj, deležne navdušenega priznanja gledalcev, ki so se zbrali ob obeh straneh ceste. Končni vrstni red teka (na 8,200 km dolgi progi) je naslednji: 1. Polet 23'06” 2. Zarja 23T8” 3. Adria 23'2r’ 4. Gaja 24'46” 5. Primorec 25T1” 0. Škamperle 27’4r 7. Slovenski trž. skavti 27’41” 8. Kras 28’20” 9. Kontovel 28'58” 10. Rod Modrega vala 30'38” Pred začetkom teka je delegacija naših športnikov, katero so sestavljali predstavniki ZSŠDI, Poleta in Zarje, položila venec na spomenik Bazoviških junakov. NOGOMET MOSKVA, 5. — V meddržavni prijateljski nogometni tekmi je pred 75.000 gledalci Zah. Nemčija premagala Sovjetsko zvezo z 1:0 (0:0). Edini gol tekme je dosegel v 62. min. Muller. Naši nogometaši postajajo vedno aktivnejši. Na zgornji sliki vidimo izmenjavo daril med Primorjem in Olimpijo ob priliki otvoritve nove razsvetljave na proseškem nogometnem igrišču, na spodnji pa priprave doberdobskih mladincev, katere trenira trener G. Ulian kjer so bile •nOHBV .►* iin JVBtif n. UiliiiliiiimiiiiiiiiimimiiiimiiiiiiliiiiiiiifuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiM , ,X JtftmpDNJIH DNEH IVA TRŽAŠKEM Tri naša moštva na dveh turnirjih Olimpija se bo potegovala za «Pokal sv. Jerneja», Primorje in Union pa za gPokal De Macori> Tri enajsterice bodo v prihodnjih dneh nastopale v okviru dveh turnirjev «Sv. Jerneja* in «De Macori*. Za cPokal sv. Jerneja*, ki ga organizira enajsterica Libertas Opčine, se bodo potegovale štiri enajsterice, med katerimi tudi Olimpija iz Gabrovca. Datumi in urniki so že določeni in tudi žreb je bil opravljen. V soboto, 8. t.m. ob 15. uri se bosta pomerili enajsterici Triestine B in Supercaffč, ob 17. uri pa Olimpija in Libertas Opčine. Zmagoviti enajsterici bosta naslednjega dne ob 15. Uri igrali veliki finale za prvo mesto. Mali finale za tretje mesto pa bo istega dne ob 10.30. Vse tekme bodo na openskem pravokotniku, V turnirju za «Pokal De Macori*, ki ga organizira istoimensko društvo, pa se bo potegovalo kar 16 ekip 2. in 3. amaterske lige, med katerimi tudi Primorje in Union. Datumi so že določeni. Žreb pa je določil sledeče pare: sobota, 8. septembra: Primorje — Giarizzole Stock — Libertas Prosek nedelja, S. septembra: Pcrtuale — Domio ACEGAT — Zaule ponedeljek, 10. septembra: Costalunga — Flaminio Campanelle — Supercaffč torek, 11. septembra: Libertas TS - GMT De Macori — Union. Turnir bo potekal po izločilnem sistemu, zmagovita enajsterica pa bo šla v četrtfinale. Poražena ekipa bo seveda izpadla. Vse tekme bodo odigrali na igrišču v Ul. Flavia, ob 19.30 in 21.15. ' B. R. OBVESTILO Šahovski odsek kulturnega krožka Devin - Štivan priredi (la svoje člane) v društvenih prostorih v Devinu danes, 6. septembra z začetkom ob 20.30 simultanko z enim najboljših šahistov iz Tržiča (s kandidatom za državnega mojstra Giorgiom Gasserjem). Vljudno opozarjamo na točnost. SPECTATOR: MAFIJA VČERAJ in DANES v mislih je imel tudi neko veliko špekulacijo, vse to je nanaeravai prodati za petkrat višjo vsoto, toda zemljo so mu r®kvlrirali za javne potrebe z manjšo odškodnino. Končno se je tudi vrnil iz konfinaoije na Sicilijo, v Villalbo. Ravnal je zvito, ves se je posvetil kmetijstvu in pripetilo Se btu je nekaj paradoksalnega: Mussolinijevo kmetijsko ministrstvo mu je podelilo odli-J^vanje za vzorno gospodarjenje in visok donos, zlasti na po-W leče. Ko se je začela vojna, je imel Mussolini važnejše skrbi in se je začela regenerirati in pripravljati na tisto, kar 00 Prišlo. DON CALO’ ZAČENJA NOVO IGRO Z izkrcanjem zaveznikov na Siciliji 1943. leta se začenja 71 Dona Calogera in za celotno sicilijansko mafijo novo ob-. °*r,je aktivnosti, ki je precej nenavadno. Ob tej priložnosti se Pokazalo, da zares obstaja ena sama mafija, to je, da je bieriška gangsterska mafija organizacijsko povezana z mafijo Siciliji. Angleški zgodovinar Denis Mačk Smith, ki smo ga 2e na- vajali kot raziskovalca mafije, piše: «Tisto, kar je morda tudi najvažnejše, je to, da so zavezniki uporabili številne Italoameričane najslabše reputacije, da bi prišli v stik z mafijo na Siciliji še pred svojim izkrcanjem, ker so menili, da je morda mafija tudi najodločilnejši činitelj za njihovo osvojitev otoka. Američani so takoj za načelnika občine v Villalbd izbrali Julija 1943 Calogera Vizzlnija, starega polovičnega analfabeta in šefa mafije na Siciliji. Ameriški gang-sterizem je bil še posebej uvožen s Sicilije, zdaj pa je plačeval svoj dolg z obrestmi. Nekateri izmed gangsterjev so postali še posebej pomembne osebe na jugu Italije. Mafija je bila znova v sedlu.» Italijanski raziskovalec in zgodovinar mafije Michele Pan-taleone pravi o tem nenavadnem obdobju aktivnosti mafije: «Dogodki, do katerih je prišlo po zavezniškem izkrcanju na Siciliji, so prinesli Calogeru Vizziniju u/gled, kakršnega ni imel niti v preteklosti. Angažiran pri velikih poslih črne borze in ukvarjajoč se z reorganizacijo celic mafije na otoku, je pogosto potoval v Palermo. Na teh potovanjih so ga spremljali ljudje različnega porekla in različnih ambicij. Srečaval Je najrazličnejše ljudi. Nekateri izmed njih bodo kasneje postali poslanci in ministri. Za Dona Calogera niti za časa ameriške okupacije Sicilije ni veljal noben off limits, bil je edini civilist, ki je imel v tistem času na voljo apartman v edinem boljšem hotelu, ki mu je v Palermu prizaneslo bombardiranje.)) Ker je sodelovanje med mafijo in zavezniško vojsko poglavje zase, oziroma v zvezi z ameriško mafijo, se bodo k temu povTnill kasneje znova v poglavju o Luckyju Luoianu. Zdaj pa posredujemo samo Vizzanijev življenjepis. Don Calogero Vizzinl sl je seveda zamišljal, kako bo mar fijo okrepil do največje mere in kako bo ugled, ki si ga je pridobil po izkrcanju zaveznikov na Siciliji, izkoristil v procesu normalizacije, ki naj bi se v Italiji kmalu začela. Tedaj se je na osvobojenem ozemlju Italije (osvoboditev bo sicer trajala še dve leti, od julija 1943 do maja 1945) začelo razvijati strankarsko življenje, ki je bilo pod fašizmom zadušeno. Tudi na Siciliji začno delovati različne stranke, poleg tega pa se razvija tudi neko separatistično gibanje, ki zahteva, naj Sicilija postane posebna država. Vedno so bili tam podobni separatisti, ki so se sklicevali na preteklost pred 1860. letom in Garibaldijem, ko je bila Sicilija burbonska kraljevina. Gibanje separatistov je vodil poslanec Andrea Fi-nocchiaro Aprile, vodja desnice. Tudi zavezniški okupatorji so nekaj časa podpirali to gibanje, kar je tudi moč razumeti. Bili so Američani, ki so že videli Sicilijo kot nekakšno svojo kolonijo pod videzom neodvisne republike. Finocchiaro Aprile je skliceval zborovanja in je imel navado govoriti o Rooseveltu in Churchillu kot o svojima intimnima prijateljema, kar je imelo svoj vpliv za zaostale množice. Zdelo se je, kot da se z njima nenehno dopisuje in da ga podpirata v borbi za samostojno državo Sicilijo. Don Calogero Vizzini je nekaj časa previdno opazoval in se ni hotel angažirati odkrito na nobeni strani, toda s slehernim je vzdrževal taktične stike. Finocchiaro Aprile pa je nasprotno v Bagheriji, močnem mafijskem središču, govoril: uče mafije ne bi bilo, bi jo bilo treba ustanoviti. Jaz sem prijatelj mafije!» Potem so se začele mafijske organizacije okrog Palerma usmerjati k separatizmu. V separatistično gibanje so vstopili skoraj vsi sioilijanski veleposestniki. Tedaj se je tudi Don Calogero Vizzinl javno opredelil za separatno Sicilijo. Bil je tudi na kongresu separatistov v Catanii In je dal besedo vodji separatistov: «Kadar boste potrebovali, samo povejte mi, in jaz bom dal zažgati vse delavske zbornice na Siciliji!« Toda Don Calogero ni ostal do konca na strani separatistov. Kasneje, ko je začutil, da je separatizmu odzvonilo in da je krščanska demokracija tista, ki bo imela oblast v Italiji, se je priklonil krščanski demokraciji. In medtem ko je bil z mafijo za separatiste, pa tudi kasneje, ko Je prešel na demokrščansko stran, je Don Calč počenjal, poleg svojega kriminala na podlagi ropa in grabeža tudi kriminal političnega značaja. POKOL V VILLALBI 16. novembra 1944 je v njegovem kraju Villalbd priredil komunistični prvak in poslanec Girolamo Li Causa zborovanje, ki so ga Vizzinijevi člani mafije napadli z ročnimi bombami to puškami. Bilanca Je bila 18 ranjenih, med njimi tudi Li Causi. Karabinjerski brigadir, ki je bil prisoten to mu ni bilo težko ugotoviti, kdo je bil za to odgovoren, je vložil obtožnico proti Vizziniju in njegovi bandi zaradi pokola, to pa je po italijanskem kazenskem zakoniku najtežji zločin. Viz-zind pa vendar ni bal aretiran. Tisto, kar se je potlej dogajalo je pomembno za stanje na Siciliji in moč mafije: Karabinjerski brigadir to javni tožilec sta hotela sprožiti postopek to sta z velikimi težavami vodila preiskavo ter zbrala celotno gradivo, toda gradivo je brez sledu izginilo — iz blar gajne javnega tožilca! Vse so spet ponovili to spet je vse preiskovalno gradivo brez sledu Izginilo! Preiskava je trajala devet let s številnimi peripetijami, dokler vendar končno ni prišlo do procesa. Vizzini seveda ni bil obtožen, ker je bil že v grobu, vse ostale pa so oprostili krivde to to spet zaradi «pomanjkanj a dokazov«! Med mafijskim kraljevanjem Dona Calogera Vizzlnija po drugi svetovni vojni so se pripetili številni umori, navedli pa bomo samo tiste najznačilnejše umore s političnega področja: računajo, da je Don Calogero Vizzini z mafijo dal ubiti 38 sindikalnih voditeljev na Siciliji, komunistov to socialistovi (Nadaljevanje tleatj Uredniitvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir —- vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 6. septembra 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 *ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trst DRŽAVA JE NA ROBU DRŽAVLJANSKE VOJNE STOPNJEVANJE NAPETOSTI V ČILU ZARADI ROVARJENJA DESNICE Spopadi med policijo in prevozniki - Stavka trgovcev ■ Val atentatov se še ni polegel SANTIAGO DE CHILE, 5. - Po včerajšnjem prazničnem vzdušju v čilski prestolnici ob tretji obletnici izvolitve Salvadorja AUendeja za predsednika države, je napetost v Čilu spet dosegla kritično točko. Spopad med orožniki in stavkajočimi prevozniki, ki je terjal eno smrtno žrtev in nekaj ranjenih, je zaostril položaj v državi in je dal povod za nov val stavk. V Santiagu se medtem zbirajo nasprotnice in privrženke Allendejeve vlade, ki so napovedale za danes popoldne manifestaciji proti oziroma v podporo levičarski vladni koaliciji »Unitad Popular*. Privrženke vlade se zbirajo pred katoliško univerzo, ki je postala žarišče odpora proti vladi, da bi protestirale proti zapori prevoznikov. Nasprotnice pa se zbirajo v nekem bližnjem trgu, da bi zahtevale odstop predsednika AUendeja. Vlada je mobilizirala vse razpoložljive policijske sile, da bi prepre- KLUB ZAMUDUIVCEV Pripadniki Ameriškega kluba zamudljivcev so včeraj proslavili «dan obiranja» tako, da so poležali v postelji dlje kot ponavadi. Pobudo za svojevrstno slavje je dal predsednik kluba Les Waas, ki je pozval člane naj poležujejo dlje kot sicer *da se sprostijo in pozabijo na hiter, skorajda živčen ritem življenja v današnjem svetu, v katerem vsi zavračajo odlašanje in obiranje pri delu*. V klub — je dejal Lee V/aas časnikarjem z zaspanim glasom — se je včlanilo skoraj dva tisoč ljudi, med katerimi je veliko zdravnikov in odvetnikov ter takih, ki so se trodili z zamudo». Med lanskimi pobudami svojevrstnega kluba je vredno o-meniti prodajanje nekaj dni starih slaščic, demonstracijo proti vojni iz leta 1812 in obisk neurgorškega velesejma leto dni po zaključku sejemske prireditve. ŠAUIVI MARSOVCI Ljudje, ki trdijo, da so prišli kdaj v stik z nezemeljskimi bitji so doslej opisali prebivalce vesolja na vse moaoče načine (veliki, majhni, zeleni, rumeni, debeli, suhi itd.) doslej pa ni še nihče spoznal, da so bitja tudi nagajiva. Ta poteza njihovega značaja je prišla na dan v teh dneh, ko prebivalci Georgie kar blaznijo zaradi vrste pojavov, ki jim ne vedo vzroka. Na nebu se dan za dnem pojavljajo bleščeče se krogle, katerih barva se preliva iz modre v zeleno v rdečo in v belo. Telefoni krajevnih policijskih postaj brnijo brez prestanka: gre za ljudi, ki sporočajo, da so na nebu ob tej uri opazile neki UFO (Unidentifield Fig ing Objects). Agenti pridno beležijo vse podatke in nato poročajo svojim predstojnikom. Zapisniki romajo v prašne arhive in tu je preiskave konec. Vsaj dokler ne bo ameriško letalsko poveljstvo skovalo novega širokopoteznega načrta za indentifika-cijo šaljivih marsovcev. Podoben raziskovalni načrt, ki so ga pred nekaj leti ukinili, ni obrodil veliko sadov. Izvedelo se je le, da je Šlo v večini primerov za optične prevare. partije, v VUli AUegre je bombna eksplozija povzročila razdejanje v neki šoli, v Los Angelesu, 500 km južno od Santiaga, so neznanci vrgli eksplozivne naboje proti stanovanjem levičarskih aktivistov. V besedno bitko med vlado in opozicijo je posegel danes tudi socialdemokratski senator Americo A-cuna. Izjavil je, da je vlada zaposlila v podjetjih z državno udeležbo 12 tisoč tujih skrajnežev. Šlo naj bi za urugvajske tupamare, brazilske gverilce in kubanske aktiviste, ki naj bi razpihovali nerede v državi. Stališči vlade in opozicije sta tako različni in napetost tako velika, da bo maral AUende, po mnenju nčkaterih zahodnih opazovalcih, seči po drastičnih ukrepih, da vzpostavi ponovno red in prepreči paralizo države. V včerajšnjem govoru ob tretji obletnici zmage na predsedniških volitvah Salvador Allende ni prikril težav, s katerimi se mora boriti vlada. Poudaril je, da morajo vse demokratične sile budno paziti, da preprečijo prevratniške naklepe desnice. Istočasno pa je poudaril, da se ljudska vlada ne bo pustila ugnati kar tako. «Optimist sem — je dejal Allende — za bodočnost in zagotavljavam vam, da bomo rešili vprašanje pomanjkanja živeža, če bomo prihodnje leto sejali več in bolje obdelovali zemljo. » Svak Makoma X ubit v atentatu NEWARK (New Jersey), 5. - Neznanca sta snoči ubila voditelja ne-warške sekte črnih muslimanov Jamesa Shabazza, svaka znanega afroameriškega voditelja Malcoma X, ki je bil ubit februarja 1965. Po mnenju policije je umor povezan s spori med nasprotujočimi si skupinami newarške organizacije «Black Muslims». čila morebitne incidente in spopade med nasprotujočimi si skupinami. Že včeraj se je šušljalo, da namerava opozicija izkoristiti protestno demonstracijo »patriotičnih* (tak naziv so si dale nasprotnice vlade) žena, da sproži incident v središču prestolnice in s tem še zaostri napetost. Pripadniki desničarskih študentovskih organizacij so začeli danes zjutraj zbirati podpise za peticijo naslovljeno državnemu poglavarju, v kateri zahtevajo njegov odstop. Pobuda je takoj sprožila protipo-budo levičarskih aktivistov, ki zbirajo podpise za peticijo, v kateri ljudstvo poziva AUendeja, naj nadaljuje po sedanji poti, ker ga podpira velika večina čilskega ljudstva. Trgovci so danes ponovno proglasili 48-umo splošno zaporo v podporo boju avtoprevoznikov «za njihove pravice*. Z istim razlogom utemeljujejo svoj protivladni nastop tudi druge kategorije kot zdravniki, piloti civil-nega letalstva in častniki trgovske mornarice, ki že nekaj tednov vztrajajo s stavko. Povod za nov val protivladnih stavk je bil oster spopad med orožniki in prevozniki na obmorski cesti, ki povezuje Valparaiso a Santiagom. Demonstranti so postavili cestni blok. da bi onesposobili cesto, po kateri dovažajo »stavkokazi* živila v prestolnico. Posegli so orožniki, ki so razgnali demonstrante. V spopadu so bili štirje demonstranti hudo ranjeni. Eden od teh je pozneje umrl v bolnišnici. Iz vseh predelov države poročajo o vrsti bombnih atentatov, ki so povzročili veliko materialno škodo, žrtev na srečo pa ni bilo. V Linaresu je eksplozija porušila nosilni steber električnega daljnovoda, v Coquimbu so atentatorji povzročili kratek stik na daljnovodu visoke napetosti, v Valpa-raisu so minirali sedež komunistične Na sliki spoznal sinovo truplo » -» frt r\ trs J | 1 e f PLYMOUTH (Massachusetts), 5. — Ameriški fotograf Bob Dean se je zavedel, da je slikal truplo svojega 17-letnega sina, ki je umrl v prometni nesreči, šele ko je razvil film fotografskih posnetkov. Dean, po poklicu fotoreporter, je snoči posnel nekaj slik strahovite prometne nesreče pri Plymouthu. Zaradi teme in zmede ni videl obraza mladega avtomobilista med skrotovičeno pločevino razbijega avtomobila. Sele ko je razvil film v uredništvu lista »Boston Globe* je opazil, da je bila mlada žrtev prometne nesreče njegov 17-letni sin Steve. Moški je prosil odgovornega u-rednika, naj kljub vsemu objavi sliko. «Objavite jo, prosim vas — je dejal — morda bo rešila življenje kakemu mlademu šoferju, ki je doslej brezumno divjal z avtom kot moj Steve.* RIM, 5. — Od 7. do 9. septembra bo v Laguegli pri Alassiu tekmovanje, na katerem se bodo dekleta iz vseh italijanskih dežel potegovale za naslov «Star of Italy». Letošnje prireditve se ne bosta udeležili tekmovalki iz Campagne, ker so ju organizatorji iz previdnosti izključili zaradi epidemije kolere. Zaradi vloma v urad Ellsbergovega psihiatra VOHUNI BELE HIŠE NA ZATOŽNI KLOPI Med obtoženci tudi bivši mogočni Nixonov svetovalec za notranje zadeve John Ehrlichman LOS ANGELES, 5. — Zvezni sodnik v Los Angelesu James Kolts je danes izdal zaporne naloge proti skupini bivših sodelavcev Bele hiše, ki so bili vlomili v urad psihiatra Daniela Ellsberga, znanstvenika, ki je dial v jaivnost tajne dokumente Pentagona o ameriškem vojaškem posegu v Vietnamu. Sor dišče ni uradno sporočilo imen obtožencev, v dobro obveščenih kro-kih pa se je izvedelo, da gre za bivšega Nixonovega svetovalca za notranje zadeve Johna Ehrlichma-na in za njegove sodelavce Egila Krogha, Davida Younga in Gordo-na Liddya. Vsi štirje s« vpleteni tudi v afero VVatergate, Ehrlichman pa je z bivšim pravosodnim ministrom Mitchellom celo skoval vohunski načrt. Sodnik Kolts je podpisal zaporne naloge, ker je porota, ki je Po nacionalizaciji petrolejskih družb : predsednik libijske vlade žallud pojasnjuje pomen vladnega ukrepa ..............................................iiiiumiu...n.mini....................... V ODSOTNOSTI PREDSEDNIKA EL NIMEIRIJA RAZVOZLANA UGANKA ŠTIRIH BOMBNIH EKSPLOZIJ Podpredsednik ElBagirproglasil V valovih Donave truplo izredno stanje v sudanski državi dunajskega atentatorja Sudanske oblasti obtožujejo komuniste in «muslimanske brate» prevratniškega delovanja KARTUM, 5. - Radio Omdur-man (kraj v neposredni bližini sudanske prestolnice) je danes objavil proglas sudanskega podpredsednika Mohameda El Bagir Ahmeda o uvajanju na področju celotnega Sudana izjemnega stanja. Odlok bo veljal do 20. septembra. Ukrep je sprejel podpredsednik El Bagir, ker je sedaj predsednik El Nimeiri odsoten. V prejšnjih dneh je poglavar sudanske države obiskal razne afriške dežele, sedaj pa je v Alžiru, kjer se bo udeležil konference »neuvrščenih*. Razlogi za proglasitev izjemnega stanja v Sudanu niso povsem jasni. Gotovo je le, da gre za globoko nezadovoljstvo precej širokih plasti prebivalstva glede sedanje politike državne uprave. Spočetka se je zdelo, da je nezadovoljstvo izviralo le iz študentovskih krogov, toda kmalu je postalo jasno, da protestna akcija zadeva železničarje in morda še druge plasti prebivalstva. V Kartumu je v veljavi pravcato obsedno stanje že nekaj dni. Po poročanju egiptovskih časnikov so ■ je Nimeiri hudo maščeval nad svo-tanki sudanske vojske posegli pri | jimi političnimi nasprotniki. Med akcijah za zadušitev nemirov že pred dnevj. V tistem trenutku je šlo v glavnem za izgrede, ki so jih prirejali študenti. Glavno težišče odpora proti Ni-meirijevi vladi pa je treba vsekakor pripisati v prvi vrsti sudanskim železničarjem, ki so nameravali proglasiti splošno stavko v znak protesta proti vladi, ki ni hotela upoštevati nekaterih njihovih zahtev. Podpredsednik El Bagir je izjavil, da bi ta akcija spravila v nevarnost vse sudansko gospodarstvo ter je zato prepovedal vsakršno stavko in zagrozil, da bo najstrožje nastopal proti kršiteljem. Podpredsednik je še dodal, da meni. da so protestno akcijo sprožili komunisti in »muslimanski bratje*. Vse kaže, da se Sudan še ni znebil močnih družbenih protislovij, ki so bila značilna za nemire pred dvema letoma ko je prišlo do odstavitve predsednika Nimeirija in ko je ta prišel ponovno na oblast s pomočjo libijskih oblasti. Tedaj se PRELOMNICA V SOVJETSKI PRAKSI PRI STIKIH S ČASNIKARJI Na tiskovni konferenti v Moskvi Jakir in Kras in priznala zmote Obsojenca sta zanikala, da so ju oblasti prisilile, da podata izjavi na svojo škodo - Kaj bo s Saharovom in Solženicinom? MOSKVA, 5. - Pjotr Jakir in Viktor Krasin, ki ju je sodišče obsodilo pred nekaj dnevi na tri leta zapora in še na druga tri leta prisilnega bivališča, sta danes bila protagonista tiskovne konference v klubu sovjetskih časnikarjev, katere se je udeležilo veliko število sovjetskih in tujih časnikarjev. Na tiskovni konferenci je bil navzoč tudi namestnik sovjetskega generalnega pravcinika Mihajl Moljarov. Današnji dogodek v klubu sovjetskih časnikarjev je izredno važen, saj pomeni določen prelom v praksi sovjetskega pravosodja. Nikoli se še ni zgodilo, da bi kak obtoženec, ali celo obsojenec, sedel za mizo, z mikrofonom pred seboj ter odgovarjal na vprašanja tujih novinarjev, ki so bila brez dvoma v marsikakšnem primeru strupena in tudi izzivalna. No, sovjetska oblast je dokazala, da se ne boji niti takega soočenja. Nekateri tuji časnikarji (bili so verjetno časnikarji iz ZDA) so vprašali Jakirja in Krasina, če jima morda oblasti niso vsilile samo navzočnosti na tiskovni konferenci in tudi zadevne odgovore na vprašanja dopisnikov. Oba sta zanikala tako domnevo. Vprašanje je bilo seveda v določeni meri umestno, ker sta Jakir in Krasin še enkrat potrdila svoje izpovedi na sodišču, kjer sta izjavila, da se čutita kriva zaradi prekrškov sovjetskega zakona glede protisovjetske dejavnosti. Tiskovna konferenca v klubu so vjetskih časn karjev je vzbudila veliko pozornost. Pred poslopjem so sovjetski miličniki kontrolirali dokumente vseh, ki so prihajali na konferenco. Dvorana je Dila prepolna časnikarjev. Jakir in Krasin sta sedela za mizo opremljeno z mikrofoni. Oba sta bila čedno oble čena ter sta bila videti kar dobro. Tiskovno konferenco je odprl na mestnik državnega pravdnika Moljarov, ki je v kratkem uvodu opisal prekrške zaradi katerih sta bila prizadeta obsojena. Nato sta Jakir in Krasin podala svoji izjavi s katerima sta priznala te prekrške ter pristavila, da se kesata in da sta v zaporu spoznala pogubnost svojih prejšnjih zablod. Sledila so vprašanja časnikarjev, med katerimi je bilo seveda najbolj kočljivo tisto v zvezi z možnostjo, da so oblasti izsilile od njiju priznanje krivde in potem potrditev te krivde na sami tiskovni konferenci za ceno ublažitve kazni. Pripomniti moramo namreč, da sta bila Jakir in Krasin obsojena na nižjo kazen (sovjetski kazenski zakonik predvideva v svojem 70. členu glede protisovjetske dejavnosti še enkrat in več višjo kazen), ker sta skrušeno priznala svojo zmoto. Tiskovna konferenca ni torej prinesla nič novega glede bistva procesa in obsodbe dveh sovjetskih oporečnikov. Pomembna je predvsem zato, ker je sovjetska oblast prvič dokazala svetu, da se ne boji soočenja med svojimi obsojenimi državljani in predstavniki zahodnega sveta. Gre torej v tem in drugih primerih za novo odprtje sovjetskega sveta v smeri zahoda. Sovjetski tisk pa spremlja vse te dogodke s še precej ostro kampanjo proti oporečnikom, kot sta na primer Saharov in Solženicin. Sam namestnik državnega pravdnika Moljarov je v svojem nagovoru časnikarjem dal slutiti, da se za oba oporečnika pripravljajo verjetno hudi časi. Zgovorni podatki (Nadaljevanje s 4. strani) evropski del ima razmeroma nizko nataliteto, azijski pa veiiko, to se pravi, da se prebivalstvo azijskih predelov bolj naglo množi in veča kot prebivalstvo evropskega dela Sovjetske zveze. Seveda pa tudi nekoliko nižji odstotek rojstev danes več zaleže kot včasih višji, ker je tudi smrtnost majhna. Sovjetska zveza ima enega najnižjih odstotkov otroške smrtnosti na svetu. K temu je pripomogla predvsem zdravstvena služba, kajti Sovjetska zveza ima izredno veliko zdravnikov. Zaradi primerjave bomo navedli naslednje: pred prvo svetovno vojno in pred revolucijo, torej v carski Rusiji je bilo 28 tisoč zdravnikov na približno 150 milijonov prebivalcev, tako da je prišel en zdravnik na približno 5 tisoč prebivalcev. Danes pa je v Sovjetski zvezi 733 tisoč zdravnikov, to se pravi, da pride po en zdravnik na manj kot 400 prebivalcev. Ker je na vsem svetu 2.600.000 zdravnikov, je od tega števila na vsake 3,8 zdravnika po en sovjetski; bolj enostavno pove dano je vsak 4. zdravnik na svetu sovjetski zdravnik. Zato tudi trdijo, da je zdravstvena služba v Sovjetski zvezi na zelo visoki ravni in da si lahko «privošči» tudi veliko znanstvenega in raziskovalnega dela. drugim je bil obsojen na smrt tudi sekretar sudanske komunistične stranke. Zdi se, da Sudan tudi sedaj, ko se njegov predsednik mudi v inozemstvu, preživlja hudo notranjo krizo. Krizo povzročajo družbena nasprotstva v deželi, ki je še zelo zaostala ter se zato porajajo nasprotstva ekstremističnih teženj: na eni strani, so družbeni tokovi, ki bi hoteli hitrejšo družbeno preobrazbo, na drugi strani pa konservativni krogi za katere je celo Nimeirijev režim preveč revolucionaren. Boj za petrolej v arabskem svetu NEW YORK, 5. — Znani ameriški dnevnik «New York Times* je danes objavil komentar v katerem predvideva, da »e bo cena surovega petroleja na svetovnem trgu dvignila in da bodo ZDA prisiljene, da spremenijo svoje stališče do vprašanja Bližnjega vzhoda ter še posebej glede pomoči Izraelu. V tem smislu se namreč kopičijo pritiski z vseh strani, ter še posebej s strani nekaterih ameriških vplivnih družb, ki se bojijo, da bi bile prikrajšane pri preskrbi z nafto. Urednik «New York Timesa* je vprašal za mnenje številne predstavnike družb in tudi državne funkcionarje. Povsod prevladuje mnenje, da ZDA ne bodo sprejele ostrih ukrepov zaradi nacionalizacije ameriških petrolejskih družb v Libiji, in sicer zaradi dveh razlogov: 1. Vsak bojkot libijskih u-krepov bi bil nestvaren (sobesedniki lista so se celo smejali taki domnevi) in 2. ZDA se nočejo zameriti drugim arabskim državam, ki proizvajajo nafto. Tu pride v poštev predvsem Saudska Arabija, ki je že zagrozila, da bo ustavila izvoz naftnih proizvodov, če ne bo rešeno palestinsko vprašanje. Egiptovski časopisi pa- so nekoliko bolj pesimistično razpoloženi, saj domnevajo, da so ZDA celo pripravljene na oborožen spopad na Bližnjem vzhodu zaradi petrolejskega vprašanja. Svojo domnevo utemeljujejo z vestjo, ki jo je objavil londonski «Times» o ameriških vojaških manevrih v puščavi, kjer so čete ZDA nastopale z libijskimi uniformami ter uporabljale orožje, ki je ; podobno sovjetskemu. VIDEM, 5. — Danes se je začel v Vidmu mednarodni simpozij o robotih, ki ga je priredil mednarodni center za mehaniko. Revolta 17-letnega mladeniča proti družbi DUNAJ, 5. — Blizu Florisdorfa ob Donavi so našli truplo nekega mladeniča, za katerega domnevajo, da je 17-letni Herman Flasch, ki je baje povzročil predvčerajšnjim na Dunaju velik preplah s poštnimi eksplozivnimi pošiljkami. Kot smo že poročali, so na Dunaju eksplodirale štiri poštne pošiljke: ena v policijskem uradu (ranjena je bila laže neka uradnica), druga v neki poboljševalnici, tretja na stanovanju nekega 80-letnega upokojenca in četrta v samem stanovanju, kjer je do sedaj prebival Herman Flasch z zakoncema, ki sta ga posinovila. Morda je prav ta okoliščina napotila policiste, da so začeli iskati mladega Flascha, ki pa ga spočetka niso mogli izslediti. Šele najdba trupla pri Florisdorfu je v določeni meri razvodjala uganko. V dunajskem primeru eksplozivnih pošiljk ne gre torej za neko skupinsko teroristično akcijo, temveč za upor mladega človeka, ki je bil zagrenjen zaradi življenjskih okoliščin, v katerih je živel. Her- man je bil do svojega 15. leta vzoren dijak, potem pa se je popolnoma spremenil. V svojem bližnjem okolju je nastopal z amarhoističnimi težnjami. Kot srn© že omenili, Flaschova nista bila njegova naravna starša. Deček se rodil iz razmerja med nekim Švicarjem in neko Dunaj-čanko a Flaschova sta ga potem posinovila. Nov rekord odprave skylab 2 HOUSTON, 5. - Poveljnik ameriške vesoljske odprave skylab 2 Alan Bean je dosegel nov rekord. Bean je namreč kozmonavt, ki je doslej najdlje živel v vesolju: 49 dni, 3 ure, 38 minut in 37 sekund ob 12.13 po italijanski poletni uri. Prejšnji rekord je postavil poveljnik prve odprave skylab Charles Conrad. vodila preiskavo o vlomu, sklenila, da formalno obtoži osumljence vloma v urad Ellsbergovega psihiatra. Vohuni Bele hiše so iz zdravnikovega urada odnesli dokumente o znanstvenikovem zdravstvenem stanju, da bi imeli informacije o njegovi psihični uravnovešenosti. Zaradi protizakonitega ravnanja agentov Bele hiše je sodišče maja letos oprostilo Ellsberga obtožbe vohunjenja, tatvine in proti državnega rovarjenja. Po pisanju lista «Washington Post* kaže, da je bil bivši svetovalec Ehrlichman obtožen lažnivega pričevanja. Pred losangelsko poroto je namreč zavrnil vsakršno odgovornost v vohunski zadevi, iz dokumentov, ki jih je preiskovalna komisija senata zaplenila v njegovem uradu, pa je razvidno, da je dal svojim podrepnikom pooblastilo za vlom. Odločitev losangelskega sodnika je pomembna, v kolikor gre za prvi sodni postopek, ki ga je sodna oblast sprožila proti bivšemu mogočnemu Nixonovemu svetovalcu v zvezi z vohunsko dejavnostjo Bele hiše. Iz Washingtona medtem poročajo, da bodo Nixonovi odvetniki jutri vložili priziv proti razsodbi zveznega sodnika Sirice. Kot smo poročali je priletni sodnik ukazal ameriškemu predsedniku, naj mu izroči magnetofonske posnetke svojih pogovorov z bivšimi sodelavci. Nixon se je uprl tej zahtevi, kot se je uprl podobni zahtevi posebnega tožilca Coxa, ki vodi preiskavo o zadevi Watergate. Svoje stališče je utemeljil s trditvijo, da gre za tajno gradivo, ki ne more v javnost. Drzna tatvina MILAN, 5. — Neznanci so danes ponoči odnesli iz stanovanja Idine Fabbri v Ulici Cicognara v Milanu vrsto umetnin, srebrn jedilni pribor in nekaj krznenih plaščev. Vrednost plena presega 150 milijonov lir. Tatovi, ki so odprli vrata stanovanja s ponarejenimi ključi, so se med drugim polastili dveh oljnatih slik flamske šole, sedmih Duerer-jevih jedkanic in portreta Guida Re-nija. SALERNO, 5. — Karabinjerji so aretirali v Salernu 33-letnega Avstralca Ricarda Blandforda zaradi nedovoljene posesti mamil. Vsakdanji prizor s kamboških bojišč: Lon Nolov vojak pomaga svojemu ranjenemu tovarišu «Prostovoljni» pence za princeso Ano Pobuda britanskega obrambnega ministrstva za zbiranje «prostovoljniih» prispev. kov med vojaki za poročno darilo Ani in Marku je sprožila ostro polemiko LONDON, 5. — Pobuda britanskega obrambnega ministrstva za nabiralno akcijo med vojaki in častniki za poročno darilo princesi Ani in njenemu bodočemu ženinu stotniku Marku Phillipsu, je vzbudila val polemik v Londonu. Po včerajšnjem ostrem nastopu laburističnega! poslanca VVilliama Hamiltona, je londonski tisk objavil danes vrsto pikrih pripomb vojakov na račun pobude obrambnega ministrstva. Na trditev ministrstva, da so prispevki prostovoljni je neki vojak kraljeve konjenice odgovoril: «V vojski ne poznamo prostovoljcev, če se ne prijaviš »prostovoljno* te naslednji dan: kaznujejo, z dežurstvom*. »Gre vedno za ponavljanje že starega načela — pripominja «Daily Mail* — ko podčastnik pravi: Rabim tri prostovoljce: tebe, tebe in tebe!* Drugi vojak pa se pritožuje: «Ali ni dovolj, da jim daje vojska na voljo hišo s petimi spalnicami za smešno nizko najemnino 8 funtov šterlingov na teden (okrog 12 tisoč lir)j* Princesa Ana in stotnik Phillips se bosta po poroki preselila v Sandhurst, kjer bo stotnik poučeval v vojaški akademiji. «Daily Mirror* pa je v tej zvezi objavil komentarje vojakov, ki slu- bo regiment kraljevih dragoncev v kratkem premeščen v Ulster, bodoči zet kraljice Elizabete pa bo medtem tekmoval na evropskem jahalnem prvenstvu v Kijevu. Vojaki bi morali prispevati s 5 »pence* (75 lir) častniki pa s 30 «pence» (450 lir). Prispevek je prostovoljen, a — kot je priznalo notranje ministrstvo — je bila zadevna okrožnica »slabo« sestavljena, da je izpadlo, kot da so vojaki prisiljeni prispevati. Včeraj je Hamilton, ki je bil vedno dokaj kritičen do kraljevske družine, ostro napadel ministrstvo žijo v Ulstru. Vsi pripominjajo, dal zaradi omenjene pobude. »Zakonca — je poudaril poslanec — ne bosta živela od javne miloščine, saj jima bo dodeljena renta 35 tisoč funtov šterlingov (okrog 52 milijonov lir), ki bo obdavčena le v neznatni meri. Menim, da ne bosta ravno stradala. Resnica je, da sta pohlepna in da ju v visokih krogih državnega aparata podpirajo. Zato ju obtožujem. Morala bi takoj poseči in javno izjaviti: «Ne potrebujeva darila, saj naju bodo pismene čestitke prav tako razveselile*. Včeraj je stotnik Phillips odpotoval iz Londona v Kijev. Na letališču je na vprašanje časnikarjev, kaj misli o polemiki, odgovoril z diplomatskim »no coment*. MEMPHIS (Tennessee), 5. — Predsednik filmske družbe «Karf International Pictures* Tom Kart je sporočil, da bo v kratkem za* čel snemati film o umoru Marti* na Lutra Kinga. * • • HONGKONG, 5. - Japonska potniška ladja »Coral Princess* bo Pr* va tuja ladja, ki bo med 27-dneV* nim križarjenjem pristala v kitaj* skih pristaniščih Šanghaj in Tjencio-« * * BOČEN, 5. - Prileten nem*^ gornik Harmin Weber je izgubi* včeraj življenje na gori Gran Her* meda. Iz še nepojasnjenega vzroka je nesrečnež izgubil ravnotezj* in strmoglavil v prepad.