3 nć. "1011
104. številka.
(T Trsta, T torek zjutraj dne 31. avgusta 1897.)
Tečaj XXII.
„SDIKOST«
iihaja po trikrat na teden t leatita tadanjih ob tovklh, 6«tvtklh In aobotah. Zjutranje izdanje iihaja ob 6. uri «jutraj, večerno pa ob 7. oti večer. — Obojno ladanje stnne: aa Jadenmassa . f. I.—, izvan Avstrija t 1.50 «» tri nesec... 3.— . 9 . 4.S0 »a pol leta	; l I »._
sa ™ leto . . . 12.— , . .18,—
NaraialM ]e plačevati aaprtj aa aartlba feru prflažeat Mračni«« •• iprava aa
•ztra.
Poaamične Številke ae dobivajo v pro* iajalnioah tobaka v lrstu po 9 nvf. laven Trata po 4 nvč.
EDINOST
GI
Oflaal M raAuaa pa tarifa v petitu; n aaalove ■ debelimi Arkaaai te plaćaj«
froator, kolikor oblega navadnih vratiš, oalana, osmrtnice in javne zahvale, do* ■adi oglati itd. aa računajo po pogodbi
Tli dopiai naj •« pošiljajo uredništvu alioa Caaeriaa it. 13. Vaako piHt»o mora biti frankovano, ker nefrankcvana s« d* •prejemajo, Rokopiai ae ne vraćalo.
Narečnino, reklamacije in <vi»*e apre-jema upravniit.vo ulica .Volinc pio-oolo hSt, 3, II. nadat. Naroćninu ia oglaa« je plačevati !oco Trat. Odprta roklaaaa oije «0 proate ^ontaiue.
O,
„ r	J* m«4"
Slavnost v Barkovljah.
Rekli smo pred nekoliko dnevi, da Barkov-lje najbrže le niso videle kaj tacega. In danes rečemo lahko: ne, niso videle 1 Ne, še več rečemo lahko: vsa okolica ni ta videla take slavnosti, na kateri bi si bili podali v taki bratski zlogi roko meščani in zastopniki vse okolice. Množice so pri« hajale od vseh strani...
No, predno spregovorimo nekoliko besed o slavnosti otvorjenja narodnega doma v Barkovljah, devoli nam, cenjeni čitatelj, da napišemo par opa-zek. Po našem menenjn: prav nmestnih opazek. Umestnih sosebno z ozirom na |žalostne dogodke, katerim je bilo pozorišče barkovljansko selo v nedavni prošlosti.
llinola nedelja je bila zelo poučna za one, ki ne poznajo našega ljndstva in je sodijo krivo, ; bodisi v svoji narodni jednostranosti, bodisi, ker svoje sodbe ne morejo odtegati nplivu političkih dogodkov in hipno gospodovalnih političkih struj 1 Minola nedelja je dokazala, kako miroljubno je naše ljudstvo ravno v Barkovljah; in da so videli io ljudstvo oni, ki so je žalili o in po zadnjih volitvah, ganiti bi se jim moralo v prsih nekaj sličnega — obžalovanju. In oni, ki je videl v nedeljo, kako mirno, kako dostojno, kako pošteno so uastopali uprav oni, ki so se bili spozabili onega usodnega večera in so prišli v navskrižje z zakonom: oni je mogel umeti se le, kako silno je moralo takrat vreti v čutstvovanju teh ljudij, kako sta jim morala žgati v dušo bol in žalost na porazu poštene domovin-
ke stvari.....t Na tisoče je bilo v nedeljo ljudi
v Barkovljah, iz vseh slojev, od okoličanskega razumnika do najbornejega težaka; vršili so se sprevodi po javni ulici, svirale so godbe, srca so plapolala v narodnem navdušenju, ali vse popoludne in vso noč ni bilo zabeležiti ni najmanje neprijetnosti, da-si je bilo v Barkovljah tudi
PODLISTEK
Hoje BlukoSti Da Krasa.
Potopisna novela. — Spisal Gromozenski.
Olga je nosili rudečo, zelo lahno obleko, da je bilo videti njene lepe polne oblike ; na bel klobuk je dejala tri rudeče makove cvete. Stana je oblekla modro obleko iu imela na belem klobuku pest ja-godovih cvetov ter je izgledala se svojini nežnimi oblikami 111 milim bledim obrazom, kakor bi imela jetiko.
Brez ovinkov obesila se je Minka za Nitičevo desnico, a jaz s^ra uho sopihal pri Olgi in Stani, ter s hudo slutnjo božal sve-j trebuSček, ki je brezskrbno kazal svojo dostojno velikost.
Općin« leže nad Trstom, Trst pa pod Općino. To razmerje je zvezano s tremi cestami. A za poštene izlete z rudečo-modro belo oblečenimi damami in širokohlafiim Nitičem se nikakor ne smejo jemati v poštev ozke stranske pešpoti. Izbrali smo si srednjo pot, staro opensko cesto; to pa iz raz-ličnih vzrokov. Nitič, ker se najhitreje pride do nje, a po njej najhitreje iz Trsta, česar je menda že dolgo čakal, kajti z Minko sta se vodila za roke, se smejala, in njiju glavi se sti našli često sumljivo blizo jedna drugi; zel6 poetično nadah-njene dame so izvolile to pot radi mnogih cvetic, katere so trgale neusmiljeno ter si jih devale v nedrija, na klobuk, no, razposajena Olga venčala
mnogo meščanov italijanske narodnosti 11 Zgodilo se ni ničesar, ker ni — nikdo izzival. To je resnica in iz te resnice naj si crpijo pouk oni, ki si prisvajajo sodbo o duševni kakovosti okoličanov, v kolikor so isti na naši strani. In ta sodba mora biti le ugodna; ista se ne more glasiti drugače nego: to je narod poštenjakovl Na hiai narodnega doma v Barkovljah je visela velikanska trobojnica. In skozi vrata, nad katerimi je visel ta nad vse dragi nam znak, to vidno znamenje našega narodnega bitja, so vstopale množice; neprestano, kakor črn oblak. Toda minole nedelje smo dokazali, da ta naša zastava ni znak vojne, ampak znak miru in civilizacije! In kakoršnji smo bili minole nedelje, taki smo bili vsikdar v svojih srcih 1 Pa ako je kedaj prišlo drugače, tedaj krivda gotovo ni bila na naši strani. Na pričo pokličemo lahko svoj narod, ki pazno zasleduje naše dejanje in nehanje, da nikdar nismo rekli temu narodu: Sovraži druzega, dvigni roko nanj 1 Pač pa smo mu klicali in mu bodemo klicali vedno, dokler bode potreba zahtevala tako: V a r u i svoje! Varuj svoja tla ! Kakor je navdušeno vsklikala minole nedelje tudi dražestna de-I klamovalka gospodičina Starčeva, in so njoni vskliki | kakor električna iskra delovali na stotine in gto-i tine src. Varuj svoje 1
Ali je ta vsklik res bojni klic ? Ali je res grešnik oni, ki hoče varovati — svoje ? I Ne, to je klic miru in sprave; kajti miru in sprave je iskati le tam, kjer pravica razteza svoja varna^krila. Pravica pa zahteva: vsakemu svoje I Ko ne bode nikogar, ki bi hotel stezati svoje roke po našem, pokažemo mi Slovenci, da smo element miru.
V tem zmislu izrekamo iskreno željo, da bi skoro napočili časi, ko se bodo mogli v novem našem domu v Barkovljah zbirati Slovenci: zadovoljni se svojo usodo, spoštavajoči druge, ljubeči sebe, udani svojemn rodu, svojemu Bogu in svojemu ce-
je cel6 mojo pokveko ; jaz pa, no jaz,1 ker sem čul praviti, da je ob tej cesti nekaj dobrih gostiln.
Da me pa katera mila čitateljica ne bode sodila krivo, meneča, da sem pijanček, moram povedati, da je pot lepa, zelo lepa, brez vseh poklo-nov, in ko bi ne bilo tiste hude vročine, ne vem, ako bi jej ne posvetil kakega soneta ali cel6 kakega modernega portreta.
Ako pa je bil človek rojen na zelenem Štir-skem, kakor jaz, ako je torej Štajarec, tam vzgo* jen in zrejen ter navajen na blaženi hlad, pa je prišel na binkoštno nedeljo na staro opensko cesto, ko trosi solnce po njej najdebeleje žarke svoje, draga čitateljica, potem pač ne smeš zahtevati, da bi se ogibal ob potu ležečih gostiln.
Ves sem bil moker; sam ne vem, od kje se je jemalo toliko mokrote. No, menda je imel prav negovski gospod nadučitelj, ki me je učil, da človek sestoji iz grozno mnogo vode. Vendar pa sem slastjo užival krasen razgled na Trst in morje ter ga hvalil dostojno. Čudno pa, da sem ravno pri gostilnah nsletal na najlepše razglede, na katere sem pošteno opozarjal Olgo in Stano.
»Divno, nebeško!' skrivoma pa sem brisal pot s čela in željno gledal gori v gostilniško znamenje, „res, kaj takega pa še uisem videl*.
Dami sti se začeli diviti, jaz sem pa smuknil v gostilno. Da si operem svojo vest, kakor neroden vitez Olge in Stane, domislil sem se že pri prvem kozarcu nežnega spola, a nisem napil njima,
">r! »
sarju, nikomur na škodo, a sebi in svojemu rodu v blagor, v srečo iu v provspeh! Le od naših nasprotnikov je zavisno, kedaj postanejo naši napori izključljivo gospodarske in kulturne nravi!
In tako nam je govoril vsem iz srca prvak in voditelj naš, gospod Ivan N a b e r g o j, ki je pisal iz tujine:
•Zadržan osebno udeležiti se današnje ga[|ve-lepomenljivega dne, pomenljivega za rodoljubne uzorne Barkovljane in za vse Slovence okolice tržaške, zbrane na današnji slavnosti, kličem Vam iz daljave, da sem v duhu z Vami, da se veselim z Vami na zasnutju tega narodnega podjetja po vrlih rodoljubih barkovljanskib. Želim iz dna svoje dnše, da bi vsemožni Bog blagoslovil Vaše narodno podjetje, katero naj raste, cvete in rodi mnogo sadn, v blagor Vaš in v blagor našega milega naroda slovenskega! V to ime pomagaj Bog! Bog živi miroljubne Slovence in Slovenke na današnji
veselici v Barkovljah! Živeli I"
»
* *
Rekli smo že, da so ljudje prihajali v trumah na to pomenljivo slavnost. Od vseh strani okolice je prišlo ljudij. Zastopana so bila deloma v velikem številu, deloma po deputacijah: „Slovanska čitalnica*, Tržaški „Sokol*, „Slov. pevsko društvo", »Kalo*, .Slava* od sv. M. Mag. spodnje, „Velesila" iz Škednja, .Hajdrih" s Prošeka, .Danica* s Kontovelja, „Skala" iz Križa, .Zarja" iz Bojana in .Bralno in pevsko društvo* z Opčiu; potem j gospodarski društvi iz Škednja in sv. Ivana, kons. društvo iz Bojana, Čitalnica iz Skednja, politično društvo „Edinost", obe delalski poup; društvi in morda še katero drugo društvo, katerega si nismo mogli zabeležiti. Sosebno slovesen je bil vsprejen Križanov in Škedenjcev, ki so prišli po morju. Ko so se ladije približale bregu, svirala je godba. Ške-denjce je lepim govorom pozdravil g. Hr. Ražem, a odgovoril mn je predsednik .Velesile", g, Fr
nego njej, svoji Zorki, tam v Ptuju na Štajerskem, kajti nije ljubljeni obrazek me je spremljal vso pot in se mi sedaj smehljal celć iz kozarca.
.Da, Zorka, moja izvoljenka. Pa vendar, malo sem hud na te. Obljubila si mi o veliki noči, da prideš o Binkoštih k svoji sestri na Kras, jaz pa seveda tudi tja, a sedaj moram v potu svojega obraza na strani Olge in Stane sopihati po stari openski cesti, ker mi nisi nič pisala, da prideš*.
Ko sem slutil, da se Olga in Stana ne divite več, sem pa zopet priskočil iz gostilne, na-dejaje se na tihem, da se kmalu zopet najde kak drug — diveu razgled.
Nekako v sredini pota, od koder imaš v Trst ravno tako daleč kakor na Opčine, ustavila sta se Nitič in Minka.
.Kolovrat!* drl se je Nitič, a nekdo mu je odgovarjal:
„Kolovrat!" Seveda sem mislil, da je bila to Minka, ker mimo capljajoči tržaški izletniki bi si vendar ne upali kaj takega reči Nitiču s širokimi hlačami.
„Teslo !u je zaupil Nitič.
.Teslo !* so mn je odgovarjalo.
.Krava!* — .Krava!« — .Osel!" „Osel 1" — .Bedak" — .Bedak!"
(Pride še.)
Sunnri. Oba govornika sta naglašah tesno vzajemnost med okoličani Križan« je pozdravil predsednik društva .Adrije" g. Drag. Pertot.
Med glasnim vsklikanjem in veselimi koračnicami pomikala sta se oba »prevoda na vrt Narodnega dona. A ko so mili gostje došli na vrt, po-zdravilo jih je 2e tam zbrano občinstvo vsklika-njem, ploskanjem in mahanjem klobuki. Isti borni prizori so ponovili, ko je dospel sprevod domačinov. Dika t sprevodu pa so bila dekleta v divnih narodnih noSah velikimi trobojnimi trakovi čez prsa.
Kar hkratu je bil vrt tako napolnjen, da niti govora ni bilo več o kakem gibanja. Kjer si bil, tam si moral ostati. V vrtu je bilo najmanje 2500 Ijudij, glava pri glavi. In koliko jih je moralo oditi, ker niso mogli več notri I Ves vrt je bil odičen bogato zastavami in iampijoni. Nad uhodom v vrt je bil napis: „Pozdravljeni ob Adriji lM Pred o-drom je visela krasna nova zastava, ki so jo darovale pevke društvu .Adrija*. Na zastavi sta vi* sela trakova z napisoma: »Slovenske pevke, Bar« kovlje 1897*.
Pevski in godbeni del sta se vršila ob naraščajočem navdušenju občinstva. Malone vse pevske točke so morali ponavljali. Osobito sta ugajala Volaričev žaniki zbor .Divja rožica" — vse pevke so bile v narodnih nošab, zares diven prizor je bil to — in pa veliki Novakov zbor .Hrvatskoj". .Himno pev. društva Adrije" so morali ponoviti cel6 tiikrat. Pa je bilo tndi užitka ne le za uho, ampak tudi za oko! Veliko število pevcev, pevke v narodnih nošah, v ospredju krasna devojka okoli-čanka, ponosno držeča v roki novo zastavo, a na vso to divno sliko se je sipal magični bengalični svit. In ko je aedaj mogočno, sedaj milo donela himna našo .Adrije", tedaj se je navdušenja vihar razlegal v temno noč.
Igro „Na mostu" so kaj dobro uprizorili domači diletantje. Občinstvo se je zabavalo izborno. Je pa bilo tudi dobro ruzpoložt-no. Vsa hvala i-gralkam in igralcem 1
Biser-točka na programu je bila tudi jako primerna deklamacija Gregorčičevega umotvora „Naš narodni dom". Kako lepo je dražestna gospo-dičiut Dragutina Starčeva podajala misel pesnikovo o graditeljih narodnega doma ! To je segalo v srce. Laliko rečemo, da ga ni bilo med občinstvom, ki n« bi bil vsklikal v svojem srcu s pesnikom in deklamovalko, da tu morami biti mi gospodarji in Bog in uaši carji! Da, zaplapo-*ala so srca n 'jubezni do ta zemlja ki je naša last.
Na krasnem izvršenju programa ima tanogo zaslug g. pevovodja Hrabroslav R a i e m. Ta gospod je res neunorno delaven. Pa tudi veteranska godbi pod vodstvom gospoda Ferd. Majcena treba priznati, da je častno rešila svojo nalogo.
Po dovršenju programa jela so prepevali posamična pevska d r u 8 t v a. A, žal, ko se je zabava razvila nalepše, usul ee je silen dež in vsa ogromna masa se je morala umakniti v notranje prostore, kjer se je nadaljevala zabava, kolikor je bilo možno v silni gneči. A tndi druge gostilne so se napolnile hkratu. Zlasti so v stari gostilni obrtn. društva prepevala društva .Danica", „Kolo* in „Bralno in pevsko društvo na Opčinah*. Pov* sodi je hilo navdušenje ueopisno. Nepozaben pa nam ostane prizor, ko so odhajale ladije se Ške-denjci in Križani. Poslavlanie je bilo najprisrčneje, le brat brata more pozdravljati tako. Godba je svirala in pesem slovenska je milo, čarobno donela v temno noč in tajnostno so zvoki še od daleč sem po morji prihajali na breg, pošiljaje zadnje pozdrave in izražaje nado, da se skoro zopet snidemo! Oni, ki so odpluli in mi, ki smo ostali na bregu, pa smo čutili v prsih sladko za vest in tolažilno nado, da na tej zemlji ostanemo
vendar gospodarji mi in Bog in naši carji! *
* *
Še enkrat moramo povdariti, da se na vsej Blavnosti, ni na vrtu, ni na ulici, ni dogodila naj-jpanja nevšečnost, ki bi kalila lepo vseukupno harmonijo. Vrlima odboroma „obrtnijskega društva* in „Adrije* v Barkovljah moramo čestatiti na prekrasnem vspehu. Nadkrilili so naše nade, ker — to je treba povdariti — v Barkovljah vlada sedaj med domačini taka sloga, kakor še nikdar doslej. Tako bodi, tako ostani!
Še nekaj bi tili kmalu pozabili. Sredi vrta stoji velika lepa kamenita miza in na mizi je či« I tati napis: „V spomin odprtja .Narodnega doma* j darovali barkovljanski klesarji. „Čast tem možem i žuljavih rok.
In čast komur čast! Po intenciji Barkovljanov iti vsega občinstva iireči moramo svoje priznanje na zares taktnem vpdenju redarstva sploh it na dobrohotnem vedenju višega gosp. komisarja Ba« cherja. Kjer se tako vedejo javni organi, tam se ni bati ne upornosti in ne izgredov. To pevdarjamo še enkrat na adreso vsem onim, ki so toli strogo obsojali čine okoličanov povodom zadnjih volitev.
I DOPISI.
S Pomjantčine. (I«, dop.) (K o p e r s k i gospodje, prijatelji ljudstva)? —
.Benedetti nostri amici" 1 — uprav te besede slišali smo v dneh 22. in 23. svečana, to je , ob času prvotne volitve za IV. i m i jo v Pomjana. | Da, koperski gospodje, so tako klicali svoje vo-j lilce, ker so jih takrat rabili, a — danes ? Po-j glejmo, govore naj fakta I
i Pred kratkim časom došlo je na občino v J Kopru, menda od podjetnikov namerovane nove j železnice Trst-Koper in dalje, vprašanje, se bi-li i moglo dobiti v Kopru, in seveda tudi v okolici, ; kaj delavcev za železoičuo progo. Prav tako; i podjetniki namerovane železnice so bili tako po-j steni, da so vsaj vprašali uajpopred po domaćih > ljudeh. Ne pa tako koperski župan, ki je za časa j volitev ((posebno na Pomjanščini) .velik prijatelj* | Pomjauskih volilcev. Čujte vsi pripadniki italijan-j ske stranke na Pomjanščini, čujte vsi poljedelci na i Koperščeni in tudi v Kopru samem — saj je ondi j tudi še poltenih Italijanov — kaj so vali „pri-| jatelji* ali po vaše, .amici nostri* odgovorili na to j pošteno vprašanje! — V Kopru ni niti je« ■ doega delavca, za to pripravnega!; | To znamo mi iz gotovega vira I Seveda, ta od-; govor veija tak j za Koper, kakor tudi za vso i okolico. —• Torej niti jedutga delavca ni dobiti na j vsej Kopetšdui >u v okolici, ko mi vemo, da jih J e samo v Kopru nad 200, ki bi radi kaj zaslužili, i med temi jih je vsaj 60, ki imaj 3 voMuo pravico v i Pomj&nu. Zapomnite si to dobro, t,volilci iz Kopra 1 i Sedaj vas ne poznajo, a videli bodete, kako vas : bodo poznali pred občinskimi volitvami v Pomjanu. j Iu vi pojdete še žnjimi ? — Upamo, da niste več tako kratkovidni 1 — In vi volilci ua Pomjanščini, i to so vaši prijatelji, ki vam odjedajo in trgajo j kruh in zaslužek izpred ust 1 Sedaj so te pokazali koperski gospodje, da so res vaši „prijatelji" ; a ; kaki piijateljt ? Taki, da vam niti ne privoščijo, i da bi ob zimskem času, ko doma ne bode} dela, zaslužili kaj za svojo ubogo družino! Letiua bode i slaba, bojite se (ue brez vzroka), da ne bodete uogli preživeti svojih družin 6ez zimo. Upali.ste, kakor vemo, da si kaj prislužite na železnici; in —■ sedaj ? Prav vaši „prijatelji" vam ne privoščijo ! tega zaslužka.
Vi Gažunoi in Krkavčani, ki toli ljubite svoje i .prijatelje' v Kopru, ter greste za njiini slepo čez i „dni in strn", tudi vi že stradate kruha; poglej-( ti jili sedaj gospodo, kako skrbe za vas! Seveda, j vi pokušate raje svojega Bigattija, ki vam napolni ušesa za dober — denar! — Lepo bode to, ko bolete morali gledati, kako bodo tujci (forešti) mesece in mesece služili lepe denarje, a vi bodete hodili pred hiie vaših .prijateljev' in požirali sline 1 Niti vaši »piijate'ji", katerim tako zvesto služite o vsa-iih volitvali, vam ne privolijo, da bi j si kaj prislužili vsaj za potrt-b.ie davke. — In ti t .Mohamed' iz Brečev, aedaj stopi med svoje verne Pučarje in povej jiui, kako lepo koper.ski gospodje ; skrbe za nje! Seveda, ti iiaaš dober zaslužek, tebi I bi ne bilo treba kopati trde zemlje, ker ti c. kr. I erar že ti*ko preveč plača za tvoje — saj veš ; kako mišljenje. Ako si toli pošten mož, skliči Še j enkrat svoje poslušalce in povej jim resnico, ne : laži pa, da je bivši župan Belič pojedel 4000 gld., kakor si lagal nedavno. Skaži in potem govori, ako ne, govoril bodeš drugod!
Pripomniti moramo še, da sta bila b?je na dan prvotne volitve IV. kurije v Pomnj&nu tudi dva svetovalca občine Koper, dr. Bennati in dr. Longo. Čd so res volilci ua Pomnjauščini njuni ; prijatelji, zakaj j i ra p a sedaj nista po-
magala d e dobrega zaslužka? Odgovorita! Seveda, bodimo odkriti, vi jih rabite samo za volitve, ako pa jim je treba pomagati do dobrega zaslužka, jim obračate hrbet. Za volilce, nevedne kakor so, velja pred volitvami: „benedetti nostri amici*, a po volitvah: „fuora sciavo!" — Taki so vaši „prijatelji*, koperski gospodje!
Mi pa se drznemo vprašati slav. c. kr. okrajno glavarstvo, ali bode molčalo k temo?
In gospodje poslanci istrski! Tudi ta slučaf
I naj pride na vrsto na vseslovenskem shodu v Ljubljani. Visoka vlada mora uoljivsti na to, da do-i bojo naši ljudje poštenega zaslužka pri novi Železnici. — Kaj tudi tu bode ukazovalo psr sitih Koperčanov ?!
Vi cenjeni Čitatelji, ne čudite se, da se tudi ▼ Kopru in po okolici množe socijalni demokrat je! Ni čudno!
Ako nam dovolite, gosp. urednik, posvetimo ljudstva v kratkem še bolj natanko, kakšni so njegovi „prijatelji* v Kopru! — Za danes naj zadostujete! (Prosimo! U*streženo bode vsikdar nam in našim čitateljem. Ured.)
S Krasa, 26. avgusta. (Izv.[dop.) V vašem cenj. listu je bilo čitati, da je Njeg. Veličanstvo, presvitli cesar, podelil zlati križec s krono za zasluge staremu možu poštenjaku, -osp. županu in deželnemu poslancu Antonu M n h i v Lokvi.
Danes mu je gosp. grof dr. Schaffgotsch, c. kr. okr. glavar, pripel zlat križec. Na tej slavnosti bili so navzoči njegovi bližnji sorodniki, prijatejli, znanci, ves cestni odbor Sežanski, občinski odborniki, okrajni sodnik, davčni in šolski nadzornik, okrajni zdravnik, več duhovnikov, učiteljev in več naroda.
Točno ob 10. uri zbrali so ss v vrtu, z narodnimi, deželnimi in cesarskimi zastavami odičeuem ; in c. kr. okrajni glavar je ogovoril odlikovanca temi-le besedami:
.Gospfida moja!
Često 4e sliši iz ust popotnikov, ki so pred kakimi 20 leti prvikrat obiskali naš Kras in ki ga zopet obiskujejo dan danes, da skoraj ni več spoznati starega Krasa, da ni več videti te žalostne puščave iz goljave, da se je tak »rekoč omladil Kras, da je postal iz sivega starčka krepek mladenič v lepi zeleni obleki, s katero se pokriva proti ojstri sapi neusmiljene burje.
Če je tudi v takem govoru nekaj one običajne poetične navdušenosti popotnikov, ki rada pretirava, vendar pa ne more nobedeu prigovarjati resnični trditvi, da se je tekom zadnjih 20 let mnogo, d&, zelo mnogo storilo za pogozdovanje Krasa, posebej v našem okraju.
Odkar obstoji deželni zakon iz leta 1883., pripada seveda glavna naloga deželni komisiji v Gorici, katera privoljuje vsako leto izdatnih svot iz svojega zaloga za nove gozdne nasadbe. Pa že poprej, nego se je izdal omenjeni zakon, uego se je sestavila posebna deželna komisija, so si nekateri umetni iu previdni občinski predstojniki v našem okraju prizadevali z hvalevredno rztrajnostjo za pogozdovanje in so poučevali občinat je o veliki koristi, ki jo bodo enkrat imeli od gozdnih na-sadeb.
Ti možaki so bili pravi prvoborilci za pogo« zdovanjf, Iti su ravnali iu pripravili pot delovanju sedanje komisije.
Jeden izmed najimenitnejših teh prvoborilcev v našem okraju je častiti g. župan Anton Muha. Komur je znano, kakaue težave so iz začetka ovirale vsako pogozdovaluo podjetje, kako napačno menenje in govorjenje je bilo takrat razširjeno med ljudstvom, češ, da nasajena občinska zemljišča preidejo v državno lastnino, da bodo nasadbe zaprte za zmiraj, da občinarji ne bodo imeli nikdar nobenega užitka itd., le-to pravim, komur je vse to znano, zamore v polnem obsegu oceniti in pri-poznavati delovanje onih možakov, ki se niso dali vstrašiti po težavah in uporu, ampak vrlo se lotili dela in tudi dosegli primeroma velikih vspehov.
Občina Lokev je postala pod vodstvom g. A. Muhe prav vzgledna in uzorna občina, kar se tiče vspehov pogozdovanja.
Naj omenim le na kratko, da tekom zadnjih 20 let seje pogozdilo v občini Lokev več nego 118 hektarov ali 205 oralov na občinskih zemljiščih iu da se je nasadilo na tem površju več negol,800.000 sadik v tej dobi. To je gotovo velikansko delo z
ozirom na število tukajšnjega prebivalstva in na druge krajne razmere.
Vsi strokovnjaki gozdne kulture, kakor n. pr. lani tudi udje Eirtujsko-Primorskega gozdnega društva, so kaj občudovali lepe nasadbe v tukajšnji okolici in s pravim ves«!jem pogledali gozdni naraščaj na hribih, kjer je bilo poprej večinoma le golo kamenje. Pa kaj govorim o priznanju strokovnjakov in o pohvali drugih izletnikov?
Njegovo Veličanstvo uaš presvitli cesar in vladar so sami dokazali najvišje priznanje s tem, da so Vam, častiti g žnpan, podelili zlati križec s krono vsled Vaših zaslug za pogozdovanje Krasa. Izročam Vam torej danes to znamenje Najvišjega priznanja in upam in voičim, da je bodete nosili na prsih še mnogo, mnogo let v Svojo osebno čast, v čast svoje družine, v čast občine Lokev, v čast vsega okraja, katerega zastopate v deželnem sborn.
Gospoda mojal Ko se spominjamo o današnji slovesni priliki našega premilostljivega vladarja, ki je posvetil vse svoje narode z jednako, prav očetovsko ljubeznijo, potem vnema nas gotovo vse, brez izjeme, iskrena že'ja, naj ohrani Bog Vsegamogočni Njegovo apostolsko Veličanstvo do skrajne meje človeška dobe v blagor vsem avstrijskim narodom. Bog obrani, Bog živi našega presv. cesarja Frana Josipa L I Živio, živio, živio t'
Zbrani so vsi navdnšeno zaorili iz udanega svojega srca trikratni „Živio" cesarju.
Na to se je ves ginjen, z lepimi besedami zahvalil slavljeneo, g. A. Muha. Da po podeljenem mu odlikovanju, tako je zagotovil vse navzoče, hoče i nadalje posvetiti vse svoje moči v dušni in telesni blagor svoje občine, okraja in svojega milega in ljubljenega slovenskega naroda, in pozval je vse navzoče na skupno delovanje v proepeh blaginje naroda ter zaklic*l trikratni „živio* Njegovemu Veličanstvu.
Vsi navzoči so mu čestitali. S solzami v očeh in ginjen zahvaljeval se je slehernemu posamičniku. Na bogatem obedu in v veseli družbi vrstila se je napitnica za napitnico. Rodoljubi niso tudi pozabili prekoristno družbe sv. Cirila in Metoda, za katero se je nabrala precejšnja svota, na Čemer gre zahvala dražestni gospici M. Muhovi.
Politiike vostl
TESTU, dne 80. avgust« )8v*.
K položaja piše „Politik" ozirom na to, da se jutri snidejo načelniki desnice: „Nemško novinstvo lahka razvidi iz tega, da je stvar vendar resna s sestankom parlamentarne komisije, in nadejati seje, da se kmalu umakaa drugim čutiloui tista brezbrižnost obsti ukcijskib glasil ozirom n* našo zahtevo do vlade, da naj vendar enkrat opusti tisto nesrečno dvojno igro". Dopisnik „Politike* povdarja na to, da je res opažati, da je nemško-liberaino časopisje jelo pisati nekoliko blažje, ali radi tega se ni smeti nadejati ničesar, kajti, ako bi med liberalci tuli t«s jeli soditi (nekoliko trezneje, pa bi to gibanje kar hkratu zadušili neizprosni radikalci. Taka je narav obstiukcije, a dopisnik praškega lista beleži nekakim zadovoljstvom, da so tudi vladni krogi jeli pravilneje soditi o obstrukciji. Bodemo videli! Najznačilneje pa se dopisniku vidi dejstvo, da so kar hkratu potihnili glasovi o krizi, kakor hitro se je grof BaJeni povrni! iz Išla. S tem je ies utrjena splošna sodba, da grof Badeni uživa popolno zaupanje aroue in da mu je stališče trdneje, nego kedaj poprej. Saj Še „Neue Freie Predse" pravi zlobno: Kdo bi mogel vedeti, kaj je prinesel grof Badeui seboj iz Išla. Le to jedno je menda gotovo, da je prinesel seboj samega sebe, svoj portfelj. To je: Badeni ostane! Mi smo že povedati svoje menenje, zakaj je grof Badeni na trndem. Po naših nazorih moč Badenija v sedanjih ^trenotkih ue sestoji toliko v soglasju z drugimi činitelji glede poti, katero bode morala hoditi vlada v bodočnosti in zlasti z ozirom na nemško upornost, ampak v dejstu, da bi značilo to kapitulacijo avtoritete pred anarhijo, ako bi se moral grof Badeni umakniti v teh kritičnih trenotkih.
Dnnaj9ki listi pripovedujejo, da je veliki knez Weimarski pisal pismo cesarju Franu Josipu o jezikovnih naredbah za Češko. To da je napravilo glcbak utis na pol i tiske kroge. Naš priprosti razuaa nam pa pravi, da to važao jezik, vprašanje se
more rešiti, kakor /zahtevata interes države in pravica, ne pa, kakor bi si želel knez Weimarski! Koliko časa bode še trajalo to nemško utikanje v avstiijske stvaii?
O dovtipu „Osservatora* pišejo tudi slovenski listi. Iz vseh izjav je razvidno, kako grozno so se osmešili italijanski listi, ko so si mogli domišljati le jeden sam trenotek, da je sploh možno, da bi vlada in stranke avstrijske poverile nalogo minteljev, njim, Italijanom. Pa tudi nov dokaz imamo sedaj, kako grozno najivno je to italijansko ljudstvo, kateremu ponujajo vodje prav to, kar se jim zljnbi. Gospoda nočejo in nočejo razumeti, kar smo jim povedali že tolikokrat!, da so le velika ničla, ki nima nikacega pomena, ako ne stoji jednojka pred njo. Ulogo ničle igrajo, stojoče za jednojko, pa si domišljajo, da so oni vsa svota. Gorje stranki, ki ne pozna sama sebe in ki v ne« razumevanju stvarij prečenja svojo moč. Taka stranka so naši Italijani. Negovani v naročju sl&vnih avstrijskih vlad menijo res, da so Bog ve kaj. V tej domišljavosti svoji so se osmešili nesmrtno. Niti nemška glasila niso smatrala resno misel, ki ■e je izlegla v aOsservatoru* in ki je povsem zmešala glavo „Piccolu4 in družbi.
„Slovenski Narod- piše med drugim :
Za sodnika se ponujajo torej Italijani mej Čehi in Nemci ter mej vlado in Nemci. Sodnik pa more biti le moder, nepristranski in od obeh strank jednako spoštovan mož.
Se-li pa more reči to o italijanskih poslancih ? Modrosti, zlasti politične, niso pokazali doslej nobene, zato tvorijo v parlamentu le število. Da bi bili ueprislrauski, tega ne verjame nihče. Fanatično sovraštvo do vsega slovanskega jim polni um in srce, zagrizeno proganjanje in zatiranje slovanskih pravic označuje vse njihovo delovanje. No, tudi napram Nemcem ne poznajo načela ravnopravnosti. Ne zaupa jim zato nihče, in ako se združijo od slučaja do slučaja Italijani in Nemci, je ta vez vedno le sovraštvo do Slovanov. Italijani ne uživajo torej nikjer onega spoštovanja, ki bi jim podajalo avtoriteto sodnika, čegar izreku bi se obe stranki uklanjali.
Z najhujšim nasilstvom, z brutalnimi napadi na Slovence in Hrvate, s poboji slovanskih volilcev, s terorizmom in podkupavanjem so dospeli italijanski poslanci do svojih mandatov. In te poslance naj bi priznali slovanski bratje Čehi za sodnike v v njih stvari ? !
„Slovenec" pa pravi:
Čehi in žnjini vred ostal! Slovani bi gotovo ne bili veseli takih posredovalcev, kajti le prepo-gostokrat so ž j pokazali, da se ravno zelo zanimajo za slovensko-nemški prepir iu da jih še nikdar ni bilo opaziti na strani Slovanov. Iz te moke Slovani ne maramo kruha.
Nemiri tu, nemiri tam. Ako bi se iskalo po uzrokih, iz katerih izvira vse to nezadovoljno vrvenje, težko bi se našli vedno pravi, kajti znano je, da nezadovoljstvo v pojedincu, a tudi v celem narodu požene svojo kal dostikrat iz navidezno popolnoma neznatnih vzrokov. Tako je z nemiri v Evropi, kjer je iz možue sebičnosti pojedinega, v javnosti merodbjuega faktorja narastlo silno nezadovoljstvo med ljudstvom. In naj narod živi še tako mirno :u zadovoljno, vzkipi vendar, ako se mu začne šepetati to in ono, kakor : ti nesrečen, ti si teptan, ti si premalo mogočen itd. Tako šepe-tauje izvira prav mnogokrat od ljudi, katere žaljena sebičnost žene k „maščevanju", ali baš ta sebičnost Ura do častihlepnosti in do iz iste izvi-rajočega ščuvanja ljudske mase. Ta masa pa je v vseb slučajih orodje, katere se poslužujejo taki sebični pojedinci.
Od kod izvira narodno nezadovoljstvo v Avstriji ? OA častihlepnosti in žaljene sebičnosti brezsrčnih Bismarcko cev! Od kod izvira neugasno sovraštvo med Francijo in Nemčijo ? Od častihlepno^ istega B:smarcka !
Podobni motivi nemirom utegnejo biti tudi po drugod. V Indiji je lakomnost in častihlepnost v prvi vrsti Anglije same na sebi, posebej pa Se njenih fiiniteljev v Indiji uzrok tamošnjim nemirom, ki utegnejo postati usodepolni za nepregledni čas. Podobno je na Kubi, podobno v Argentiniji, Uruguayu in drugod v onem novem svetu. Iz sebičnosti jednega izira nezadovoljnost druzega, jeden tlači, zatira, da bi dvignil sebe, drugi se brani in posledica je peboj.
Kakor se do/.uaje iz poročil došhh iz združenih držav, začelo je vteti na več krajih. V državici Uruguay je vstalo ljudstvo proti vladi in posledica je bila: umor predsednika Borde. Ustaši hočejo iztrgati deželo dosedanji oblasti in pri tem dajo izdatno podpira argentinska država. Kaj bode konec? Morda ugasne plamen nstanka tu, da se zaneti zopet drugod.
Ker pa je človeštvo nezadovoljno že na vseh koncih in krajih in ker se čuti, kakor bi upltvala nanj že notranja sila našega, v zadnjih letih pov-sodi nemirnega planeta, se niti izračunati ne da, kedaj pride do ugodnega zaključka v?eh socijalno-političnih prekucij.
Krečnnsko vprašanje. Dne 24. se jesešla narodna zbornica. Nastali sti dve stranki. Jedna je za to, da se vsprejme pobuđena samouprava, druga radikalneja pa zahteva, da sa turški vojaki umaknejo s Krete, dokler ne bode poravnan grško turški spor. Sklenili so s 60 proti 12 glasim, da se admiralom predloži spomenic i, da zbornica vsprejme avtonomijo. — Ker smo že omenili t?ori grško turški ppor, bodi omenjeno tu, da mir še ni sklenjen, k<-r se vlasti ne morejo sporazumeti glede garancije, ki naj bi jo drla Grška za točno poplačanje vojne odškodnine.
Različne vesti.
Vseslovenski shod. Pripravljalni odbor je sklenil v svoji seji dne 28. t. m., da se bode vseslovenski shod vršil dne 14. septembra t. I. in sicer se prične ob 9. uri dopoludne.
Čujte, kake zaveznike ima Avstrija! Pišejo nam iz Pulja: V rokah imamo pismo nekega mornarja. Pisal je svojemu očetu ia Sude dne 19.8.97. Med drugim piše tudi to zanimivo vest:
„Anlasslich des Geburtsfestes S. M. unseres Kaisers waren hier im Anslande sehr schone De-corationen. Die Infanterie - Kaserne war beim Tag ganz mitflaggen nnd Grtinzeig gescbmiickt in der Nacht mit Lampions. Die Bchiffe: Cyklop, Komet, Torpedoboote Star nnd KiHhe waren ebenfallsmit Lichtern beleuchtet. Wir musten den Ganzen Sa-lut abgeben, da Cyklop keine Geschtitze hat und Maria Theresia sich in Cauea befindet. Von ande-ren Nationen haben alle den vorgeschriebenen Sa-lnt geleistet, nur der einzige Italicner nicht'. itd.
To bi značilo po priliki : ,0 priliki rojstnega dne Nj. Vel. našega cesarja bile so tu v inozemstvu jako lepe dekoracije. Infanterijska vojašnica bila je po dnevn vsa v zastavah in odičena zele-nino; po noči pa razsvitljena. Brodovi Cyklop, Komet, Star in Kr&he bili so tudi razsvitljeni nebroj-nimi svetiljkami. Mi smo morali sami dati ves sa-lut ker Cyklop nima topov, Maria Theresia je pa v Kaneji. Brodovje vseh drugih narodov je dalo predpisani salut, samo edini Italijan — ne I"
Tako se glasi torej pismo priprostega vojaka. Mi se pa vprašamo v čudu, ali je to jmogoče, da se zaveznik Avstrije ponižuje tako da'eč in prireja tako demonstracijo v očigled vsemu izobraženemu svetu. Kje je tu diplomatska^ taktika, kje omika, kje zavezniška solidarnost ? — Pa čemu vprašujemo toliko P Vprašali bi pač radi našo diplomacijo .....ne, ne, ne smemo vprašati, kakor
bi hoteli, ker želimo, da te vrstice dobe v roke tudi cenjeni čitatelji in ne samo drž. pravdnik. Upamo da si to dobro zapišejo za uho naši raero-davni krogi. Saj jim kažejo dogodki v Petrogradn, kakega vedenja smemo zahtevati od svojih zaveznikov !! 1	Torpedomeister.
Pevsko društvo „Skala" v sv. Križu je imelo minolo soboto svoj občai zbor. Udeležba je bila živahna. Poročili tajnika in blagajnika sti se odobrili. V novi odbor so bili izvoljeni: Ivan Tence predsednikom; Ivan Košuta tajnikom; Lorenc Tence blagajnikom ; Jakob Sedmak, Jožef Košuta, Martin Magauja, Anton Bogateč, Ivan Fabris, M. Sedmak odborniki; Josip Tence st., Ivan Tence, Josip Tence ml., namestniki. Ivan Sedmak, Ivan Košuta in Anton Kralj pregl. računov. Vse zborovanje se je vršilo v najlepšem redu, kar smemo smatrati kakor dobro znamenje za bodičnost društva. Novemu odboru, in zlasti njega predsedniku, polagamo na srce, da bodo z vso brigo delovali za povzdigo uaše „Skale*.
Društvo „Pravnik" v Ljubljani napravi letos svoj izlet v Kamnik dne 5 septembra t. j. prihodnjo nedeljo. Odbor vabi vse domače in zunanje
ldeležnike, naj se oglase pravočasno t. j. do petka dne 3. sept. pri g. Polcu, predstojniku okrajnega aodišča v Kamniku.
.Iz Javnih ozirov". Za nedeljo dne 29. t. m. v Sv. Martinu na Paki na Dol. Štajerskem sklicani shod je prepovedala oblast iz — javnih ozirov.
—	Hm !
Nemika provokacija. .Narod" poroda, da se je ustanovilo picvukatorično nemško pevsko društvo pod imenom ,Sii Imarkischer Sangerbund", k kateremu društvu pristopijo vsa nemška pevska društva na Kranjskem, v Trsta, na Goriškem in
—	v Istri.
To društvo, katerega jedini namen pak je, razburjati Slovane na jugu naše države in provocirati, napravi svojo ustaaovno slavnost v Ljubljani, v središču slovenske domovine. .Narod" svari proroka to rje, naj si dobro premislijo, predno «e odločijo za ta korak v srcu naše domovine, ker v času splošnega narodnega razburjenja ni prav nič umestno tako nastopanje nagajivih Nemcev prav v sredi naše domovine. Ali si ti Germani že res domišljajo, da je nemški ves vesoljni svet. Pazijo naj se, da pievara ne zadene britkeje, nego si v svoji nadutosti misliti morejo!
Obsojeni lahončiči. Neki pisar pri nekem laškem odvetniku je bil obsojen na pet dni zapora, ker je kričal v predvečer cesarjevega rojstnega dne .Viva i' Italia". Drug lahončič je bil obsojen na 48 ur.
Dobro jima teknilo!
General Woyl«r vojaški načelnik na Kubi se
je pojavil zopet z izbornim činom svoje moči in dostojanstva. Obsodil je namreč hčerko predsednika republičanov na Kubi, Ciusnerosa, na 201etno ječo, ker je bila obtožena udeležbe na ustaji. No, stvar pa je baje drugačne. 20letna na 201etno ječo obsojena grospodičina Cisneros je jako krasno dekle in se ni kar nič udeležila ustaje na Kubi, marveč zavrnila je ljubezensko nadležnost — generalnega adjutanta. Iz maščevanja jo je le-ta spra* v zatožbo in general jo je obsodil na 20 let v ječo na Centi.
Ta slučaj pa je silno razburil vse kroge v Ameriki in dvignil se je pravcati vihar proti generalu Weylerju. Vdova umrlega predsednika Da-visa je brzojavno prosila španjsko kraljico, da osvobodi gospico Cisneros in amerikanska pisateljica Julija Ward se je obrnila celd do sv. Očeta, da bi on posredoval pri španjski vladi za nedolžno obsojeno. Amerikanski generalni konzul Leepau je osebno zahteval od Weylerja, da umakne svojo obsodbo in doseglo se je, da gospodičina Cisneros je ni šla v zapor. Ako pa bi španjska vlada vendar le vztrajala pri kazni, tedaj nastopi Amerika zoper njo. — Imenitna je pa res ta kubanska de-vojka!
Afganistanu. V Indiji je začelo prav mogočno vreti; a nekako sredotočje vsemu gibanju je Afganistan dežela ob rusko- indijski meji, Tamošnji emir — ki je v odvisnosti od Angležke —, paše nekako podpira to gibanje iz sebičnih namenov, ou želi postati absolutni vladar pokrajin ob Pa-miru in ta splošna nezadovoljnost med indskimi narodi mu je ravno dobro došla za dosego svojih sebičnih ciljev.
Emir Afganistanski je sicer uradnik Angležke in dobiva iz angležke blagajne tudi svojo letuo plačo. Vendar se prav malo briga za svojega gospodarja, ampak dela na svojo roko, zato mu Angleži malo zaupajo in S ; pripravljajo za vse slučaje. Toda opasnost leži tudi v narodu samem. Afgan-ci so na pol divji, silno bojevit rod in vrhu tega mohamedanc:. Človek bi mislil, da ti ljudje v daljni Indiji ne izvedo ničesar, kaj se godi po svetu in da o politiki nimajo nobenega pojma. Toda jako dobro so poučeni o dogodkih na Vztoku mohame-danci, v Afgauistanu! Ker je zmagala Turčija v vojni pioti Grkom, naglo je zraste! greben afgan-skim mohamedanom in agleške intrige v orijentu se utegnejo zdaj britko maščevati nad Anglijo na afgansko • indski mrji Anglija bi sicer morda sama še opravila posel prot' Abduraraanu in upornikom, ali bojazen jej provzroča zdaj ruski vpliv. Že na Vztoku se je morala prepričati Anglija, da se proti ruskemu vetru ne da voziti, zato jo vzne- ; mirja tudi v Afganu dejstvo, da simpatiznje z Ru- i sijo ves narod ob Hinduku in Indu, a da Anglijo ! sovraži iz vsega srca. Narod ob Pamirju ne pozabi, i
da je bila Rusija zaščitnica indskega naroda za časa afganske vojne 1880. leta! Da, celo moha-medanci so rajie prijatelji Busije, nego Anglije in to je doseglo angleško postopanje nasproti Sultanu
o poslednjih letih.
Samoljubje Anglije se maščuje nad njo na vseh koncih in krajih in njeno veliko gospodarstvo je le umetno skovana oblast, ker temelji na nasilju. Anglija se seveda trudi, da bi zatrla ta ruski upliv med svojimi podložniki ob Jndu. — No vendar jej ne bode nič pomagalo vse to, tlačeno ijudstv i v Indiji je jelo izpoznavati, kdo mu je prijatelj, a kdu mu je sovražnik Dobro ve, da je Rusija blaga, milosrčna, a da je Aoglija do skrajnega kruta, krvoločna. Zatorej misli tlačeni narod na Rnsijo, katera pa tudi od svoje strani ne zamuja nobene prilike, da širi simpatije sase na različne načine med indskimi narodi. —
To je moč, proti kateri se ne da bojevati z nobenim orožjem in ako so Angleži računali z dejstvom, da si bode Rusija vedela izkoristiti svojo silo in si z isto ua nekruti način podjarmiti še druge, Angliji neprijazne moči, tedaj je bilo njeno zatiranje indakih narodov seveda umetno in kruto zategadel, da kar v največji hitrosti izrabi Indijo v gospodarskem pogledu. Kakor ropar, ki hitro plane, omami svojo žrtev in brzo zopet odnese plen, dokler ne pride k zavesti pravi gospmlar, tako se nam zdijo A-gleži ob svojem postopanju v Indiji.
Nc^jnovejfte vesti*
Pariz 28. „Soir* je izvedel, da je minister-ski predsednik Maline v predvečer na ladiji ,Po-thnau* govorjeuih zdiavjic dobil bi z.-javno poročilo, da se je skleDila imdvoumna pogodba ofenzive in defenzive.
Pariz 28 Občinski svetovalni in generalni zastop se podajo v tuit-i* na kolodvor, da vzprejmo predsednika Faure a.
Atene 28 Miniaterstvo namerava podati ostavko. Glede koutroina zadeve se ni moglo doseči sporazumljenje. Ko so poslane! ostavljali dvorano, založil je Grivas nekdanjemu mornarškemu ministru Levidis-u zaušnico zarndl raznih obrekovanj gledš akcije brodovja pred Prevezo. Nasprotnika si najbrže pošljeta priče.
London 29. Reuteije.o poročilo javlja iz Tau-gerja, da namerava ondi Rusija ustanoviti poslaništvo in da v kratkem odpošlje tja zastopnika in uradnike.
Trgovlnaka bvxoj«vk« in vam.
Sadimpait*. Pfienic« -njo«on lt.86 11.88 Pšenica 2« spomlad 1898 11.72 do 11.74 Oves za jesen 6.08 6.10. — H* jesen 8.62 8.64. Koru.™ za september 18»?. 6.15' 5.17 PS<mi.-tt nova od 78 kil. f. 12 50—12.55 od 79 kilo 12 60 12*65 ol 80 kil f. 12.65—1270 , od 81. kil. f. 12-70 12'25 od 8U .i!, , )r, —. .! 7'20 10 — prosi 6-30- 6 SO
Pšenica: Sredne ponudbe, mlini mlačni trg miren. Prodalo so je 15000 mt. st. po 10—15 nvo. ceneje. Rž 10 nvč. Knruza 5 nvč. ceneje Vreme: v očina.
nit a. Seru .Himni <tn1x'" tor. 11.70 do 11 75. Novi
po f. 11.76. Za notranji trgovini s Centrifugal f. 36'/.--
Concasae f. 36"/,, Četvorni f. 37l/„ v glavah f. 36'/«— 37'— Ufivrt. nrtvu Santo* £i>ou a»«raji« /a avgust 43.25 rt. december 44.25
JSamnurg. H«ntoB good	z"- septoraber 35.—,
za december 35.75 za ranrc 86.75. za maj 37.20. mirno.
Donaijiiha bovu« 30 avgusta 1997.
pred^Aeraj danes
Državni dolg v papirju „ „ * erobru \»atrij»k* rent* ▼ zlatu
„ „ » fcrouah Kreditu«) nkcij.> . London JO L«t. , . Napolecii ...
20 mark 100 itaii, <■'
10240 102-35 124 60 101.80 .'165,75 119.70 9.52'/, 11.74 45.20
102.30 102.40 124.95 101.80 366.75 119.65 9.52'/,
11.74
45.20
Za alabotne
boleha ve vslod pomanjkanja krvi na živcih, blede in sla-slabotne otroke; izvrstnega okusa in preiskušonega učinka je
železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — PollitorBka steklenica velja 1 gld., pet polliterekih Btekleuie 4 gld. 50 kr.
Prva trgovina i oljem v Trstu I
Velika, korist! Poftitjatve olja od 5 I. naprej.
Usojam s! naznaniti svojim p. n. gg. odjemalcem na Primorskem, Kranjskem in Štajerskem, osobito pa gg. trgovcem, kateri si naročajo od 100 kg. naproj, da /.aradi močne in razširjene mojo trgovine, odslej dobijo naročeno blago na dom vozni no prosto. Imam blago vselej prve vrsto in postrožba je vedno točna, solidarna in poštena. Blago zamenim takoj, ako ne ugaja. Za Trst in okolico prosto na dom od 5 1. naprej, pustivši posodo na domu, brez are !
Cenik: jedilno olje 1. 28; fino 1 39; finejše 1. 84; najfinejše 1.40; namizno poltino 1. 44; nam. lino 1. 48; num. finejše 1 52; nam. najfinejšo 1 56; ekstrafino 1. 60-64; specijalitetno olje 1. 72*80.
„Svoji k svojim I* Pričakovaje obilo novih odjemaloev, beležim se zahvalno v naprej s& upoštovanjum
Anton Alroa, Acqnedotto 9.
Lastnik konBorcij lista .Edinost". Izdavatelj in odgovorni ureduik : Fran Godni k
(Cent •• razuraj« m detel« )■ t	o*rine vred.) Domači pridelki.
, „ .	Cema	od far.	do for.
riiol: Koks...........100 K.	—.—	—
Mandoloni..................n __,__
svetlorudeči................m	_
temnorudeči................_._
kanarček..................„ _._ _
bohinjski ........ .	_._ _
beli veliki....................—
„ mali.............„	—.—
zeleni, dolgi ........	„	——.—
» okrogli................„	_.—	—
mešani hrvatski............„	—.—	—,—
„ štajeiaki............„	—.—	—.—
JCaslo fino štajersko ........,	65.—	70—
Ječmen št. 10....................„	11.50	12.—
*	9.....................	12.25	12.75
*	8......................14.25	14.75
Zelje kranjsko....................„	7.75	8.—
5*p* , • ........... — •— —.—
Krompir, .............„ 3.20	3.30
Proio kranjsko......• . . .	„	——
Leča, kranjska.............„	—.—	—
•peh ogerski........................60.—	61.—
Kaat ......................„	52.—	54,-
Eara Moeea......................„	150.-	152.—
Ceylon Plant. fina............„	170.—	171,—
. Perl..................,	180.--	182.—
Portorleco ..................h	160.—	162,—
r Java Malang................n	130.-	132,—
Gnatemala..................„	127,—	128.—
San Domingo................130 —	132-—
Malabar Plant................„--—
„ native...................
Laguajra Plant..............n	——
„ native..............p	—,—	—
Santo* fini..................n	105.—	106-—
„ nrednje flnl............,	101.—	102-—
Mednji..................9i.„	92—
. ordinar................B	84.—	86.—
ftin oprani..................„	—.__—
„ najfiniji..................B	103.-	104-
, srednji..................„	»o.—	91,—
Slfdkor Centrifugal I. vrsto..........35.50	35.75
Concassć..................„	35.50	36*75
v glavah..................„	37.25	87.75
razkosani................„	37,25	37.60
Eli italijanski fini................,	24.50	25.-^
, srednji..............,	24.- -__
Japan fini ....................17.—	17 50
* Hrednji................„	16.50	16.17
Raugoon «xtra..................„	14.50	14.75
I....................„	13.75	14,—
..........» .	„	10.75	11. -
Petrolej lUBkl v sodih..............„	16.75	—
v zabojih od 2» kfl. ...	, 5.50	5^0
Olje italijansko najfineji............„	«4,—	66 —
» srednjefino..........„	58.- 60._
bombažno, amerik............„	28,—	29.—
dalmatinsko..................„	36.—	38,—
Limoni Mesinski . .......' w 3.—
Pomaranče „ .........»boj 4.-	6,—
Mandeljni Dalmatinski I	100 K. -----
Bari . . f	73. -	74,—
pinjoli ....................;
BOŽIČI Dalmatinski novi............„ 8.50	—
, Pulješki...........
S^okre Pulješko ................„	1725	—.—
, Grške v vencih, ...	„	53,—	—.—
Sultanlne ....................n	—„
Vansperll novi...................._	29.__— —
Oib.he ......................;
Modra galica ........... n	24.—	— .—
Polenovke srednje velikosti ....	.	42.—	43.—
n velike . .............„ —__, ^
male ..................„	——!—
Slanlkl v velikih sodih............_	—.—
v V	"
to	/m » it ...... „ —.— ™,—
Žveplo . •......................—.— —
ZELEZNISKI VOZNI RED.
Driavna ieletnloa. (Postaja pri sv. Andreje)
Od dni 1, maja 1897.
ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.30 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj. 440 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v brzovlak v Pulj, Divačo, Beljak na Dnn^j
Lokalni vlak ob praznikih 2.15 popol. v Divačo.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. 9.45 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz H^molj, Ljubljane, Dunaja.
7.05	popol. iz Pulj'a, Rovinja, Ljubljane," Dunaja. 9.45 „ brzovlak is Pulja, Rovinja,
Lokalni vlak ob praznikih: 8.35 poi>ol iz. Divače.
(Juina ieleinloa (Postaja južne železnice.) Od dni. 1. maja 1897. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8,25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rirc. 9.— » omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke iu Verouo, 9.55 „ po5tni vlak na Dunaj, zveza s Pesto in Za{7rebom 12.50 popol. omnibus v Kormin. 4.40 „ omnibuB v Nabrežino, Videm, Rim. 6.25 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.06	„ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešte, Roko 8 05 „ brzovlak v Kormin.
8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do Miirzzuscblaga.
Lokalna vluka ob praznikih. 2,— „ v Gorico, Kormin, Ćorvinjan. 4.25 „ v Nabrežino.
Todenski vlak: 7.50 popol. (sreda) ekspres v Ostendo.
DOHOD:
6.55 predp. mešani vlak iz Miiizznachlaga, Boljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabroiiae. 8.35 „ brzovlak is Kormina, 9.25 „ brzovlak s Dunaja. 10.25 r poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.37 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.20 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.45 „ omnibus is Verone, Kormina, Nabreiine. 8.30 „ brzovlak h Milana, Benetk, Vidma, Nabrežino; -tftt brzovlak z Dunaja zveza z Reko.
— Tiskarna Dolenc v Trstu.