AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, MARCH 27, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. ZINKA MILANOV NASTOPI V OPERI BOraiB ZttJM M/MiNoi/ " operna družba iz New Yorka priredi j, ev?landu operni teden in sicer od 14. do 19. aprila. toev2V°Čnik v cerkvi- Plačate lahko takoj ali pa v dobi treh |Vth" Ta odplačila sg lahko napravijo na sledečih krajih: t a> 6^merican banki, pri Joseph Moharju, predsedniku od-% 1 Clair Ave.; pri Joseph Nemanichu, blagajniku, Hifatj St. Poleg teh ima pa vseh 31 odbornikov pravico Vs'te Prispevke in dajati pobotnice. : ' ki bo plačal v ta namen, bo dobil pobotnico naravnost Dalajnika Nemanicha, ki bo potrdil, da je denar prejel. . VrivSe ie sklenilo, da se imena vseh darovalcev priobčijo ^ ^tn domovini. O kampanji se bo poročalo tedensko. V L^uSe poročalo o nadaljnih izboljšavah, ki jih ima odbor 6 Za Se 130 v sporazumu s farnim vodstvom in napredek in korist fare in njenih naprav. dejali so živilske ... 2namke iS v » ^iri —Policija je pri-m°ške in njih tiskar- SV*0's katero so hoteli J W,Za »1.000,000 federalne znamk. Plošče za Vj6 Znaink so imeli fino V"ne- Nameravali o pro-'S7°Ceristom te znamke \ a »1-00 vrednosi po 30 tlV^Wlo ,SZ 'J0 »na podružnica št. IkS C>0 sv. obhajilo pri lt' 2bjV cerkvi sv- Kristi-fV'^e je ob 6:30 v ^ vSakPrv0storih. Pričakuje ; 6 Danice, da bo goto- li r»«bjista obletnica j ° ob osmih se bo brala |r H0jniV' Kristine sv. maša t,,v spJ*1 Joseph Kužnikom ,il(XtiIn U. obletnice nje-'sov ' Prijatelji in sorod-, 01J eni i0, se jp le- Ala—Neko le-A Pustilo nizko nad 11 ' Ji i 0 neko 35-letno li'jX gladko odrezalo gla- Vdletel° dalJ'e Pro" V '''tis Ska je Mrs- Rob" NftNai ' ki J'e dalala na po-i^t 2 repo. Bilo je 4C*iiwelavcev na P°lju- K stra • no vred zbežali [ ko Je letalo zabr- nad njimi. Vsi se v r AMERIŠKA DOMOVINA' AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Ha Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 __Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year P. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 72 Thurs., March 27, 1941 Vojna se bo odločila na morju , Hitlerjeva zmaga ali pa njegov poraz je odvisen od vojne na Atlantiku. Važen faktor bo tudi zračna vojna nad Anglijo, ki je te dni izbruhnila s pravo furijo. Strokovnjaki, ki se pečajo že dlogo let z vojaškimi zadevami trdijo, da je invazija Anglije iz dnevnega vprašanja. Ako bo kdaj nemška armada zasedla angleško otočje, ga bo potem, če bi se Anglfja vdala radi poraza kje drugje in bi v takem slučaju Nemčija okupirala Anglijo brez odpora. Zato pa povzročajo novice o potapljanju angleškega ladjevj2 na Atlantiku od strani nemških podmornic, bojnih ladij in zračne sile, zelo resno skrb v Angliji, pa tudi v Zed. državah. To je tudi vzrok, da so diplomati in tudi pri ameriški vladi prepričani, da ne bo nikoli dolgo, ko se bo znašla Amerika zapleteno v vojni, ki se danes vrši na Atlantiku. Če Zed. države ne bodo posegle vmes, bodo stale ob strani in gledale, kako gre večina materiala, ki bo na potu v Anglijo, na dno morja. V resnici je Hitler šibkejši, kot se pa zdi na videz, čeprav se lahko reče da je danes Nemčija gospodarica nac Evropo razen nad Rusijo (ki pa pri Hitlerju ne šteje dosti ali pa nič), pa nima Nemčija niti enega odkritega prijatelja v vsej Evropi. Razen 80,000,000 Nemcev se vsa ostala Evropa Hitlerja ali boji, ali pa ga iz dna srca sovraži in komaj čaka njegovega konca. V to se lahko šteje Madžare, Romunce in Bolgare, ki so njegovi takozvani "zavezniki." In. Italijani nimajo prav nič drugačnega mnenja o Hitlerju, čeprav piše italijansko časopisje drugače. Zate so pa naciji prisiljeni bojevati vojsko na več frontah in ne samo na eni ob istem času. V največ slučajih je pa ta vojna pasivna. Nemški vojaki ne trpijo in ne padajo v boju. Toda pripravljeni, stoje za boj in Hitler si jih ne upa premakniti na kako drugo fronto, ker vsaka je zanj vitalnega pomena. Hitler dobro ve, da je Rusija pripravljena za napad, kakor hitro bo Nemčija oslabljena. Hitler dobro ve, da se bo Italija takoj nehala bojevati, čim se ne bo mogla Nemčija več kazati in bahati s svojo mq(čjo. Hitler ima baje že zdaj v Italiji več svojih divizij samo zato, da ustrahujejo Mussolinija, da ne bi sklenil premirja z Anglijo. Hitler dobro ve, df.se bodo Norvežani, Poljaki, Danci, Holandci, Belgijci, Francozi, Čehi in drugi takoj skušali splaziti izpod njegove pete, kakor hitro bodo videli da je prilika za uspeh. Hitler tuui dobro ve, da Madžari, Romunci, Bolgari in zadnje dni tu li Jugoslovani ne igrajo v njegove roke zato, ker ga imajo radi. To jc vzrok ki sili Hitlerja, da stoji na straži od ruske meje do Macedonije, od Lizbone pa do Moskve. Ne drzne si zbrati vse svojo silo nr;. eni sami fronti, ker bi se lahko kaj neprijetnega zgodilo na drugih frontah za njegovim'hrbtom ali ob njegovem boku, ali pa izbruhnila vstaja v kaki pod-jarmljeni deželi, č£ bi iz nje umaknil svoje močne straže. Jugoslavija, ki je podpisala prijateljsko pogodbo z Nemčijo po dolgih diplomatskih bojih, ni z ničemer zvišala Hitlerjevo moč, pač pa si je nakopal novega sovražnika na glavo. Čeprav mu je Jugoslavija obljubila s podpisom, da ne bo napadla Nemčije, pa Hitler dobro ve, da ga Jugoslovani smrtno sovražijo in da bo moral biti na pažnji pred njimi. Torej bo moral tudi tukaj imeti vedno dovolj močno vojaško stražo. Naj reče kdo kar i»oče, pa je bila ravno Jugoslavija, ki ie pokazala svetu, da Hitler le ni tako močan, kot se je mislilo. Kadar je hotel Hitler zasesti druge dežele ni nič vprašal za dovoljenje. Ukazal je armadi pohod, pa je bila stvar končana. Ali pa če je hotel imeti od kake države ugodne koncesije in dovoljenje za prehod svoji armadi, je pritisnil na gumb in državniki so leteli na vrat na nos v Berlin ali na Dunaj, ali pa v Berchtesgaden, kjer jim je dal Hitler pero v roke in hiteli so podpisovati vse, kar jim je predložil. Tudi z Jugoslavijo je mislil, da bo šlo tako lahko. Zahteva) je, da mu Jugoslavija dovoli prehod z armado, da bi planil na Grško in v Albanijo. Jugoslovanska vlada bi se bila morda 'ie vdala, da ni spregovoril narod, da niso začeli deževati protesti od vseh strani, največ iz Zed. držav, in Hitler je moral odnehati. Jugcaiavija je pri/adala Hitlerju velik in občutljiv udarec, ker je bilo to prvič, odkar je na vladi, da je moral odnehati od svojih zahtev. Prav za prav je bila Jugoslavija, ki je Hitlerju narekovala pogoje, pod katerimi je podpisala ž njim pogodbo. In ta pogodba, kot rečeno, ne pomaga Hitlerju nič, ali pa prav malo. Kaj pa, če je dovolila Jugoslavija, da sme Hitler prevažati preko njenega ozemlja vlake z ranjenci. Saj imata prav tako dovoljenje že danes Italija in Grčija. Skoro vsak dan vozijo vlaki preko Belgrada iz Italije na Grško in obratno. In kaj, če je Jugoslavija dovolila Hitlerju, da bo vozil v zapečatenih vozeh vojni material na Grško? Koliko ga pa more prepeljati po eni sami železnici, ki je izpeljana vzdolž Jugoslavije? In vprašanje je še, koliko teh vlakov bodo pustili skozi srbski komitaši! Par bomb zadostuje in cesta ter žcleznica iz Jugoslavije na Grško bo vržena iz prometa. To je imela Jugoslavija v mislih, ko jo je Htiler že več iet naganjal, naj zgradi več prog do Grčije in Albanije in je hotela dati Nemčija celo denar za to. Edino priliko za zmago ima Hitler na morju, če uniči To pa to No, saj pravim, kako se vendar svet suče. Bilo je oni dan, ko sem čakala in gledala skozi okno, kdaj pride Ameriška Domovina, da jo brž jaz ta prva dobim v roke pri naši hiši. Kar zagledam, da se že pelje dečko na biciklju, ki nam prinaša ta priljubljeni list. On jo je mahnil naravnost proti zadnjim vratom in jaz pa za njim po sobah k istim vratom. Brž pograbim list in ha j d v sprednjo sobo na divan, da se tam bolj komod usedem in pregledam, kaj se po svetu godi. I Naj prvo seveda vržem oči po prvi strani, da vidim, če je kdo umrl in kaj je drugega važnega. Potem pa pridem na kolono "Če verjamete al' pa ne," da vidim, kaj se je zopet Jaka izmislil. Ta kolona mi je vselej v veliko zabavo, posebno pa tedaj, kadar Jaka pripoveduje kaj o svoji Johani, kako da večkrat črno gleda in da bolj s trda postavlja piskre po peči, kar znači, da je Johana jezna. Veste, tega pa Jakatu ne verjamem, ker poznam Johano še izza šolskih let in si kar ne morem predstavljati, kakšna je Johana, kadar je jezna, če pa je, ima pa gotovo dober vzrok za to, da veš Jaka! Ko pa sem prebrala tudi to kolono dotični dan, vržem potem svoje oči še po drugih člankih in oči mi obstanejo na "Dolžnost jo veže." Firbec me je prav prec prijel in brž površno pogledam, kaj in koga veže taka dolžnost. Glejte si no, kar zapazim nekaj o Micki Mačero-lovi. O tri sto namalanih, kaj bo pa to? Potem pa berem naprej, "da so mati umrli"—o, nak, si mislim, pri nas so ata umrli, kdor tole piše, se je malo zmotil. No, zdaj me je pa že firbec prijel prav do dobrega in začela sem brati članek od začetka. Ko pa tako berem, pa vidim, da bodo vrli fantje in dekleta Sve-tovidskega odra predstavili Mačerolovo družino na svetovid-ske modru v igri "Dolžnost jo veže" v nedeljo 30. marca in potem zopet v nedeljo, 6. aprila. Ker imam pa tudi jaz veselje do odra, so mi nehote ušle misli nazaj na tista zlata, srečna leta, ko sem tudi jaz nastopala na svetovidskem odru, ne le v vlogi Micke Mačerolbve, ampak kot pristna resnična Micka Ma-čerolova. Res je veliko truda z vsako igro, ki se jo predstavi in igralci se morajo veliko žrtvovati, vendar pa imajo tudi oni pri tem veliko užitka, saj se -spomnim, koliko smo ga imeli igralci pred leti, ko smo nastopali tudi precej pogosto na odru. Kadar smo skohčali eno igro, nam je bilo kar dolgčas in komaj smo čakali na treno-tek, ko bomo zopet pozvani na drugo. Tako mislim da je tudi sedaj, ker drugače bi se ravno svetovidski igralci ne brigali, da bi predstavili toliko iger na odru vsako leto. Že večkrat sem se udeležila njihovih predstav in vselej so jo prav dobro pogodili. Tudi sedaj upam, da se bodo z igro "Dolžnost jo veže" prav dobro postavili, posebno pa naj gleda tista, ki. bo predstavljala Mačerolovo Micko, da se bo fest odrezala. Ker nas je precej, ki dišimo; po Mačerolovih, kaj pravite, če bi se VSI, kar nas je, udeležili te igre v nedeljo, 30. marca in 6. aprila, da se seznanimo z ono Mačerolovo družino na svetovidskem odru. Kaj se ve, morebiti si bomo pa še kaj v žlahti? Torej, Mačeroli le vkup, saj za majhno vstopnino 50 centov za rezervirane sedeže in 35 centov za ostale si bomo lahko privoščili pravega užitka. Igralcem pa čestitam na njihovem vrlem kulturnem delu. Le tako naprej, fantje in dekleta. Le še naprej podajajte narodu lepe slovenske igre v zabavo in užitek. V nedeljo 30. marca pa na svidenje. Bog vas živi! Micka Mačerol-Hočevar. Dobrotniku v blag spomin Kdor je poznal Rudolfa Novaka, ga je pretresla žalostna novica, da je za vedno zapustil to dolino solz. Taka je pač sodba Stvarnika, da vsi, ki se ubijamo tu na tem svetu, bomo sledili drug drugemu v večnost. Ne bom sicer tukaj na dolgo in široko omenjal njegovih del med nami, omeniti samo hočem kakor dober je bil 'hašim "Čričkom." Kadar sem ga vprašal za kaj tistega tam "od zida" za naše "Čričke," da bodo z njim postregli vsem, ki jih bodo prišli poslušat, ni nikdar odrekel. Vselej nam je dal še več kot smo potrebovali. Skoraj vseh deset let, odkar obstoji naš zbor, nas je zakladal z moštom, ki smo ga potem krstili. Zato pa naj ga naši mladi pevci ohranijo v najlepšem spominu. V globoki zavesti se ga bomo spominjali še mnoga leta. Naj mu bo dobri Bog milosti jiv sodnik in dober plačnik za vsa njegova dobra dela. Naj počiva v miru. Družini naše globoko sožalje. Za zbor "Črički." France iz doline. Žane se zahvaljuje človek se tako nerad zahvaljuje za to ali ono reč, pa za ta slučaj je izjema, ker je vse tako lepo izpadlo pri zadnji igri "Dve nevesti," katero je vpri-zorilo društvo Naša zvezda. Zatti sedaj izrekam zahvalo kar po vrsti: Prvič najlepša hvala cenjenemu občinstvu, ki je zopet napolnilo dvorano do zadnjega kotička, kar je dalo še več poguma igralcem in odboru društva še za nadaljno kulturno delovanje. Drugič gre iskrena zahvala vsem delavcem in delavkam za kuhinjsko in drugo pomoč, imen ne bom navajal, ker vsak sam ve, kdo je kaj pomagal. Dalje iskrena hvala maskerju J. Steblaju, režiserju F. Požar, kakqr tudi vsem igralcem in igralkam za ves njih trud in apeliram na vse, da bi še nadalje zalivali drevo naše kulture. Enaka hvala tudi šepetalcu L. Kafarle. Priznanje in zahvala gre tudi vsem tistim, ki so ob priliki te igre posodili eno ali drugo reč. Zadnja in tudi najlepša zahvala pa gre cenjeni Ameriški Domovini za vso reklamo in od-stopitev prostora za vse dopise, ker brez istih bi prireditev ne izpadla tako imenitno, kakor je. Končno izrekam še enkrat srčno zahvalo vsem in vsakemu, kdor je le kaj pripomogel do tako lepega uspeha in mogoče ni bil omejen. Za odbor, Žane iz Ljubljane. Iz zgodovine irske republikanske armade angleško trgovsko mornarico in s tem prepreči Ameriki pošiljati material v Anglijo. Ako se mu to ne bo posrečilo, ne bo dobil vojne. Zato ho pa stala kmalu Amerika pred vprašanjem: ali pomagat' Aneliji in ji pomagati k zmagi, ali bo pa vsa pomoč zastonj. V Washingtonu se govori, da bo kongres dovolil vse, kar bo vprašala Anglija, tudi če bi bilo treba napovedati vojno Nemčiji. Leta 1916 je bilo pokanje bomb in prasketanje strojnic velikonočnih zvonov uvod v velikonočne praznike v Dublinu. Pred tem je odšlo 160,000 Ircev kot prostovoljcev na fronto (vsaj Angleži so jih imenovali ''prostovoljce"). Na zelenih otokih je nevarno vrelo. Irski nacionalisti so povsod naglo napredovali in se pripravljali na oboroženo vstajo proti Angležem. Tik pred vstajo se je pojavil v Dublinu sir Robert Casement, ki se je s podmornico pripeljal iz Nemčije. Bil je glavni vodja in duša narodne vstaje. Petnajst let je bil v angleški konzularni službi. Po izbruhu svetovne vojne je agitiral proti vstopu Ircev v angleško armado. Konec leta 1914 je pobegnil v Nemčijo, odkoder je vodil priprave za vstajo. Po angleških podatkih se je uprlo 12,000 oboroženih mož. Irci sami pravijo, da jih je bilo vsaj 15,000. Angleška policija Intelligence Service je pravočasno zavohala upor. Močne, odlično oborožene čete in pomnoženi policijski oddelki so stali vedno v pripravljenosti. Opoldne na Veliko noč so počili prvi streli. V Ulstru in Dublinu so nosili po ulicah velike transparente, med ljudstvo so raztresli na milijone letakov. Med nemiri in pouličnimi boji so oklicali irsko republiko, ki pa se je kmalu zrušila pod ognjem angleških čet. Sir Roger Casement je bil ujet in odpeljan v London. Dejstvo pa je, da je za nekaj časa le prenehala irska zakonita vlada in je obstojala namesto nje irska republikanska vlada. _ To dejstvo je največje važnosti za irsko republikansko armado, ki je zgrajena na osnovi te vlade. Irska republikanska armada, ki tudi danes v svobodni irski republiki ni dovoljena, se sklicuje na to, da je ona pravna naslednica v letu 1916 rojene republike. Svobodna republika Irska ima danes svojo vojsko. "Irish Republican Army" nezakonito še naprej deluje in se smatra za zakonito armado v letu 1916 za kratek čas porojene republike. Zgodovina irskega osvobodil nega gibanja bi bila nepopolna, če bi ne omenili zanimive osebnosti sedanjega predsednika Irske Eamonna de Valere. Ta mož, rojen v Ameriki kot sin španske matere, je vodil poleg sira Rogera Casementa omenjeno velikonočno vstajo, je bil obsojen na dosmrtno ječo, spuščen na svobodo, obsojen in zopet izpuščen. Dobro je spoznal notranjost angleških in irskih ječ. Do leta 1921 je bil aktivni član Irske republikanske armade, tega leta pa je izstopil in ustanovil nekoliko zmernejšo stranko Fianna Fail (vojaki Irske). Leta 1922 je izbruhnila na Irskem državljanska vojna. Končala se je s porazom Irske republikanske armade. Tisoči so zbežali na Angleško, kjer so do zadnjega tajno delali proti Angliji. Zlasti lansko leto so, nastopili zelo učinkovito. Angleška vlada je izdala proti njim stroge odredbe, ki so v živem nasprotstvu z dotedanjim angleškim strogo demokratskim izročilom. Dovoljevale so celo vstop v zasebno stanovanje brez posebnega poprejšnjega dovoljenja sodišča. S tem so bila prelomljena načela slovite angleške Magne Karte (Magna Charta). Notranja organizacija Irske republikanske armade je skrivnostna in tajna. Le toliko je znano, da ima vrhovni svet v tako imenovanem "Supreme Army Council." Po angleških podatkih ima danes še 10,000 članov. Zaradi strogih ukrepov proti njim so mnogi zbežali iz Anglije. Ker je Irska edini član angleškega imperija ki je ostal v sedanji vojni nevtralen, je vzela mnogo vetra z jader Irske republikanske armade. -o— -- Ko je umirala stara Avstrija . . . Menda res ne bo nikdar zmanjkalo raznih zanimivih poročil še izza časa prejšnje svetovne vojne. Vedno se kaj novega sliši ali bere po tujem časopisju. Med drugim se je iz tistih dni, ko je umirala bivša Avstrija, zvedelo tudi, da so imeli na primer tedaj, ko so se borili milijoni na krvavih poljanah in so še številnejši milijoni umirali v zaledju od lakote, na cesarskem dvoru na Dunaju, ki je slovel po svojem razkošju, še vsega v izobilju in se jim ni bilo prav nič treba boriti s pomanjkanjem. Tako pravijo, da je bilo v tistih usodnih časih v cesajrskokraljevih kleteh na Dunaju — tako so ugotovili po uradnem seznamu — še 56,511 steklenic vina, od tega 2,439 domačega penečega se vina in 5,-455 steklenic francoskega šampanjca. Po sodih je bilo dalje 98,000 litrov pijače, od tega 36,185 litrov najboljšega vina, 1,262 litrov konjaka, 2,150 litrov raznega likerja, najfinejšega špirita pa 600 litrov. Tako dvorjanom res ni bilo treba biti v zadregi, kadar so prirejali kakšno "domačo veselico." -o- IZ DOMOVINE —Drenov grič. V soboto pred božičem je bilo božično obdarovanje šolske mladine. Pomemben je bil ta dan, ker je tudi prvič zasvetila v kraju samem električna luč. Radostnih obrazov se je mladina s starši vred zbrala v slavnostno okrašeni in razsvetljeni šoli. Ko je prireditev padla ravno na posmrtno osmimo našega velikega očeta dr. Korošca, cato se je pričelo s primernim poudarkom na njegovo blago osebo in deklamacijo, ki so jo vsi navzoči stoje zaključili s slava klici. Nadaljnji nastop, to je petje in razne prigodne deklama-cije, so dokazale, da mladina globoko in pravilno razume ljubezen do doma in domovine, naše Jugoslavije. Božičnica sama je uspela prav dobro, v kar gre hvala kralj, banski upravi, občinski hranilni-2i na Vrhniki, kr. šolskemu odboru in trgovini g. Jos. Jernejči-ča na Vrhniki ter mladini sami, iti je z dohodki izvenšolskih prireditev dala začetni temelj. Omogočeno je bilo zato obdarovanje večjega števila šolskih otrok, s šolskimi potrebščinami in pecivom pa so bili obdarovani prav vsi.. Prireditev je obiskal tudi naš vrhniški župan g. Hren, ki je ob tej priliki ponovno pokazal ljubezen do potrebnih in poklonil nov dar šolski mladini. Bodi mu izrečena zato prav iskrena zahvala, kakor tudi vsem ostalim faktorjem, ki so staršem in otrokom pripomogli do lepega in nepozabnega dneva. —Surov napad sredi noči. Ko se je na Silvestrovo ponoči vračal 36 letni delavec Kolar Konrad proti domif, ga je opolnoči na cesti napadel neki moški in ga zabodel z nožem dvakrat v levo roko, štirikrat v hrbet in dvakrat v levo nogo. Kolarja so prepeljali v celjsko bolnišnico. —Smrtna kosa. V Smetanovi ulici 54 v Mariboru je Umrl v visoki starosti 79 let vpokojeni nadpreglednik fin. kontrole Valentin Verlič. — V Tyrševi ulici je umrl v starost 53 let lastnik gradu Vinarje pri Konjicah, generalni ravnatelj dr. Oskar Sclnveickhardt. iiliillilillllllllll če verjamete al' pa ne Hiiiiiiiiiiiiiiiin BESEDA IZ NARODA Da ne bo kdo mislil, dast, ča ta kolona samo s P^ kostanjem, tapecirani"11 ' in kuhinjskimi recepti, bo da zelo koristno, da P°s® včasih tudi v svetovni Polt In ker so danes vsak d ^ dnevnem in nočnem ^ be, se malo pogovorimo0 , ^ da se bomo vedeli ravnj <•] dar bo, če namreč bo, w j :"] ste mana padala tudi 0 Ij x RoZ" jezeru m na našem Takrat bo treba stopit1 P» v klet v veliko zadoš^J bi stim, ki bodo imeli tam v od jeseni. Zato bi bilo poročljivo, da bi nik z bombami vsaj Pre . nočjo, ker do takrat se ^ kaj dobi. Takrat vsa^j ne bodo mogle godrnJ8. nami: "Ali te že spet11' li?" ,. tj s* Poznam nekaj kleti, ^ solutno varne pred ^ Ena je Elisenhardtova, , Gradiškova v Lorain"; Baraga bo lahko v neprenehoma, pa ga ®e. ji zmanjkalo. Enako tu > Božeglav, ki se prav te ^ pravlja, da bo naprflV1a no pripravno klet. E11^ fino shrambo Tone Tom Krašovec in še p mi ne pridejo na rnise,',l^ bomo torej v tistih c,{f. bom jaz povabil vsak V J gam, ker naša klet 111 trdna proti bombam, ohjičan škodi. Pa ne smete imeti P^lf straha pred bombam1' ^ tako, kot če sekate i vsaka ne zadene. ^ . pripovedujejo v (P bolj prizanašajo bon^ ^ ki so ravno pri piJaCl' m1 oni večer udarila streho in na sredo " . p je bila natlačeno P .flfik Vse je razbila po pi'oS ^ rila skozi steno v s0:\ in tam ubila nekaj °set' stilni ni bil niti en g0^ nje opraskan. Torej u, do začele deževati k^f' stite vse skupaj in 1,3 • gostilno, pa boste val j V nekem drugem ' f bomba udarila na ^ odskočila na tla in sto, ne da bi se razP0^!-policaja sta šla P pd kaj se ni razpočila- fjJ teh policajev še da11 fl(jt! šli, drugemu je P8 ^ bomba vse gumbe z " ^ vrgla čelado z glaV<| J, streho. Drugače je b1 zdrav, • vča5'* Bombe imajo v M muhe, kot recimo i slušajte! Neka odllC,v gantni sobi v služkinja pa, ki je ^ji' gotova, je sedela v b v podstrešju. Prilete ba, udarila skozi st& J drla štiri nadstropij # počila v kleti. Ko J J končano, je sedela J spodaj v sobi na %0^ gospa je sedela v ^i, sobici v podstrešja p. storili sami niti gega se jima ni zS°' sta malo bolj okrog sebe. J Pa še ena! Neka v Londonu je ravno v kastroli, ko je ud 1 streho nemška bo^ ^t prišla ženska k sap1-. f\ kastrole ne rib niW ^ tj so našli to kastrolo^JJ sosedni hiši, ampak ^ nikjer, radi česar i0 ^r zelo jezni na Ner*1®®' sepravili ob dobro A GOOD NAME TO GO BUY SATAN IN ISKARIOT Nekaj novega... V BLAG SPOMIN ENAJSTE OBLETNICE SMRTI NE POZABNEGA SINA IN BRATA ki je preminil 27. marca, 1930. Enajst let počivaš v groba v kraju večnega miru. duša Tvoja pa uživa zdaj plačilo pri Bogu. Sedaj lahko kupite svetovno znani DUTCH BOY LEAD, pravilno zmešan z oljem in trpentinom, pripravljen kar za barvati. Treba je samo dvakrat barvati, to je prvič z "Dutch Boy Primer" in drugič z Dutch Boy čisto (pure) belo barvo. Ni treba nič prej premešati in imeli boste garantirano barvarsko delo. Žalujoči ostali Euclid, O., 27. marca, 1941 Seveda imanto še vedno v zalogi DUTCH BOY WHITE LEAD in laneno olje za tiste, ki radi sami zmešajo barvo. 1940 PHILCO in Zenith radio —kupite sedaj in prihranite od 20% do 40%. Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St. Thur.-x) POSEBNO! Sedaj smo dobili tudi električni stroj, s katerim vam zmešamo vsako kanto barve brezplačno, ki jo kupite pri nas. GRDINA HARDWARE 6127'St. Clair Ave. ENdicott 9559 FR. MIHčIč CAFE , 7114 St. Clair Ave. Vsak pctelc serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Največja zaloga Dutch Boy White Lead in barve v mestu. East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. IlEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIČA NAGROBNIH SPOMENIKOV • Ne sodite kakovost Old Portage po tej izjemno nizki ceni. I'okusite ga! Vdihajte ta čudoviti vonj. Zme-fajte ga v cocktajlih, highballs, ali ga vzemite "čistega." Rekli boste, da je enak žganju, ki je dvakrat dražji. Tukaj je bogat, robusten, popolen okus, ki vam bo res ugajal. Po steklenici ali požirku — tisoči priznajo, da je najboljši kup v rži. Čas za počitek? . . . pavzo in DA SE OBRNEMO K OKREPČILU r KVOKT > $1.57 Code 67-A Pint—-81c V Code 67-C IAS. BARCLAY i CO., LTD. Detroit, Mich.; Hcoria, III GlBs'saw, Scotland GRAND PEC, reg. cena 89.50, sedaj__$64.95 MAGIC CHEF, reg. cena 1 1 4.50, sedaj 79.50 ROPER, reg. cena 1 04.50, sedajT , 69.95 NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Po nemškem izvirnika BL Maya ce ni bil čisto neumen, si ^ avilno tolmačil moje bese-; ihT". ga namreč imam za i ®fca n J I , 11 Ui* ga čaka pri nas vse [enjeUga 1(0 Pomoč zoper Mim-l gotovim glasom je dejal: t(1 . * vam za vaše prijateljih .Ampak če ste mi tako 0Jeni> zakaj pa ste mi vze--?" i«. J® v Prid, Mr. Player, vse V Prid!" „J.ak° to?" ii^^imo, da bi sedajle pri-k,n3i —. Pogumen člo- w ^unak> da bi vas vaša tj ^ drznost zapeljala, seg-fipas Po orožje —. Vidi-lnilj,.1ečkarji bi se razburili J1 vas in slaba bi vam r 'lost ,ZU°m na vašo osebno Ni tSm° Vam za nekaj časa ilj ^ lste nevarne predmete." ilfj]e > kaj bi odgovoril, i.. J6. še h i • omo poskrbeli za Vf^jj ll0sV' sem nadaljeval, iii h; vas bomo nekoliko. Ute- S V 1 1 - neprevidno kret-!bj Mimbrenje in po >) Najmanj, kar se \ 0.zgodi, pa bi bilo* da \ni|eiSkali žepe- In tam bi najti kaka reč, ki bi Qre*3i zamerili." j]jj J 6. se šalite —? Ali golta v • P ** st0rj] • K^J Pa sem vam ^'i, m' da Ste me zahrbtno Hi»it 11 Pobrali orožje in da Sati Cel° Žepe Preislcati in l Vik3 da Ste storili ž vljenju me je ' S !St-da s m se seznanil i' tiii bi mi torej naj bili v Sak\ ^-mu se lovimo za be-i-' ^ ' Va®e razburjenosti i' da bi radi točno ve-i 4 DovlVaš P°ložaj -. 1 ali ^e bili že v Ji? J^., • i S *He ' Povem vam> bili ,o Vi vr nočete prostovoljno Ha'J*S bom prisilil, če mi-^ !t« ,)0 e b°dete nalagali, jih jtI V-. Plečih, da se bo kar t* S. k c'ov ?avadnega, vsakda. iiN.sGe pred sebo-i —! % ^fti ^ 8Vetnik poslednjih , Veste, kako morate * menoj!" se. P.Sj '!! Pa vemo! Povedali ■i|v\jš].emq, da ste Melto-t5| in zato bomo ^Ij^jynali z vami) kakor vj CJe viknil: J V Uou ! Ali mislite tu-Stiroke-?" Povedal, s Čim ga 11?/ 6Je Prisilil k prizna- r'ti ^ »erv, wi V mu res misIil pri" ^ ' tako pretepa-1(':(Vi1.Usna zadeva in obe-za gledalce. Nje-^a t* zlomljenimi ro-ilj^o. ^ Je navdihnil z novo SvJi ,strah bi vsekakor S J ko cel tucat udar-bil° treba, da sem V1 ** , ,res Polomil roke. '■Ji,' ^ ga za zvezani za-sem neko- liko stisnil, že je prestrašen zatulil: "Stojte — stojte —! Nikar! Vse bom povedal!" Odnehal sem. "Dobro! Usmilil se vas bom in pdčakal. Odgovarjajte mi po resnici! Povem vam, 3coj bodo pokale kosti, če bi se le samo skušali zlagati! Ali ste bili pri Fuenti de la roca in v Almadenu?" "Da." "In poznate pot tako dobro, da bi nam bili lahko za vodnika v gore?" "Natančno jo poznam. Večkrat sem že bil v gorah, še pred Meltonom in Wellerjema." "Tako — ? Vi ste torej tisti oglednik, ki so ga poslali, da poizve za razmere in poišče pripraven svet za novo naselbino mormonov —V' "Da." "In vi ste opozorili Meltona na haciendo in na rudnik?" "Da." "In za delo v rudniku ste najeli nemške izseljence?" "Melton jih je najel." "Spravili ste jih v Almaden alto, kjer bodo kopali živo srebro?" "Da." "In ves načrt ste imeli pripravljen že davno, še predno ste najeli izseljence?" "Da." "In Yume ste tudi najeli?" "Melton jih je najel." "In Yume so tudi v Almadenu?" "V Almadenu in pri Fuenti." "In tudi na potu so straže?" "Da." "Koliko straž je?" "Štiri. Dan ježe so vsaksebi." "Koliko je Yumov v Almadenu?" "Tri sto." "In spotoma?" "Na vsaki straži po pet. Pri Fuenti pa jih je dvajset." "Te straže skrbijo najbrž za varnost na potu v Almaden?" "Da." "In čemu jih rabite tri sto pri rudniku?" "Za dovoz živil. Ko bo rudni v obratu, po bodo odvažali živo srebro." "Kaj pa dobijo Yume za svoj trud?" "Melton jih bo plačal iz donosa, ki ga bo dajal rudnik.'-' "Bo dajal —? Se ni v obratu?" "Ne." "Kedaj pa pridejo izseljenci v Almaden?" "So že Y Almadenu." "V rudniku, pod zemljo?" "Da." "Koliko?" "Vsi." ' "Tudi otroci in ženske?" "Da." "Kar prestrašil sem se. "Za božjo voljo —! Ženske in otroci —? V strupenem zraku živosrebrnega rudnika —?" Niti trenutka ne smemo izgubiti —! Mnogokaj bi vas še rad vprašal, pa še lahko domenimo spotoma. Ne smemo več počivati, koj moramo odriniti. Ali pojde Winnetou z menoj ?" "Winnetou stori vse, kar sodi Old Shatterhand, da je potrebno !" "Ne utegnemo se posvetovati. Spotoma bo čul moj brat, kaj sodim, da je potrebno. Naj prvo pa se mora tole zgoditi." Mignil sem Winnetouu in Mimbrenjema na stran, da me Player ni mogel slišati, in dejal mlajšemu sinu Močnega bivola: (Dalje prihodnjič.) -o- Pri zdravniku Olgi Kaulichovi se je o praznikih pripetila nesreča. Bežala je po bregu za lešniki, na strmini ji je spodrsnilo in z roko se je udarila ob skalo. Predno je prišla domov, ki je sredinec otekel in postal trd kakor kol. Bolečina ni bila huda, toda roka se ji je zdela kakor bi ne bila njena, kakor bi se bil zagozdil med štiri dobre prijatelje nadut tujec. Čez nekaj dni, ko se je vrnila v mesto, je začutila v prstu grizočo bolečino. Stekla je k zdravniku, ki je ugotovil vnetje pokostnice in jo pričel zdraviti z višinskim soncem. Dvakrat na teden je hodila Olga v bolnišnico. Na dvorišču je srečavala bolničarke v belih čepicah in zdravnike v belih platnenih plaščih. Šla je mimo temnega poslopja z zamreženimi okni, do dolgih hodnikov ter stekla v čakalnico kirurškega oddelka. Tu je rada čakala. Tu ni bilo slišati nobenega vzdiha, nobenega krika in ni bilo videti krvi. Sem so prihajali ljudje, ki so jih zdravili s pomočjo elektrike, masalže in ul travi o letni mi žarki. Tu je bilo vse čisto, belo, blesteče in gladko. "Prosim, gospodična!" Olga je vstala, šla preko čakalnice in stopila skozi bela vrata. Ob oknu je stal asistent Slavik, nervozen kakor vsi zdravniki, ki znajo ceniti vsako minuto časa. Ko si je Olga slačila plašč in rokavice, je kakor običajno vprašal: "No, kako je s prstom?" "Ne vem, gospod asistent," je odvrnila Olga vznemirjeno kakor vselej, kadar so se za njo. zaprla zdravnikova vrata. Ta strog in umerjen mož, ki je njenemu prstu žrtvoval tedensko celih 20 minut, a za njo ni imel niti nasmeha, niti besede, jo je nekako očaral. Imel je ostro rezan profil, g'oste lase in v njegovih očeh se je menjavala modra barva s sivo in energija s plahostjo, strast z melanholijo. Ko se je asistent ukvarjal z njenim bolnim prstom, sklanjajoč se nad njeno roko, je obšla Olgo blazna želja, da bi se dotaknila njegovega sklonjenega vratu. V tej želji je bilo nekaj tako silnega, da se je lahno sklonila naprej, kakor da se je težišče njenega telesa preneslo v srce. Le tako, da je naglo zaprla oči, se je ubranila veliki neumnosti. Ko pa jih je znova odprla, je videla vase uprt asistentov pogled, ki je v njem pravkar ugašal izraz začudenja in morda še česa več kakor zgolj začudenja. Prišla je bolničarka, zastrla z črno zaveso okno in prižgala višinsko sonce. Ves spodnji del sobe je naglo zalila mračna, vijoličasta senca. V svetlobi ogromne obločnice je strašila Olgina roka z velikim črnim madežem na členku ranjenega prsta. Asistent je pravkar odhajal. "Ne glejte v svetlobo, pokvarili si boste vid," je še dejal med vratmi. Ostala je sama. V zraku se je širil čudovit gorski vonj in v tišini .ic tiktakala ura. Na mizi so ležali različni predmeti gumijaste rokavice, v epruvetah je črnela človeška kri, vsepovsod je stalo polno steklenic in epruvet. Električna ura se je oglasila . . . Olga je odmaknila roko s svetlobe. Vstopil je asistent z bolničarko, zavil Olgi prst s trakom Leukoplasta in jo odslovil. "Kdaj naj zopet pridem?" je vprašala Olga. "V petek, gospodična," je odgovoril dr. Slavik hladno in kratko. Ljubezen ne potrebuje besed. Mesto nje govore pogledi, trepeti, posebni fluid, ki kakor ne-| vidna nit ovija dvojico z usodno spono. Odkar je bila Olga opazila naj sebi bežni pogled dr. Slavika, je j čutila, kako jo je zajel čudovit' fluid in hodila je v bolnišnico, kakor v najlepši in najljubši kraj. Tokrat se niti vsesti ni utegnila, ko so se že odprla vrata kabineta. "Prosim, gospodična!" se je' oglasil neljubezniv glas asis- i tenta Slavika. In ko si je Olga slačila plašč in roka^ce, je zdravnik nadaljeval pikro in očitajoče: "Zakasnili ste za deset minut; moj čas je dragocen, gospodična. Drugič ne bom mogel čakati na vas." "Oprostite, gospod doktor, pravkar prihajam s predavanja." "Torej hitro, pokažite prst!" Snel ji je obvezo, pogledal člendk prsta in rekel nekako zlobno: "V četrtek pridete zadnjič." "Zadnjič?" je vprašala Olga presenečeno. Zdravnik je še ve-dnp držal njeno roko v svoji, potem pa jo je naglo, kakor bi se zavedel, iztrgal, prižgal višinsko sonce in rekel suhi "zbogom." V četrtek je prišla Olga pet minut prezgodaj. "Da," se je oglasilo skozi odprta vrata. Olgi je zastal dih. Začudeno se je ozrla. "Da, čez kake četrt ure," je dejal dr. Slavik bolničarki, ki je odhajala. Nato je poklical Olgo, ji pomagal sleči plašč, snel nato obvezo in začel pregledovati prst. "Ozdravljena," je rekel naglo. "Poskusite, ali lahko spravite tale prstan preko členka." Šel je k mizi, vzel z nje majhno žametasto škatljico s krasnim smaragdnim prstanom, ki ga je nalahno nataknil na Olgi n prst. Njune oči so se srečale. "Ali bi imeli kaj proti temu, da ostane prstan na vaši roki?" "Ali," je rekla Olga vznemirjeno, ne vede, ali je vse to res ali samo sanje. "Zaljubil sem se v vaš prst, v vaše roke — —" je zaslišala tih, mehak glas. "Ne smem vas videti danes zadnjič . . ." (Iz češč. M. K.) MALI OGLASI Mlad fant, prost šole, dobi stalno delo v pisarni. Prednost ima oni, ki zna dobro slovensko in zna nekoliko strojepisja. Naslov se dobi v našem uradu. (74) odpirajte slovenske trgovceI Si Ledene-mi zla Crsr.-Cala nadomesti 6fe~. z:t c krc pfcilc. Kt prestane ic proks dneva, naj bo ('•„• pavza, ki osveži z le-;lcr>c-mrzlo 'toklen!o: Ccca-Cnla. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. PRospect 0333 _ JosephKuznikJr. STARŠI SESTRE in BRAT RE NU AUTO BODY CO. 878 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNI Iv — M. ŽELODEC GLenville 3830. J*'® Bori Samo 81 c en pint! Code 67-C 86 PROOF Razprodaja na pečeh vHKHKHKHKHKHKHKHS*^^ Sigrid Undset: KRISTINA -LAVRANSOVA HČI Zdi se mi, da bi zdaj že morala imeti kaj veselja z njimi, kot povračilo za vse bolečine, trpljenje in trud v tistih letih, ko si venomer nosila enega otroka pod srcem, enega na prsih, enega pa na rokah — tedaj nisi marala govoriti o ničemer drugem kot o svojih malih smrkavčkih, zdaj pa, odkar so postali razumni in možati, hodiš med njimi, kot bi bila gluha in nema, komaj jim kaj odgovoriš, če govore s teboj. Bog pomagaj, človek bi dejal, da jih nimaš več tako rada, odkar se ti ni treba več vbadati z majhnimi otroki in so ti najini lepi, krepki sinovi samo v pomoč in veselje —." Kristina ni mogla zbrati toliko moči, da bi mu odgovorila. Ležala je, ne da bi mogla zaspati. Proti jutru pa je tiho stopila čez spečega moža in šla z bosimi nogami k lini, ki jo je od--prla. Nebo je bilo sivo, zrak pa hladen — daleč tam doli na jugu, kjer so se gnetle gore in zapirale dolino, je lil na zemljo dež. Gospodinja je stala nekaj časa tamkaj in zrla ven — vedno je bilo tako vroče in zadušno tukaj na podstrešju, kjer so spali Čez poletje. S tem dihom mokrote, ki je bil zrak nasičen z njo, je tako krepko in sladko prihajal k njej v sobo vonj po senu. Kdaj pa kdaj je zunaj v poletni noči zacvrčala ptica v spanju. Kristina je poiskala kresilo in prižgala majhen konček sveče. Tiho je stopila tjakaj, kjer sta na klopi spala Ivar in Skule, jima posvetila v obraz in ju z vrhnjo stranjo roke potipala po licu — nekoliko vročine sta le imela. Tiho je odmolila Zdravo Marijo in ju prekrižala. Vislice in klada — le kako se more Er-lend šaliti s takimi stvarmi — on, ki je bil sam tako blizu vsega tega —. Lavrans,je v spanju ječal in mrmral. Mati se je sklonila nad najmlajša dva, ki sta imela svoje ležišče na klopici ob vznožju očetove in materine postelje. Lavrans je bil ves vroč in rdeč ter se je silovito premetaval, ko pa se gaje doteknila, se ni prebudil. Gaute je imel svoje mlečnobe-le lakti prekrižane pod tilnikom v dolgih, laneno rumenih laseh — odeje je bil vrgel s sebe. Imel je tako vročo kri, da je spal najrajši nag, in njegova koža je bila tako blesteče bela. Ogorela polt obraza, vratu in rok se je ostro odražala. Mati ga je do "bokov pokrila z odejo. — Gauteju je le težko kaj zamerila — bil je tako podoben njenemu očetu. Zaradi nesreče, v katero bi jih bil kmalu pahnil, ga ni kdo ve kaj oštela. Saj je tako pameten in preudaren, da bo to nemara kljub temu zanj dober nauk, ki ga ne bo pozabil. Naakkve in Bjorgulf sta ležala na drugi izmed obeh postelj, ki sta stali na podstrešju. Pri teh dveh mladeničih je mati najdlje stala in ju obsevala s svečo. Njune otroške rdeče in mehke ustnice so bile že obsen-čene s črnim puhom. Naakkve-ju je gledala noga izpod odeje, ozka, visoka v nartu, globoko uleknjena v stopalu — in ne povsem čista. In vendar se je materi zdelo, da še ni dolgo tega, kar je bila ta moška noga majhna, da se ji je čisto skrila v pesti, da si jo je prižemala k prsim in si jo nosila k ustnicam, ugriznila v vsak konček prsta posebej, ker so bili vsi tako lepo svetlo rdeči in sladki kot cvetni zvončki borovnic. — Je pač res, da ne zna do- volj ceniti, kar ji je Bog naklonil. Spomin na tiste čase, ko je pričakovala Naakkveja, in na strašne privide, pod katerimi se je zvijala — vse to se ji včasih še žareče vrača v spomin: porodila je otroka, kakor bi se bila iz strašnih sanj in s tlačečo pezo more na prsih prebudila v blagoslovljeno dnevno luč —. Druge žene pa se prebude in vidijo, da je nesreča dneva hujša kot najhujše sanje, ki so jih kdaj imele. Vendarle pa je bila Kristina, če je videla pokveko ali pohabljenca, včasih hudo nesrečna ob spominu na svoj lastni strah za nerojeno dete. Tedaj je z gorečo iskrenostjo padala v prah pred Bogom in svetim Olafom, prizadevala si je, da bi opravljala dobra dela, se trudila, da bi med molitvijo pretakala solze resničnega kesanja. Toda vselej je začutila v duši to neota-jano mszadovoljstvo — nenadno razvnetje je ugasnilo, solze so presahnile v njeni duši kot voda v pesku. Nato se je pomirila : :torej vendar nima v sebi tistega daru pobožnosti, ki ga je nekoč pričakovala kot dediščino po očetu. Zakrknjena je in grešna, slabša pa vendar ni kot večina ljudi in prav tako kot le-ti se mora sprijazniti z mislijo, da bo treba vročega ognja v oni drugi domovini, pre'-den se bo njena duša stalila in prečistila. Kljub temu je semtertja za-hrepenela, da bi bila drugačna. Kadar je ogledovala svojih sedem lepih sinov, ki so sedeli za njeno mizo, kadar je ob nedeljah zjutraj stopala navkreber proti cerkvi medtem ko so doneli zvonovi in tako milo vabili k veselju in miru božjemu ter je videla kako se vzpenja pred njo po griču gruča vitkih, lepo oblečenih mladeničev, njenih sinov. Nobene druge žene ni poznala, ki bi bila rodila toliko otrok kot ona, nikdar ni vedela, kaj se pravi katerega izgubiti — in vsi so bili lepi in zdravi, brez kvaru na duši in na telesu — edini Bjorgulf je bil malce kratkoviden. Želela si je, da bi mogla pozabiti na svoje skrbi, da bi mogla postati krotka in hvaležna, da bi se Boga tako bala in ga tako ljubila kot njen oče — domislila se je, kako je nekoč rekel njen oče, da tistemu, ki se ponižnega srca spomni svojih grehov in se skloni pred Gospodovim križem, nikdar ne bo treba upogniti tilnika pod časno nesrečo ali krivico. Kristina je upihnila luč, od-ščenila žareči stenj in postavila svečo na njeno mesto pod zgornjo stensko gredo. Znova je stopila k lini — zunaj je bilo že svetlo kot podnevi, toda vse sivo in mrtvo — na nižjih v sapici redka, od sonca opaljena trava, pritajeno šelestenje je šlo skozi listje brez, ki so stale ravno nasproti nje. Začela je ogledovati roke, s katerimi je oklepala okvir line. Bile so raskave in zdelane, lakti so bile do komolcev rjave in mišice nabrekle, trde kot les. Ko je bila mlada, so otroci izse-sali iz nje kri in mleko, dokler ni izginila iz njenega telesa zadnja sled gladke in sveže ok-roglosti device. Zdaj pa ji vsakdanji napori po malem kradejo ostanek tiste lepote, ki jo je poprej odlikovala kot hčer, ženo in mater mož plemenite krvi—ozke, bele roke, svet-lopolte mehke lakti, jasna barva, ki jo je skrbno varovala z rutami pred sončno pripeko in jo umivala z umetelno zvarjenimi precedki. Zdaj pa je bilo Kristini že dolgo vseeno, ali ji je sonce sijalo naravnost v znojni obraz in ga ji ožgalo kakor kakšni ubogi kmetici. Lasje so bili edino, kar je še imela od lepote svojih dekliških let. Bili so še prav tako bujni in rjavi, čeprav jih je le redkokdaj utegnila umivati' in negovati. Težke, razmršene kite, ki ji je visela preko hrbta, že tri dni ni več razpletla. Kristina jo je vrgla na prsi, razvezala pletenice in razsula lase — še vedno so jo ogrinjali kot plašč in ji segali do kolen. Vzela je iz omare češelj, se zdaj stresla — sedela je v sami srajci v jutranjem hladu, ki je silil v sobo skozi lino — in previdno razčesavala zmedene predi las. Ko je s tem končala in lase na novo spletla v gosto in težko kito, se ji je zdelo, da se počuti nekoliko bolje. Nato je oprezno vzela v naročje spečega Mu-nana, ga položila v zakonsko posteljo čisto k steni ter se sama stisnila medenj in moža. Vzela je svojega najmlajšega k sebi, si položila njegovo glavo na ramo in tako zasnula —. Zjutraj je zaspala; Erlend in fantje so bili že pokonci, ko se je prebudila. "Ti pa nemara še vedno sesaš pri materi če nihče ne gleda," je rekel Erlend ko je videl, da Munan leži pri materi. Deček se je razjezil, stekel ven in splezal čez mo-stovž na rezljano brado enega izmed tramov, ki so nosili mo-stovž — hotel je izpričati svojo možatost. "Skoči!" je zavpil Naakkve spodaj na dvorišču, ujel bratca v naročje, ga zavrtel in zagnal Bjorgulfu—odrasla brata sta se igrala z njim, dokler se ni začel smejati in kričati. Naslednji dan pa, ko se je M,unan jokal, ker se mu je bila tetiva sprožila nazaj in ga oplazila xx> prstih, sta ga dvojčka zavila v odejo, odnesla v materino posteljo ter mu zatlačila v usta takšen kos kruha, da bi se bil deček skoroda zadušil. II Erlendov hišni duhovnik je poprej na Husabyju najstarejše tri sinove poučeval v pisanju. Posebno pridni ti učenci niso bili, toda bili so vsi trije nadarjeni, in mati, ki se je nekoč tudi učila teh stvari, je nadzirala njihove naloge, tako da so se vendarle precej naučili. In tisto leto, ko sta Bjorgulf in Nikulaus s Sira Eilivom živela v samostanu na Tautri, sta z veliko vnemo pila na prsih znanosti, kakor je rekel duhovnik. Učitelj je bil tamkaj hudo star menih, ki je vse svoje življenje z marljivosjo čebelice zbiral modrost iz vseh knjig, latinskih in nordijskih, kar jih je le mogel dobiti v roke. Sira Eiliv sam je bil častivec modrosti, toda v letih na Husbayju je imel malo prilike, da bi se posvečeval knjigam. Zanj je bilo občevanje z lektorjem Aslakom to, kar je planinska paša za izstradano živino. In dečka, ki sta stala med menihi v bližini domačega duhovnika, sta z odprtimi usti prisluškovala učenim pogovorom mož. Zato sta brat Aslak in Sira Eiliv z veseljem pitala mladi duši z najslajšim medom iz samostanskega knjižnega zaklada, ki ga je bil brat Aslak sam pomnožil zi mnogimi prepisi in izvlečki iz najlepših knjig. Kmalu sta bila dečka tako podkovana, da je bilo menihom le redkokdaj še treba govoriti z njima norveški, in ko sta prišla oče in mati po-nju, sta obadva znala duhovniku gladko in precej pravilno odgovarjati po latinsko. (Dalje prihodnjič.) PODPIRAJTE SLOVENSKE . TRGOVCE Zimska mračnost človeka potare! Mnogo mladine kaže v tem podnebju znake zimske mračnosti v tej letni sezoni! Ničesar ne slišijo! Njih zdravje peša. žrtve postajajo prehlada, griže in flu. To je radi pomanjkanja sončne svetlobe za eno, ki povzroča zimsko mračnost. Poročilo U. S. vremenskega urada v Clevelandu zadnjih 42 let kaže, dia imamo manj kot eno tretjino toliko sončne svetlobe pozimi in zgodaj spomladi, kot poleti. Lahko se vidi, kako to pomanjkanje sončne svetlobe lahko povzroči napenjanje vida. Temni, megleni dnevi povzročajo učenje težavnejše za oči. In nepre- stano napenjanje oči slabi telesno in živčno silo ter slabi telesno odpornost za bolezni. Rabite vid hraneče svetilke Da boste gotovi, da dijaki ne bodo imeli napenjanja oči, je za starše zelo važno, da jim SEDAJ preskrbijo vid hraneče svetilke za domače naloge, to je luč, ki varje pred napenjanjem oči in tako prepreči en vzrok za zimsko mračnost. Moderne I. E. S. VID HRANEČE SVETILKE dajo idealno svetlobo za učenje in delo od blizu. So znanstveno narejene, da dajo dovolj svetlobe ki je pravilno razdeljena brez žarenja in senc. Dajte učencu v vaši družini, sploh vsej družini, varstvo za vid in zdravje, ki ga dajo vid hraneč« svetilke. Rabite vid hraneče svetilke v svoji hiši. Cene prično zelo nizko. Oglejte si te krasne nove vzorce v trgovinah SEDAJ! gUchicJ "Zakaj nismo kupili nov« plinsko peč že pred davnim? To pravijo vsi, hišna gospodinja, družina in vsi, kadar pride moderna plinska peč v kuhinjo in ko začno prihajati na mizo slastne jedi z tolikimi spremembami. In vse to se tako lahko napravi. Moderna plinska peč je avtomatična. THE EAST OHIO GAS COMPA1' Točna postrežba KADAR želite poslati denar v staro domovin"' 1 pošiljatev je garantirana; KADAR rabite krstni ali rojen list iz starega KADAR potrebujete notarske listine ali not&rsl" in KADAR želite napraviti prošnjo za prvi ali drU* Ijanski papir, se vedno obrnite na: AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave., v Slov. Nar. D" MADE TO MEASURE /» SPRING SUITS $99-5° TOPCOATS ££ and 27.50 .fer! In the styles you Pfe Made to your individual measure, pattern you like the best. ORDER NOW FOR EASTER! READY TO WEAR TOPCOATS BRAZIS BROS. CLOTHES 6905 Superior Avenue , J 6122 St. Clair Ave. 15602 Watt^ MORRIS NAČRT za avtna in osebna POSOJILA Posojilo v "gotovini" na vaš ayt° takoj na mestu! J Pridite in prepričajte se, zaka.1 se tisoči poslužujejo te p^ in preprostega načina za gotovino. VARNOST—avto i« Vjglp1 Mi tudi refinanciramo vaš avto—na manjša odplačila, . POSOJILA NA OSEBNI "PODPIS!" Kvalifikacije:: stalna zaposlitev in dobro ime. PornJ7eo banka specializira na "osebnih"' posojilih za vsak paroet^ VpraSajte nas za posojilo $100 do $5,000. Morris Plan BafJ 921 Huron Rd. - Lee Rd. pri MeaAo^J Detroit pri W. 117 St. - St. Clair pri 14006 Kinsman Road Člani Federal Deposit Insurance Corporation SIGHT IS PRICELESS . LIGHT IS C H E A III—KRIŽ •J os. Zelo in Siv" POGREBNI ZAVOD V Avtomobili ta bolniški vo* redno ta ob vsaki url J Ml smo vedno pripravljeni ■ najboljšo poatreW' jt 8602 BT. CLAIB AVENUE TeL: ^ ^ COLLINWOOD8KI URAD: A 452 E. 152D STREET TeL: \\f\ .....................................................■■■■.............tiiiilll"