r M <čy, CVETJE z vertov sv. Frančiška. W =š=S! m XXV. tečaj V Gorici, 19D8. V. zvezek. Papež Pij X. P. B. M. Kedo je ta mož, izbran, da zasede pervo mesto v ker-ščanstvu ? — Tako je vesoljni svet vprašal, ko je bil povzdignjen Pij X. na prestol Leona XIII. In berž so začeli časniki pisati, kedo je, od kod je, in kaj ima svet pričakovati od njega. Gotovo si tudi ti, dragi bravec, tu ali tam že mariskaj slišal ali bral o sedanjem papežu, pa upamo, da ti bo venderle vstreženo z nekoliko obširnišim popisom življenja našega sv. očeta, zlasti zdaj, ko se pripravljamo na Pija X. zlato mašo, ki se ima letos obhajati. Naj ti vzbude te naše preproste verstice ne le visoko spoštovanje, temuč tudi ljubezen in gorečnost za častitljivega starčka, ki modro in krepko vlada katoliško cerkev. L Mlada leta. Domovina Pija X. je Benečija, do 1. 1866 avstrijska dežela, sedaj pa kos zedinjene Italije. V papežev rojstni kraj bi po najkrajši poti od nas, to je z Goriškega ali tudi s Koroškega prišli po železnici, ki gre mimo furlanskega mesta Vidma proti! Benetkam. Pri postaji Trevizo ali Trebiž,*) ki je od Benetek le še 30 kilometrov, bi prestopili na vlak, ki vozi proti Vičenci, in skoraj v istem času, kaker sicer proti jugu v Benetke, bi proti zahodu dospeli v mesto, ki stoji nekako sredi mej Tre-bižem in Vičenco in se imenuje Kastelfranko. Tukaj bi izstopili ter se odpravili po beli cesti mej akacijskim drevoredom proti severu v terg Rijeze. V poldrugi uri peš hoda bi bili v rojstnem kraju svetega Očeta. Terg Rijeze šteje dve tisoči prebivavcev, ki se žive večinoma s poljedelstvom. V tem tergu je imel majhino hišo in nekoliko polja (tri njivice) Janez Sarto (roj. 1792), občinski pisar in obhodnik, se staro avstrijsko dvajsetico plače na dan. L. 1833 (12. febr.) se je poročil z mlado Marjeto Šanson (roj. 1813). Zakon je Bog blagoslovil s tremi sinovi in šestimi hčerami. Ker je pervorojeni sinček, le nekaj dni star, vmerl, je bil izmej drugih otrok, ki so vsi ostali pri življenju, najstarejši Jožef Meljhijor, roj. 2. junija 1835, in ta je postal duhovnik, škof v Mantovi, kardinalj - patrijarh v Benetkah in naposled papež. — Otroška leta je Jožef preživel kaker sploh otroci ne-premožnih starišev. Zdaj ga je oče poslal s kakšnim občinskim pismom, zdaj ga je mati porabila za kako lehko domače delo : varovati je moral bratca in sestrice, tudi na pašo je moral s kravico. Bil je bistroumen deček. Zgled starišev ga je spodbujal k pobožnosti. Pervi verski poduk je prejel od očeta. Domačo ljudsko šolo je obiskoval tri leta ; in tu je kmalu na se potegnil pozornost župnikovo in se mu priljubil. Sledeči slučaj pa je menda bil odločiven za dečkovo prihodnjost. Pripoveduje se, da je imel mali Jožef jako dobro serce, da pa se je tudi precej živega srebra pretakalo v njegovih žilah. Zato ga je nekega dne zavoljo njegove živahnosti župnik Fuzarini nekoliko potegnil za uho. Dečku pa je bilo hitro žal, da je gospoda razžalil. Da bi ga pomiril, pravi: „Gospod, ako dovolite, vam bom pri sveti maši stregel, in potem bom priden". Župnik je to dovolil. In deček se je berž naučil latinskih molitvic in jih brez napake izgovarjal. *) Ne zamenjati s Terbižem (Tarvis) na Koroškem; ime imate obe-mesti pervotno menila enako : Tarvisium. S tem se je župniku Fuzariniju tako prikupil, da ga je nekoliko časa sam učil latinščine, potem pa ga spravil študirat na gimnazij v Kastelfranko. Pač je Jožef moral imeti res pravo veselje do učenja, sicer ne bi bil delal vsak dan blizu sedem kilometrov pota zjutraj v gimnazij in zvečer nazaj. Za kosilo si je jemal od doma košček kruha ali polente. Poldanski čas je prebil v hiši nekega očetovega prijatela. Semtertja je v ti hiši ostal celi tjeden in še le v soboto je šel domov. Včasije ostal tudi v hiši kakega sorodnika, ki jih je imel več v Kastelfranku. I)a ni obuvalo preveč terpelo, ga je nosil v roki in hodil bos. Le tu in tam je imel srečo, da ga je kak domač voznik dohitel ter ga k sebi na voz poklical. V Kastelfranku je končal Jožef štiri gimnazijske razrede. Kljub vsem težavam in pomanjkanju, ki ga je terpel, je bil vedno pervi; vse razrede je končal preizverstno („eminentissime“). Zadnje leto je tudi že brat Angelj ž njim obiskoval gimnazij ; oče je tedaj kupil osla in brata sta se vozila skupaj v šolo. Štiri gimnazijske razrede je Jožef doveršil. Kaj pa zdaj ? V Kastelfranku ni bilo višjega gimnazija. Moral bi torej kam drugam. Ali tam bi bilo treba stanovanja in hrane. Dvajsetica očetove plače pa je komaj doma zadostovala za obilo družino. Tu se spomnijo, da ima nekaj brezplačnih mest na padovan-skem kolegiju oddajati beneški patrijarh; in tedanji, — kardi-nalj Moniko —, je bil iz Rijez doma. Župnik Fuzarini se oberne na treviškega generaljnega vikarija Janeza Kazagrande ; ta odpošlje prošnjo kardinalju Moniko in Sarto je bil brezplačno sprejet v semenišče v Padovi, kjer je preživel osem let, od leta 1850 do 1858. Leto 1852 je bilo žalosti polno za družino Sarto. 4. maja je vmerl oče, zapustivši vdovo in osmero otrok. Zdaj je še tista vboga dvajsetica plače izostala. Vdova je se svojimi hčerami morala pridno šiviljiti, da se je hiša preživila. S kakšnimi čustvi je Jožef sprejel poročilo, da mu je oče na smert bolan, in s kakšnim sercem se je potem odpravil v Rijeze, to si je lehko misliti. Leta 1854 je končal drugi in zadnji letnik modroslovja — kot pervi. Prav tako je tudi vsa štiri leta bogoslovja sijajno doveršil (1. 1858). . (Dalje prih.) Cerkvene zapovedi. p. s. z. Perva zapoved. (Dalje). O Gospodovih praznikih smo poglavitno omenili. Ostane nam še spregovoriti o Marijinih in svetniških praznikih. Razen zapovedanih Marijinih praznikov, ketere smo deloma že predlanskem opisali, ima sv. cerkev še razne druge, ki niso zapovedani, pa jih verni kristijani neketere prav goreče obhajajo, drugih se pa spominjajo vsaj duhovniki pri sv. maši in v duhovnih molitvah ali brevirju. Zapovedani Marijini prazniki so: Svečnica. To ime je vzeto od sveč, ki jih sv. cerkev ta dan blagoslavlja in v procesiji nosi. Imenuje se tudi praznik Marijinega očiščevanja v spomin, da se je Marij^ podvergla starozakonski postavi očiščevanja. Naj se ta dan spominjajo kerščanske matere, da tudi njim sv. cerkev deli lep in koristen blagoslov po porodu. Moderne matere ta blagoslov le preveč opuščajo. Zapovedano ni, da ga morajo prejeti, ali mati, ki pomisli, kako jo je Bog ohranil in obdaroval, mora sama čutiti dolžnost zahvaliti se Bogu in priporočiti sebe in svoje dete na-daljni božji dobroti. Sebe morate zveličati in otroke tudi za nebesa vzgojiti. Brez božjega blagoslova je pa ves človeški trud zastonj. Slednjič se imenuje svečnica tudi praznik darovanja Gospodovega, ker je Marija darovala svojega sinu Bogu. Darujte tudi ve, kerščanske matere, svoje otroke Bogu, saj jih bo on na sodnji dan od vas nazaj terjal. Gorje, če se keteri od njih po vaši krivdi pogubi. Svečnica je, če ne najstariši, pa vsaj eden najstariših Marijinih praznikov. Drugi zapovedani Marijin praznik v letu je Marijino oznanjenje. Spominja nas na veliko skrivnost včlovečenja druge božje osebe in na nedosegljivo čast nje, ki je postala mati božja. Arhangelj Gabrijelj je bil poslan od Boga k ubožni devici Mariji ter jo je v božjem imenu pozdravil. Kako jo' j,e pozdra- vil? Novi cerkveni obrednik, ki ima poterjenje 5 škofij, odgovarja, daje angelj Gabrijel pozdravil Marijo: „Zdrava (Marija) milosti polna, Gospod s teboj, blagoslovljena ti mej ženami".*) Pozdravljajmo in častimo jo z angeljevimi besedami torej vsi verni Slovenci. Zahvaljujmo se Jezusu za njegovo včlovečenje posebno zjutraj, opoldne in zvečer, keder zvoni k angeljskemu pozdrav-ljenju ! Praznik Marijinega vnebovzetja nam kliče v spomin nauk sv. cerkve, da je bila devica Marija po svoji smerti tudi telesno v nebesa vzeta. Praznik je zelo štor in so ga obhajali že v 7,nem stoletju. Spominjajmo se ta dan te velike prednosti Marijine, mislimo pa zraven, da je naše telo tudi odločeno za poveličanje. Zato je moramo ohraniti v svetosti. — Ta dan nas spominja tudi Marijine smerti. Četerti zapovedani praznik Marijin je dan njenega rojstva. Mi se ta dan veselimo, ker obhajamo rojstvo tiste, po keteri nam je došlo zveličanje; zahvaljujemo se pa tudi Bogu, da nam jo dal v Mariji tako dobro mater. Če so obhajali že Perzijani rojstne dneve svojih vladarjev, Rimljani svojih cesarjev in če •niajo na Nemškem zapovedan praznik na rojstni dan cesarjev moramo mi še veliko slovesniše obhajati spomin rojstva Marijinega, ki je božja in naša mati in kraljica neba in zemlje. Zadnji zapovedani Marijin praznik je praznik njenega brezmadežnega spočetja. V zadnjih štirih letih se je o tem veliko pisalo in govorilo, ker je sv. cerkev obhajala petdesetletnico slovesnega razglašenja verske resnice brezmadežnega spočetja Marijinega. Tudi letošnje leto se brezmadežna devica Mavi, posebno v Lurdu na Francoskem, ker obhajajo tam petdesetletnico njenega prikazanja. Majnika meseca namerjajo tudi Slovenci romati v Lurd. Mnogi od njih bodo šli, še več jih pa je> ki ne bodo mogli izpolniti svoje serčne želje. In vsi ti in drugi bodo pa vsaj doma, ali na kaki bližnji slovenski božji poti Počastili brezmadežno devico in napravili terden sklep nji na ^st varovati se posebno tistega greha, ki je brezmadežni najbolj nasproten, za našo dušo pa najgnjusniši. Sedaj pa poglejmo še neketere bolj znane Marijine praznike, ^ niso zapovedani, pa se vender obhajajo. Taki so: *) Str. 80. Tako je prav, in ne drugači, tudi v našem pozdravljanju Majinem. P. St. Praznik Marijinega zaročen j a se sv. Jožefom (23. ja-nuarija). Ta dan nas spominja sv. cerkev na najsvetejši zakonski par na svetu, na zakon, ki se je sklenil po posebni volji božji in iz najčistejšega namena. Naj napravijo dekleta in mladeniči, kijih Bog resnično kliče v zakonski stan, terden sklep, da se hočejo ne samo poročiti, ampak na poroko tudi pripraviti s poštenim življenjem in molitvijo, da se hočejo poročiti le, ker je Bog tako odločil. Imejte pred očmi vi mladeniči sv. Jožefa ko ženina in ve dekleta nevesto devico Marijo. Zakon in poroka naj se ne sklepa nepremišljeno in nespametno, ampak z resnim prevdarkom. Praznik Matere božje dobrega sveta (26. apr.) Kolikokrat smo v dvojbah in ne vemo, kaj storiti. Mnoge pobožne osebe imajo dušne stiske, ta in oni ne ve, kam ga kliče božja previdnost. Kaker černi oblaki zakrivajo sončno svetlobo, tako nam zakriva nekaka megla prav pogosto luč pravega spoznanja. Tukaj nam je treba modrega svetovavca. Kje ga bomo našli? Pri Mariji, ki je „sedež modrosti". V petek po tihi nedelji in tretjo nedeljo meseca septembra •obhajamo praznik žalostne Matere božje. O tem smo, kar je glavnega, že omenili v predlanskem tečaju »Cvetja". Razen sedmerih Marijinih žalosti se spominja sv. cerkev tudi sedmerega Marijinega veselja (I. ned. po vnebovzetju). Na te nas opozarja serafinski rožni venec. Le radi ga molimo, s tem bomo z Marijo tudi v veselju združeni, se resnično veselili. Molimo ga tudi, ker je za ta rožni venec podelje*1 popolnoma odpustek, kederkoli ga pobožno opravimo. Majnik mesec je cel posvečen Mariji in Slovenci zelo goreče obhajajo šmarnice. Lepo število knjig je v ta name*1 tiskanih. Vender jo v tem mescu (24. majnika) še posebej čast* sv. cerkev in ž njo verni katoličani ko pomočnico kristija' nov. Ta praznik je vstanovljen v zahvalo oproščenja Pija Vfl* 1. 1814. Na Slovenskem imamo jako obiskovano božjo pot Ma' rije pomočnice na Brezju. Dobro znan je praznik Marijinega obiskanja (2. jul.) ^ 13tcm stoletju so ga največ razširjali frančiškani in že leta 138' je bil splošno vpeljan. Samostanska cerkev v Pazinu je posV®' čena Mar. obiskanju, tudi na »Rožniku" pri Ljubljani je temu sp0' minu postavljena prijazna in mnogo obiskovana Marijina cerkvic*1' Znan in jako priljubljen je tudi praznik kar meljske ali škapulirske Matere božje, zlasti zavoljo bratovščine tega imena (16. jul.). Na naši Kostanjeviei je bila v starih časih postavno vpeljana ta bratovščina, ker je bil samostan karmelitski. Ko so bili pa karmeliti pod cesarjem Jožefom pregnani, je bila odpravljena tudi bratovščina; vender se je po prizadevanju p. Klara Vaskotija, ki je pisal v Rim za pooblaščenje, leta 1855, ko je bil gvardijan p. Jernej Večerina, na novo vpeljala in ima še zdaj vsako leto na nedeljo po prazniku karmeljske Matere Božje dopoldne slovesno mašo, popoldne pa svojo pridigo in procesijo z lavretanskimi litanijami in blagoslovom s presv. Rešnim Telesom. Sicer pa sprejemajo nove ude po vseh samostanih in tudi neketeri drugi duhovniki so si izprosili pravico za sprejemanje iz keterega karmelitskega samostana. Bratovščina je jako lepa in vsega priporočenja vredna, ker ima mnogo pravic ‘n odpustkov, pa malo posebnih dolžnosti. Praznik Marije Snežni c e (5. avg.) tudi ni neznan. Ime ima od snega, ki je pokril verh nekega griča v Rimu po noči °d 4. do 5. avgusta v znamenje, naj se tam sezida cerkev. Nedelja po osmini vnebovzetja je posvečena presvetemu sercu Marijinemu. Najprej je dovolil Pij VI. ta praznik posameznim redovom in samostanom, Pij IX. ga je vpeljal za vse vernike in določil, naj se obhaja na nedeljo po osmini vnebovzetja Marijinega. Le goreče častimo serce božje in naše Matere, še bolj se pa trudimo, da bomo posnemali čednosti tega serca in storili svoje serce Marijinemu podobno. Praznik imena Marijinega je vpeljan v spomin zmage nad ^urki pri Dunaju. Obhajamo ga pervo nedeljo po Mar. rojstvu. Celi oktober je posvečen rožnovenški kraljici. V tem m'e-secu se obhajajo tudi sledeči Mar. prazniki: Rožnovenška Mati božja (1. nedeljo), Čistost bi. device Marije (2. ned.), Materinstvo bi. dev. Marije. (3. ned.) Zadnjo pobinkoštno nedeljo se obhaja praznik Marijinega Pokroviteljstva ali zaščitništva, 21. novembra njenega darovanja in 10. decembra lavretanska Mati božja. Razen navedenih praznikov so še neketeri drugi manj znani ^zapovedani Mar. prazniki. Najnovejši je menda praznik lur-S 'e Matere božje, ki se bo obhajal sedaj tudi pri nas vsako •eto li. februarija. Verh tega so Mariji posvečene vse sobote v letu; vsaki dan pa nas vabi zvon trikrat k Marijinemu pozdravljenju. (Dalje prih.). BI. Joana Marija Majska, vdova 3. reda.*) Joana je bila hči bogatega barona Majskega (de Maille). Rojena je bila v gradu svojega očeta blizu Sen Kantena (Saint Quentin) na Francoskem. Pri sv. kerstu so ji dali ime Joana, pri sv. birmi pa Marija, ker je Mater božjo zelo častila. Ko je bila 15 let stara, ji vmerje oče. Zdaj je zanjo skerbel njen stari oče. Ta jo je, kaker hitro je mogel, omožil z baronom: Robertom Silijem (Silly). Na dan poroke zvečer pa stari oče na na-gloma vmerje in ta žalostni dogodek je tako prevzel zaročenca, da sta sklenila živeti v svetem devištvu. Joana Marija je kO' gospodinja najprej skerbela, da je bilo v gradu pravo kerščan-sko življenje. V službi je imela samo bogaboječe posle, ki so> morali spolnjevati božje in cerkvene zapovedi. Gdor je nespodobno govoril, preklinjal ali prisegoval, je zgubil službo. Gospod in gospa sta dajala svojim poslom prelep zgled in skerbela za vse njihove potrebe. Pa dasiravno so v gradu kerščansko živeli, vender niso bili brez križa. V vojski z Angleži je bil baron ranjen in je potem kmalu vmerl. Joana je po njegovi smerti izročila posestvo njegovim sorodnikom, in zapustivši svetno življenje stopila v tretji red sv. Frančiška. V spokorni obleki tega reda je obiskavala potem bolnike in vboge. Rada je bila pri nedolžnih otrocih. Skerbela je, da ne bi ketero dete vmerlo brez sv. kersta. Veče otroke je učila, kako naj pozdravljajo na poti. Pomagala je duhovnikom cerkve popravljati in lepšati. Sama je delala mašno obleko za vbožne cerkve. Zato je nagovarjala tudi druge, zlasti bogate gospe, da naj ne bodo niče-merne v obleki, temveč naj rajši dajo vbogim cerkvam in skerbe za svojo dušo. Prav goreče je molila za duhovnike. Takrat sta bila v katoliški cerkvi dva papeža; taka zmešnjava je: bila, da *) L’Aureola, 27. Aprile. Se sveti možje niso vedeli, keteri papež je pravi namestnik Kristusov na zemlji. Pa Bog je vslišal prošnje bi. Joane; tri leta P° njeni smerti je imela cerkev zopet samo enega papeža. 82 let stara je Joana vmerla 28. marcija leta 1414. Njeno nepretrgano češčenje je poterdil papež Pij IX. leta 1871. in določil, da se ima v frančiškanskih cerkvah obhajati njen spomin 27. aPrilja. Posnemajmo bi. Joano Marijo v ponižnosti, ljubezni in v zaničevanju časnih reči. Po njenem zgledu molimo radi za sv. katoliško cerkev, ki dandanašnji ni sicer razdeljena, da bi imela dva papeža, razdeljeni so pa katoliški kristijani. Eni so s cerkvijo in z duhovščino, drugi so zoper to in ono. Nasprotniki Svete cerkve sramotijo v svojih časnikih papeža, škofe, duhov-nikc, redovnike in redovnice. Vzgajajo sveti veri nasprotne uči-tclje> da ž njimi mladino odtergajo od cerkve. Ke bi ti dobili vlado v roke, bi se tudi pri nas ravno taka godila kaker na rancoskem. Pograbili bi cerkvi njeno premoženje, duhovnikom ' Plače vzeli, otroci se ne bi učili kerščanskega nauka. Pri-°dnji papež ima v starem prerokovanju pridevek „Religio °Populata“; to pomeni opustošeno in zapuščeno vero. Po ern prerokovanju, ki se pripisuje irskemu nadškofu Sv. Malajk bo pod prihodnjim papežem po vseh deželah zelo veliko katoliških kristijanov odpadlo, vera bo zapuščena, cerkve oltarji opustošenj, Bogu posvečeni kraji, samostani in zavodi pra-Zn’ *). prav, kaker je na Francoskem že zdaj. Bližajo se torej kudi časi in morda pridejo tudi čez nas, prej ko mislimo. Kaj fiatn je storiti, da jih odvernemo, če je še mogoče? Bodi dober ud 3. reda, goreč sin, vneta hči svete cerkve. Bodi na strani svojega dušnega pastirja in ne delaj mu sitnosti. Moli in prosi °8a za dobre, modre in goreče duhovnike; prosi pa tudi za n‘lsProtnike svete vere, da bi jih Bog spreobernil, ali jim pa ''zelmog škodovati. Sicer cerkve ne bodo zaterli vsi sovražniki, erje božje delo, ali pogubili se pa bodo mnogi in mnogi, če se J16 Zavre povodenj brezverstva, ki nastopa že tudi po naših kraJih- P. A. F. lS(Jy krophczeiung. .. Uber Pius IX. und die letzten eilf Pilpste. Wion, Življenje blaženega Egidija Asiškega. P. A. M. \?l. Poglavje. Egidij, zvest posne mavec sv. Frančiška. Kaker dobri otrok ljubi svojega očeta, tako ljubi tudi redovnik ustanovitelja svojega reda. To ljubezen najdemo tudi v življenju brata Egidija. Ko so ga enkrat vprašali, kaj misli o sv. Frančišku, je on v sveti gorečnosti rekel: „Nikedar ne smemo izgovoriti imena Frančišek, da bi ne občutili velike sladkosti. Le enega mu je manjkalo : telesne moči. Ke bi bil on imel tako krepko telo kaker jaz, bi mu gotovo nihče na svetu ne mogel slediti". Kako močno je služabnik božji cenil in ljubil svoj red, spoznamo iz sledečih njegovih besed: „Menim, da je bil red manjših bratov poslan od Boga na svet v veliko korist človeštvu. Pa gorje nam, ako se ne odlikujemo s tistimi lastnostmi, ketere bi morali imeti! Zdi se mi, daje red manjših bratov glede časnih reči najubožniši, glede milosti pa najbogatejši na svetu; zdi se mi pa, da je to naša največa napaka, da hočemo previsoko letati. Tisti je bogat, ki bogatega posnema ; tisti je moder, ki posnema modrega; tisti dober, ki dobrega; tisti lep, ki lepega ; tisti blag, ki blagega posnema — našega gospoda Jezusa Kristusa". Enkrat je blaženi nekemu tovarišu celo tako rekel: „Od začetka sveta do sedaj še ni bilo boljšega reda, kot je red manjših bratov". To hvalo, ki jo je dal brat Egidij svojemu redu, moramo pač nekoliko omejiti. Keder sodimo popolnost kakega reda, se moramo ozirati na dve reči. Red je toliko popolniši, kolikef višji je njegov posebni namen; koliker več in koliker krep' kejših pripomočkov ima, da se ta namen doseže, da se sv. redovne obljube natančno izpolnjujejo. Če pa tudi sploh en red druzega v popolnosti presega, kaker zvezda zvezdo v svetlobi) je vender glede posameznih jako težko določiti, keteri od dvejuh redov je popolniši. Vsaki red ima svoje prednosti, Pa tudi vsaka človeška naprava svoje pomanjkljivosti. Res mora vsaki redovnik ljubiti red, v keterega ga. je poklicala božja Previdnost, ali varovati se mora, da ga ne bo pretirano hvalil m čez druge povzdigoval. Vernimo se zdaj k našemu blaženemu Egidiju. Svojo ljubezen do reda je kazal s tem, da se je se vso gorečnostjo trudil za njega razširjenje. Bog je podelil bratu Egidiju tako veliko milost, da so mnogi, spodbujeni po njegovem zgledu in njegovih zveličavnih opominih zapustili svet in sprejeli redovno obleko. Drugi pa, ki tega niso mogli storiti, so doma zelo spokorno živeli. Redovnik si pa mora veliko bolj prizadevati, da bo prefinjen od redovnega duha in ga tudi v življenju kazal. Duh frančiškanskega redu pa obstoji, kakor piše brat Leon, tajnik in spovednik sv. Frančiška, v priprostosti in ponižnosti, v duhu molitve in vboštva. Zoper ta duh dela manjši brat, keteri pri svojih znanstvenih delih in spisih bolj samega sebe in svojo čast išče, kot čast božjo in zveličanje duš. Kako je bilo bratu Egidiju tako znanstveno delo zoperno, spoznamo iz več njegovih izrekov, od keterih hočemo dva tukaj navesti. Poln gorečnosti je enkrat zaklical: „Pariz, Pariz, zakaj rušiš red sv. Frančiška?" V Pa-rizm kjer so frančiškani učili tudi na vseučilišču, je bilo nam-reč najberž nekoliko takih bratov, ki so se bolj pečali se zna-n°stjo kot s pobožnostjo, ki so bolj iskali lastno čast kot čast b°zjo ter tako redovni duh v sebi zamorili. Drugikrat je rekel k&idij enemu, ki se je bahal se svojo znanostjo : „Ke bi imel c ovek sam celi svet, kaj bi imel od tega, ke bi ga ne obde-l°val ? Drugi pa, ki ima le majhin kos sveta in ga dobro obde-*uje, zajema iz njega za se in za druge sad. Zato se ne zanašaj na svojo znanost; zakaj ke bi imel vse znanosti, ne da bi kaj tudi storil, ti vse k tvojemu zveličanju nič ne bi pomagalo". Vender pa blaženi služabnik božji ni zametal znanosti, ke-tcra ima za svoj cilj Boga, pobožnost pa za voditeljico in sP>emljevavko. To spoznamo iz pogovora se sv. Bonaventurom, 1 Je b>l zelo sloveč učitelj na pariškem vseučilišču, tako, da s° ga vsi občudovali. Egidij ni pomiloval tega velikega uče-nj*lka, ampak mu je rekel: „Moj oče, Bog vam je dal velike milosti. Kaj moremo storiti, da se zveličamo, mi nevedni in neučeni ljudje ?“ Red sv. Frančiška je poklican v to, da dela za zveličanje duš; ako hoče zveršiti svojo nalogo, pa morajo njegovi udje pravo pobožnost družiti s temeljito znanostjo. Velika nevarnost za vsaki red, posebno za red sv. Frančiška, je prerazsežno dušnopastirsko delo. To prepodi notranji duh in je vzrok raztresenosti, nečimernosti, posvetnega duha in drugih napak. Tudi proti temu se je boril bi. Egidij. Kaker je hotel sv. Frančišek, da bi njegovi bratje bolj se svojim zgledom kot z besedami pridigovali, tako je opominjal tudi br. Egidij pridigarje, naj prej sami to store, kar druge uče. Zdelo se mu je, da je tudi Zveličar na to mislil, ko je rekel Petru : „Jaz sem za te prosil, da ne poneha tvoja vera; in ti, keder se boš enkrat spreobernil, poterdi svoje brate"-Blaženi je te besede tako razložil: „Zveličar hoče reči, naj človek najprej sam za se skerbi, potem za druge. Ako je tudi Bogu zelo dopadljivo spreobernjenje kake duše, je to razumeti od onih, ki to lahko store brez svoje lastne dušne škode. Ti žive, kjerkoli so, za Boga, kaker je živel sv. apostelj Pavel". Nekega brata, ki je hotel pridigati v Perudži, je opominjal1 „Bo, bo, molto dico e poco fo. Bo, bo, govorim mnogo, storiiu pa malo". V bližini samostana, kjer je živel bi. Egidij, je bil vino* grad. Nekega dne je grajal gospodar delavce, ker so mnog0 govorili, pa malo delali, z besedami: »Delajte, delajte, ne gov°' rite !“ Ko je br. Egidij to slišal, je prihitel iz svoje celice klical: »Ali slišite, bratje pridigarji, kaj pravi oni: Delajte, de' lajte, ne govorite!“ Pri neki drugi priliki je služabnik božji tako opominja1 nekega pridigarja: »Ako storiš dobro, kar moreš, boš dosege1 dobro, kar ne moreš. Dlje kot so nebesa od zemlje, so odda' Ijena dela od besed. Ke bi ti kedo dovolil, iti v njegov vin°' grad in vtergati si grozd, ali bi ti branil otergati perje od terte’ Tisočkrat boljše je, da se človek sam uči, kaker pa, da bi uči1 celi svet. Ako hočeš mnogo vedeti, delaj mnogo in vkloni svoj0 glavo. Blag pridigar je ponižnost. Kaj je ponižnost ? Povernite'' ptujega. V pridigah se ne sme govoriti ne previsoko ne prenizk°» temuč deržati se je srednje poti. Zelo se loči meketajoča oV°9 od tiste, ki se mirno pase, to je, pridigar, ki samo govori, se zelo loči od tistega, ki po tem tudi živi". O tacem pridigarju lepo pravi bi. Egidij : „Oznanjevavec božje besede je postavljen od Boga, da je ljudstvu sveča, ogledalo in zastavonoša. Blager tistemu, ki tudi sam hodi po pravem potu, keterega drugim kaže ; ki sam teče, mej tem ko druge vabi naj teko; ki sam ne oboža, ko drugim k bogastvu pomaga". \?ll. Poglavje. BI. Egidij prijatel vboštva. Sv. Frančišek je izbral za podlago svojega reda vboštvo. Z njo rastejo, cveto in venejo druge čednosti, stoji in pade vpliv reda. Zato je bi. Egidij vboštvo tako ljubil. Kako se je veselil tedaj, ko se je videl pervikrat oblečenega v redovni obleki! Blaženi je bil vedno zadovoljen le z enim habitom. Prebival je v celici, ki je bila napravljena iz ilovice in dračja. Priprosta in vbožna je bila njegova hrana. Zelo ga je žalilo, ako je zapazil, da se kje ne goji ta prava frančiškanska čednost. Enkrat je romal k sv. Frančišku v Asiz. Tam so mu bratje razkazovali samostan in hvalili lepo zgradbo. Služabnik božji je vse dobro ogledal in potem je rekel : „Povem vam, bratje, nič drugega vam ne manjka kot žen". Bratom so bile te besede v spotiko in nejevoljni so bili. Na to jim reče : „Moji bratje, dobro veste, da vam je ravno tako prepovedano prelomiti vboštvo, kot čistost. Ker ste vboštvo od sebe pehnili, ni težko pehniti tudi čistost". Otroci velikega vbožca asiškega se morajo pred vsem za to prizadevati, da svoje serce od posvetnega odtergajo in kot popotniki in ptujci na svetu žive. Tako je mislil bi. Egidij. Brat Pavel iz Prata, mož ostrega življenja in goreč prijatel vboštva, pripoveduje sledečo dogodbo. Enkrat je poslušal še z neketerimi drugimi brati lepe besede bi. Egidija, ko prideta dva brata, ketere je cesar Friderik II. velik nasprotnik cerkve, pregnal iz Sicilije. Ko je služabnik božji to slišal, ju je v veliki gorečnosti za sv. vboštvo pričel glasno grajati: „Vi dva, je rekel, sta pregnana iz vajune dežele, vidva sta izgnana iz vajunega kraja? Potem gotovo nista manjša brata". Tako je govoril in ko jih je z roko hekoliko vdaril, je pristavil: „Predraga, vi dva grešita zoper onega velikega grešnika Friderika. Ker vama je on velike dobrote skazal, morata imeti ž njim sočutje in zanj moliti, da mu Gospod omehča serce, ne smeta pa zoper njega godernjati. Zakaj, ako sta prava manjša brata, vaju on ni pregnal iz vajune dežele, ker nobenega kraja ne moreta imenovati vajun lastni kraj“. — To vboštvo v duhu in djanju ni lahko za človeško serce* ki se tako rado naveže na posvetne reči; daje pa zato velike koristi. BI. Egidij opominja: „Ljubi uboštvo, da boš posnemal Kristusa v njegovem vboštvu in prostejše služil Bogu. Nobenih posebnih reči ne nosi seboj, to serce le raztrese. O sveto vboštvo, tistim, ki hodijo po tvojih stopinjah, si ti vrata v raji in nebeško kraljestvo". Nauk o čednosti čistosti. p. m/š. IV. Poglavje. Jezus in Marija glede čistosti. Nihče na svetu ne more z besedami dopovedaii in s pametjo spregledati, kakšna in kolika je bila ljubezen Jezusova do Čednosti najpopolniše čistosti. Tega je najboljša priča to* kakov je sam bil ko človek. Da se svojo kervjo reši človeški rod iz peklenske sužnosti* je prišel Sin Božji na svet; ali samo sveto devištvo je bilo tako mogočno, da ga je potegnilo iz Očetovega naročja. Bog je na se vzel telo slično telesu drugih ljudi; ali ne bi ga bil na se vzel drugače, ako ne bi bilo prej olepšano in posvečeno s popolno čistostjo deviške kervi. Ne bi bilo namreč pristojno, da Beseda Božja, večna in neumerljiva lepota, v ketero žele an-gelji gledati, združi sč seboj, v edinstvo svoje Božje osebe, pokvarjeno človeško telo, Bog se je rodil od žene, o keteri je prej po preroku Miheju svetu govoril (5, 3); ali devištvo, je z mnogo izverstnišo čistostjo kaker je angeljska, to ženo pripra- vilo, da je mogel sv. Duh v nji izveršiti svoje delo. Da se torej objavi ljudem skrivnost, ketera je bila skrita od začetka sveta (Kolos. 1, 26), potrebno je bilo, da naj bo devištvo posrednik in da skozi nje izvede zedinjenje človeške natore se Sinom Božjim. Pa ker je moralo biti Zveličarjevo telo čistiše kaker solnčni žarki, izbral si je od vekov za mater devico prečisto, oieomadeževano, obvarovano od vsake sence greha, in se vsemi božjimi milostimi napolnjeno. Ta ga je imela spočeti in poroditi brez omadeževanja svojega devištva. (Izaija 7, 14). Da, on je izbral to devico; in ko je prišel čas od njega odločen, da se zgodi, kar se je imelo zgoditi, potem ko je ta devica odgovorila Božjemu poslancu: „Glej, dekla Gospodova1' so se odperla •nebesa in na njo so se izlili potoki milosti Božje, in sv. Duh jo je napolnil in kaker velika povodenj vso prevzel; in obsen-čivši jo z močjo Najvišjega je naredil v nji telo Sinu Božjega. In tako moremo se sv. Gregorijem Nisejskim devištvu pripisati, da se Bog ni vstavljal dojti na zemljo, da prebiva mej ljudmi. Jezus, ki se je rodil od deviške matere, je hotel da naj bo tudi zaročnik njegove prečiste roditeljice neomadežanega devištva. Tak je bil tudi sv. Janez Kerstnik, keterega je Bog poslal, da mu pripravi pot, in da ga objavi svetu, oznanjujoč, da je on, ki je imel priti za njim, tisti, ki je bil pred njim, kete-remu ni on vreden remenov na obutalu odvezati, in da je on Jagnje Božje, ki jemlje nase grehe sveta. — In ni se treba spominjati, da je to Jagnje Božje, Jezus Kristus, preživel svoje življenje na svetu v devištvu. Kaker večni zakonodavec človeškega rodu, poznavši človeško slabost, ni dal postave niti zapovedi ljudem, da morajo živeti v popolni čistosti, če hočejo biti njegovi nasledovavci; ali z besedami: „Kedor more der-žati, naj derži", jim je to svetoval, in še bolj se svojim zgledom, postavši večni kralj vsih deviških ljudi; tako je vžgal v sercih izvoljenih duš ljubezen do angeljske čednosti. Okolo sebe je hotel imeti samo čiste ljudi. Aposteljni, keterimje imel razodeti ves svoj nauk ter jih vpeljati v skrivnosti božje in podeliti jim svojo oblast, da mu bodo namestniki na zemlji, morali so deržati popolno čistost. Najdražji mej njimi mu je bil Janez, on je tudi imenovan učenec, keterega je Jezus ljubil; in vsi vemo, zakaj mu je bil najdražji. Ljubil gaje tolikanj zavoljo njegovega devištva, ter mu zato dovolil pri zadnji večerji, da mu nasloni glavo na njegove persi; in ko je vmiral na križu je njemu svojo mater priporočil in dal mu jo je za mater. Spomniti hočem še eno znamenito okoliščino iz Jezusovega življenja na zemlji. Kaj mu niso vsega sramotnega rekli hudobni Judje? Kaj se niso o njem zmislili? Človek stermi, ko bere v sv. evangeliju, kako so ga satanski jeziki gerdili in sramotili pred narodom. . . On, svetost Božja sama, da je pijanec, požrešnež, bogokletnik in sovražnik Božji, da je slepar in laž-njivec, da je puntar in Samaritan t. j. odpadnik od prave vere; da izganja s pomočjo Beljzebuba — poglavarja hudobnih duhov — hudiče iz ljudi; da je sam Beljzebub, ker se ž njim druži in brati; in še celo to so mu rekli, da je v njemu hudič, in da se mu je pamet zmešala. Ali njegovega poštenja, njegove rajske čistosti se ni nikoli nihče niti z eno besedo doteknil; čeravno je on grajal pismouke in farizeje zavoljo šeste Božje zapovedi ter jim je v oči povedal, da so „hudobni in prešuštni rod“. Zakaj se niso oni prederznili niti ziniti o njegovi čistosti? Glej, zakaj. On sam ni tega dopustil se vsemogočnostjo svojega božanstva. To pa ni dopustil zato, da bi svetu pokazal, koliko, mu je bila pri sercu čednost svete čistosti. Kaj pa naj rečem o Devici Mariji, od ketere angeljske, da, še bolj kaker angeljske čistosti je nekako izešla čistost Jezusovega telesa. Od vsih stvari Božjih, kar jih je v nebesih in na zemlji ni nihče pred njo ljubil sveto čistost s tako plemenitim, tako. nežnim, tako stanovitnim in jakim čustvom. In ta njena lju;-bezen se je najboljše pokazala pri izverševanju skrivnosti vte-lešenja Sinu Božjega. — Angelj Gabrijel ji prinese iz nebes preveselo sporočilo: „Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod s teboj, blagoslovljena ti mej ženami!. . . Ne boj se, Marija, ker si našla milost pri Bogu. Glej, spočela boš v svojem telesu in rodila Simi in imenuj njegovo ime Jezus. On bo velik in Sin Najvišjega iir,enovan; in Gospod Bog mu bo dal sedež Davida njegovega očeta in bo kraljeval v hiši Jakopovi vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca“. (Luk 1, 28—33). Kedo bi mislil, da bi se kedaj ženska preplašila pri takem sporočilu? Ali bi se mogla nadejati kaj večega in slavnišega? Veličanstvenišega obečanja ne bi bilo mogoče niti misliti. Marija tudi ni mogla niti po-sumnjati, da se bo to izveršjlo, samo ako ona privoli, ko je ^'dela, da ji ^rhangelj Gospodov to sporoča v imenu samega °f?a. Vender je zatrepetalo serce Marijino od straha, da se P°nižno ali odločno izgovarja: „Kako se bo to zgodilo, ker |^°ža ne poznam ?* (Luk. 1, 34), ker seje odločila ostati devica. na vpraša; „Kako?“ Hotela je reči: Da, veliko je, neslišano, ne‘zrekljivo dostojanstvo, postati mati Sinu Božjega, Odrešenika SVeta> kralja vseh vekov; ali, ako to postanem, kaj bo z mo-devištvom? Ne, angelj Božji, v to ne bi mogla privoliti, da * 'Zgubim. Plaši se, pomišlja, okleva, in malo da ni odgovo-a’ da od njene strani to ne more biti, ker se ji je zdelo, da vre tukaj za njeno devištvo: tako ji je bila mila najpopolniša t‘S‘ost- Še le tedaj, ko ji angelj reče: „Sveti Duh bo prišel v ^ ‘n moč Najvišjega te bo obsenčila, in za tega voljo bo Sveto, ^ bode rojeno iz tebe, imenovano Sin Božji.. . . ker pri Bogu te' nem°8°ča nobena reč" (Luk. 1, 35—37); pravim, da še le aJ je privolila Marija, izustivši besede: „Glej, dekla Gospo-°Va> zgodi se mi po tvoji besedi". (Luk. 1, 38). Sedaj je postala lilija njenega devištva še lepša in sijaj-• In ko je rodila Jezusa, tedaj se je ljubezen do svete či-stl se bolj razžarila in razplamenela v njeni duši. Znajoč, da Je H°g zlasti zavoljo te čednosti izvolil za mater edinega čecjJe^a S'nu’ n* b>I° mogoče, da ne bi ona še bolj ljubila te nosti; saj ji je ljubezen do Jezusa, ketera je v njej vedno a’ vstvarjala v sercu vedno gorečnišo ljubezen do devištva, ti). . m k° Je nasprotno ljubezen do devištva v nji vedno ne-a ljubezen do njenega Sinu, Boga Odrešenika, keteri ji je s 0 ljubeznijo in velikim čudežem svoje vsemogočnosti obva- 1 devištvo in naredil, da bo ob enem mati in devica. Ko je torej dete Jezusa pestovala, objemala ga in na serce k- lskala in sladko ga poljubljala, je vedno zerla v njemu cvet, 0(jJe Zrasel *z njenega devištva; in vsaki njen poljub, vsako vjv^>n‘k dejanj materinske ljubezni, je bilo čist izraz njene de-j e ^uše in djanje najsvetejše, najpopolniše ljubezni k Jezusu j ()b enem k njenemu devištvu. Na ta način ste naredili te Se! ^u^ezn* *z serca Marijinega gorečo peč, iz ketere je plamen v Pres*°la Božjega, in na široko razgreval in razsvetljeval duše, ki so od Boga odločene za večno življenje. k. Človek brez Boga! p. II. B. Pred nekaj dnevi smo dobili od prijatela iz Amerike izrezek iz nemškega časopisa „Amerika", ki izhaja v St. LuizU-Glejmo, kaj poroča? Nekaj v resnici groznega! Dne 23. svečana t. 1. je klečal pri angeljski mizi frančiškanske farne cerkve sv. Elizabete v mestu Denveru (Kolorado)* mož, ki se je navidezno prav pobožno pripravljal na sv. obhajilo. Bila je nedelja. P. Leon Heinrichs, nemški frančiškan, je imel pervo sv. mašo. Mej sv. opravilom hoče obhajati tisteg3 človeka. Toda v tem trenutku je mož potegnil izpod obleke re-voljver in preden se je p. Leon prav zavedel, kaj namerja, s® je zgrudil, zadet v serce, s klicem: moj Bog, moj Bog! Bile s<> njegove zadnje besede, preden je zdihnil. Morivec je razril pr®' strašene pričujoče gospe ter vihteč revoljver divjal na prosto-Neki stražnik in neketeri drugi možje so planili za njim tet ga po obupnem boju ukrotili. Njim se ima zahvaliti, da g® množica ni na mestu pobila. Gdo je ta propadli človek? Kaj ga je privelo do tega, <*3 je vzel življenje redovniku, v trenutku, ko mu je on hotel P°' dati Boga? — Anarhist je, italijanske šole, Jožef Alio. Na vpr3' šanje, zakaj je to storil, je hladnokervno in ponosno odgovori*1 da zato, ker sovraži duhovnike, ker so nasprotniki delavski*1 stanov. Žal mu je, ker jih ne more še več postreljati. Imenovani list pristavlja nekaj besed. Povzemimo jih ž neketerimi dostavki! P. Leon ni pervi, tako piše, iz družine velikega svetnik3 asiškega, ki je padel kot žertev morivčeva na naših tleh. 0<*' kar je p. Marko iz Nice 1. 1539 tu zasadil drevo življenja, sV' križ, ter imenoval kraj „novo kraljestvo sv. Frančiška", so Ir manjši bratje večkrat gnojili z lastno kervjo. Domačini, še dW' jaki, so jih pobijali, ker so videli v njih le roparje, ogleduh®] predhodnike grabežljivih tujcev. Ke bi bili vedeli, da so poslal1® božji, bi jih bili radostno sprejeli, kaker jih zdaj radi imaj° jih samo na sebi kruto početje se da vsaj nekoliko opravičiti. iso vedeli, kaj so delali. *) Vse drugačno sodbo moramo izreči o tem novodobnem divjaku. Kolika zaslepljenost! Le poveršen pogled v preteklost nje-k°ve domovine bi ga bil lehko prepričal, da se ima Italija ”ln°go mnogo zahvaliti sv. Frančišku in njegovim redovnim at°m- Koliko, menda sama prav ne ve. In da bi bil on se Sv°jimi redovi nasproten delavskemu stanu! Ali ni sv. serafin-ski oče, ki je bil bogat, pa je vbog postal, se svojim zgledom ravno vbožnemu delavskemu stanu pokazal, da bogastvo ni e ki so jih vsaki čas pripravljeni deliti delavcu enako, ka-ker gospodu. Pa recimo, da je videl anarhist Alio v p. Leonu le duhov-a- Ke bi tudi bil ta ali oni duhovnik nasproten delavskim nJan* in gledal, da ob njih žuljih polni svoj žep, kako bi se mogel po pravici znositi za to nad njegovim nedolžnim tan°vskim tovarišem? Kako bi mogel pameten človek sovražiti enega cel stan ? Gdo bi se derznil reči, da ves aposteljski r bil za drugo, ko za vešala, ker je imel Judeža v svoji Sicer bodo pa zastonj iskali duhovnika, ki bi bil delav-111 težnjam naravnost nasproten. Mislim, seveda, opravičenim ^ZnJam. če anarhist Alio zato sovraži duhovnike, ker ne odo-aj.avaj° »n ne smejo odobravati raznih krivičnih programov te °ne delavske družbe, je prav povedal. Delavci s poštenimi čut CVam' Pa naJ^ej° v duhovščini vedno krepko oporo, so-ne soborivce. To velja zlasti o duhovščini sedanje dobe. Iz ■stva izhaja in za ljudstvo dela, tim gorečnejše, čim bolj g na lastne skušnje njegovo bedo. Saj se vse to neki gospodi Preveč zdi, zato jo goni nazaj v cerkev. dgti in Ke bi bil nesrečni Alio imel odperte oči, bi bil moral to vi- ne bi bil sovražil in moril onih, keterim je v resnici pri ne , t) Siroščina tlači uboge avgu-štinke in mene. Če bo to tako tru\>al°’ resnično ne vem, kak bo konec. Ko je že pri belfh sila tako velika, se zamorcem še veliko hujše godi. Otroci letajo na8* ‘n lačni in iščejo s svojimi stariši pomoči, da bi uteŠfli SVi/' glad. Pripravljen sem zapustiti lepi misijon in cerkev, ker ,71 ore m več gledati stradajočih otrok. Vsakdan morarrl p>oka>.at* vrata Pomoči potrebnim. Čut, da ne morem pomagati v tako v.diki stiski, me dela boječega. Zato zopet tožim Vašemu blagorodju' mojo in mojih sester veliko siromaštvo . . .“ Dragi bravci! Niso li to klici na pomoč, eden bolj pretresljiv ko drugi? klici, iz južne, severne, vzhodni, zapadne kr osrednje Afrike — zakaj ni prostora v vsem tem delu sveta, kjer bi lakota ne segala po svojih žertvah. Kristijani, moremo li mirno sesti k mizi in naj bi nam jed dišala, ne da bi kaj storili v olajšanje tolikega gorja? Ne vgovarjajte: „Ta poročila so iz leta 1907: naši darovi Se gotovo zakasnijo. Predno pride pomoč, bo minila že tudi lakota". Ne tako! Lakota se kaže v svojih nasledkih mesce in *eta in da se pokrijejo dolgovi, ki jih naredijo misijonarji v takih časih, gotovo ne pride vaš denar nigdar prepozno. Pa še drugače se je vgovarjalo: „Kedo ve, če sploh pride ' Afriko denar, ki se pobira zaradi lakote?" Odgovor na to je lahak. Kako se darovi za misijone in zlasti darovi v pomoč zo-Per lakoto razdelijo in razpošljejo, o tem se priobči vsakikrat v »Odmevu" natančen izkaz, ki se predloži tudi kongregaciji Propagande v Rimu, da ga pregleda. Dvojivcem se je treba ober-n'ti le do duhovske oblasti. V Peter-Klaverjevi družbi »se ne Posnema smetana" — da rabimo besede nekega švicarskega Cas°ika, — kaker se je to zgodilo pri 40 miljonih frankov, ki svoj čas romali v Kalabrijo za ponesrečence vsled potresa. 0 ki le imela Klaverjeva družba tistih 15 milijonon, ki so se takrat potratili za stroške, za katere pa dokazi manjkajo------- tek 15 milijonov bi takoj romalo v Afriko do zadnjega vinarja! Toda jaz ne prosim milijonov, dragi bravec! Prosim te le drobtinice za vboge stradajoče zamorce! Prosim le za dar, tvo-JetT1u premoženju primeren! Naj bi vender oni, ki imajo veliko, 1 veliko dali; oni, ki imajo malo, dajo že tako mnogo. Na ta način bi se nabralo ne sicer 15 milijonov, tudi ne en milijon? pač pa neketeri tisoči, morda tudi desettisoči, da se uteši glad stradajočim. Upam mar preveč? Predstavimo si v duhu božjega Zveličarja, ki stoji pred nami ter nam, ko ga je zapustil bogati mladenič, z otožnim glasom govori: „Kako težko pojdejo v nebeško kraljestvo, kteri imajo bogastvo44 (Mark. 10.23), in dalje: „Lažje je kameli iti skozi šivančno uho, kaker bogatinu priti v Božje kraljestvo44 (Mark. 10. 25). Dragi bravci! Ozrite se se sedaj na svoje imetje! Prepričana sem, da bo vsak izmed vas, vbogi kaker bogati, zmogel majhino darilce „za stradajoče Afrikance!" Jezus, najljubezniviši prijatel in tolažnik terpečega človeštva, On, ki se je kot človek vsmilil ljudstva, ki je tri dni pogrešalo hrane, On sam vam bo hvaležen, ako pomagate nasititi njegove ljubljence! V Rimu, mesca prosinca, 1908. ITI. Th. Ledochowska. Darovi naj se pošiljajo s pripombo „za stradajoče" Družbi sv. Petra Klaverja v Terst, via del Ronco, 6, ali pa v Ljubljano, Frančiškanske .ulice, 8. Drobtinice. P. H. R. Vsak človek mora terpeti! Dokler smo v tej solzni dolini, dokler smo v tem izgnanstvu, nam ne bo manjkalo terpljenja. Ko kristijani, moramo nositi križ Kristusov; ko grešniki moramo za svoje grehe pokoro delati; ko izvoljeni za nebesa* moramo hoditi po tesni poti, ki pelje v raj. Od najmogočnišega vladarja, do najnižjega podložnega, im*1 vsak svoje bridkosti; tisti, ki se nam zdijo najbolj srečni, s® dostikrat najbolj nesrečni. Imam li zasluženje pred Bogom? Da! Nikar ne misli, da, če čutiš in težko nosiš svoje bridkosti, nimaš pred Bogom zasluženja! . .. Kaj morda misliš, da zahteva Bog serce neobčutljivo od nas? Oh, nikar! saj nam je dal On serce občutljivo! Torej! On želi od nas serce vdano v njegovo sv. voljo! Njemu niso zoperne naše bridke solze, ne, temuč on jih posvečuje! Saj je tudi on bridko jokal nad smertjo prijatela Lazarja, *n na Oljiski gori prosil Očeta, naj mu odvzame kelih terpljenja. Molitev. Mej vsemi našimi dobrimi deli, potrebnimi k zveličanju najpotrebniša, ter ob enem, najimenitniša je molitev. Brez milosti božje ne moremo nič dobrega storiti; nismo v stanu brez nje obuditi niti ene dobre misli. Kako naj bi pa mi mogli brez nje spolnjevati vse svoje dolžnosti, kako doseči zveličanje? V t troj o tolažbo. Sv. Brigita je mnogo terpela pri molitvi. Ne samo raztresenost, temuč tudi hude skušnjave so jo pri tem nadlegovale. •^1' Mati božja jo enkrat jako potolaži, rekoč: „Moja hči, naj te mej molitvijo nadleguje ketera si bodi skušnjava, zadostuje da si stanovitna, več ko je mogoče, v želji, v dobri volji, in svetem prizadevanja dobro moliti. Ta tvoja želja, to tvoje prizadevanje se ti bo vštevalo v molitev. Celo, ako ne bi mogla odstraniti hudobnih in pregrešnih misli, ki ti prihajajo pri mo-ktvi, boš vender prejela krono v nebesih za trud, keterega imaš Pr> tem. Tudi skušnjava bo tebi koristila v dušni prid, samo da vanjo ne privoliš". Nikar, o Marija! »Ako mi daš, o mila moja Mati, tvoje prečisto Serce, naj b° morda moje tako terdo, da bi ti jaz odrekel dati svoje? Nikar, o Marija, temuč sprejmi je, akbravno tako nevredno in vbogo“. Zdihljaj terpina. O sveti križ, ljubi ženin mojega Zveličarja! Molim te, poljubim te, objamem te s celim sercem! Glej tu moje vbogo telo, mojo vbogo dušo! Pribij na se eno in drugo! Nikar se ne sramuj nositi na sebi hlapca tistega Gospodarja, keteri je enkrat na tebi visel! Nikar se ne sramuj zdaj nositi na sebi hudodelnika, ker si enkrat nosil Najsvetejšega! O sveti križ, moja prava tolažba! In za naprej? O moj Bog, kako sem bil slep, keder sem mislil, da služeč svetu bom srečen! Kaj sem našel, ko sem šel proč od Tebe? Kje je bila moja sreča, moj mir, ko sem se vedno boj pogrezaval v brezno pregreh ? Oh kake britkosti, kake skerbi dela svet tistim, ki ga ljubijo, kako kratko trajajo trenutki naslad, ki jim jih svet deli! In za naprej? O moj Gospod, o moj Bog, jaz hočem za zmirom zapustiti ta goljufivi svet, in v pravičnosti in svetosti, ketere me s tabo združijo, iskati mir in radost, zasluženo mi od mojega Zveličarja! Spoved je obtožba. Da! Ali neketeri pridejo k spovedi zagovarjat svoje grehe! Čudno, pa venderle resnično! Neketeri pravijo: „Se mo* ram jeziti!“ Ali pa tudi tako: „Nisem molil, ker nisem imel časa; o1' sem bil pri sv. maši, ker nisem mogel“. Nikar zagovarjati svojih grehov, ali pa takih se obtoževati ki niso grehi, ker je tako v nevarnosti spovedna veljavnost. Razne tožbe. Ako ne terpiš in tožiš, si brez pameti. Ako tožiš, ker terpiš, si malodušen. Ako terpiš in ne tožiš, si pogumen. Ako tožiš, ker ne terpiš, je znamenje, da si svet. Ako se veseliš, ker terpiš, je znamenje, da si doterpel do p0P°lne svetosti. Tridnevne duhovne vaje za freljerednice. Neketere tretjerednice svetogorske in goriške skupščine s° obhajale od 5—8. marcija na Sv. Gori duhovne vaje. Vseh skupaj je kji0 0koli 60. Vsaki dan so imele po tri premišljevanj11 >n stanovski nauk za žene, dekleta in matere. Dopoldne so,, e tiste, ki so na Sv. Gori prenočevale, pri vseh sv. mašah ^ u8e iz bližnjega Gergarja in Ravnice so pa perva dva dni šle ^°v prenočevat in te so imele z drugimi vred skupno sv. mašo ob polu osmi in ob 9. uri. Ta slednja se je brala pred ^Postavljenim Najsvetejšim in se vsaki dan darovala za žive 'fiertve ude svetogorske skupščine, posebno za tiste, ki so se '^deževale duhovnih vaj. Ravno tako so vsaki dan molile uPno sv. križev pot in serafinski rožni venec in iz lastne pr'dnosti še razne druge molitve, koliker jim je čas dopuščal. °Poldne so bile vsaki dan litanije. Za sklep so po peti šesti maši slovesno ponovile ob- liubo Koslo tretjega reda, prejele skupno sv. obhajilo in papežev bla-v- Dnevnega reda so se zelo vestno deržale, v molčanju Pridno vadile, veliko molile in premišljevale. Upati je, da J® dnevi teh duhovnih vaj niso zapravljeni. Obrodili bodo brSz °jbe najboljše sadove pri vseh, ki dobrih sklepov niso samo aPravile, ampak jih bodo tudi izpolnjevale. P. S. Z. Priporočilo v moliiev. V pobožno molitev se priporočajo č. p. Primož ču' ček, frančiškan, roj. 15. marca 1837 pri Sv. Voljbenku Štajerskem, f 25. februarja t. 1. v Gradcu; rajni udje III. re£*a skupščine go riške: Marija (Frančiška) Uršič iz Št. Petra, Šte fanija (Marija) Rojec iz Dornberga; kobariške: Ana (Fran0 ška) Urbančič iz Krede; brežiške: Marija Piljtauer iz Cerkvi Marija Drugovič in Ana Horvatič iz Dobove, Helena Tomše i" Marija Zobarič iz Čateža, Neža Rodman iz Vidma, Marija &e[ nelič iz Sromelj, Marjeta Zupančič iz Dobove; mariborske Neža Česen; rajni šoljski sestri III. reda sv. Frančiška: Ksa'e rija in Leopoljdina. Dalje priporočajo v pobožno molitev: Neža (Klafl Stražiščar rajnega Janeza (Jožefa) Stražiščarja; J. B. sebe svoje; neka oseba ozdravljenje želodečne bolezni; N. č-> ^ bi dobila pošteno službo; M. M., da bi srečno nazaj dobila n° ■tt reč, ki jo ima v nekih nezanesljivih rokah; neka oseba III. te9 za pomoč v neki posebni dušni potrebi; neka oseba, da bi ^ priprošnjo prebl. Device Marije zadobila tri milosti; Jo$e‘ Žižmat, tretjerednica goriške skupščine, ki je nanagloma ^ lela na umu, da bi po priprošnji sv. Frančiška in sv. An ton9 zadobila potrebno zdravje; M. B. III. r. v Ljubljani, za U9 zdravje in da bi mogla tako živeti, da bi se zveličala; roča tudi svoje domače, da bi živeli v milosti božji in nek * svojega dobrotnika za zdravje in spreobernjenje. Zahvala za vslišano molitev. Pri opravkih mojega stanu se mi je primerilo nekaj J ^ .tieprijetnega, kar bi bilo moglo imeti hude nasledke. Obljn*,l.( sv. Jožefu devetdnevnico in priobčenje v „Cvetju“, pa sen1 kmalu prepričal, da ni zastonj bilo moje zaupanje. Zat0 tukaj očitno zahvaljujem mogočnemu zaščitniku. .g' Marija Trček, tretjerednica iz Podlipe, se zahvaljuje P svetemu Sercu Jezusovemu, Mariji Pomočnici in sv. Jožefa za ozdravljenje. Rezika Zornik iz Kertine se zahvaljuje blaženi Devici Ma-r'J' za zdravje, ki ga je zadobila na njeno priprošnjo. Bila je ^ mescev bolna in zdravniki, ki so jo zdravili, niso imeli upanja, da ozdravi. Pred velikim šmarnom 1. 1906' ji je bilo posebno hudo; mislili smo, da kar umerje. Na veliki šmaren se ji je Začelo zdravje naenkrat vračati in začela je hoditi, kar prej že ® mesecev ni mogla. Zato si šteje v dolžnost tudi očitno v »Cvetju41 se najserčneje zahvaliti Mariji, kaker je bila tedaj Sestra obljubila. J. F. v Ljubljani se zahvaljuje preblaženi Devici Mariji za mnoge milosti, ki jih je po njej zadobil, zlasti tudi, da je prav ^°bro napravil skušnjo. Ob enem pa naj bodo te verstice brav-CeiT1 »Cvetja44 v spodbujenje, da se v zaupljivi molitvi obernejo v svojih križih in potrebah k njej, ki se je na Sveti Gori tudi slovenski deklici tako milostno prikazala. Neka oseba iz Nove Štifte za vslišanje v dveh važnih za-^evah, ki ste se, hvala Bogu, Materi Božji in sv. Antonu, do-r° iztekli. Druga oseba tudi od tam za zdravje in več posebnih Milosti. Neka tretjerednica ljubljanske skupščine se zahvaljuje Ma-r’ Božji in sv. Antonu Padovanskemu, da je bila rešena hudih s*lsek vsled neke sodnijske razprave, ki se je pa prav povoljno rešila; tudi za večkratno vslišanje v raznih drugih potrebah. Neka oseba od Sv. Jedruti na Laškem za odvernjenje ne-Sreče pri domači živali. Za kitajski misijon ■j došlo v Kamnik: po prečast. gosp. Jan. Kalanu za misijon-e Potrebe sploh 198 K; za odkup otrok, ki naj bi dobili prijavljena imena, deklice: Frančiška: 25 K, Alojzija: 20 K, Ju-^jana: 20 K, Elizabeta: 34 K, Frančiška Rimska: 20 K, Jerica: K, Neža: 10 K, Helena (ki naj bi postala, če mogoče, re-v^jn'ca): 33 K, dečki: Frančišek: 25 K, Frančišek: 22 K, Jo-• 21 K; za odkup otrok brez posebnega naročila: 59 K; po 1 Begat, za odkup deklice, ki naj dobi ime Marija: 4 K; za zvonove 28 K 30 h; po dr. p. Gvidonu za odkup dečka (^' haela): 50 K; k'nam so poslali: neimenovana od Sv. Ksaverij9 v Savinjski dolini 22 K za odkup dveh dečkov, ki naj se ker stita na imeni Frančišek Ksaverij in Frančišek Serafinski; flC imenovana za misijonske potrebe 80 vin.; Marija Trček iz P°^ lipe (p. Verhnika): 1 K.; neimenovana oseba iz Pazina (po Sigismundu); 15 K. Rimsko-frančiškanski koledar za leto 1908. Mesec aprilj. 1. sreda: sv. Martina, d. ni. 2. četertek: sv. Frančišek Pavlan., sp. 3. petek: sv. Benedikt Filad, sp. l.r. P. O. 4. sobota: sv. Izidor, c. uč. 5. nedelja, tiha sv. Vincencij Fe-rerij, sp. 6. pondeljek: bi. Tomaž Toletinski, m. 1. r. 7. torek,: bi. Marija Krescencija, d. 3. r. 8. sreda: bi. Julijan, sp. 1. r. 9. četertek: bi. Arhangelj, sp. l.r. 10. petek : Mati Božja 7 žalosti. 11. sobota: sv. Leon, papež, c. uč. 17. petek, veliki. 18. sobota, velika. 19. nedelja, velika. P. O. 20. pondeljek, velikonočni- 21. torek, velikonočni. 22. sreda, velikonočna: sv. Sotef j Kaj, m. ,j 23. četertek, velikonočni: bi. Eff Asiški. J 24. petek, velikonočni: sv. Fidelj, ; (P. O.), P. O. 25. sobota, bela: sv. Marko, eV- 12. nedelja, cvetna. 13. pondeljek: sv. Hermenegiljd, m. 14. torek: sv. Justin, m. 15. sreda: sv. Cirilj Aleksandrijski, (P. O.) 16. četertek, veliki. R. P. 26. nedelja, bela: Mati sveta. 27. pondeljek: bi. Jakob 1. r. 28. torek: bi. I.ukezij, sp. 3. r- P' (1‘. O.) 29. sreda: sv. Peter, m. 30. četertek: sv. Katarina SijensKa, Božja Ilirski, sfj 0 P, O. pomeni popolnoma odpustek PO 4 • v-/* »• >> d ' (P. O.) popolni odpustek za vse v vse v cerkvah 3 redov sv. Fran' le za ude 3. reda sv. kapucinskih cerkvah. . u, R. P. pomeni rimsko postajo s popolnim odpustkom za udfe svetovnega 3- r