SINDIKAT O USTAVITVAH DELA
Zagotoviti odločanje o pogojih in rezultatih dela
Ob razpravah o spremembah v zakonu o združenem delu In ustavi se pojavljajo številne dlleme In vpraša-nja, kl prav gotovo terjajo jasne In trafne odgovore. Obravnavajo žlvljensko pomembno področje dela in življenja, In ga zato skoraj ni delavca, ki bl mogel dovoliti, da gredo spremembe teh temeljnih doku-mentov mimo njega. O nekaterih izmed teh dilSm smo se pogovarjali s podpredsednikom občinskegta sindi-kalnega sveta Stanetom Zupančičem. Gre med dru-gim za vprašanje ustavitve dela kot oblike izražanja nezadovoljstva delavcev, ki naj bi ga na podlagi pred-laganih sprememb urejali bolj sindikalno kot samou-pravno.
»Ob tem se seveda postavlja vpraša-nje, ali to ne pomeni, da se delavcem jemlje pravica, da bi svoje probleme reševali kot samoupravUalci. Ni dvo-ma, da imajo delavci pravico razrežiti spore drugače, če so vse institucionaJi-zirane poti izčrpane in niso daJe rezul-tatov. Predviden je izredni zbor, ki pa ga mora sklicati sindikat. Tako se spor iz območja samoupravljar^a, ki je te-meljni produkcijski odnos, seli na po-dročje sindikalnega delovanja. Ali je to v redu, ali ne! To je dilema, ki mora imeti jasne odgovore«, pravi Stane Zu-pančič.
Nedvomno, je potrebno spore, ki na-stajaju v delovnetn okolju reševati v okviru področja, v katerem nastajajo. Gre za delovne spore in ti so po svojih značilnostih samoupravni. Torej mora poseči po reševanju teh samoupravni instrumentarij.
»Sklic izrednega zbora je oblika re-ševanja sporov. Pobudo za klic naj bi dal sindikat. Dejal bi takole: sklic lah-ko zahteva »tudi« sindikat. Bolj smotr-no pa bi bilo; predvsem v krogu njego-ye pristojnosti, da sindikat skliče izredni članski sestanek in na njem opredeli svoja stališča do nastalih te-
žav. Pri tem bi se morali dvigniti nad zgolj mezdno izražanje zahtev po več-jih osebnih dohodkih. Sindikat bi mo-ral v teh primerih vztrajati na stališču, da mora delavec čutiti in biti gospodar pogojev in rezultatov svojega dela«, je menil Stane Zupančič.
Gre še za eno vprašanje, morebiti zelo pomembno, če gradimo učinkovi-to družbenopolitično organizacijo, ki bo sposobna razreševati probleme in se jih pravilno lotevati: vpražanje od-govornosti!
»Res je! Čeje bil sindikat pri razreše-varyu problema vkjjučen po redni poti in se problem ni razširil, lahko to oce-nimo kot nezaupnico. Kako bi potem lahko bil pristojen reševati probleme po drugačni poti?«
V predlogu o spremembi zakona, pi-še le sindikat, ne pa njegove ravni na kateri naj bi potekale poznejže po-bude.
»Ne le zakon tudi statut Zveze sindi-katov bi moral jasno opredeliti, kdo naj skliče izredni zbor delovnih Ijudi ali izredni sestanek članov Zveze sin-dikatov. Mogoče je predlagatelj mislil na občinske sindikate? Pri tem je tre-ba ločiti med problemi, ki bi jih bilo
mogoče rešiti znotraj delovne organj-zacije in tistimi, kjer pride do spora med delavci v OZD in družbeno poli-tično strukturo. Mogoče bi bil v tem primeru bolj smotrn sklic zbora zdru-ženega dela občinske skupščine.«
Posebno vprašanje pa je vprašanje skupnega odbora za reševanje spora.
»Postopek delovanja in pristojnosti posameznega predstavnika v tem od-boru niso opredeljene. Poleg tega je vprašljivo, kakšne vrste arbiter naj bi bil tak skupni odbor. Če so pri reševa-nju problemov ugotovili, da jih je mo-goče rešiti, potera je tu še cela vrsta instrumentov, ki jih imamo že zdaj, pa jih neradi uporabljamo. Če spora ni mogoče urediti po samoupravni poti, potem je treba ugotoviti, da so nasto-pile resne motnje v delovanju samou-pravnega mehanizma. Nada^jnji po-stopki pa so znani, le uporabiti jih je treba.«
Znano je, da se več ali manj spontano neza-dovoljstvo delavcev nabira s časoin in da zatem prek svojih predstavnikov, večinoma neformalnih, posrediyejo svoje zahteve in se borijo zai\je.
• »Tu sc pojavlja izredno pomembna naloga za sindikalno organizacuo. Sindikat bi moral ščititi delavca ko razrešuje probleme po izredni poti. Vsak primer razreševai\ja še ni hujša ali laija oblika kršitve delovne obvez-nosti. Potrebno je natančno preučiti in zlasti ugotoviti ali gre za boj za uveljavitev avten-tičnih interesov delavcev, oziroma za krepi-tev rvjihovega samoupravnega položaja, ali pa za kaj drugega. Šele potem je treba skle-pati ali gre za kršitev ali ne. Takšno ravnarye bi delavce sililo v mezdnih položaj, česar pa seveda nočemo. Tudi glede sedarulh ustavi-tev dela bi rekel, da prehitro pristajaivje na veQe plače nosi v sebi isto nevarnost - de-lavce tako rinemo v mezdni položaj, namesto da bi se krepila njihova teme\)na ustavna pravica in dolžnost, da odloiajo o pogojih in rezultatih svojega dela«, je še dejal Stane Zupančif.
Pri pripravi nove zakonodaje je treba vse-kakor strmeti k odpravi pretiranega normati-vizma in zagotoviti botj preproste in praktič-ne poti samoupravnega odločai\ja ter natanč-neje razmejiti glede pristojnosti.
Jurij Popov