Mir Ijudem, ki so blage volje! Bilo je v noči pred božlčnlm praznikom 1811. Cesar Napoleon Veliki je sedel pri svoji mizl v kraljevskem gradu v Parizu. Pred njim so ležall razni zemljevidi. Skrbno jih je preučeval, da bi našel najpripravnejšo pot po kopnem preko Perzije v Indijo. Namen njegov je bil zrevolucionirati Indijo, jo odtrgatl od Anglije in tako Angleže, njegove najhujše sovražnike, najobčutnejše kaznovati. Ena velika ovira pa je blla, ki mu je stala na potu: neizmerna Rusija. Pa, kaj?! Tudl to ogromno zemljo hoče ukrotiti, podvreči svojl oblasti ter rusko vojsko uporabiti prl svojem sovražnem navalu na Indijo. Napoleon in blagovest mtrn. Pred njegovimi očmi migljajo svetle podobe najlepše bodočnosti. Od 20. marca ima sina, ki bo dedič njegove slave in njegove moči. Sijaj zadovoljnosti se mu razlije po obrazu, ko se spomni na svojega sinčeka, ležečega v kraljevski posteljici v sosedni sobi. Naenkrat zazvonijo zvonovi po vseh pariških cerkvah. Slovesni so njihovi glasovi in milobnl obenem, saj oznanjajo rojstvo onega Deteta, ki po svojem rojstvu nl bilo položeno v kraljevsko postelj, marveč v jaslice v hlevu, pa je Kralj vseh kraljev in Zveličar vseh ljudi. Milina svete noči se za hip poloti Kapoleonovega srca. Mirljudem! Kolikokrat je kot otrok težko čakal svete noči, v kateri se je raelegal ta angelski spev. Spomnil se je siromašnosti svojih detinskih let, ko je na sveto noč prisostoval božični sv. maši, ki jo je v mestu Ajaccio na otoku Korziki daroval njegov stric. Ko je siromašna družina prišla iz cerkve, je skrbna mati blaženim otrokom razdelila skromne, pa vendar osrečujoče darove. Na zemlji mir ljudem! Napoleon ob zvokih te angelske pesmi, ki mu jo prinašajo na uho božični zvonovi, zmaje z glavo. Milina in toplina mu izgine iz srca. Ni treba miru, boja je treba! Podjarmiti naprej Rusijo, potem pa dalje in dalje na potu do cilja: svetovnega cesarstva. Njegov sinček ima že v zibelki naslov: kralj Rima. Že v zibelki mu je večno mesto Rim poklonjeno v dar, potem bodo sledila druga meata, druge dežele. dru_ji narodi. Pa se je Napoleon zmotil g svojim premišljey.anjem v božični nočl leta 1811. Njegova artnada je na ogromnih sneženih poljanah Rusije propadla. Evropski narodl so se nato vzdignlli ter otresll 8 sebe Napoleonov jarem. Silni cesar je bil naposled pregnan na samoten otok sv. Helene. Tamkaj stojl samotna vrba ter kaže kraj, kjer je Napoleon I., tako nemiren v življenju, našel mir. Njegov sin je kmalu po smrti svojega očeta kašljajoč stopal po parku v SchOnbrunnu na Dunaju ter je umrl v prognanstvu, star komaj 26 let. Oče je osvojil celo vrsto dežel, sin pa ni mogel niti ene imenovatl svoje. Mlr največja blagodat. Nazemljimirljudem, ki so blage voljel Ta angelski spev božične noči oznanja največjo blagodat, ki jo more nebo nakloniti svetu. Določuje pa tudi pogoj, neizogibni pogoj tega miru: blagost volje. Kjer ni blage volje, tudi miru, pravega in trajnega miru biti ne more. Današnji svet hrepenl po miru. Grozote svetovne vojne in vse njene težke posledice so ga uverile, da je vojna strahovita pošast. Svet se te pošasti boji, bojijo se je narodi, bojijo se je države. Voditelji narodov ne pustijo v nemar nobene prilike, da ne bi dali izraza svojemu najpopolnejšemu miroljubju. Največja mednarodna organizacija, ki jo je kdaj videl svet, Društvo narodov, ima prvi in glavni namen, da ohrani in MTdi mir med narodi in državami s tera, da hoče preprečiti vsako vojno. Svet tega Društva, ki je zboroval drugi teden meseca decembra v švicarskem mestu Luganu, je zopet pred celim svetom posvedočil neomajno voljo te največje mednarodne organizacije za mir na svetu. Vzporedno z nameni in napori Društva narodov gredo stremljenja Zedinjenih držav Severne Amerike, ki so našla svoj izraz ter dosegla svoj delni cilj v Kellogovi pogodbi, imenovani po Kellogu, zunanjem ministru Zedinjenih držav. V letošnjem poletju je bila ta pogodba podpisana in v njej so se države obvezale, da obsojajo vojno kot sredstVo narodne politike ter da se ne bodo nikdar poalužile napadalne voine. Koliko poskusov, koliko naporoT za ohranltev In utrditev tniru! Kogar nt mogel uveriti angelskl sper božične noCi o tem, kakšna blagodat je mir, njega mora o tem prepričati hrepenenje in prizadevanje današnjega sveta, ljudl, narodov in držav sedanjega časa. Mir je blaženost, kl je vsled tega tako težko dosegljiva, ker manjka njen predpogoj: blagost volje. M i r ljudem, ki so blage vo 1 j e! Ker ni bilo blagostl volje, ker J« bilo toliko sebiCnostl in pohlepnoatl ln iz obeh izvirajoče krivičnosti, j« gorje svetovne vojne prišlo nad člo« veštvo. Kakor Cistilni ogenj bi mo« ralo biti to gorje ter posamezne narode očistiti hudobne volje, duha nepravičnosti in nasilnosti. Pa so tl dobrodejni nasledki pri nekaterih narodih, to je pri njihovih voditeljih, izostali, utrdilo pa se je ter ojačilo to, kar ogroža mir v bodočnostl. Italijanski fašlzem ovira mirn. Italijanski fašizem je primer za to. Bistvo njegovo je nasilnost, kJ gazi v prah vse pravice drugih. Žrtev te nasilnostl so np.ši bratje, Slovenci in Hrvati, v Italiji. Njihova usoda je taka, da kriči do nebes. Nepopisno je duševno trpljenje naših bratov, ki omahujejo proti grobu. Duh nasilnosti obvladuje tudi zunanjo politiko fašistične ftalije. Musolini je 7. decembra na poslednjl seji političnega italijanskega parlamenta, ki ga je razpustil, imel govor, v katerem se je norčeval ii »vzvišene« Kellogove pogodbe ln drugih pogodb, ki služijo miru, ter iz splošnega prizadevanja za mir. Govorjenje o miru je za njega dokaz, da se bliža vihar. »Mi moramo bitl pripravljeni«, je rekel Mussolinl. »Nihče od vas se torej ne bo čudil in nihče v narodu se ne more Cuditi, če bom od naroda zahteval največje napore sil, da se Italija na suhem, na morju in v zraku spopolni do najvišje možnosti. Razlika fašistične zunanje politike nasproti prejšnjl ]e v tem, da je doba valčnih plesov za narod končana. Mi se ne bližamo lahkim časom, pač pa bodo v bodočnosti težki Casi. Za nas še ni prišel trenutek, da bi se mogli podati k tniru. Mi morarao korakatl dalje.« To je duh, v katerem vodi Mu.ssolini zunanjo polltlko Italije. Ram- say Mac Donald, vodltelj angleške delavske stranke in bivši angleški kilalstrski predsednik, ]e že lansko )lto o tej politiki izrazil svojo aodbo | Uml besedaml: »Prezlrljivo nastofeanja Mussolinija napratn Drufitvu fcarodov ja splošno znano, ker je on ffroja mnenje v tem oziru že dostikrat izjavlL Zunanjo polltiko vodl ifussollnl popolnoma v duhu lmpeIriallzma (osvajanja) in prl tem ne feiisll nlti na predpisa Društva naroIot, niti na njegovo organlzacljo, frko avoje očl obrača na Balkan, ali fcrotl Mall Azljl, all protl Tunisu. Jutri bi račel vojno s kakšnim svojim ftosedom, te bi to bllo v skladu z fcjegovimi namenl, in ftez sodbo ave$a bl dlesknil ¦ prstom.« V italijanskem fašizmu ni blagotti volje in zato ui v njom ne smisla fte volje za mlr. Angelski spev bollčne noči no najde odmeva v teh krogih, kojih mladina pozdravlja »vojega vrhovnega fašističnega voj?odo z bodalom v dvignjeni desnici. Notranji mir v državi. Mir je največje dobro ne samo v razmerju med posameznlmi državaini, rnarveč tudi v odnošajih med državljani iste države. Notranjl mir t državi je velika dobrina, od katere Je odvlsen ves napredek v državl v gmotnem in duševnem oziru. Kjer ¦o spori In borbe med posameznimi stanovi all narodi države, tamkaj se slle države ln naroda ne uporabljajo za napredek narodnega gospodarstva, D.iti ne za pospeševanje prosveto In kulture med narodom. Mir v našl državi je skaljen. Glavnl kalilci mlru so tlstl, ki so povzroŁ111 % vidovdansko ustavo sedanjo notranjo državno ureditev, s katero ao sedaj nezadovoljnl In katero proglašajo kot glavni vir nezadovoijstva in nemira v državi. V teh ljudeh ni blage volje, v njih prevladuje zla volja, ki jo vodi in podpihuje sebičnost In korlstoljubje. S takSnlmi Ijudmi je mir nemogoč, ker jim manjka neobhodno potrebni predpogoj: blagost volje. Vsi pa, kl so blage volje, bodo delali na to, da se duhovi v naši državi pomirijo ter da se odpravijo vzroki temu, kar se navadno imenuje hrv-atpko-srbski spor. Delo za medsebojni spuvazum je delo v službi miru, in to delo vrši naša stranka: stranka slovenskega ljudstva. Slovensko ljudstvo je po svojem bistvu docela miroljubno In zato smo mi poklicanl, da smo v naši državi glavni oznanllci blagovesti božične noči: »Na zemljl mlr ljudem, ki so blage voljc!«