KATOLIŠKI
A
LETO XLIV. - Štev. 27 (2201) - Četrtek, 2. julija 1992 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERQUE		GORIZIA	SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO l°/70% - AUTORIZZAZIONE DCSP/l/l/40509/91/5681/102/ 88/BU DEL 12.11.1991 - REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 - 28-01-1949
TASSA RISCOSSA		ITALY	
UREDNIŠTVO IN UPRAVA REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE PODUREDNIŠTVO:			RIVA PIAZZUTTA.18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177 - Fax 533177 - Pošni t/rn 11234499 Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
Med spravo in razpravo
V svojem povolilnem komentarju seje don Silvano Latin, glavni urednik tednika »Vita nuova« iz Trsta, obregnil ob izvolitev prof. Sama Pahorja s strani Slovenske skupnosti ter slovensko stranko postavil nekako na raven skrajno desničarske MSI. Brali smo tudi trditev, da je slovenska manjšina v Italiji »de facto« med najbolj zaščitenimi v Evropi.
Za tem je v istem tedniku Ivo Jev-nikar, deželni tajnik Slovenske skupnosti, s posebnim pismom odločno zavrnil prej omenjena izvajanja. Sledi daljši govor don Latina, ki le delno pojasnjuje zavzeto stališče. Med drugim omenja, da niso bili vsi katoličani naklonjeni Pahorjevi kandidaturi, češ da je bila alternativna kandidaturi odv. Močnika.
S tem v zvezo moramo podčrtati naslednje: res je, da je lep del Slovenske skupnosti (ne le katoliški) »navijal« za odv. Močnika. Tudi »Katoliški glas« seje o tem jasno izrazil in svojega mnenja do danes ni spremenil. Toda ravno tako jasno mora biti, da so za naše uredništvo, pa tudi na splošno za slovenske katoličane, nesprejemljiva stališča, ki postavljajo na isto raven boj za zagotovitev temeljnih državljanskih pravic in politiko, ki te pravice vztrajno (in nasilno) odreka. Ne gre za strašilo »posplošenega bilingviz-ma«, marveč za pravico do uporabe materinega jezika v odnosu z oblastmi. To pa je nekaj drugega. Sporna je metoda, ne cilj.
Dotaknili bi se še zaključnega predloga iz omenjenega Latinovega odgovora, naj bi Slovenci v znak sprave položili cvetje k bazovski »foibi«. Mi smo načelno naklonjeni temu predlogu. Obsojamo namreč sleherno nasilje, pa naj pride od koderkoli. Ovira je le v dejstvu, da je bila (in je še) tragedija »foib« predmet neprestanih manipulacij v protislovenskem ključu. Vemo pa, da glavni povod eksekucij ni bil narodne, marveč ideološke narave. Pa saj je vsa Slovenija posejana s podobnimi grobišči in v njih je obležalo tudi več kot desettisoč Slovencev.
Če nam gre res za spravo, moramo zato vsako našo gesto pravilno osvetliti, in na obeh straneh preudariti, ali smo zanjo res zreli, da se vnaprej izognemo morebitnim nesporazumom.
Ured. - Trst
Obletna maša v Kočevskem Rogu
V nedeljo, 5. julija, bo ob 11. uri v bližini grobišča Pod Krenom obletna maša za po vojni pobite domobrance in druge žrtve povojnega nasilja. Somaševanje bo vodil ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Po maši bo še priložnostna spominska prireditev.
Organizatorji opozarjajo udeležence na primerno obleko in obutev in še, naj se ne oddaljujejo od prireditvenega prostora, da bi se ne izgubili v nepreglednih kočevskih gozdovih.
Slovenija za članstvo v ES
Praznična slovesnost ob 1. obletnici samostojnosti je nekoliko pomirila razgrete politične duhove — parlament naj bi zopet zasedal ta teden. Razburjeni pa so bili le v Stranki demokratične prenove in pri Liberalnih demokratih, saj naj bi jih Janša v svoji knjigi »Premiki« napadel in oblatil.
Kučan, Drnovšek in Rupel so se v posebnem pismu zahvalili ES za vlogo pri osamosvajanju. »Slovenija pripada evropski civilizaciji, s katero nas vežeta kultura in geografija. Z Evropo smo delili krščanski srednji vek, protestantizem in reformacijo, pa tudi protireformacijo...« piše v pismu. »Realni socializem in delitev Evrope po 2. svetovni vojni na njen demokratični Zahod in komunistično boljševiški Vzhod sta nas po drugi svetovni vojni, v kateri so se naši očetje častno bojevali proti fašizmu na strani demokratičnega sveta, odpeljala stran od Evrope, dokler se nismo ponovno poistovetili z njo z demokratičnimi volitvami leta 1990«, dodajajo podpisniki dvanajsterici zbrani v Lizboni. Nadalje pravijo: »Gospodarsko je Slovenija tradicionalno navezana na države Evropske skupnosti, na katere odpade skoraj dve tretjini celotne zunanje trgovske menjave... Slovenija je med vsemi gospodarstvi na prehodu v tržno gospodarstvo v znatni prednosti: ima relativno visok družbeni proizvod (preko 12 mld dolarjev), skoraj polovico družbenega proizvoda ustvarjamo z izvozom... Imamo dobro izobrazbeno strukturo prebivalstva... S tradicionalno bogatimi kontakti in delovnimi izkušnjami v državah ES.« Pismo zaključujejo z naslednjim pozivom: »Čim bolj želimo pospešiti integracijo Slovenije v Skupnost ter prosimo, da nas pri tem podprete. Verjamemo, ekscelence, da soglašate z našo oceno, da gre v primeru Republike Slovenije za povsem specifičen primer, ki zasluži posebno obravnavo... Ob vaši podpori smo torej pripravljeni in sposobni kmalu postati polnopravni član Evropske skupnosti.«
V	Ljubljani pa se je v soboto pod geslom »Iz korenin rastemo« odvijal 3. kongres Slovenske ljudske stranke (Slovenske kmečke zveze). Kongres je poudaril pomembnost nadaljevanja koordinacije opozicijskih strank pod imenom Demos, ni pa se spuščal v razpravo o odnosu do krščanskih demokratov oz. do odstopa Ivana Omana, ki je tudi pozdravil udeležence kongresa. Marjan Podobnik — izvoljen je bil za novega predsednika stranke — je v pogovoru za »Slovenca« glede odnosa do SKD dejal, »da se napetosti umirjajo«. V nastopnem govoru je kritiziral delo nove vlade, češ da povečuje državni proračun za intervencije v gospodarstvu, nič pa ne namerava prispevati za kmetijstvo. Na veliko
presenečenje je Podobnik predstavil tudi predsedniškega kandidata stranke za naslednje volitve. To je profesor Stanko Buser, ki je pred časom iz vrst Zelenih prestopil k SLS in je tako tudi prvi uradno predstavljeni predsedniški kandidat kake stranke, predlog za njegovo kandidaturo pa da naj bi prišel iz krogov »izven stranke«.
Kar se tiče letošnjih volitev Podobnik meni, da tudi po prvi uspeli fazi (ko je bil sprejet osnutek volilne za-
Posvetitev slovenskega naroda Marijinemu brezmadežnemu Srcu
Janez Janša je s svojo knjigo Premiki dvignil precej prahu
konodaje) za volitve ne kaže dobro. »Če bodo stranke vladne koalicije zainteresirane za volitve, bodo le-te v predvidenem roku, sicer pa volitev ne bo.« Drnovškova vlada naj bi zaradi lastnih napak — tako Podobnik
—	volitve odlagala na ugodnejši čas, ko bo lahko pokazala rezultate svojega dela. Nasprotno pa dr. Jože Pučnik, nekdanji prvak Demosa meni, da bodo volitve zanesljivo do konca leta.
MITTERRAND V SARAJEVU
Celo poveljnika UNPROFOR-ja v Sarajevu, kanadskega generala McKenziea je minilo upanje na prekinitev ognja. »Čas je, da ustavimo
M
Minister Prunk se je za svoje izjave proti politični emigraciji opravičil
ure, 48-urni rok za premirje trenutno deluje kot slaba šala,« je dejal general sredi prejšnjega tedna. Naslednji dnevi so minili v nadaljnjem obstreljevanju Sarajeva in občane nadaljuje na 2. strani)
15. avgusta letos bodo slovenski škofje ponovno posvetili naš narod Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Pravim ponovno. Ljubljansko škofijo je posvetil škof Rožman že leta J943, vsi slovenski škofje so posvetili naš celotni narod ob priliki drugega vatikanskega koncila. Pred nekaj leti, mislim da je bilo to za sklep zadnjega Marijinega leta, so posvetitev obnovili. Sedanja bo v zahvalo za srečen izid vojne v preteklem letu in za lepo bodočnost naše domovine.
Čemu posvetitev slovenskega naroda? Vsak narod mora biti bolj ali manj zvest Bogu, voditi ga morajo bolj ali manj krščanske osebe, imeti mora bolj ali manj z naravnim zakonom usklajeno zakonodajo, celotna kultura mora biti bolj ali manj krščanska. Zlasti pa mora imeti večje ali manjše število Bogu povsem predanih oseb. Posvetitev naroda pomeni njegovo izročitev pod posebno Marijino varstvo in priprošnjo. In Marija vzame to posvetitev zares. Iz odrešenjske zgodovine vemo, da se je izraelskemu ljudstvu tudi v svetnem pogledu vedno dobro godilo, kadar so brezpogojno sledili Bogu. Neupoštevanje Boga vodi vsak narod, dolgoročno gledano, v propad.
Posvetitev je neke vrste zaveza, skratka nekaj trajnega, še zdaleč ne zadostuje samo zmoliti posvetilno molitev. Ta je sicer potrebna, a je nekaj podobnega kakor tisti »da«, ki ga izrečeta zakonca pri sklenitvi za-
Katoliška Cerkev na Kitajskem
Za letošnji mesec junij je sv. oče določil kot misijonski namen pri svetovni zvezi »Apostolata molitve« molitev za svobodo vere na Kitajskem in popolno vez z naslednikom sv. Petra apostola.
Poglejmo malo, kako je s Cerkvijo v tej ogromni deželi po značilnih obdobjih.
Prvo tako obdobje je bilo od 1. 1943 do 1. 1956. V zečetku te dobe je bilo na Kitajskem 3.300.000 katoličanov s 146 škofi (od katerih 35 Kitajcev), 5.788 duhovnikov (od teh 2.698 Kitajcev), 7.463 redovnikov (od teh 3.112 Kitajcev) in 924 bogoslovcev. Vse cerkveno premoženje je bilo zaplenjeno, 23 škofov in mnogo duhovnikov vrženih v ječo, tujci vsi izgnani. Vse versko življenje je bi-
lo	v katakombah.
Drugo obdobje je bilo od 1. 1956 do 1. 1966. Ustanovljena je bila patriotska duhovniška zveza v službi komunizma, kateri so pristopili nekateri duhovniki in laiki, Rimu zvesti pa so še vedno obhajali obrede naskrivaj.
Tretje obdobje je šlo od 1. 1966 do
1.	1976. Kulturna revolucija je preganjala vsako vero. Vse cerkve so bile zaprte ali porušene. Skozi 10 let se ni smela vršiti nobena javna pobožnost.
V tej številki dobite:
Center E. Komel - Ob zaključku šolskega leta
Alojz Rebula - Pastir prihodnosti
Občni zbor Glasbene matice
22. Festival domače glasbe »Steverjan ’92«
Faksimile Brižinskih spomenikov
Četrto obdobje gre do 1. 1976 naprej. Leta 1982 je nova ustava proglasila versko svobodo. Ustanovili so Verski urad, ki je povabil verske ustanove, naj se poslužijo dovoljenja Partije glede vzgoje verskega naraščaja itd. V velikonočni poslanici sv. očeta kitajskim katoličanom je rečeno, da je potrebno še veliko truda, da bo prišlo do popolne svobode vere in povezave z Rimom. Bog daj, da bo Kitajski zasijala res prava svoboda in da bodo ljudje brez strahu služili Bogu in drug drugemu, kar je bilo več kot pol stoletja onemogočeno.
kona. Tako se moramo v teh dneh tudi vsi verni resno pripravljati na posvetitev.
V	čem naj bo ta priprava? Gotovo za vsakega različna, ker dva nista enaka. So pa neke skupne točke za vse: bolj redna in boljša molitev, vsaj pred posvetitvijo opravljena dobra spoved, premišljevanje in udejanjanje božje besede, vedno bolj prisrčna povezanost z našo nebeško Materjo. Včasih se je v vsaki slovenski družini molil rožni venec in angelovo češčenje. Mislim, da tudi danes ne bi bilo ravno najmanjšega pomena to obnoviti.
Med nami
Faksimile Brižinskih spomenikov Kam piovemo?
DUHOVNA MISEL ZA 14. NAVADNO NEDELJO
— Usmiljeni Bog, s ponižanjem svojega Sina si dvignil padli svet in nas osvobodil sužnosti greha. Naj se tega veselimo zdaj in v večnosti ...
Prvi človek je podlegel grehu napuha. Temu pravimo izvirni greh. Grešil
je:
- v razumu, ker je hotel biti enak Bogu,
- v volji, ker je odrekel pokorščino svojemu stvarniku
- in v načinu življenja, ker je hotel živeti, kakor bi Boga ne bilo. Prepad, ki je nastal med Bogom in človekom, je premostil Jezus. Bog
se je v svojem Sinu ponižal s tem, da je sprejel človeško naravo in stopil na svet. Jezus je moral trpeti, umreti na križu, da bi mi, skupaj z njim, vstali v življenje božje milosti in dosegli večno zveličanje v nebesih. Možnost je dana vsem. Od našega svobodnega da ali ne Bogu je tako odvisna večna usoda vsakega izmed nas. Besedo in zgled je dal Jezus sam:
- Adam je gotel postati enak svojemu Bogu. Jezus, božji Sin, je postal podoben človeku;
- Adam je sprejel odločitev, ki je bila v nasprotju z božjim načrtom. Jezus je naredil vse, da bi človeku vrnil podobo pred prvim grehom;
- Adam je hotel živeti, kakor da bi Boga ne bilo. Jezus je vedno in povsod izpoljeval božjo voljo;
- Adam je mislil samo nase. Jezus pa je prišel, da bi vsem služil.
Naj Gospod utrdi našo vero, da bomo vedno in povsod izpolnjevali božjo voljo. Sadovi Jezusovega odrešenja nam bodo prinašali resnično veselje in zadoščenje že v življenju na tem svetu, končno pa večno življenje pri Očetu v nebesih.
MILAN NEMAC
DRUŠTVO F.B. SEDEJ IZ ŠTEVERJANA vabi na
22. Festival Števerjan ’92
ki bo med Borovci v soboto 4. in nedeljo 5. julija.
V soboto 4. julija: ob 18. uri otvoritev razstave vin;
ob 20. uri nastop vseh prijavljenih ansamblov.
V nedeljo 5. julija: ob 17. uri nastop finalistov.
Ob 25. juniju, dnevu slovenske državnosti, je bil v matici velik kulturni dogodek - predstavitev faksimi-lirane izdaje prvih v slovenščini zapisanih besedil, znanih kot Brižin-ski spomeniki. Izdajo tega izjemno dragocenega pisnega dokumenta sta pripravila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in založba Slovenska knjiga v Ljubljani, faksimile je izšel v znani zbirki Monumenta Slo-venica. Prvi slovenski zapiski iz 8. stoletja, napisani okoli leta 1000, so nastali pri Mariji na Otoku na Vrbskem jezeru. Prav v istem času, ko je nastajalo svetišče pri Gospe Sveti, so gradili na Koroškem tudi drugo cerkev, posvečeno Materi božji na Vrbskem jezeru.
Znameniti rokopis, v katerem so med latinskimi besedili vključeni najstarejši znani zapisi v kakšnem slovanskem jeziku, danes hrani rokopisni oddelek bavarske državne knjižnice v Miinchnu. Okoli 250 pergamentnih zapisov nakoč slavne knjižnice freisinške škofije tvori sedaj enega najžlahtnejših fondov osrednje bavarske knjižnice. Tem so se postopoma pridružili rokopisi iz 8. in 11. stoletja (med njimi tudi Bri-žinski spomeniki), biblijske knjige in dela tistih cerkvenih očetov, učiteljev in pesnikov, ki pomenijo duhovno osnovo zgodnjega srednjega veka.
Nastanek Brižinskih spomenikov je povezan z delovanjem škofa Abra-
(nadaljevanje s I. sir.)
Slovenija za članstvo v ES
snih enostranskih razglasitvah premirja s strani srbskih skrajnežev, ki pa so se kmalu izrodila v zopetne spopade. Potem ko je Varnostni svet le sprejel ultimat, so srbske enote konec tedna le umaknile tanke z letališča Butmir. Nanj je nato v nedeljo s posebnim helikopterjem prispel francoski predsednik Mitterrand. Obisk naj bi bil pripravil francoski minister za humanitarna vprašanja Kouchner, ki se je pred tem že mudil v Sarajevu in od tam prinesel dramatični Izetbegovičev poziv Mitterrandu. Prvotni namen je bil, da bi ta prispel neposredno na sarajevsko letališče, kar pa se je kasneje izkazalo za prenevarno in je letalo pristalo v Splitu, od koder je francoski predsednik pot nadaljeval s helikopterjem. V Sarajevu se je Mitterrand sestal z Izetbegovičem, nato pa si je ogledal porušeno mesto. Čeprav je tisk pohitel z oceno, da je Mitterrandov obisk prispeval k odprtju letališča za humanitarno pomoč, pa se to ne zdi tako verjetno. Še v času, ko je francoski predsednik zapuščal sarajevsko letališče (in se tam za kratek čas sestal tudi z vodjo srbskih skrajnežev Karadžičem),
hama iz Freisinga. Freisinško, današnjo miinchensko škofijo je vodil od 957 do svoje smrti 993 ali 994; očitno je bil zelo pomembna osebnost. Po zgodovinskih virih naj bi bil v letih 974-985 na Abrahamov ukaz napisan najobsežnejši del bogatega rokopisa freisinške škofijske knjižnice, v okviru katerega so tudi Brižin-ski spomeniki. Rokopis so prej večkrat imenovali »misijonski priročnik«, kar pa naj bi bila le približna	oznaka,	saj	se	je
pokristjanjevanje na območjih nekdanje mogočne freisinške škofije (posesti je imela tudi na Koroškem in okrog Škofje Loke), začelo že stoletja prej. Zato je bolje govoriti o pontifikalnem priročniku za dušno pastirstvo in cerkveno upravljanje na območju škofij na Koroškem in v grofiji Cadore.
Rokopis vsebuje izbor pridig, si-nodske sklepe, seznam liturgičnih, pa tudi neliturgičnih obrazcev in pravil za pokoro in spoved. Ne zgolj po naključju, temveč zelo smiselno so v latinsko besedilo umeščeni staroslovanski spomeniki: spovedna molitev, obrazec splošne spovedi in pridiga z opominom k pokori in spovedi.
Izdajatelja faksimila Brižinskih spomenikov, SAZU in Slovenska knjiga, sta poskrbela, da bodo prvi slovenski zapiski iz 8. stoletja izšli v 999 oštevilčenih izvodih.
I.V.
so se na letališče spet vrnili srbski tanki. Televizija je postregla s posnetki, kako ob tem pripadniki Modrih čelad iz neposredne bližine nemočno opazujejo srbske tanke, ki streljajo na bližnja stanovanjska naselja.
Ob tem je največji paradoks prav v tem, da je Francija tista, ki v ZN najbolj nasprotuje vojaški intervenciji za osvoboditev letališča. Francija naj bi tudi vseskozi kazala veliko razumevanja za srbske interese. Mitterrandov nenadni obisk je zato tudi poskus, da bi ZDA odvzeli diplomatsko pobudo v YU krizi, povod zanj pa naj bi bilo Bushevo pismo evropskim državnikom, v katerem le-te opozarja, da je Evropa premalo naredila za Bosno. Čeprav tudi po vrnitvi v Pariz francoski predsednik ni želel dajati izjav, pa se zdi, da nanj ni imel takšnega vpliva, kot bi si to želeli prebivalci Sarajeva. Potem ko je namreč v ponedeljek ob 14. popoldne potekal rok za predajo letališča, se je s sedeža ZN, kjer se je začela razprava na temo nadaljnjih ukrepov, zvedelo, da so Srbi izvršili le del zahtevanega: letališče so sicer predali enotam ZN, niso pa še na oddaljenost 30 km umaknili težkega topništva in tankov. Prva poročila iz palače na East Riverju pravijo, da naj bi na letališče prišlo kakih 1000 kanadskih modrih čelad,
V Primorskem dnevniku pregledujem izide na slovenskih višjih šolah. In kaj sem odkril?
V prvem razredu neke višje srednje šole so izdelale štiri dijakinje, enajst dijakov ima popravne izpite, dve dijakinji nista izdelali. Kar prvovrsten uspeh!
Pravijo, da je na naših višjih šolaj precej dijakov, ki ne obiskujejo verouka. Človek se vprašuje po vzroku te pomanjkljivosti. Ali so naši dijaki res tako nasprotni veri in verski izobrazbi, da odklanjajo verouk? Verjetno ne gre tu za versko brezbrižnost ali nasprotovanje veri. Morda tudi to. Glavni vzrok pa bo verjetno brezbrižnost za znanje nasploh. Kako naj se zanimajo za verouk, če jim niti za slovenščino ni mar? In med temi so tudi dijaki, ki bodo poklicani, da bodo otroke učili slovensko besedo. Pa naj bodo to starši ali učitelji.
Kam torej piovemo?
š.sk.
Shod nemških katoličanov
Cerkvene laiške organizacije v Nemčiji organizirajo vsako drugo leto shod, na katerem se katoličani pogovorijo o svojem mestu v Cerkvi, o nalogah, ki jih imajo v družini, v družbi, na delovnem mestu, v politiki in kulturi.
Zadnji shod je bil od srede 17. junija do nedelje 21. junija v mestu Karlsruhe. Shoda se je ves čas udeleževalo nad 40.000 ljudi. Prisotnih je bilo tudi nekaj tisoč povabljenih iz drugih držav. Iz Slovenije je bila skupina 80 ljudi in tudi beograjski nadškof dr. France Perko. V času shoda se je zvrstilo 1400 prireditev. Nadškof dr. France Perko je vodil ekumensko bogoslužje, govoril o sodelovanju med Katoliško in Pravoslavno Cerkvijo in še o vzrokih nacionalnih spopadov v nekdanji Jugoslaviji. Nadškofu so prisotni postavili kopico vprašanj.
Novo na knjižnem trgu
Krščanska kulturna zveza, ki je omogočila knjižno izdajo, je v ponedeljek, 22.6., z avtorjem Bertijem Logarjem predstavila zbirko »Vsaka vas ima svoj glas«. Prva dva snopiča sta izšla že pred nekaj leti, 3. in 4. sta izšla letos, peti pa je v pripravi.
Priljubljene ljudske pesmi slovenskega naroda na Koroškem je v spomin na prof. Franceta Cigana zbiral mag. Engelbert Logar. Namenjena je vsem, ki ljubijo slovensko pesem, še posebno zborom, šolam in družinam, ki se s to tradicijo še ukvarjajo.
kar pa bo trajalo vsaj še 60 ur. V tem času pa lahko Srbi igro z umikom zopet ponovijo.
Zdi se, da se v Srbiji vse pomembno dogaja na Vidov dan. To je obletnica kosovske bitke, uboja prestolonaslednika Ferdinanda 1. 1914, pa centralistične vidovdanske ustave. Zdaj je to tudi datum Mitter-randovega obiska, v Beogradu pa so se isti dan začele tudi velike protivladne demonstracije. Vuk Draško-vič, študenti, patriarh Pavle in sam prestolonaslednik princ Aleksander (ki ne obvlada materinega jezika) so bili glavni akterji prireditve pred okrog 200.000 glavo množico. Zborovalci so zahtevali Miloševičev odstop, razpis volitev v ustavodajno skupščino in nastopali zoper vojno
v	BiH. Princ Aleksander pa je na ovacije »Hočemo kralja!« odgovoril: »Z vami sem!«
Leon Marc
Poklon sv. očetu
Celjska in Goriška Mohorjeva družba sta skupno izdali izbor pesmi Karola Wojtyle, kardinala v Krakovu, sedaj papeža Janeza Pavla II. Pesmi je prevedel Lojze Krakar, opremil ter ilustriral pa Matej Metli-kovič. To knjigo so izročili sv. očetu ob avdijenci 13. maja predstavniki Celjske Mohorjeve družbe. Istočasno se je mudil v Rimu tudi slovenski minister. Papež je delegacijo takole nagovoril: »Poseben vljudnostni pozdrav predstavniku in spremstvu vladnih oblasti Republike Slovenije. Prisrčen pozdrav sodelavcem Družbe sv. Mohorja, ki je že nad 140 let pogumno in zgledno vzgajala s svojimi versko - kulturnimi knjigami svoj narod.«
Samostani v Rusiji
Po 70 letih uradnega brezboštva je rusko ljudstvo dobilo versko svobodo. To je najvažnejša pridobitev, potem ko so jo razne ideologije hotele popolnoma uničiti. Tako se je končala doba, ko so po oktobrski revoluciji 1917 podržavljali zemljišča samostanov in jih postopoma zapirali v veliko škodo v vseh ozirih.
V	letu 1917 je bilo v Rusiji 1.257 redovnih družin, največ izmed teh so bili ženski samostani. Takrat je bilo 33.572 redovnikov in redovnic ter 73.462 novincev.
Kot primer razdejanja je samostan Sokolsky na otoku Anzer na Baltskem morju. Na kupih ruševin je zasajen križ v spomin mučeništva tisočev mučencev, škofov, duhovni-
kov in redovnikov v prvih letih po revoluciji in v Stalinovi dobi.
800 let župnije Bovec
V	soboto, 11. julija, bo slovesnost ob 800-letnici župnije Bovec. Ob 10. uri bo v župnijski cerkvi sveta maša ob somaševanju kar petih škofov: ljubljanskega nadškofa dr. Aloizija Šuštarja, videmsekega nadškofa Alfreda Battistija, celovškega škofa Egona Kapellarija, koprskega škofa Metoda Piriha in škofa Janeza Jenka.
Po slovesni maši bo na trgu pred kulturnim domom civilni del proslave.
V Sloveniku zbirajo za nove orgle
Med Slovenci v Rimu je zmeraj kaj novega. Letos so imeli majski izlet zadnji dan maja v Valvisciolo. Nenapovedan se je njihove maše udeležil predsednik SKD Lojze Peterle z vodjo poslanskega kluba iste stranke Polajnarjem. Navzoči so bi-
li	nekateri dobri pevci, zato so popoldne imeli pete litanije M.B. s takim petjem, da »že desetletja ni bilo podobnih«, v Rimu namreč.
Novost je tudi ta, da v Sloveniku hočejo postaviti nove orgle v spomin na proglasitev svobodne Republike Slovenije. Orgle izdelujejo v Škofijski orglarski delavnici v Mariboru. Računajo, da bodo nared septembra, ko bodo imeli simpozij o mariborskem škofu Mihaelu Napotniku. Zbirajo tudi prostovoljne prispevke »za piščali«. Prispevek za eno piščal je 50.000 lir.
SVET SLOVENSKIH KRŠČANSKIH IZSELJENCEV V EVROPI
vljudno vabi na
4. srečanje treh Slovenij, zdomske, zamejske in matične
v nedeljo, 2. avgusta 1992, na Svetih Višarjah
V Domu srečanj: predavanji
ob 10.00 uri: prof. dr. Jože PIRJEVEC
Usmerjenje slovenske politike proti Evropi od leta 1945 do danes, ob 11.30 uri: prof. Lojze PETERLE Slovenija proti letu 2000.
V cerkvi:
ob 13.00 uri: slovesna sv. maša.
Oltar sv. Cirila in Metoda na Vejni
Alojz Rebula, Pastir prihodnosti
Pred dnevi je celjska Mohorjeva družba v Ljubljani in Mariboru predstavila življenjepis svetniškega škofa Antona Martina Slomška, ki ga je avtor, ugledni tržaški slovenski pisatelj Alojz Rebula naslovil Pastir prihodnosti: lik A.M. Slomška. Ob izidu te pomembne knjige, po kateri bodo prav gotovo radi segli tako starejši kot mlajši rodovi Slovencev, je pisatelj Rebula dejal, da ga je k Slomšku pripeljala misel na triletje, ki ga je ob 130-letnici njegove smrti razglasila slovenska Cerkev. Slomškovega življenjepisa se je lotil - kakor pred petnajstimi leti biografije njegovega sodobnika Friderika Baraga - iz potrebe, da se sooči z izrednim duhovnim pojavom, v katerem je videl tako srečno izraženo sintezo treh razsežij, ki so mu življenjsko zanimiva: nacionalnost, kultura in predvsem svetost.
»Ta čudoviti zidar naše narodne hiše je predvsem velik kristjan«, pra-
vi	avtor Pastirja prihodnosti. »Želel sem ga spoznati v tem njegovem zagonu v božje, in sicer v čim polnejšem zajetju okolja, časa in prostora, v katerem je preživel 60 let ...Knjiga hoče biti zgodovina, nikakor roman. Pri tem ostaja Slomšek izzivalno aktualen, kakor ostaja izzivalno aktualno krščanstvo. Pri tem sem knjigo pisal, ko se je podiral komunizem in se mi je preteklost učiščevala v nove obrise.«
Pisatelj je prepričan, da je vsak svetnik premočan božji roman, da bi potreboval iz fantazijskega dolivanja. Zato Rebulova knjiga o velikanu slovenske Cerkve in slovenstva ni golo izmišljanje, marveč življenjepis, zemljepisna iz zgodovinska Slovenija v prebujanju Slomškovega časa, ki sledi izključno dokumentarnemu gradivu. V njem ob Slomšku spoznavamo tudi slavne slovenske može, ki so pomembno oblikovali našo narodno in versko skupnost. Zato kot Slomškovo tudi njihovo veliko delo ostaja z nami, še več - njihova bogata duhovna dediščina bo oplajala tudi prihodnje rodove Slovencev.
Med svojimi jubilejnimi izdajami ob 130-letnici Slomškove smrti in 140.obletnici ustanovitve Mohorjeve družbe namenja torej celjska Mohorjeva ljubiteljem dobre slovenske knjige še nov življenjepis prvega mariborskega škofa in znamenitega Slovenca izpod peresa pisatelja Alojza Rebule, v zanj značilnem briljantnem, romansirano dokumentarnem slogu.
Da bi poravnala dolg do svojega duhovnega očeta A.M. Slomška v njegovem jubilejnem triletju
1989-1992 in ob svoji 140-letnici, je Mohorjeva družba v Celju že lani izdala faksimile znanega in priljubljenega Slomškovega učbenika Blaže in Nežica v nedeljski šoli iz leta 1957, za redno zbirko pa so Vinko Škafar, Jakob Emeršič in Janko Čar pripravili širok izbor Slomškove proze in poezije in ga strnili v Slomškovo berilo. Kot tretja jubilejna izdaja je prav tako v lanskem letu izšel zbornik simpozija 130 let visokega šolstva v Mariboru, ki bi ga spričo njegove osrednje in nenadomestljive vloge lahko poimenovali tudi Slomškov zbornik. Skratka, celjska Mohorjeva družba se je dostojno in na najboljši možen način oddolžila spominu pobudnika za njeno ustanovitev, božjega služabnika Antona Martina Slomška.
I.V.
Občni zbor Glasbene matice
V ponedeljek, 29. junija, je bil v Gallusovi dvorani v ul. Ruggero Manna v Trstu redni občni zbor Glasbene matice. Predsednik Adrijan Semen je podal obračun enoletnega delovanja prenovljenega odbora ter podčrtal predvsem pomen pluralizacije te ustanove, ki je odslej skupna, dalj časa pa se je zaustavil pri ostrem sindikalnem sporu na šoli.
Občni zbor sta nato pozdravila Klavdij Palčič v imenu SKGZ ter Damijan Paulin v imenu SSO. Tajnica Daša Svetina je podala izčrpno tajniško poročilo, iz katerega izhajajo umetniški uspehi gojencev Glasbene matice. Ravnatelj Sveto Grgič je spomnil tudi na umetniške dosežke profesorjev ter se zavzel za večjo pozornost politikov in kulturnikov do te ustanove. O nerazveseljivem gmotnem stanju je poročalo blagajniško poročilo, ki ga je prebrala Majda Pertot.
V razpravi je prišlo nato do izraza vprašanje združitve goriške Glasbene matice in glasbene šole »Emil Komel«. Osvojen je bil predlog, naj se tržaški del šole poimenuje po Mariju Kogoju, morebitna združena go-riška šola pa po Emilu Komelu. Za Trst bo predlog stopil v veljavo jeseni ob stoletnici skladateljevega rojstva.
Prisotni člani so skoraj soglasno podaljšali še za eno leto mandat sedanjemu odboru, ki seje takoj sestal na prvi seji ter potrdil vse dosedanje funkcije. Za predsednika je bil tako potrjen Adrijan Semen.
Zaključek natečaja »Moja Vas«
V nedeljo, 28. junija, se je sklenil letošnji že 19. natečaj Moja vas, ki ga razpisuje Študijski center Nediža iz Špetra in pri katerem sodelujejo s spisi v slovenskem narečju šoloobvezni otroci iz Videmske pokrajine.
Letos je pri natečaju sodelovalo 126 otrok s celotnega območja Videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci, od Čedada do Kanalske doline; najvišja udeležba je bila v občinah Špeter (24 otrok) in Bardo (22 otrok). Prispevki so bili po tematiki in zahtevnosti tudi letos dokaj raznovrstni, od preprostih zapisov na risbah najmlajših do ljudskih pripovedk, doživljajskih in domišljijskih sestavkov, podrobnih opisov in raziskav o domači ljudski kulturi. Bogat je tudi izbor nagrad, ki so jih prispevala slovenska kulturna društva in številna podjetja.
Podobe iz Nadiških dolin
V soboto, 4.7., bodo v Beneški galeriji v Špetru odprli razstavo: Podobe iz Nadiških dolin. Z razstavo se bo sklenil že tradicionalni mednarodni slikarski natečaj, ki je letos v svoji 13. izvedbi oriklical preko 70 umetnikov iz sosednjih dežel. Uspeh je torej že dosežen.
Dejavnost Beneške galerije ima za naše ljudi velik pomen, saj nudi vrsto priložnosti za opazovanje in primerjanje. Samo v omenjenih natečajih je bilo doslej razstavljenih v galeriji več kot 700 del, če pa dodamo še ostale razstave v petnajstih letih delovanja, dosežemo morda celo število 3000.
Ob razstavi Podobe iz Nadiških dolin naj povemo še, da bodo razstavljena dela furlanskih in slovenskih slikarjev, več kot 30 umetnikov je iz Slovenije, prisotna je Koroška in tudi Bosna.
MEDŠKOFIJSKI ODBOR ZA ŠTUDENTE v sodelovanju z Mladinskim odborom Slovenske prosvete prireja
II. Drago mladih - »Med kariero in domom«
od 2. do 4. septembra 1992 v Finžgar-jevem domu (Marijanišču) na Opčinah.
Program: sreda, 2.9.
- ob 17.00 g. Uran, dekan šentviške dekanije: uvodno predavanje, ki bo nakazalo teme srečanja »Med kariero in domom«
- ob 20.00 dramska uprizoritev amaterskega gledališča
četrtek, 3.9.
- ob 10.00 okrogla miza: »Etika in podjetništvo«; gostje bodo priznani in uspešni podjetniki, ki kljub poslovnemu uspehu verjamejo v etiko in vero.
- ob 14.00 izlet po tržaškem Primorju.
- ob 20.00 nastop zanimive osebe in družabni večer
petek, 4.9.
- ob 10.00 pričevanje »Kriza zakona«; dva para, en že poročen in drugi, ki se šele pripravlja na poroko, nam bosta povedala kaj več o svojem življenju v dvoje oziroma o svojih težavah v skupnem življenju in njihovem reševanju
- po kosilu zaključek
Cena udeležbe vseh dni bo javljena kasneje, v informacijo: znašala bo okoli 20.000 1TL v tolarski protivrednosti in se plača na kraju samem.
Prevoz po lastni izbiri - do Opčin pelje vlak.
Informacije in prijave: Medškofij-ski odbor za študente, Jurčičev trg 2, Ljubljana, tel. 211 - 136 in 223 - 864.
Slovenska prosveta, ul. Donizetti, 3 tel. 370846
Počitniška kolonija Comeglians
Letošnje letovanje v hribih v kraju Comeglians (Karnija), ki ga organizirata goriška in tržaška Slov. Vincencijeva konferenca, se bo začelo v ponedeljek, 13. julija, in bo trajalo 20 dni. Odhod bo ob petih popoldne izpred železniške postaje v Gorici. Vsi otroci morajo imeti zdravniško skedo (scheda sanitaria), ki jo prejmejo v uradu svoje občine.
Podrobne informacije lahko dobite vsak dan od 14. do 15. ure, tel. štev. 530924.
Izvestje 1990-91
Prav ob koncu pouka je izšlo Izvestje srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem za šol. leto
1990-91. To je že XL1V. letnik, a 40. zvezek, ker sta pred leti dva zvezka obsegala po 3 letnike. Tudi letošnji zvezek so izdala ravnateljstva slovenskih srednjih šol, uredil prof. Robert Petaros, opremil pa Fabio Smotlak.
V	uvodnem sestavku seje urednik spomnil najpomembnejšega zgodovinskega dogodka za slovenski narod, to je uresničitve stoletnih sanj, ko smo pred enim letom končno le prišli do svoje samostojne in neodvisne države. Drugače pa prinaša Izvestje običajne podatke o posameznih naših srednjih šolah: sezname profesorskih zborov in osebja ter dijakov, nadalje poročila o dejavnostih in življenju šol ter statistične razpredelnice.
Podobno kot že vrsto let, so tudi letos tisk tega zvezka podprli slovenski denarni zavodi na Tržaškem. (mab)
Ciril Metodova nedelja na Vejni
V	nedeljo 12. julija bo na Vejni pri trstu vsakoletno novomašno slavje. Med nami bo letošnji novomašnik g. Zorko Bajc iz Cola nad Ajdovščino. Z njim bosta somaševala še zlatoma-šnika, domačin g. Marijan Živič iz Bazovice in g. Vinko Černigoj, župnik v Piranu.
Sodeloval bo pevski zbor iz Rodika pod vodstvom Edija Raceta.
Začetek slovesnosti ob 17.30.
Sledi počastitev svetih bratov Cirila in Metoda pri njunem oltarju v kripti.
Na izredno slovesnost vljudno vabi Apostolstvo svetega Cirila in Metoda v Trstu!
Občni zbor bančne sekcije
Predstavniki vseh šestih slovenskih bančnih zavodov v naši deželi (posojilnice v Doberdobu, Sovodnjah, Nabrežini in na Opčinah ter Kmečka banka iz Gorice in Tržaška kreditna banka), ki so se že pred leti povezali v bančno sekcijo pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, so se pred kratkim zbrali v Nabrežini na 7. občnem zboru. Predsedniško poročilo je podal dosedanji predsednik Gvido Zidarič, blagajniško pa Vojko Kocjančič. V razpravo o poročil-nih in delovanju sekcije je poseglo veliko razpravljalcev. Na osnovi rotacije, predvidene v statutu, je novi predednik sekcije Ksaverij Leban iz goriške Kmečke banke, podpredsednik pa Gvido Zidarič iz nabrežinske posojilnice, (mab)
Sv. Ivan Praznik farnega zavetnika
V preteklem tednu je svetoivanska verska skupnost obhajala praznik svojega župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstnika. V torek, 23. junija, to je na vigilijo sv. Janeza, je zvečer bila v starodavni cerkvici sv. Janeza in Pelagija tradicionalna slovenska sv. maša z ofrom, ki jo je daroval kaplan g. Milan Nemac. Naslednji dan (sv. Janez Krstnik) je bil nezapove-dan praznik, pač pa je - vedno zvečer - v isti cerkvici g. škof Lorenzo Bellomi blagoslovil in mazilil na novo postavljeni oltar. Dvojezične maše se je udeležilo precejšnje število ljudi, tako slovenskih kot italijanskih vernikov.
V nedeljo, 28. junija, se je ob 9. uri zjutraj po ulicah tega tržaškega predmestja odvijala tradicionalna procesija v čast sv. Janezu Krstniku. Slovenski verniki so se je množično udeležili z zastavo in številnimi narodnimi nošami. Tudi letos se je procesije udeležila - skavtska družina. Procesiji je sledil blagoslov domačega župnika g. Giursija, zatem je bila slovesna slovenska sv. maša, med katero se je g. Milan Nemac spomnil treh jubilantov, ki obhajajo letos 50. obletnico petja v domačem cerkvenem pevskem zboru, in sicer Aleksandra Žerjala, Luciana Živica in Nina Parovela. Po maši smo se Sve-toivančani kot ponavadi zbrali na družabnosti.	,	jl
ŠIRI KATOLIŠKI GLAS
LEVSTIKOVA HOTELA V ITALIJI
PALAČE HOTEL je v samem središču Gorice, približno en km od državne meje. Ponaša se z odlično restavracijo, dnevnim barom, dvema dvoranama za 120 obiskovalcev in lastnim zaprtim parkiriščem.
V udobnih sobah je skupno 150 postelj. V sobah so kopalnica, sušilec za lase, mini bar, telefon in radijski ter televizijski sprejemnik.
Za dobro počutje in informiranost gostov skrbi slovensko osebje.
m/a
-bc
Naslov: PALAČE HOTEL, Corso Italia 63, 34170 GORIZIA GORICA, tel. 0481/82166, fax 0481/31658
Na novo odprti HOTEL EMONA, 11. kat. je v zgodovinskem središču Rima
Vse sobe imajo lastno kopalnico, radijski in televizijski sprejemnik, telefon in mini bar.
Tudi tukaj boste v družbi rojakov, ki bodo pripomogli k vašim lepšim počitnicam.
Pokličite nas na telefon: 06/7027827 ali 7027911; fax 06/7027878 Naslov: HOTEL EMONA, Via Statilia 23, 00185 ROMA V obeh hotelih imajo slovenski gostje popust! Pričakujemo vas.
Festival domače glasbe »Števerjan ’92«
Slovenščina na sodišču v Gorici!
Če sem pred meseci zapisal v svojem članku, da se »goriško sodstvo izmika človečanski osnovni pravici, da dovoljuje Slovencem uporabljati manjšinski jezik pred sodnimi oblastmi«, moram sedaj to mnenje radikalno spremeniti.
V	petek, 26. junija t.L, se je na go-riški Preturi odvijal proces proti skupini mirovnikov zaradi kršitve zakona o javni varnosti, češ da niso obvestili organov javne varnosti o manifestaciji za mir in sožitje junija lani, med vojno v Sloveniji. Med obtoženci je tudi Slovenec iz Gorice, prijatelj Marko Marinčič, časnikar na Primorskem dnevniku, ki je skupaj z odv. Bogdanom Berdonom predhodno zaprosil za rabo slovenščine na tem procesu na osnovi člena 109 kazenskega postopnika. Ta člen dovoljuje namreč pripadnikom priznane jezikovne manjšine, da rabijo svoj jezik pred sodno oblastjo. Lani je goriški pretor zavrnil odv. Petru Sancinu možnost uporabe slovenščine, ko je branil sovodenjske-ga župana g. Primožiča v neki kazenski pravdi. Sedaj pa so se stvari popolnoma spremenile!
Honorarni podpretor dr. Mulitsch je na obravnavi, ki je bila 26. junija, omogočil prevod poziva na pravdo (decreto di citazione a giudizio), potem ko je zanjo obtoženec zaprosil. Dejansko je torej omogočil dvojezičnost sodnega akta in kot zgleda se bo tudi naprej proces odvijal dvojezično. Sodna obravnava je bila prekinjena zaradi tehničnih razlogov in je bila prenesena na kasnejši datum.
Tudi v Gorici se torej uveljavlja slovenski jezik in si utira pot na sodiščih, medtem ko je bila dvojezičnost črtana iz statutov občine Doberdob, Sovodnje in Števerjan. Vendar tudi o prizivih občin na deželno upravno sodišče (TAR) se bo moral izreči sodni organ. Razprava o statutih pred deželnim sodiščem bo 10. julija v Trstu. Slovenske občine zastopata odvetnika Peter Sancin in Nereo Battello, ki bosta utemeljila zakonitost in upravičenost rabe slovenščine v statutih občine Sovodnje, Števerjan in Doberdob. O izidu te razprave bom poročal tudi v tem listu.	dr.	Renzo	Frandolič
Praznik sv. Janeza v Gorici
Tudi letos smo lepo obhajali naš farni praznik sv. Ivana v cerkvi, ki je njemu posvečena. Zelo slovesna je bila večerna sv. maša, ki jo je vodil župnik g. Cvetko Žbogar. Z njim sta somaševala prejšnji župnik dr. F. Močnik in bivši kaplan Karel Bolčina.
Po maši smo doživeli presenečenje. Naši strežniki, ki po večini obiskujejo glasbeno šolo E. Komel na Placuti, so nam nenapovedano pripravili kratek koncert v čast sv. Janezu Krstniku. Vsak je zaigral na svoj inštrument.
David je začel s štirimi kratkimi Bachovimi preludiji na orglah in na njih tudi spremljal druga izvajanja. Kristjan je na klarinet zaigral Lulje-vo pesmico. Povabili so tudi sošolko Ano, ki je s flavto ob orglah izvedla Veracinijevo osmo sonato. Peter pa je na gosli zaigral, prav tako ob orgelski spremljavi, Kuhlerjev Allegro. Zopet je zaigrala Ana na flavto ob orglah Andante Anonima. Nato je zopet Peter sam zaigral Han-dlov Preludij v g duru. Sklenil je pa David z Bachovo Toccato v g duru.
Res pohvale vredni so naši strežniki zaradi namena, ki so ga imeli, zaradi poguma, s katerim so nastopali, in tudi zaradi vztrajnosti, ki jo kažejo v zvestobi do strežniške službe, ki zahteva od njih marsikatero žrtev.
Letno srečanje na Sv. Gori
Slovenski duhovniki, redovniki in redovnice iz Tržaške in Goriške smo se tudi letos srečali kot vsako leto dan pred praznikom Srca Jezusovega. Letos smo izbrali Sv. Goro, da na Marijini božji poti molimo zlasti za nove duhovne poklice. Premišljevanje in govor med mašo je imel sve-togorski gvardian p. Matej Papež, somaševanje je vodil pa zlatomašnik msgr. Živic, župnik v Bazovici. Na skupnem kosilu smo prerešetali marsikaj iz verskega življenja v naših dveh škofijah in se z lepimi vtisi, kljub slabemu vremenu, veseli vrnili zopet na svoje domove.
Krmin - Priziv na TAR
Deželno upravno sodišče (TAR) bo v kratkem razpravljalo o novem prizivu, ki so ga te dni vložili Slovenci v Krminu: Vanda Gradnik, Franc Kenda, Edi Keber in Joško Sirk. Predstavitev in javna debata o prizivu Krminčanov je bila v petek, 19. junija, na sedežu društva Briška mladina v Krminu. Na večeru sta bila prisotna pravnika odv. Močnik in dr. Renzo Frandolič, ki sta razložila pravne aspekte priziva proti omejevalnim členom Statuta občine Krmin. Na večeru sta bila prisotna tudi dr. Damjan Paulin in predsednica SSO M. Ferletič.
Slovenci v Krminu so se že od vsega začetka priprave občinskega statuta zanimali, da bi bila upoštevana njihova prisotnost na celem teritoriju občine. Občinska uprava pa je postavila Slovence samo v Plešivo, Novali in Ceglo. Ta teritorialna omejitev je po mnenju Krminčanov krivična in protizakonita, saj bi tako izginila prisotnost Slovencev v mestnem središču in v ostalih krajih v občini. Slovenci naj bi se torej povsod asimilirali, razen v teh treh omenjenih krajih.
Naj povemo, da občinska uprava v Krminu ne jemlje v poštev vseh zahtev pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti v družbenem in kulturnem življenju. Zato je bil člen statuta 3.6. omenjene občine tako formuliran, da pogojuje ukrepe v korist Slovencev le z razpoložljivimi denarnimi sredstvi. Če so torej Slovenci v Krminu številčno šibki in teritorialno omejeni, bodo tudi denarna sredstva omejena! Naj omenimo, da je bilo proti postavkam v Statutu že vloženih več prizivov na deželne nadzorne organe. Ker pa ni prišlo do nobenega rezultata v korist Slovencev, je bil priziv te dni vložen še na TAR. dr. Renzo Frandolič
Nov grob
Pretekli torek, 23. junija, je po padcu na svojem vrtu naglo umrla Olga Bavdaž vd. Kamenšček, sestra msgr. Slavka Bavdaža, bivšega uradnika na državnem tajništvu v Vatikanu. Vse življenje je bivala v sedanji ulici Brigata Etna v Gorici ter tam izgubila svoje starše in moža, ki je bil invalid iz 1. svetovne vojne in slep. Njen brat duhovnik je v Rimu tudi bolan in priklenjen na bolniški voziček. Pogrebna maša je bila pri Sv. Ivanu, pokopali pa so jo v družinsko grobnico v Pevmi. Naj v miru počiva!
SKPD »F.B. Sedej« se intenzivno pripravlja na 22. festival narodno zabavne glasbe, ki bo potekal 4. in 5. julija 1992 med Borovci v Števerja-nu. Letos nas čaka še posebno intenzivno organizacijsko delo, saj se je prijavilo doslej rekordno število ansamblov (35), ki pa žal prihajajo vsi iz matične domovine. Nekateri so naši publiki že znani, saj so že naši stari znanci.
Približno polovica teh bo pripu-ščena v finalni del koncerta, ki bo v nedeljo. Finaliste bo izbrala strokovna komisija, ki jo sestavljajo: Ivan Sivec, Franc Lačen, Janez Beličič. Matej Terpin in Valentina Humar bosta predstavnika društva v komisiji. Za nagrado najboljšega besedila se bo odločila komisija, ki jo sestavljajo Franko Žerjal, Alenka Saksida in Franka Padovan.
Oba večera bosta napovedovala in posamezne ansamble povezovala Janez Dolinar in Tajda Lekše.
1.	nagrada ostaja nespremenjena, in sicer 2.000.000 lir. Kot sicer že lani pa bodo morali ansambli izvajati
Čestitke
MePZ F.B. Sedej čestita Barbari Marassi ob uspešno opravljeni diplomi na tržaški univerzi.
Barbari Marassi, ki je 29. junija diplomirala iz jezikoslovja, iz srca čestitajo teta Jerica, stric Mirko, Valentina in Eliana ter mati Zana. Čestitkam se pridružuje druž. Lutman Boris.
_ obvestila________________________
Novomašno posvečenje bo v goriški stolnici v soboto, 4. julija, ob 17.30. G. nadškof bo posvetil Fabia Guarise, člana salezijanske družbe v Gorici.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu bo imelo mesečno mašo za edinost v ponedeljek, 6. julija, v Marijinem domu v ulici Risorta 3 ob 17.30.
Lepo vabljeni!
eno od dveh pesmi iz zakladnice najbolj priljubljenih melodij, na primer Avsenikov, Slakov itd.
V soboto se bo festival začel točno ob 20.00, v nedeljo pa ob 17.00.
Letošnja novost je obnovljena in razširjena razstava briških vin. Izbiro najboljše kapljice bodo svetovali celo znani sommelierji! Poskrbljeno pa je tudi za tradicionalne jedi na žaru in pijačo v pokritem buffetu.
Društvo je ob priliki izdalo tudi bogato opremljeno brošuro z ustreznimi dokumentacijami in slikami nastopajočih ter z vsemi podatki v zvezi s festivalom.
Nedeljski koncert bo otvorila godba na pihala iz Krmina v sprevodu z vsemi nastopajočimi s trga pred cerkvijo v Borovce. Obiskovalce nedeljskega dela koncerta čaka tudi letos prijetno presenečenje z bogato nagrado.
V soboto popoldne bo vse nastopajoče snemal Radio Trst A, v nedeljo pa bo ekipa RTV Slovenija naredila reportažo o festivalu.
Člani Skupine 75 se zahvaljujejo za pomoč sovodenjskih občanov
Člani fotografskega krožka Skupina 75 se zahvaljujejo vsem društvom in posameznikom v sovodenjski občini, ki so posodili fotografije iz arhivov in domačih predalov in kakorkoli drugače pomagali ter omogočili priredbo razstave o So-vodnjah včeraj in danes. Obenem se oproščajo, če tokrat niso bili podrobneje obdelani vsi zaselki, in se hkrati priporočajo vsem prijateljem in domačinom nasploh, da bi še naprej bili pripravljeni pomagati. Akcija zbiranja fotografskega gradiva se bo namreč nadaljevala s ciljem, da se uresniči občinski fotoarhiv, ki bi bil dragocen za dokumentacijo življenja naših ljudi v teh krajih.
DAROVI
Nadja in Danijel ob krstu sinčka Tomaža darujeta za misijone 50.000 in za Marijin dom v Rojanu 100.000 lir.
Darovi za cerkev v Nabrežini: V spomin Mirka Radooviča ob obletnici smrti 50.000; ob krstu Katarine B.R. 100.000; Košir 100.000; Rojc 20.000; Caharija 30.000; Pertot 20.000; ob krstu Tomaža B. 150.000; Caharija 40.000; bolniki 50.000; Caharija 30.000 lir.
Za slov. Karitas: Aleš B. 50.000; Mar-chesan 50.000 ; V.K. 100.000 lir.
Za Pastirčka: v spomin Vladka Kogoja Sandra Milocco, Sovodnje 50.000 lir.
Za Katol. glas: I.G., Trst 20.000 lir.
Za lačne v misijonih: K.K. 100.000 lir. Za begunce: Druž. K. Lenart 150.000; N.N. 50.000 lir.
R.M. daruje: za slov. misijonarje 500.000; za begunce 400.000 in za Katol. glas 100.000 lir (skupaj 1.000.000 lir).
Za slov. Karitas - za begunske otroke: Virca in Pepka ob 95. rojstnem dnevu mame Lojzke Škerlavaj 50.000 lir.
Za misijon P. Kosa: Virca in Pepka ob 95. rojstem dnevu mame Lojzke Škerlavaj 30.000; druž. Hrovatin in Štoka ob
krstu male Aleksandre 200.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: druž. Sfiligoj Milan in Milka - Videm namesto cvetja na grob pok. Olge Bavdaž 100.000; Rafaela Pavlica 140.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Go: Ljubka Šorli v spomin dragega prijatelja Vladka Kogoja 100.000; v isti namen Marija Leban
50.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana in za cerkev v Pevmi darujeta brata Bavdaž v spomin pok. sestre Olge po 300.000 lir (skupaj 600.000 lir).
Ob smrti drage mame Štefanije Besednjak vd. Križman: sin Dušan za cerkev na Vrhu 200.000; za cerkveni zbor 70.000.
Za cerkev v Sovodnjah: P. V. 100.000; N.N. 150.000; G.G. 100.000; P.C.
80.000 lir.
Za nove orgle v cerkvi na Vrhu: L.L.
600.000 lir.
Za begunce iz BiH: Petejan, Sovodnje 25.000; N.N. Sovodnje 100.000; N.N. Vrh 50.000; druž. Vižintin Piero, Sovodnje 300.000 lir.
Za misijonarja Ernesta Saksida: župnija Štandrež 450.000 lir.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage sestre in tete
OLGE BAVDAŽ vd. KAMENŠČEK
se iskreno zahvaljujemo za spoštljivo slovo župniku g. Cvetku Žgogarju, monsignorju Francu Močniku, cerkvenim pevcem, sorodnikom, sosedom in vsem znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Brata msgr. Slavko in Franc, nečaki Barbara, Tamara Kristina in Tomaž ter ostali sorodniki
Gorica, Rim, Trst, Videm, Slovenija, 26. junija 1992
Spored do 5. julija od 11. julija 1992
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 Mladinski oder. Otroci umetnosti: »Frederic Chopin«. 11.45 Vera in naš čas. 13.20 Glasba po željah. 14.10: Boris Kobal: »Bonjour Triestesse ali kabaret podirajočih se dni«.
16.00 Z naših prireditev. 17.00 Arnaldo Bressan: »Odjek ženske«.
Ponedeljek: 8.10 Jugoslavija 1941 -1945. 8.40 Slovenska lahka glasba. 11.30 Penelope Russianoff: »Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?« 12.40 Zborovska glasba. Mešani zbor Primorec-Tabor iz Trebč in z Opčin vodi Matjaž Šček. 15.00 Mladinska nadaljevanka. Aleksander Marodič: »Veliki bedaki«. 1. del. 17.10 Klasični album: teden Antonina Dvoraka. 18.30 Boris Kobal: »Ona + jaz = oba« - slike iz zakonske idilike.
Torek: 8.10 »Trst je klical« - Mara Samsa v izpovedih, spominih in pismih.
11.30 Penelope Russianoff: »Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?« 13.20 Glasba po željah. 15.00 Mladinska nadaljevanka. Aleksander Marodič: »Veliki bedaki« - 2. del. 17.10 Klasični album: teden Antonina Dvoraka. 18.00 VVilliam Shakespeare: Tri komedije - tri tragedije: »Kakor vam drago«.
Sreda: 8.10 »Trst je klical« - Mara Samsa v izpovedih, spominih in pismih.
10.10 Orkester Moravske filharmonije in Akademski pevski zbor Žerotin vodi Stojan Kuret. 11.30 Penelope Russianoff: »Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?«
12.00 Krščansko socialno gibanje na Primorskem. 12.40 Zborovska glasba. Moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine vodi Klavdij Koloini. 15.00 Mladinska nadaljevanka. Aleksander Marodič: »Veliki bedaki«. 3. del. 17.10 Klasični album: teden Antonina Dvoraka.
Četrtek: 8.10 »Trst je klical« - Mara Samsa v izpovedih, spominih in pismih.
10.10 Koncert v Slovenski filharmoniji: violončelist Andrej Petrač, pianist Tomaž Petrač. 11.30 Penelope Russiannoff: »Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?« 13.20 Glasba po željah. 15.00 Mladinska nadaljevanka. Aleksander Marodič: »Veliki bedaki«. Četrti in zadnji del. 17.10 Klasičini album: teden Antonina Dvoraka. 18.00 Četrtkova srečanja: Obtoženci 2. tržaškega procesa.
Petek: 8.10 »Trst je klical« - Mara Samsa v izpovedih, spominih in pismih.
11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?« 12.40 Zborovska glasba. Tržaški oktet; umetniški vodja Janko Ban. 15.00 Mladinska nadaljevanka: »Vesele sanje«.
1.	del. 17.10 Klasični album: teden Antonina Dvoraka. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev). 11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?« 13.20 Glasba po željah.
14.30 Z naših prireditev. 15.00 Mladinska nadaljevanka; »Vesele sanje«. Drugi in zadnji del. 17.10 Klasični album: teden Antonina Dvoraka. 18.00 Boris Kobal: »Bonjour Triestesse ali kabaret podirajočih se dni«.
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvni goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla
2.	februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 1/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.I. 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	50.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA