KAMNIŠKI občan
352(497.12 Kamnik)
„ 1000736,16
St. 16
41. leto
Kamnik, 19. septembra 2003
Z drugim prizidkom zaokrožena gradnja dupliške šole Marije Vere
Dr. Slavko Gaber: V evropskem prostoru prednost bolj izobraženim in omikanim
Na dvorišču med novim prizidkom in telovadnico je množica gostov in krajanov Duplice navdušeno pozdravila s prizidkom končno zaokroženo podobo dupliške šole...
»Čestitam vam in se vam zahvalim, vam gospod župan in vsem Kamničanom, zato da ste se zavedali pomena vlaganja v vzgojo in izobraževanje,« je ob odprtju prizidka OŠ Marije Vere na Duplici 5. septembra dejal dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in nadaljeval: »V svet, v katerega se vključujemo dokaj pogumno, bomo odšli z doto lepe narave, ta dota bo zares kaj štela, če jo bomo znali ohraniti, če bomo v ta prostor prinesli svoj jezik,
svojo kulturo in omiko ter seveda obilo znanja. Ta prostor je prostor sodelovanja, je pa tudi prostor neizprosne konkurence. V njem so spredaj tisti, ki zmorejo več, bolj omikani in bolj izobraženi. Želim, da nam bi na tej poti uspelo in verjamemo, da nam bo prav zaradi tega, ker se tega zavedamo, ker v mlade generacije veliko vlagamo. Veliko sreče...« je zaključil svoj pozdravni nagovor minister za šolstvo dr. Slavko Gaber. Več na 3- strani
Stečaj ob Korenovi cesti
Še ena Stolova postaja umiranja na obroke
•t*
V ponedeljek, 8, septembra, se je pred vhodom v proizvodne prostore preostale tovarne Stol ob Korenovi cesti pri tabli z napisom Stol Ambienti pojavil lesen križ z napisom Stol Ambienti počivajte v miru, spodaj.pa pripis Naj živi korupcija ... Poklicali smo Janeza Pezdirca, direktorja
Holdinga Stol, ki je lastnik Ambi-entov, ki pa nas je najprej napotil k direktorici Ambientov Nedi Bončina. Ta je bila nekaj po osmi uri zjutraj po odgovoru tajnice zasedena, ker naj bi bila na sestanku. Tudi naslednje jutro je telefon zvonil v prazno. Zato smo se mimo opuščene vratarnice na-
KUBATriPETEK HtPCOMMERCE		ItUkiUSlMflUl
		' Možnost plačila na obroke
	DobeM® 75,1234 Mengeš H / lil m m www«hp«CGmmeimsi	
potili do bližnje priprave dela, kjer smo našli nekaj delavcev.
Da Stolova ladja počasi, vendar z gotovostjo tone, so delavci vedeli že nekaj časa, še bolj pa so spoznali, ko so šele sredi avgusta prejeli junijske plače in borih 15 tisočakov regresa za letni oddih. Za julijske in avgustovske plače pa jih, kot kaže, čaka še težka borba, ko se bo delila na pol prazna stečajna vreča, saj naj bi po izjavi direktorja Holdinga Janeza Pezdirca Ambienti pridelali za okrog 1 milijardo tolarjev izgube. Torej, okrog 140 zaposlenih, od katerih so nekateri že nekaj časa na čakanju, ne čaka nič kaj rožnata prihodnost
Več na 2. strani
Predsezonskilgt^ DUNLOP, SAVA,
Alu. Platišom AEZ, RIAL ,M
- Platišča irrfljo potreben TUV certifikat
- akcijske Jfne
Ugoden "nak
	BIMO		ULTRA
11			
LEPO VREME IN PISAN PROGRAM STA V KAMNIK PRIVABILA MNOŽICO OBISKOVALCEV...
Nekaj deset tisoč obiskovalcev, (nekateri so ji našteli blizu 40.000), preko 1200 narodnih noš, dvajset konjskih vpreg in po prvih deževnih septembrskih dneh lepo poz-nopoletno vreme so bile glavne značilnosti največje kamniške kulturno-turistične prireditve z obeležjem narodnostnega izročila-33- Dnevov narodnih noš, s katerimi je starodavni Kamnik dihal od petka, 12., do nedelje, 14. septembra.
Vrhunec tridnevnega programa je bila tudi letos tradicionalna nedeljska povorka številnih narodnih noš iz različnih slovenskih pokrajin, pa tudi iz sosednjih dežel Avstrije (Trofaiach) in Madžarske (Zalaegerszek), ki seje ob zvokih domače mestne godbe, ki je že v petek začela program s promenadnim koncertom, mengeške, domžalske, vodiške in šentjernejske godbe v dobri uri raztegnila od Kajuhove ulice jm do Kulturnega doma na Fužinah.
Sicer pa naj o tridnevnem živahnem dogajanju spregovori nekaj posnetkov, ki smo jih od petka do nedelje zabeležili na kamniških ulicah -na 9. strani.
Med 1200 narodnimi nošami na nedeljskiprireditvije bila posebnega odobravanja obiskovalcev deležna tudi skupina naših planšarjev z Velike planine...
Franc Svetelj
Kamnik je drugo slovensko mesto, ki je prejelo častno evropsko zastavo
Priznanje za uspešno mednarodno sodelovanje
»V veliko veselje in čast mi je, da vam lahko, spoštovani g.župan, kot tudi meščanom vašega mesta, predam častno zastavo Sveta Evrope«, je na slovesnosti v kamniškem Domu kulture v soboto, 6. septembra, dejala Johan-na Schicker, predsednica odbora za okolje, kmetijstvo, lokalne in regionalne zadeve pri parlamentarni skupščini Sveta Evrope. Ob koncu svojega nagovora je povabila župana Toneta Smolnikarja k skupnemu razvitju evropske zastave (na sliki).
Med številnimi gosti, ki jih je uvodoma pozdravil župan Tone Smolnikar, so bili dr. Janez Po-
foto liolinai
AKCIJA DIGITALNIH FOTOAPARATOV!
Šutna 72
(nasproti OŠ Toma Brejca
/ III 1222 (i
Minolta Xt 99.990 SIT
Samsung Digimax V4
93.990 SIT
tudentski ervis
točnik, minister za evropske zadeve, Ivan Bizjak, minister za pravosodje, gostje iz pobratenih občin in občin, s katerimi sodeluje Kamnik (Genclrigen- Nizozemska, Ennigerloh in Andehs-Nemčija, Trofaiach- Avstrija), Slovesnosti se je udeležila tudi delegacija iz občine Poreč v Hrvatski. S svojo udeležbo so pomemben dogodek počastili tudi častni občani naše občine (dr. Niko Sadnikar, mag. Cene Mati-čič, Tone Cerer,Jože Brleč), občinski svetniki in svetnice ter občani Kamnika.
Več na 3- strani
II
Glavni trg 23,1240 Kamnik
tel.: 01/83 17 058, gsm: 031/66 33 22
www.studentski-servls.com
Podaljšaj Članstvo za šotsko-študijsko leto 2003/2004. Ogtej si veliko ponudbo del in izkoristi najboljše ugodnosti!
Kamniški občan bo ponovno med vami v petek, 3-oktobra. Članke oddajte najpozneje do četrtka, 25. septembra; oglase in zahvale pa do torka, 30. septembra, v našem uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 8391-311, 041-662-450, faks: 8319-860, el. naslov: sasamejac@votja. net.
JESENSKI KMETIJSKO-PODJETNISKI SEJEM IN 47. DRŽAVNO TEKMOVANJE ORAČEV SLOVENIJE
Komenda, od 3. do 5. oktobra 2003
Vabljeni, vstopnine in parkirnine ni!
1000756,16
Stečaj ob Korenovi cesti
ŠE ENA STOLOVA POSTAJA UMIRANJA NA OBROKE ...
V ponedeljek, 8. septembra, seje pred vhodom v proizvodne prostore preostale tovarne Stol ob Korenovi cesti pri tabli z napisom Stol Ambienti pojavil lesen križ z napisom Stol Ambienti počivajte v miru, spodaj pa pripis Naj živi korupcija ... Poklicali smo Janeza Pezdirca, direktorja Holdinga Stol, kije lastnik Ambientov, kipa nas je najprej napotil k direktorici Ambientov NediBončina. Taje bila nekaj po osmi uri zjutraj po odgovoru tajnice zasedena, ker naj bi bila na sestanku. Tudi naslednje jutro je telefon zvonil v prazno.
Zato smo se mimo opuščene vratarnice napotili do bližnje priprave dela, kjer smo našli nekaj delavcev, kot so dejali čakajočih na odločbe, da so premeščeni na borzo dela, kar naj bi jim ustno že povedali. Med njimi sta bila tudi tehnolog Tine Breznik in kontrolor Janez Sluga. Prvi je pustil v Stolu 36 let, drugi pa 33 let delovne dobe. Številne obetajoče obljube vodilnih, ki so se v zadnjih letih menjavali kot po tekočem traku, se žal niso uresničile. Vsi so mnogo obljubljali, a malo storili, pravi Tine Breznik, nekdanji predsednik Stolovega svobodnega sindikata.
Da Stolova ladja počasi, vendar z gotovostjo tone, so delavci vedeli že nekaj časa, še bolj pa so spoznali, ko so šele sredi avgusta prejeli junijske plače in borih 15 tisočakov regresa za letni oddih. Za julijske in avgustovske plače pa jih, kot kaže, čaka še težka borba, ko se bo delila na pol prazna stečajna vreča, saj naj bi po izjavi direktorja Holdinga Janeza Pezdirca Ambienti pridelali za okrog 1 milijardo tolarjev izgube. Torej, okrog 140 zaposlenih, od katerih so nekateri že nekaj časa na čakanju, ne čaka nič kaj rožnata prihodnost.
Pred tremi leti, sredi leta 2000, smo lahko brali lepe obljube novinarskih konferenc o dodatni dokapitalizaciji družbe s pomočjo tujih partnerjev, o lepih obetih od nakupa na lizing več kot 3,5 milijona mark vredne opreme in strojev, ki naj bi jo potrebovali za novo uvedeni program stanovanjskega pohištva Saga, obujeni program stolov REX in program računalniških mizic Skulptura, itd. itd. Julija 2000 so se kar vrstili naslovi kot Dobro okrevanje družbe Stol, Stol bo kmalu na konju in podobni. Lansko pomlad pa je že prišla prva streznitev. V Stolu Ambienti so morali zaradi slabih gospodarskih razmer raz-isilno po >ec, na kat li najboljše karte, je namreč zavrnil skoraj vse pošiljke naročenega pohištva in si obračunal mastno reklamacijo (za dobrega pol milijona dolarjev stroškov). Izguba je naraščala in nadzorni svet je odstavil direktorja Petra Šmida, ki je še julija 2000 Ambientom optimistično napovedoval lepšo prihodnost in leta 2001 poslovanje brez izgube. Pri tem je seveda računal na drugo fazo dokapita-lizacije v višini 1,5 do 2 milijona mark letno.
Nova direktorica odj. januarja 2002 Neda Bončina Čar je marca lani za Delavsko enotnost med drugim povedala, da je po njenem družba zrela za stečaj, saj je bila takrat dobaviteljem dolžna okoli 600 milijonov SIT, NLB in Zvezi bank v Celovcu pa je dolgovala 2,9 milijona mark za novo proizvodno linijo, ki pa se je izkazala za zgrešeno naložbo... Kot je pred poldrugim letom dejala sedanja direktorica, je bila družba že takrat nelikvidna, nesolventna in podkapitalizirana, torej zrela za stečaj... Toda družba je imela
Stol, si je Stol Ambienti, ki že več let posluje z izgubo, nabral za okoli milijardo tolarjev dolgov. Po pisanju Financ je Holding Stol 18.000 m1 veliko proizvodno halo, ki jo je oddajal Ambientom, za okoli 4 milijone evrov prodal družbi Biring, katere lastnik je Marjan Tekavec iz Trzina.
Kot kaže, je še vedno odprto vprašanje nedokončanega postopka denacionalizacije dela funkcionalnega zemljišča okrog proizvodne hale, ki bi jo moral Stol že pred desetimi leti v naravi vrniti lastnikom. O vzrokih, ki so privedli družbo Stol Ambienti v stečaj, in o drugih vprašanjih gospodarjenja v Stolu smo se pogovarjali z direktorjem Holdinga Stol Janezom Pezdircem. Povedal je, da so v Ambientih poleg večletnih izgub že v letošnjem prvem polletju pridelali dodatnih 205 milijonov SIT izgube. To je privedlo Slovensko razvojno
Med tistimi stotimi delavci, ki bodo po zaprtju Stola Ambientov ostali na cesti, sta tudi sodelavca v pripravi dela fanez Sluga in Tine Breznik...
glasiti prisilno poravnavo. Ameriški kupec, na katerega so stavi-
po njenem takratnem mnenju »nekaj presenetljivih svetlih točk, zaradi katerih smo se nazadnje odločili, da se jo splača reševati ...«Pri tem je imela v mislih, kot je dejala, da trg obstaja, da povpraševanje celo narašča, da je večina izdelkov donosnih. Lastniki so se potem odločili, da bodo podprli reševanje Ambientov. Slovenska razvojna družba kot lastnica krovne družbe Holdinga Stol, ki pa je večinski lastnik hčerinskih podjetij (Stol Ambienti, Stol Pisarniški stoli), je prispevala tudi potrebni premostitveni kapital za zagon konec leta 2001 povsem zastale proizvodnje. Pri tem pa takrat po direktoričinem mnenju še ni bilo jasno, ali bo poleg Holdinga Stol svoje terjatve do Ambientov konvertiral v kapitalske deleže tudi ameriški solastnikln zadržal lastniško razmerje.
Župan Tone Smolnikar je za časnik Finance povedal, da je zgrožen nad početjem vodstva, ki je nekdanjega velikana pohištvene industrije (po njegovi oceni) načrtno pripeljalo v tako težaven položaj. Po besedah Janeza Pezdirca, direktorja Holdinga
družbo kot lastnika Stola d. d., da je predlagala uvedbo stečajnega postopka Ambientov. Poleg tega pa so tu še neizplačane plače, ki jih družba že nekaj mesecev z velikimi težavami z zamudo izplačuje. Holding je sicer nekaj časa pomagal premoščati težave, kmalu pa so ugotovili, da normalnega tekočega pozitivnega poslovanja ob takem obsegu proizvodnje ni več mogoče zagotavljati. Glavni problem je pomanjkanje dela. Čeprav se je direktorica po Pezdirčevem mnenju izredno angažirala, ni bila dovolj uspešna. Ali ni imela dovolj sposobnih ljudi ali pravih ljudi. To bi najbolje sama povedala.
Ameriški partner se je umaknil, čeprav po mnenju direktorja Pezdirca njegova ponudba ni bila nikoli takšna, da bi jo lahko sprejeli. Tudi pozneje se je pokazalo, da je vse obljube gradil na neki zelo revni podlagi. Že pol le-
ta ni bilo nobenih naročil, čeprav se je ogromno denarja vložilo v razvoj izdelkov zanj. Izkazalo se je, da poleg velikih dolgov Stolu ni sposoben plačati niti 10.000 dolarjev. Čeprav je nekoč v direktorjevi pisarni govoril, da je tako bogat, da bi lahko kupil pol Kamnika. Izkazalo se je, da je bilo veliko obljub in lepih besed in zelo malo naročil in še manj plačil...
Na vprašanje, kakšne bodo posledice tega stečaja za preostanek Stola in za delavce, direktor Pezclirc pravi, da bo od 144 sedaj zaposlenih delavcev v Ambientih okrog 60 do 70 delavcev dobilo zaposlitev prek lastnika nepremičnin, družbe Biring, ki se je zavezala, da bo zaposlila toliko ljudi, ostali pa bodo, žal, pristali na Zavodu za zaposlovanje. Novi lastnik poslovnega deleža Stola v Ambientih iz Trzina bo pripeljal svoj program, kaj pa bo s sedanjim programom Ambientov, pa še ni točno dorečeno, čeprav verjetno novega lastnika zanima tudi blagovna znamka Stol. Za preselitev proizvodnje in za prenovo zastarelih objektov (streha in odvajanje meteorne vode) bo moral vložiti kar zajeten zalogaj denarja.
Poleg tega pa so zemljišča, ki obkrožajo proizvodne hale, še vedno v postopku denacionalizacije. Stol d. d. se poskuša z upravičenci do teh zemljišč sporazumno dogovoriti za delno vračilo v naravi.
Glede denacionalizacijskih postopkov za nepremičnine oz. zemljišča na lokaciji starega Stola pa Pezdirc pravi, da je z družino Remec postopek končan, nedokončan pa je še postopek vračanja zemljišč Tomšičevim, ki zahtevajo vračilo v naravi, tudi tistih zemljišč, ki so pozidana. Tega pa zakon ne predvideva.
In kaj na koncu še ostaja nekoč velikemu Stolu? Poleg restavracije, ki je mrtva družba in so jo z delavci vred oddali družbi Cate-ring, ostaja le še družba Stol Pisarniški stoli. Ta zaposluje okrog 90 delavcev. Letos ima zaradi recesije v Nemčiji zelo velike težave in zato že dve leti posluje z izgubo. Zato so tudi za Stole že iskali primernega partnerja, ki bi se vključil v lastniško.strukturo in pomagal pri proizvodnji ali pri trženju. Vprašanje te, kaj se bo v prihodnje dogajalo s Pisarniškimi stoli...
Glede nove prostorske zasnove na območju Stola, je Pezdirc dejal, da se stvari zelo počasi premikajo. Pričakujejo pa, da bo občina Kamnik svoje trdo stališče nekoliko omilila in vsaj za določen čas dovolila Pirolizi, da bo na tem kompleksu funkcionirala...
Župan Tone Smolnikar je na novinarski konferenci v zvezi z dnevi narodnih noš na koncu omenil tudi položaj v Stolu in izrazil skrb za pokritje stroškov zdravstvenega zavarovanja neza-poslnih, ki jili mora nositi obči-
Vprvih dneh septembra so Kamnik obiskali člani Društva General Maister, ki jih je vodil predsednik mag. Milan Lov-renčič.
Ogledali so si staro mestno jedro, spomenik in rojstno hišo Rudolfa Maistra, Mali in Stari grad ter Sadnikarjev muzej. Obisk je bil tudi priložnost za izmenjavo izkušenj v pripravah za ustanovitev podružnice Društva general Maister v Kamniku.
VABILO
na ustanovitveni zbor podružnice »Društva generala Maistra« v Kamniku
Leto 2004 je večkratno jubilejno leto spomina na generala in pesnika Rudolfa Maistra. V naslednjem letu namreč praznujemo 130. obletnico njegovega rojstva, 100-letnico izida njegove prve pesniške zbirke Poezije ter 70-letnico njegove smrti.
Naša občina bo te obletnice praznovala še posebej slovesno, saj je Kamnik Maistrovo rojstno mesto. Občinski praznik namreč vsako leto praznujemo 29. marca, koje bil rojen na Šutni leta 1874.
V znak ponosa in spoštovanja do tega velikega moža slovenske zgodovine želimo v Kamniku ustanoviti podružnico Društva generala Maistra Slovenije. Ustanovitveni zbor bo v sejni dvorani Občine Kamnik 25. septembra 2003 ob 18. uri.
Ob tej priložnosti bo izvoljen odbor podružnice društva. Na seji bo možen tudi pristop k društvu, katerega člani so lahko poleg fizičnih tudi pravne osebe.
Namen in cilj podružnice bo negovanje spomina na generala Maistra z zgodovinskimi predavanji, izleti po krajih, kjer je živel in deloval, zbiranje zgodovinskih podatkov o Maistru in borcih za severno mejo, vpisovanje potomcev borcev za severno mejo v podružnico, idr.
Kamničanke in Kamničani, vljudno vabljeni!
za pripravljalni odbor NIKOLAJ PINTERIČ univ. dipl. ing. rud.
/<'"V"'"''
SfOLAMBimrid.o.o.
$m PISARNIŠKI STOLI d.o.o.
Nagrobni križ ob cesti in osmrtnica na Stolovi vratarnici sta mimoidočim po Korenovi cesti prva oznanila še eno postajo Stolovega umiranja na obroke...
na, ta postavka pa je že zdaj pre
koračena. Povedal je tudi, da mu je direktor Stola Janez Pezdirc po nudil, da mu skupaj z novim lastnikom Tekavcem obrazložita nov projekt. Župan pravi, da ga ta projekt prav nič ne zanima, pač pa ga zanimajo predvsem pravi razlogi, ki so Stol pripeljali v sedanji položaj, ti pa, sodeč po njegovih informacijah in po anonim-
nih pismih, niso najbolj kristalno čisti...
Kakorkoli že, kristalno čiste bodo posledice, ki jih bodo nosili odpuščeni delavci in njihove družine na pragu stoletnice nekdanje Remčeve in pozneje Stolove tovarne, ki bi se je v Stolu, če ga bo še kaj ostalo, morali spomniti prihodnje leto...
FRANC SVETELJ
Občina Kamnik Glavni trg 24,1240 Kamnik
v skladu z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS št. 12/03 in 77/03) in na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Kamnik št. 03201-202-45 z dne 24.4.2003 ter št. 03201-2/02-74 z dne 3.7.2003, objavlja
javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin
PREDMET PRODAJE:
1.
a) Predmet prodaje je objekt, Neveljska pot 13, stoječ na pare. št. 66 k.o. Mekinje, stavbišče v izmeri 240 m2 in pripadajoče zemljišče v izmeri 182 m2.
b) Izhodiščna cena je 10.611.000,00 SIT. 2.
a) Predmet prodaje je zemljišče pare. št. 255/2, v izmeri 1400 m2 k.o. Palovče na katerem je možna stanovanjska gradnja.
b) Izhodiščna cena zemljišča je 9.738,00 SIT/m2.
3.
a) Predmet prodaje je zemljišče pare.št. 1557/13, dvorišče v izmeri 44 m2, dvorišče v izmeri 66 m2 in zelenica v izmeri 248 m2 k.o. Podgorje. Zemljišče leži v sklopu objektov STOLA na Ljubljanski 45 v Kamniku.
b) Izhodiščna cena zemljišča je 14.000,00 SIT / m2.
POGOJI:
1. Ponudnik je lahko pravna oseba s sedežem v RS, ki se izkaže z izpisom iz sodnega registra ali fizična oseba, ki se izkaže s potrdilom o slovenskem državljanstvu.
2. Ponudnik mora v ponudbi navesti katero nepremičnino iz razpisa kupuje, ceno, rok in način plačila kupnine.
3. Kupnino mora izbrani kupec plačati v roku 8 dni po podpisu pogodbe ali najkasneje do 30.12. 2003, če bo dogovorjeno obročno plačilo kupnine in bb kupec neplačani del kupnine zavaroval z nepreklicno bančno garancijo na prvi poziv.
4. Nepremičnine so naprodaj po sistemu »videno - kupljeno«. Notarske stroške plača kupec.
5. Zavezanec za plačilo DDV je prodajalec, davka na promet neprerffič-nin pa kupec.
6. Ponudbe morajo biti poslane priporočeno po pošti na naslov Občina Kamnik, Oddelek za okolje in prostor, Glavni trg 24,1240 Kamnik ali oddane na vložišču Občine Kamnik, v zapečateni ovojnici z oznako »PONUDBA ZA NAKUP NEPREMIČNIN POD ZAP. ŠT. _- NE ODPIRAJ« do vključno 1.10. 2003.
7. Ponudniki bodo o izboru pisno obveščeni.
8. Prednost pri izboru bo imel kupec, ki bo za posamezno nepremičnino ponudil višjo ceno.
9. Razpis ne zavezuje prodajalca, da bo z najboljšim ali katerim koli ponudnikom sklenil prodajno pogodbo za nepremičnino, ki je zajeta v tem razpisu.
10. Vse informacije glede nepremičnin dobijo zainteresirani kupci po telefonu 83-18-104 (g. Bojan Mlakar) ali 83-18-128 (ga. Ivanka Ogrinec).
OBČINA KAMNIK
Kamnik je drugo slovensko mesto, ki je prejelo častno evropsko zastavo
PRIZNANJE ZA USPEŠNO MEDNARODNO SODELOVANJE
»V veliko veselje in čast mi je, da vam lahko, spoštovani g.župan kot tudi meščanom vašega mesta, predam častno zastavo Sveta Evrope«, je na slovesnosti v kamniškem Domu kulture v soboto, 6. septembra, dejala Jo-hanna Schicker, predsednica odbora za okolje, kmetijstvo, lokalne in regionalne zadeve pri parlamentarni skupščini Sveta Evrope. Ob koncu svojega nagovora je povabila župana Toneta Smolnikarja k skupnemu razvitju evropske zastave.
Med številnimi gosti, ki jih je uvodoma pozdravil župan Tone Smolnikar, so bili dr. Janez Po-
Janez Potočnik, minister za evropske zadeve: »Izkušnje sedanjih članic kažejo, da je bil cilj pravi in lahko v bodočnosti od Unije pričdkujemo-od nas samih je to odvisno- tako grajo, pa ob njej tudi pomoč in spodbudo, kot tudi pohvalo in celo posnemanje...«
točnik, minister za evropske zadeve, Ivan Bizjak, minister za pravosodje, gostje iz pobratenih občin in občin, s katerimi sodeluje Kamnik (Gendrigen- Nizozemska, Ennigerloh in Andehs-Nemčija, Trofaiach- Avstrija), Slovesnosti se je udeležila tudi delegacija iz občine Poreč v Hr-. vaški. S svojo udeležbo so pomemben dogodek počastili tudi častni občani naše občine (dr. Niko Sadnikar, mag. Cene Mati-čič, Tone Cerer, Jože Brleč), občinski svetniki in svetnice ter občani Kamnika.
»Ko sem bil leta 1971 kot član delegacije občine Kamnik v Gendrigenu na slovesnem podpisu Protokola prijateljstva s švicarsko občino Kerns in nizozemsko občino Gendrigen, si še zdaleč nisem mogel predstavljati , da bom po več kot 32-ih letih kot župan prisoten na slovesnosti, ki pomeni za našo občino dodatno potrditev, kako pomembno je preseči občinske in državne meje, stkati nova prijateljstva, spoznavati nove kraje in ljudi«, je uvodoma poudaril župan Smolnikar in nato na kratko opisal dosedanje nekaj desetletno sodelovanje z. občinami Gendringen, Kerns, Trofaiach, Andechs in-Ennigerloh ter v zadnjem času tudi s Porečem. Na koncu pa je poudaril: »Ko smo lansko leto v Strasbourgu prejeli priznanje Evropsko diplomo, smo se zavedali, da prevzemamo nove obveznosti za nadaljnje širjenje'evropske ideje, sodelovanja in povezovanja ter ne nazadnje tudi uveljavljanje Kamnika in Slovenije v razširjenem evropskem prostoru. Podobnih obveznosti smo se zavedali tudi pred dvema letoma, ko smo v irskem mestu En-nis med 12 evropskimi občinami prejeli zlato medaljo v okviru tekmovanja Entente Florale, za urejenost mesta, za kakovost bivanja in dela naših občanov... S prejemom evropske zastave stojimo pred novimi izzivi in obveznostmi, ponosni smo, da Parlamentarna skupščina sveta Evrope, ki podeljuje priznanje,
pozna naša prizadevanja, ki so v prid vsem nam...«
Pred razvitjem evropske zastave je ga. Jochanna Scliiker med drugim dejala, da je država Slovenija z devetimi drugimi državami pred vstopom v EU ter da se kot Avstrijka in navdušena Evropejka veseli te širitve. Omenila je, da ima zato, ker je bil njen stari oče rojen v Slovenj Gradcu, oče pa v Ceršaku, ta predaja zanjo še poseben pomen.
V nadaljevanju je poudarila, da moramo skupno evropsko hišo graditi od spodaj navzgor, kar pomeni, da naj bi Evropo tvorili ljudje, ki imajo razvit čut pripadnosti do domovine, hkrati pa spoštujejo raznolikost Evrope.
Na koncu je dejala, da je glavno mesto Ljubljana prejelo častno zastavo sveta Evrope leta 1999 in da je Kamnik drugo mesto v Sloveniji, ki mu pripada ta čast. »To nenehno dokazujete z dobrim sodelovanjem pobratenih mest Gendringen na Nizozemskem, Ennigerloh in Andechsv Nemčiji, Kerns v Švici, predvsem pa z mestom Trofaiach v Avstriji. Sodelovanje se odraža na področju športa, kulture, gospodarstva kot tudi na področju izmenjave učencev, za katero ste zaslužni župani pobratenih občin s svojimi sodelavci... Na to je pozvala župana Smolnikarja k skupnemu razvitju evropske zastave, ki se je ob zvokih fanfar nerazvita spustila na sredino odra.
Napovedovalka programa Mojca Blažej Cirej je nato napovedala slavnostni govor dr. Janeza Potočnika, ministra za evropske zadeve v Vladi R Slovenije.
Potočnik je v svojem govoru najprej poudaril, da bo bližajoča se širitev zgodovinski trenutek, enako pomemben za obe strani. Za Slovenijo bo pomenil dokončno potrditev, da je v desetletju obstoja postala prepoznavna država, ki ji tudi formalno pripada mesto med najrazvitejšimi, za Unijo pa dokaz, da se Evropa zmore in zaradi zgodovinskih izkušenj tudi mora združevati, da je torej sposobna iskanja skupnih rešitev, ki bi bile v korist vsem njenim članicam...
Zaradi preteklih izkušenj imamo dovolj znanja, sposobnosti. in poguma, da poskušamo prevzeti nekakšno vlogo mostu med Unjijo in državami Balkana, ki spoznavajo pomen Evropske unije in iščejo svojo pot in vlogo v njej.
Kot je dejal dr. Potočnik je izzivov veliko in delo za Slovenijo še zdaleč ni končano. Kot članica EU bo morala navznoter zagotavljati primerno okolje za svoj lastni razvoj in pri tem upoštevati nedotakljiva pravila razširjene Unije. Po njegovem mnenju bo poglavje članstvo težje od vseh pogajalskih poglavij.
Poudaril je, da podeljevanje evropskih nagrad ni zgolj simbolično dejanje prijateljstva, temveč dokaz, da v Evropi resnično spremljajo naše delo in napredek in da ga znajo tudi vrednotiti. In kar je pomembno, ne le na državni, pač pa tudi na lokalni ravni. »Če bomo še naprej delali tako, kot ste dokazali v Kamniku, da zmoremo delati, verjamem, da današnja zastava ne bo zadnja in da bomo imeli še veliko priložnosti pohvaliti slovenska mesta in se zahvaliti njihovim ljudem za dobro promocijo Slovenije in njenega bogastva v Evropi....«
Pozdrave iz pobratenih in partnerskih občin so prinesli in Kamniku čestitali za evropsko priznanje tudi predstavniki občin Gendringen (podžupan J.F.M. Freriks), Trofaiach (podžupan R. Berger), Andechsa (podžupan G. Zerchoch) in Enniger-loch.
Pester kulturni progam, ki ga je na začetku slovesnosti uvedel Mešani pevski zbor Cantemus, in prav za to priložnost pripravljena video projekcija Kamnik včeraj in danes ter Kamnik in mednarodne povezave po zasnovi Toneta Ftičarja, so izpopolnili Godalni orkester Kamnik sopranistko Barbaro Tišler in basistom Marcosom Bajukom, Milko Bizjak na spinetu s sopranistko Pio Brodnik, mezzo sopra-nistka Joži Kališnik ob spremljavi harmonike Boža Matičiča, zaključil pa ga je Beli golob Gianni-ja Rijavca.
FRANC SVETELJ
Vi sprašujete, župan o ago v ar j a
J. A. sprašuje, če bo v novih prostorih Osnovne šole na Duplici res tudi vrtec.
Načrt adaptacije in dograditve OŠ Marije Vere za odpravo dvoizmenskega jxntka in zagotovitev potrebnih prostorov za izvajanje programa devetletne osnovne šole je bil izdelan na osnovi podatkov o gibanju natalitete v šolskem okolišu OŠ Marije Vere ter v skladu z obveznimi kriteriji in merili za izgradnjo šol Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Šola je bila načrtovana in dograjena za tri oddelke istega razreda, kar pomeni 27 oddelkov devetletne osnovne šole z vsemi ostalimi potrebnimi prosto-' rt.
Ker je prišlo v šolskem letu 2002/2003 in r šolskem letu 2003/2004 na želje staršev do večjega prešolanja otrok iz Dupliškega šolskega okoliša v novozgrajeno 'osnovno šolo v Radomljah, ki je z devetletnim programom pričela že /'lanskem šolskem letu, je ostala ena učilnica'prazna. Občinska uprava je izkoristila to priložnost ter praz-
no učilnico opremila za potrebe predšolske vzgoje in sicer za otroke druge starostne skupine, od petega leta do vstopa v šolo. Uprava vrtca je izdelala program za nov oddelek in zagotovi la strokovni kader. Glede na / 'etiko povpraševanje po institucionalni predšolski vzgoji smo staršem ponudili krajši program v trajanju od 4 do 6 ur in sicer za eno skupino v dopoldanskem času in eno skupino v popoldanskem času. Z delom je že pričel dopoldanski oddelek. Za pričetek izvajanja popoldanskega oddelka jut še ni dovolj prijav
Upamo, da smo z novim oddelkom v šoli na Duplici rešili marsikatero stisko staršev pri zagotavljanju predšolskega varstva otrok.
ANTON TONE SMOLNIKAR, župan
Z drugim prizidkom zaokrožena gradnja dupliške šole Marije Vere
Dr. Slavko Gaber: V evropskem prostoru prednost bolj izobraženim in omikanim ...
»Čestitam vam in se vam zahvalim, vam gospod župan in vsem Kamničanom, zato da ste se zavedali pomena vlaganja v vzgojo in izobraževanje,« je ob odprtju prizidka OŠ Marije Vere na Duplici 5. septembra dejal dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in nadaljeval: »Vsvet, v katerega se vključujemo dokaj pogumno, bomo odšli z doto lepe narave, ta dota bo zares kaj štela, če jo bomo znali ohraniti, če bomo v ta prostor prinesli svoj jezik, svojo kulturo in omiko ter seveda obilo znanja. Ta prostor je prostor sodelovanja, je pa tudi prostor neizprosne konkurence. V njem so spredaj tisti, ki zmorejo več, bolj omikani in bolj izobraženi. Želim, da nam bi na tej poti uspelo in verjamemo, da nam bo prav zaradi tega, ker se tega zavedamo, ker v mlade generacije veliko vlagamo. Veliko sreče...« je zaključil svoj pozdravni nagovor minister za šolstvo dr. Slavko Gaber.
»Poleg danes zaključenega dela gradnje prizidka nas čaka še zunanja ureditev, za kar bo treba primakniti še okrog 80 milijonov SIT,« je poudaril župan Tone Smolnikar, potem ko je na kratko opisal prizadevanja občine Kamnik za odpravo težav pri odpravljanju dvoizmenskega pouka in pripravah na devetletno šolanje. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri izvedbi tega projekta, učencem in učiteljem pa zaželel prijetno delo in počutje v razširjeni šoli.
»To šolsko leto je za nas izrednega pomena. Potekalo bo v znamenju uvajanja devetletnega programa osnovne šole in vpeljevanju vrtca v naši šoli, je v pozdravnem nagovoru dejala Violeta Vodlan, ravnateljica šole. Dograditi prostore, opremiti učilnice ni preprosto
in lahko, narediti ustrezne korake pri spreminjanju pouka pa je še bistveno težje in veliko bolj pomembno,« je dejala ravnateljica ter se zahvalila občini in ministrstvu za šolstvo za financiranje in vsem izvajalcem gradnje novih prostorov, v katerih bodo tri učilnice za prvo triado, dve učilnici za četrti razred, lepo opremljena šolska knjižnica s čitalnico, strokovna knjižnica, multimedijska učilnica, zbornica pisarne in spremljajoči prostori...
Po pestrem kulturnem programu so številni obiskovalci prireditev, med katerimi so bili tudi gostje iz pobratene občine Gendrigen, občinski svetniki, predstavniki sveta KS Duplica s predsednikom Francem Orešnikom in drugi podali k
Pisan kulturni program, v katerem so sodelovali šolski pevski zbor, recitatorji, plesalci, je skupaj s svojimi kolegicami lepo pripravila Mira Teršek.
rr 10*
Mmmf —
Gostje, med njimi tudi šolski minister Gaber, so bili prijetno presenečeni nad lepo in domiselno urejeno šolsko knjižnico in multimedijsko učilnico.
vhodu v novi prizidek, kjer so minister dr. Gaber, župan Smolnikar in ravnateljica Vodlanova prerezali slavnostni trak.
Investicijski program za adaptacijo in dograditev OŠ Marije Vere, ki ga je občinski svet sprejel leta 1999 obsega tri faze. Prva je bila na vrsti izgradnja severnega prizidka, nove plinske kotlovnice in toplotne postaje, ki je bila končana lansko jesen. Druga faza, zaključena letos, pa je vsebovala rušenje starega mansar: dnega dela šole in izgradnjo no-
vega objekta na južni strani šole. Tretja faza zajema zunanjo ureditev, atletsko stezo itd.
Celotno investicijo so ocenili na 648 milijonov SIT. Ministrstvo za šolstvo in Sport je k tej vsoti prispevalo okrog so milijonov SIT, ostala sredstva pa je zagotovila občina Kamnik. Rušenje starega in postavitev norega šolskega objekta, ki ga je zgradi lo domače gradbeno podjetje SGP Graditelj, je veljalo okrog 235 milijonov SIT
FRANC SVETELJ
Kot so pri sofinanciranju gradnje prizidka združili sredstva in moči, tako so skupaj izročili svojemu namenu nove, lepo opremljene učilnice - dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo, Tone Smolnikar, župan in ravnateljica OŠ Marije Vere Violeta Vodlan.
Kamniški občan-izdajatelj Bisti ica, d.o.6., Kamnik.
Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidie Na podlagi 'mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, /a katere se na podlagi Zakona o I >l)V obračunava davek nadodano vrednost po stopnji 8,5%. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid mudijo, ki ga vodi Ministrstvo /,a kulturo KS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja clvakrai mesečno v mkkidi 10.300 izvodov in gi prejemajo gospod inistv a občine Kamnik brezp) ivm: Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občinsko hišo in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860. Nenamernih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo-TČR,d.d., tisk Set d.d., Ljubljana dne 18. 9.2003
Odprtje asfaltirane ceste proti Staremu gradu in prenovljenega gostišča
ZGODOVINA IN TURIZEM SI NA STAREMU GRADU SPET PODAJATA ROKO ...
Kot smo že poročali, so delavci Cestnega podjetja Ljubljana v avgustu po naročilu občine Kamnik asfaltirali okrog 2 km ceste, od križišča ceste Kamnik -Vranja Peč do parkirišča pri gostišču na Starem gradu. Zaradi težke konfiguracije terena in zaradi neugodnih naklonov na treh odsekih je bilo treba opraviti rekonstrukcijo, da bi zagotovili prevoznost ceste v vseh letnih časih. V cesto so vgradili okrog 1200 m3 tamponskega materiala in 7800 m3 enoslojnega asfaltnega usU'oja. Vrednost investicije, ki jo je v celoti pokrila občina iz proračuna, je znašala 23,5 milijona SIT.
Na krajši slovesnosti, ki so jo povezali tudi z zaključkom prve faze prenove gostišča na Starem gradu, je župan Tone Smolnikar poudaril, da je občina izpolnila svojo obljubo, ko je do oddaji gostinskega objekta v najem zakoncema Vesni in Marku Ruč-manu za dvajset let obljubila, da do jeseni asfaltira zelo slabo makadamski icesto na to pomembno turistično točko. S tem je cesta postala bistveno bolj varna in prijetnejša za obiskovalce Starega gradu, ki s cesto in preurejenim gostiščem dobiva novo možnost turističnega razvoja. Zahvalil se je tudi Cestnemu podjetju Ljubljana in Komunalnemu podjetju Kamnik, ki sta v dogovorjenem roku uredila cesto, ob kateri bodo v kratkem postavili še potrebne ograje.
Kot je v imenu najemnikov gostišča poudaril Marko Ruč-man, je občina že skoraj izpolni-
la obljubo ob podpisu najemne pogodbe, najemnika pa sta s prenovo, ki jo izvajata z lastnimi sredstvi, delno že izpolnila obljube zapisane v pogodbi. Prenovila sta točilnico v pritličju, zgrajeni so nove sanitarije v pritličju in prvem nadstropju, na novo so postavljene vse strojne in elek-troinstalacije ter sistem centralnega ogrevanja, ki ga prej ni bilo, v zaključni fazi je izgradnja okrog 70 m2 velike kuhinje, še malo manjka do zgraditve nove strehe, urejena je terasa in delno tlakovano dvorišče pred njo.
Kot posebno zanimivost je Ručman poudaril, da bo v oktobru letos zgrajen cevovod, ki bo iz doline prvič v zgodovini pripeljal zdravo pitno vodo. Upata, da
jima bo prihodnje leto uspelo zamenjati strešno kritino in obnoviti zunanjo fasado objekta.
Potem sta se župan Smolnikar in Marko Ručman lotila žaganja hloda pod gostiščem in tako simbolično odprla prenovljeno cesto ter prvi del prenove doslej zapuščenega in zanemarjenega turističnega objekta na priljubljeni izletniški ročki nad Kamnikom. Pod platneno streho je zbranim številnim obiskovalcem o stoletni zgodovini Starega gradu in grofov Andeških spregovoril 87-letni dr. Niko Sadnikar, velik ljubitelj kamniške zgodovine in še posebj Starega gradu, čiščenja tamkajšnjih grajskih ostankov se je pred leti lastnoročno lotil kar sam...
V KS Šmarca
NADALJUJEMO S PROGRAMOM UREJANJA KRAJA
Tudi v letošnjem letu v KS Šmarca nadaljujemo z uresničitvijo zastavljenega programa urejanja ulic, ki poteka že dve leti. Uredili bomo štiri ulice v skupni dolžini okoli 500 m. Predvidevamo, da bomo s tem tempom sprejeli program urejanja ulic zaključili predvidoma v dveh letih, seveda s pogojem, da bo tudi Občina s sredstvi iz letnega proračuna sledila našemu programu. Pri urejanju ulic sodelujejo tudi krajani z lastnimi sredstvi v višini 30% vrednosti investicije, kar prav gotovo kaže na velik interes krajanov, da se tudi na jugu kamniške občine uredi infrastruktura kot je v sosednjih KS urejena že vrsto let.
Tudi letos same priprave na izvedbo programa urejanja ulic v naši KS niso potekale brez zapletov. Najprej se je zatikalo pri občinskem proračunu, ki ni namenil dovolj sredstev za izvedbo začrtanega programa, zato ni dosti manjkalo, da bi morali črtati obnovo ene ulice. Po intervenciji našega predsednika in zaslugah svetnikov iz naše KS smo uspeli pridobiti dovolj sredstev za realizacijo programa, ki je bil planiran za leto 2003.
Po spomladanskih usklajevanjih s krajani se bodo letos uredile štiri ulice po kriteriju: ena
na severu, ena na jugu in dve v sredini naše KS. Najprej se bo uredilo ulično odvodnjavanje, elektrifikacija ulične razsvetljave, nato pa še utrjevanje in preplastitev z asfaltom. V teh dneh se izbira izvajalec, ker pa so sredstva že zbrana, se bodo dela takoj tudi pričela. Pričakujemo, da bodo dela zaključena, tako kot vsa leta doslej, še pred nastopom zimskega obdobja. Seveda pa urejanje ulic nikoli ne poteka brez zapletov na samem terenu. Problem so meje in razni sosedski spori, tako da smo pri nekaterih ulicah šele po večkratnem usklajevanju dosegli sporazum. Del cestišča je morala Občina ob sofinanciranju krajanov tudi odkupiti. V poletnem času je večina ulic, ki so bile v preteklosti že urejene, dobilo ulično razsvetljavo, je projekt urejanja teh ulic v celoti zaključen.
Precej manj viden, vendar zelo pomemben, pa je projekt ureditve pločnika ob Kamniški cesti, ki je že nekaj let v pripravi. V preteklih letih so se izdelovali projekti, letos pa je bil izbran izvajalec, zato načrtujemo, da se bo pričela tudi sama izgradnja, tako da bo imela najbolj prometna ulica v našem kraju končno pločnik vzdolž obeh strani.
RUDI VERŠNIK
95 let aktivnega delovanja Gasilskega društva Šmartno v Tuhinju
POSEBNO SKRB USPOSABLJANJU IN POMLAJEVANJU ČLANSTVA
Ker je bilo v prenovo ceste in gostišča doslej vloženih veliko naporov, sta se namesto rezanja traku tudi župan Smolnikar in Marko Ručman nekoliko utrudila z žaganjem hloda ob odprtju pridobitev.
Gasilsko društvo Šmartno v Tuhinju, ki ima danes v svojih vrstah kar dvesto članov, je minuli mesec proslavilo 95-letnico društva. Predsednik društva Franc Resnik je v slovesnem nagovoru po paradi gasilcev v slavnostnih opravah poudaril, da je še posebej razveseljivo, da se povečuje število mladih v njihovih vrstah, prav tako je vedno več članov z ustrezno operativno gasilsko izobrazbo. Društvo, ki je že od samih začetkov veljalo za napredno in prizadevno
(že leta 1911 so imeli ročno gasilsko brizgalno), sledi napredku tudi na področju gasilstva, zato posebno skrb namenjajo usposabljanju članov. Posodabljajo tudi opremo, seveda v okviru finančnih zmožnosti, pred dvema letoma so tako kupili moderno avtocisterno z 2500 litri vode za hitro posredovanje.
Ob slovesnosti, na kateri so se zbrali gasilci iz različnih krajev, številni vaščani in okoličani, so najbolj zaslužnim podelili tudi priznanja. Občinska priznanja
tretje stopnje so prejeli Jožica Bajde, Igor Zavbi in Miran Klemen, državna gasilska odlikovanja pa Stane Zavbi, Martin Se-deljšak, Franc Resnik in Vinko Slapnik.
Prejemnikom priznanj in vsem članov prizadevnega Gasilskega društva Šmartno sta ob , jubileju izrekla čestitke tudi častni poveljnik Gasilske zveze Kamnik Jože Brleč in predsednik Gasilske zveze Kamnik Janez Kune.
SAŠA MEJAČ
Državno srečanje 33 ekip društev Mladi gasilec bo v Šmartnem 26. in 27. septembra
Gasilci skrbijo za podmladek
Že od vekomaj se dogaja, da. nesreča kdaj pa kdaj potrka na vrata. In če pride do požara, je Ib hud udarec za družino, obrtno delavnico, tovarno, naselje, mesto ali vas. Za preventivno delovanje in za reševanje požarov ter naravnih nesreč skrbi v okviru Gasilske zveze Kamnik 13 krajevnih prostovoljnih gasilskih društev in eno v tovarni. Gasilci še posebej skrbijo za podmladek.
Predsednik Gasilske zveze Kamnik mag. Janez Kune.
Od nedavnega predseduje Gasilski zvezi Kamnik komaj 34-letni Janez Kune. Je magister veterinarskih znanosti oziroma dr. veterinarske medicine. Je višji gasilski častnik in poveljnik PGD Duplica. Prej je delal na področju gasilstva v Ljubljani in v državnem merilu. Veliko je delal z mladimi.
Gasilska zveza Kamnik povezuje 2075 dejavnih gasilcev
in veteranov. Delajo v sektorjih Kamnik, Kamniška Bistrica in Tuhinjska dolina, Od začetka leta in do konca julija so opravili preko 300 nujnih intervencij. Kar 185-krat so odpeljali pitno vodo na območja Kamniške Bistrice, Stranj, Stahovice ... Enkrat odpeljejo od 2500 do 3000 litrov vode. V zadnjih mesecih je bilo preko 15 požarov na poslopjih in okoli 25 v naravnem okolju. V porastu so' tehnična posredovanja. V letošnjih sedmih mesecih jih je bilo 52.
Zadnje čase posveča Gasilska zveza Kamnik precejšnjo skrb pripravam na državno srečanje 33 ekip društev Mladi gasilec, ki bo potekalo v Smartnem v Tuhinjski dolini 26. in 27. septembra. Pomembno breme organizacije srečanja je prevzela Osnovna šola Šmartno. Gre za 23. tovrstno državno srečanje. Sodelujejo Gasilska zveza Slovenije ter Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Mladi gasilci delujejo v osnovnih šolah v obliki krožkov in jih vodijo učitelji ob pomoči domačih gasilskih društev. Letno se preko občinskih in regijskih tekmovanj uvrsti na državno srečanje okoli 30 ekip iz osnovnih šol iz celotne države. V Šmartnem bo sodelovalo 90 šolar-jev-gasilcev, 60 mentorjev in republiška uprava za zaščito in reševanje. V petek, 26. septembra, bodo v Šmartnem delavnice in druženje mladih gasilcev. Otroci bodo sodelovali v likovni, novinarski, preventivni in rugih delavnicah, prežetih z gasilsko tematiko. Po-
poldne si bodo ogledali zanimivosti območja, se udeležili družabnega srečanja. Prespali bodo pri družinah vrstnikov. V soboto, 27. septembra, bo tekmovalni del. Mladi gasilci bodo pokazali znanje s področja preventivne požarne varnosti, prve pomoči, praktičnih gasilskih veščin. Zmagale' bodo skupine, ki bodo dosegle.največ točk.
Gasilci torej skrbijo za podmladek. Otroci lahko postanejo gasilci z osmimi leti. Največ gasilskega podmladka je iz družin, v katerih so očetje gasilci. Na kamniškem območju imamo 140 mladih gasilcev v starosti od 7 do 10 let. V starosti od 11 do 15 let jih je 256. Gasilcev pripravnikov je 265, ti so stari od 16 do 18 let.. »Pravi« gasilci postanejo po opravljenem tečaju. Operativni gasilci so stari od 16 do 63 let. Veteranov oziroma gasilcev, starih nad 63 let, je na našem območju kar 137.
Gasilstvo je organizirano po vojaškem vzoru. Njihovi sovražniki so: oenj, plini, naravne nesrečeki se jim morajo postaviti po robu z določeno taktiko, s poveljevanjem. A danes deluje gasilstvo povsem na prostovoljnosti. Poklicnih gasilcev na kamniškem območju nimamo več. A se članstvo odlikuje z izjemnimi sposobnostmi ter hitrimi posredovanji. Potrebna pa je vedno bolj zahtevna, draga oprema, saj so požari in nesreče danes veliko bolj zapleteni kot nekoč. Mnogi današnji goreči materiali povzročajo izjemno strupene pline. Razveseljivo
je, da je danes na srečo požarov polovico manj a je med njimi več tehničnih nesreč, za katere so potrebni strokovnej-ši posegi in zahtevnejša oprema. Dihalne naprave morajo biti vrhunsko izpopolnjene, da omogočajo hitro gibanje v zaplinjenem okolju ...
Veliko posredovanj gasilcev tudi veliko stane. V letošnjih sedmih mesecih je Gasilska zveza Kamnik porabila že 80 odstotkov načrtovanega denarja za vzdrževanje gasilskih vozil, za gorivo, mazivo ... Občina Kamnik odrine gasilcem, skupaj s požarno takso, 40 milijonov tolarjev letno. Znesek je precejšen. Če pa upoštevamo dejstvo, da so gasilske cisterne v povprečju stare preko 10 let in da je potrebno posodabljati tudi drago tehnično opremo, potem je denarja premalo. Na srečo pridobijo precej denarja društva sama. In vsak tolar gasiska društva obogatijo s prostovoljnim delom. Zbirajo prostovoljne prispevke, pripravljajo prireditve. S tako pridobljenim denarjem obnavljajo društvene domove. Gasilska zveza Kamnik namenja za obnovo domov le mi-ijon in pol tolarjev.
Prejšnji poveljnik Gasilske zveze Kamnik Jože Oblak je dal velik poudarek izobraževanju gasilcev. Člani so usposobljeni za organizacijsko delovanje in za delo s sodobno opremo. Ustrezno so izobraženi vodje skupin, enot ... Z različnimi oblikami izobraževanja nadaljuje tudi novo občinsko .gasilsko vodstvo. Po strokovni izobrazbi članstva in vodstva so nad državnim povprečjem, kar je pohvalno in vzpodbudno.
FRANČEK ŠTEFANEC
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično informacijski center
Tomšičeva 23, Kamnik
tel: +386 1 839 14 70
fax: +386 1 831 81 92
e-mail: infocenter. kamnik@siol. net
http://turizem.kamnik.si
TEČAJ ZA TURISTIČNE VODNIKE PO CARNIOLI
Voditi turiste po Carnioli? Zakaj ne bi tega počel tudi jaz?
Zavod za pospeševanje turizma Blegoš, Lokalna turistična organizacija Kokra in Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik vabijo vse, ki se želite poizkusiti v zanimivi vlogi turističnega vodnika po Carnioli (območje osrednje Gorenjske - loško, kranjsko in kamniško), da se udeležite tečaja za turistične vodnike. Tečaj bo obsegal teoretični in praktični del ter končni preizkus, potekal pa bo od 10. oktobra do 29. novembra 2003, skupno 90 ur.
Cena tečaja je 50.000 SIT na osebo (za vodnike, ki imajo že opravljen tečaj za posamezno območje se cena tečaja temu ustrezno zniža; za bodoče turistične vodnike organizatorji prispevajo 10.000,00 SIT na osebo). Tečaj bo izveden ob prijavi vsaj 20 oseb. Tečaj vključuje: osnove turističnega vodenja, seznanjanje z zgodovino, umetnostno zgodovino, arheologijo, etnologijo in geografijo ter praktično spoznavanje regije na terenu. Za dodatne informacije in prijave se lahko obrnete na:
• Zavod za pospeševanje turizma Blegoš, Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka, tel.: 04/511 23 67,
• e-pošta: zavod. bleqos@skofialoka.si.
• Lokalna turistična organizacija'Kokra, Stritarjeva 5, 4000 Kranj, tel.: 04/238 04 50, e-pošta: info@lto-kokra.si.
• Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, Tomšičeva 23,1240 Kamnik, tel.: 01/839 14 70, e-pošta: int focenter.kamnik@siol.net.
PODJETNIŠTVO - VEČERNA ŠOLA MARKETINGA IN PRODAJE
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občimi Kamnik v sodelovanju z GEA College organizira večerno šolo marketinga in prodaje. Namen izobraževanja je uspešna prodaja, izpopolnitev komunikacijskih spretnosti, osvojitev orodij trženjskega spleta za učinkovitejši nastop na trgu tako doma kot v tujini.
Osnovni cilj je dodatno usposobiti podjetnike, obrtnike in njihove zaposlene za uspešnejše, učinkovitejše in samostojnejše delovanje v smeri doseganja ciljev in vizije podjetja. Izobraževanje bo organizirano v mesecu novembru 2003 v primeru zadostnega števila prijav, zato vse, ki bi radi izpopolnili svoje znanje na podjetništvu, vabimo, da se zglasite v prostorih Agencije za turizem in podjetništvo, kjer so vam na voljo dodatne informacije.
Prenavljanje rojstne hiše generala Maistra
Končno so začeli obnavljati fasado rojstne hiše generala Maistra in prav bi bilo, da bi tudi spominsko ploščo, ki je bila sicer pred leti ponovno postavljena na hišo, obnovili v obliki, kakršna je bila ob slovesnem odkritju v letu 1938. Na srečo jo časopis Slovenec 5. septembra 1938, v katerem je opisana slovesnost ob odkritju, objavil sliko plošče, tako da naj ugibanj, v kakšnem okvirju je bila v tak-
ratnem času, ne bi bilo več.
Kot je poročal časopis Slovenec 5. septembra 1938, je bilo odkritje uvodna svečanost ob priliki Velikega narodnega tabora v Kamniku, 4. septembra 1938, ty ga je organizirala takrat vladajoča stranka JRZ pod pokroviteljstvom ministra in narodnega voditelja dr. Antona Korošca. Po oceni novinarja seje svečanosti udeležilo okrog 7000 ljudi. Po slovesnem odkritju plošče na Maistrovi rojstni hiši na Šutni se je od tam razvil sprevod z narodnimi nošami, gasilci. Slovenskimi fanti in dekleti v slavnostnih krojih ter okrog 250 dijakov počitniškega društva Bistrica, do Glavnega trga. Po maši, ki jo je daroval kanonik dr. Klinar, je sledil narodni tabor, na katerem sta zbranim govorila takratni ban dravske banovine dr. Marko Natlačen in pisatelj Fran Šaleški Finžgar. Govor bana dr. Natlačena je Slovenec objavil v celoti dne 7. septembra 1938, govora pisatelja Franca Šaleškega Finžgarja pa ne.
V Slovencu sta poleg že omenjene slike spominske plošče objavljeni še dve sliki in sicer pogled na množico, zbrano na Glavnem trgu, ter slika angleškega ministra g. Lansburvja v spremstvu generalovega sina Hrvoja Maistra. Angleški minister, ki se je udeležil odkritja, je prišel v Jugoslavijo na pogovore s takratnim regentom Knezom Pavlom na Brdu, kamor je takoj po maši na trgu tudi odpotoval.
Članek posveča odkritju spominske plošče le manjši del sestavka. Od gostov poimensko navaja le bana dr. Natlačena ter oba sinova generala Maistra: Hrvoja in Boruta, od prisotnih organizacij pa Zvezo Maistrovih borcev, Klub koroških Slovencev, Legijo koroških borcev in Zvezo bojevnikov. Omenja še pozdravni govor kamniškega župana g. Nandeta Novaka in slavnosti govor dr. Dominka Žvok-Ija, a brez poudarkov vsebine.
Bolj zanimivo pa je, da izvemo precej več o spominski slovesnosti ob odkritju iz časopisa Jutro z dne 5. septembra 1938. Ker je bilo Jutro glasilo politično nasprotne stranke, ki je organizirala narodni tabor, sej je novinarje omejil le na spominsko slovesnost, medtem ko narodnega tabora, ki se je nato vršil na Glavnem trgu (razumljivo) sploh ne omenja. Članek je kar dolg in najprej izvemo, da je bilo mesto lepo okrašeno in da je prireditev, ki se je začela po prihodu kamniškega vlaka ob 9. uri prenašal v živo tudi radio Ljubljana. Uvodno pesem »Slovenska zemlja« je zapelo prvo slovensko pevsko društvo Lira, nakar je kamniški župan g. Nande Novak pozdravil častne goste: zastopnika kralja general-major Žiko Arandjeloviča, bana dravske banovine dr. Marka Natlačena, poveljnika mesta Kamnika polkovnika Paunoviča in druge goste, med katerimi je bil ob oknih Krat-narjeve hiše tudi že omenjeni angleški minister Landsburv.
Slavnostni govornik dr. Dominik Zvokelj je proslavljal generala Maistra kot odločnega narodnjaka, vojščaka in pesnika. Po stihih iz Maistrove oporoke »Naši mejniki« »Meča ne dajte nikoli iz desnice, naše pravice nikoli iz zenice«,
je bila plošča odkrita. Na konzolo pod ploščo je bil položen lovorjev venec kamniške občine, spominske vence so položili še Zveza Maistrovih borcev, Legija koroških borcev ter Zveza bojevnikov. Klub koroških Slovencev pa šopek iz prekrasnih rdečih nageljnov. Po pozdravih raznih drugih zastopnikov so z enominutnim molkom počastili spomin na nekdanjega generala in njegove borce ter vse borce za svobodo. Prirediteljem in zbranim se je zahvalil sin generala Hrvoje Maister, pevsko društvo Lira pa je z Jenkovo »Molitvijo« zaključilo slovesnost.
V članku je tudi omenjeno, da je vzidana plošča izdelana po načrtu g. Sadni-karja, ki je sam izdelal pozlačeni grb mesta na zgornjem delu kamnitega okvirja. Dr. Niko Sadnikar pa popravlja novinarja, ker se spominja, da je osnovni načrt napravil arhitekt Plečnik, ki je tudi izbral za ploščo podpeški kamen. Kot pa se vidi, tovrstni kamen časovno ni prav obstojen in bo zato treba ustrezno obnoviti tudi ploščo. Spominska plošča je bila ponovno vzidana v letu 1969 z navadno konzolo za obešanje vencev, vendar brez kamnitega okvirja in grba. Originalna konzola pa je ohranjena in shranjena pri dr. Sadnikarju, medtem ko se grb, ki ga je napravil g. Sadnikar iz mavca in ga sam pozlatil, ni ohranil.
Slavnostni govornik ob otvoritvi je bil moj oče dr. Dominik Žvokelj, takrat odvetnik v Kamniku (na sliki iz leta 1938). Ta čast ga ni dolegela samo zato, ker je bil znana družbeno in politično angažirana osebnost ter poleg tega izredno dober govornik na prostem, temveč tudi zato, ker je bil prav v času Maistrovih bojev za severno mejo telegrafist pri Narodnem svetu Slovenije. Zato je poznal marsikatera odločna, pa tudi obotavljiva navodila Narodnega sveta v podporo generalu Maistru. Po vojni je dobil tudi častno priznanje Društva Maistrovih borcev. Za osvežitev zgodovinskega spomina pa še to. V Slovencu je omenjeno, da je v slavnostnem sprevodu sodelovalo tudi 250 dijakov počitniškega društva Bistrica. To društvo je namreč prejšnji dan, 3. septembra 1938, praznovalo 25-letnico svojega obstoja, zato se je zbralo v Kamniku tolikšno število dijakov. Po slavnostnem zborovanju v Kamniškem domu pa so odkrili spominsko ploščo Juriju Japlju na Polčevi hiši v Maistrovi ulici, kjer je bila nekdaj njegova rojstna hiša. Plošča je bila verjetno odstranjena med vojno. Sedanjo ploščo na hiši pa je postavilo Turistično društvo Kamnik leta 1985.
JANEZ ŽVOKEU
\$ te
KMEČKE SKRINJE
Danes si bomo pod vtisom pravkar minulih dnevov narodnih noš ogledali del naše premične kulturne dediščine - kmečke skrinje. Kmečke skrinje so bile skoraj obvezen del opreme vsakega kmečkega doma. V skrajšani obliki bomo tu jtredslavili raznolikost kmečkih skrinj, ki so naslajale po Sloveniji. Gradivo je povzeto po knjigi Slovenska ljudska umetnost avtorja Gorazdd Makaroviča.
Glede na ohranjene primere skrinj na naših tleh se razvoju skrinj lahko sledi od 16. stoletja naprej. Enostavne, tesarske skrinje so služile predvsem za shranjevanje žila, rezljane, intarzirane in poslikane skrinje j)a so skuj)aj z balo, kije bila v njih, predstavljale nevestino doto. Letnice na skrinjah pogosto, jjomenijo leto sklenitve zakonske zveze in začetek razvoja glavne rodbinske veje yia kmetiji.
Poslikane skrinje
Poslikane kmečke skrinje so značilne za Gorenjsko. Glede na oblikovanje sprednje stranice jih delimo na skrinje z arkadnim motivom in skrinje z uokvirjenimi polji. Arkadni motiv je lahko izveden reliefno ali fmje samo naslikan. Pojavlja se različno število arkad ali polj. V Sloveniji so najpogostejše kmečke skrinje s tremi uokvirjenimi polji, pri katerih je srednje polje mnogokrat na zgornjem robu spolkrožnim ali trikotnim, zaključkom jiovišano.
pri pospravljanju podstrehe - morda vas v kolu čaka zaprašeno presenečenje. Predlagamo, da pred odločitvijo o nadaljnji usodi najdbe pridobite strokovno cenitev, ker boste le tako vedeli, kakšno vrednoto so vam zapustili predniki
SAŠA LAVRINC, univ. dipl. inž. arh., konservatorka na ZVKDS OH Kranj
Poslikave zgodnejših skrinj (j 7. stol.) so odvisne od barvil na naravni osnovi, zato je njihova barvitost skromnejša. Na njih prevladuje črtna motivika, najpogosteje geometrijski vzorci na surovem lesu. V18. stol. geometrijskefoslikave vedrio bolj nadomeščajo cvetlični vzorci, geometrijski so le kot dodatek. Mnogim skrinjam so stranice pred j)oslikavo enotno pobarvali. Skrinje iz zadnjega obdobja nastajanja (19. stol) so večinoma barvane, že z oljnimi barvami, kar jim daje večjo barvitost. Le ta je še povečana z različno podlago v poljih in na ostalem delu stranic. Poslikane so s cvetlično in tudi z nabožno motiviko: Zelo redko so na skrinjah naslikani motivi iz vsakdanjega življenja.
Rezljane skrinje
Rezljane skrinje so bolj značilne za meščanski in plemiški sloj, zato jih med kmečkimi skrinjami ne najdemo mnogo. Iz ohranjenih primerov z Ičtnicami je moč sklepali, da rezljanih skrinj na kmetijah ni bilo pred 18. stoletjem. Stranice rezljanih skrinj so praviloma razdeljena na j)olja. Vzorci so večinoma geometrijski, razporejeni
tudi v fjasovih okrog polj. Nekatere rezljane skrinje so poslikane. V Istri in na Tolminskem je ženilovanjsko skrinjopedslavljala rezlja-na skrinja, kije bila v mnogih primerih tudi najbogateje oblikovan kos opreme tamkajšnjih kmečkih domov.
Intarzirane skrinje
Intarzirane kmečke skrinje se v slovenskih krajih [)ojavijo v 18. in 19. stoletja. Najbolj razširjene so bile na Goriškem in Dolenjskem. Stranice skrinj so razdeljene v različno število polj. Prevladujoč in-tarziran motiv v poljih je cvetlični šoj)ek - v vazi ali povezan, veji-
ce, ptiči in rozete. Prostor okrog polj je izpolnjen z geometrijskimi in-tarzijskimi vzorci. Intarzirane skrinje so bile ženitovanjske skrinje ter predstavljajo vrhunec likovnega oblikovanja v kmečkem okolju.
Tesarske skrinje
Izdelava tesarskih skrinj, glede na ohranjene /mmere, sega vl9. stoletje. Tesarske kmečke skrinje se jmjavljajopo celi Sloveniji predvsem kot skrinje za shranjevanje žita, za kar so primerne predvsem zaradi od tal dvignjenega dna. Za razliko od zgoraj naštetih mizarsko izdelanih skrinj, so izdelane brez lepijenja inžebljev. Njihova osnovna knstrukcija so štirje stebri, v katere so vgrajene stranice sestavlljene iz desk, dno in pokrov. Pokrov je pritrjen na lesene tečaje moznike. Skrinje so večinoma nekrašene, le v Prekmur-ju in Halozah, kjer so bile to ženitovanjske skrinje imamo [mmere okrašene z geometrijskimi vzorci.
To je bil kratek, jrregled vrst in značilnosti slovenskih kmečkih skrinj. V muzeju na Zapričah si lahko v živo ogledate nekaj primerov iz naših krajev. Za vsak slučaj jm še poziv k previndosti
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center
Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net
http://turizem.kamnik.si
v rmfy [tt"
KOLEDAR PRIREDITEV
KULTURNI CENTER KAMNIK
Muzejska pot 3, tel.:8317 662, 8317647
e-mail: marko.kumer@auest.arnes.si
Sobota. 20. septembra, ob 10. uri
Malešev otroški likovni salon v Galeriji Mihe Maleša
Preizkusili se bomo v kiparstvu pod vodstvom akademskega kiparja
Mateja Turnška.
Prispevek za material: 500 SIT.
V sodelovanju s ŠTUDENTSKIM KLUBOM KAMNIK Glavni trg 23, tel: 839 73 42
e-mail: kamnik@studentski-klub. com
Sobota. 27. septembra ob 20. uri
Koncert Jazz klasike v okviru cikla »ŠTUDENT IN MUZIKA«, salon gradu Zaprice; nastop tria MEFISTO, ki ga sestavljajo Gregor Kovačič - klarinet, Janez Podlesek - violina, llonka Pucihar - klavir. Gost tria bo kontrabasist Darko Kovačič.
Vstopnine ni!
BO
MLADINSKI CENTER KAMNIK
Šutna 38, Kamnik
GSM: 041/957 609
Od 19. septembra do 3. oktobra
Natečaj: DAN BREZ AVTONJPBILA ...
Pisne in likovne prispevke zbiramo na Mladinskem centru in na pionirskem oddelku Matične knjižnice Kamnik Sobota. 4. oktobra dopoldne Trgovina Gardeno na Steletovi ulici
SVETOVNI DAN ŽIVALI - v trgovini zbiramo slikovne prispevke o hišnih ljubljenčkih in »hrano« za zavržene živali Od 6. do 12. oktobra, od 16. do 18. ure Dom kulture Kamnik
Praznovanje TEDNA OTROKA
in
DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik
Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka,
Od 10. do 12. ure na tel. 839 76 06, GSM 041/ 580 - 818
www.domkulture.ora: e-mail: info@domkulture.ora
petek. 26. septembra ob \9. uri
50. obletnica prve mature v Gimnaziji Kamnik
torek. 30. septembra ob 19.30 W. A. Mozart, FIGAROVA SVATBA
Opera, Komorni orkester Ljubljana Play Opera Tokvo Vstopnina: 2.000,00 SIT
OTVORITEV NOVE SEZONE DOMA KULTURE KAMNIK
V SODELOVANJU S PRIMORSKIM GLASBENIM FESTIVALOM VPIS ABONMAIEV DO I. OKTOBRA 2003
Rezervacije vsak dan od 9h do 14h na telefonu 839 76 06 ali po elektronski pošti infoZdomkulture.org
MAISTROV ABONMA: 10.000 sit
Satirikom Kako se znebiti tujca MGL: Pigmalion Mojteater: Pižama za šest Zijah Sokolović-: Glumac jo glumac Teater 55: Elizabeta je zagreta
OTROŠKI ABONMA: 5000 sit
Lutkovno gledališče Maribor: Pepelka Melita Osojnik: Zgodba o izgubljeni dudi Lutkovno gledališče Maribor: Žogica Marogica Fru-Fru: Moj dežnik je lahko balon Sirova luknjica: Volk in trije kozlički Gledališče iz. desnega žepka: Čarovnica Mica
MLADINSKI ABONMA: 5000 sit
Impro liga: Maestro
Koruzno zrno: Nylon
Pozitiv teater: Dargop
Myra Locatelli: Ledena magnolija
Torpedo Teater: Življenje profesorjev
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si http://www.kam.sik.si »
Torek. 23. 9. 2003. ob 19. uri v dvorani MKK:
Odprtje RAZSTAVE LIKOVNIKOV ZVEZE PARAPLEGIKOV SLOVENIJE ob mednarodnem letu invalidov. Svoja dela bodo razstavili Benjamin Žnidaršič, Branko Rupnik, Željko Vertelj, Jože Tomažič. V programu bo s svojimipesmimi sodelovala Darinka Slanovec, s spremljavo na kitari David Čavševič ter slavnostni govorniki.
Ponedeljek. 6. 10. 2003. ob 18. uri v Veronikini sobi: Pričetek PRAVIH UČNIH URIC s pravljičarko Urško Majo Erazem.
Torek. 7.10. 2003. ob 19. uri v dvorani MKK:
Odprtje razstave Toneta Gosarja: ZGODOVINA ODREŠENJA. V programu sodeluje Otroški mekinjski zborček.
Sreda. 8. 10. 2003. ob 10. uri v Veronikini sobi: Začnejo se igralne ure z BIBAMI in pravljičarko Heleno Sterle. Priporočamo jih za otroke od tretjega leta dalje in niso v organiziranem varstvu.
Sreda. 8. 10. ob 19.30 v dvorani MKK:
Študentski Klub Kamnik organizira potopisno predavanje IRAN. Predaval Vam bo Igor Klašnja.
Torek. 14. 10. 2003. ob 19. uri v dvorani MKK:
V okviru Kamniškega večera vam bo Polde Mihelčič predstavil svojo knjigo ZGODBE OD VČERAJ.
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.   Iz Nove Slovenije
Ob stoletnici fabrika na boben ali kje je bogati stric iz Amerike...?
T'edin nas je pred vhodom v nekdanji ponos podalpske občine tovarno pohištva, ki so jo pred32 leti svečano odpirali in kije nadaljevala stoletno tradicijo Remčeve pohištvene industrije na Duplici (prihodnje leto lxi stoletnica Bohovče-ve parketame na Duplici), pozdravila velika osmrtnica, iz katere zvemo, da je v 99. letu starosti umrla mlada hčerka Ambienti, d(olžni) o(krog) o(krog) (12: 9. 1904-5.9. 2003) in da si je kljub vsem naporom delavcev, da bi jo ozdravili, materi SRD-U (beri Slo i ■enskt i razvojna družba dli država) uspejo rešiti se omenjene hčerke, da bo lažje odkorakala r lil - in odgovarjala! Pogreb bo objavljen r I rudnem listu RS. Pravijo, da jih je potegnil tudi »bogati« stric iz Amerike. Iz zanesljivih virov pa smo zvedeli, da so si posamezniki že vnaprej potihem izgovorili kar lepo dediščino, da
se ne bi kasneje žalujoči delavci preveč prepirali zanjo...
jPJ a gredo poleg omar in sto-RJlov danes težko v [>romet tudi tuhinjske Micike, nam zgovorno pričajo veliki transparenti po Kamniku, da Tuhinjci Miciki še vedno iščejo moža. Zalo bodo sredi dnevov narodnih noš v Hočevarjevem pruhu pod Kostavsko planino spet ponovili licitacijo. pardon veseloigro, da bomo malo pozabili na žaloigro ob Korenovi cesti...
& icer pa je župan Tonti te Cfdiu ob otvoritvi asfalta proti Andešu, kot se je poimenoval i k >/ i oštir na Starem gradu (s čimer pa potomci slavnih grofov Andechsov ne bodo preveč zadovoljni), objavil veselo novico, do je občina po težki spomladanski bitki z opozicijo le uspela zavzeti Jrrvega izmed treh vrhovi temelji zanje so izborjeni v občinskem proračunu). Pri tem
j?a je pozabil s seboj vzeti poleno, ki sta ga namesto slavnostnega traku prežagala z oštir-jem. Menda jih ima na občini že toliko, da se mu ni bati hude zime. Sedaj pa čakata občino in župana še dva nič lažja vrhova -Zakladna Veliki planini, nekateri mu raje pravijo vreča brez dna, in osvojitev Malograjskega hriba po doslej še neosvojeni poti -skozi rov...
Potem, koso letošnje poletje lastniki snoviškega tonfa bolj potihem kar krepko dvignili cene za namakanje, pa Vase-narji spodaj za kovačijo vodo iz zdravilnega vrelca nudijo kar za »bohlonaj«. Ob pipi so sicer postavili »pušco«, da bi vanjo kanil kak tolar ček za vzdrževanje lepo urejene enosmerne ceste. Vendar se na to malokdo spomni. Tudi taki iz sosednjih občin, ki pridejo po vodo kar s stolilrskimi sodi...
Krištofov Pepe II.
Prava kritika je zasnovana na znanju in dokazih
V Občanu z dne 24. julija 2003 seje Milan Windschnurer na široko razpisal na najino repliko o TIGRU objavljeno v istem glasilu. Spravil seje na avtorja članka z osebnimi pridevniki češ. da je bil prvi kot zdravnik na Hrvaškem (v NI)/D in drugi, daje bil »verjetno po pisanju tednika Družina«, svoječas-no čelo sodelavec t dl>e. Četudi bi bil, se lega ne bi sramot 'al, kdor je delal v mejah zakona in ustave. Tudi danes je po tej logiki uslužbenec SOV-e diskreditiran agent. Ne bomo si pisali biografije,, vsak je bil na svojih okopih, Čeprav nasprotna stran še vedno vztraja, daje bila na j/ravi strani. Tako trdijo tudi tisti, ki obujajo TIGRA in si hočejo po 60-ih letih pripeti značko pobudnika narodnega uporaaprila 1941. V času. ki ga živimo, si sedanja oblast piše svojo zgodovino, tako kakor njej odgovarja. Nama, ki ugovarjava
. tem resnicam, pisec članka še ni odgovoril na zastavljena vprašanja. Iz sporne teme je presedlal na osebne žalitve in je dr. Sadni-karja premestil med 1 istaše. A. Konda />a je razporedil na podlagi tednika »Družina« med I I )B ovce. ki naj bi svoječasno preganjali tudi Tigrovce. Takšno nakladanje pa je po čl 12, i slovenskega kazenskega zakonika kaznivo. V kakšno zablodo pade človek, ki se hoče z vso silo populistično uveljaviti, da uporabi besede in stavke, ki v tej zadevi nimajo nobene zveze. V družbenih odnosih demokracije moramo sj>rejemali kritiko, četudi ni po gOdufisebi ali stranki integritete.
V zadnjem prispevku sva zapisala, da na to temo ne bova več odgovarjala, saj končno Kaminski ()bčan ni politični list, je le informator lokalnega pomeria, ne pa, da se preko njega posamezniki politično izkaš/jujejo na drugače misleče. V lakih primerih se tistim, ki se upirajo nasprotnim trditvam, naprti vse slabo, da se oseba javno diskreditira. Ko pa nestrpnost prekorači meje človeškega dostojanstva in žalitve je vsake teniške igre konec. Pred leti je pok. Štele}. (Kamničan) iz Ljubljane pO krivici oblatil A. Konda v Kamniškem < )bčanu. Ko sem ga povabil na pogovor pred tožbo, da mu razkctžem vse moje'personalne listine, se mi je j/ismeno ojmtvičeval. Ni j>a imel toliko krščanske etike, da bi se mi opravičil prek Usta, v katerem me je oblatil. Enako sem doživel opravičilo M. Mnhiča iz An/brusa, ki me je osiral v tedniku »Družini« in se mi je telefonsko opravičil za žalitev. Tudi on ni imel jHiguma. da bi napisal v istem listu, da preklicuje zapisane besede, ki so gnusoba gospodu. Tudi Milana poznam, pa ga vabim na kozarec vina in malico, da mu dokažem z listinami mojo plodno življenjsko pot, za katere dela sem si zaslužil blokovsko delavsko stanovanje.
Spotika se obrne, da sem jaz N. Sadnikar služil v NDTI. Vprašam ga, kaj je bilo v tem jtregrešnega, če sem zdravil bolne in tolažil zapuščene, tako kol mi to nalaga Hipokrato-
va zaobljuba. Zbežali sem moral v deželo, ki je bila bližje Sloveniji kot Nemčija. Tudi tu so me sovražniki zasledovali, zato sem postal partizanski zdravnik od Posavine do Jadrana. V okviru mojih moči in znanja sem reševal človeška življenja ne glede na narodnost in vero. Milan pa mi to očita kot edini Kamničan, za'rneslo sem se razdajal, poveličeval njegovo ime in mu še danes posvečam vso zgodovinsko skrb, da sem delal za NDH. Vi v tejpolemiki sploh ne odgovarjale na pričevanja in dokaze. Bahati pa se znate, ko na koncu pišete koliko vaših somišljenikov odobrava to izjemno »znanstveno«polemiko o Tig-rovcih. V dokaz bi vsaj nekaj priimkov napisali!
Drživa se rimskega pregovora »SI TACU-ISESS-PHILOSOPHUS MANSISSES.« Ta stavek, pa si prevedite sami.
Dr. NIKOLAJ SADNIKAR Jur. ALOJZIJ KONDA
S tem pismom se polemika glede organizacije TIGR zaključuje, saj so se pisci v našem časopisu oglasili vsak že jjo trikrat. Nadaljevanje razprave o »žgoči« temi organizacije Tigrpa prav gotovo sodi na drug naslov.
Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ
Ropota in smrdi, tudi po brezbrižnosti do ljudi in okolja
Bilje resnično lep sončen in nadvse miren dan. Čist zrak in nobenega pretiranega hrupa. Dokaj nenavadno za Perovo in Bokov-nik ter okolico.
Mislim, daje zloglasna prej Titanova zdaj Cimosova livarna imela kolektivni dopust, ki je žal trajal samo nekaj dni.
Potem je zopet zaropotalo, zasmrdelo ne j)0 sanaciji, vendar po brezbrižnosti do ljudi in okolja.
V okviru sanacijskega postopka za livarno jejrrišlo do izboljšave samo pri zmanjšanem izpustu prahu v okolico, vendar se poleg hrupa, smradu pojavljajo še močne vibracije, ki jih občutijo najbližji stanovalci.
Stanje glede hrupa je zelo slabo, pojavlja se skozi cel dan in za nagrado še skozi celo noč. Potem imamo še smrad, ki na, srečo''prihaja v intervalih in nam onemogoča zračenje stanovanj. Smrad se imenuje formaldehid.
Neprestano vdihavanje formaldehida, če-jirav v minimalnih koncentracijah, povzroča slabo počutje (pobitost, brezvoljnost, zmanjšana vitalnost) ter bolezenske sjjre-mernbe - v tem primeru raka. Najhuje so prizadeti telesni sistemi, ki so odvisni od preskrbe s kisikom: možgani, srce in pri nosečnicah plod.
Do 30. 09. 03, ko se sanacijski rok zaključi, upam da bodo tudi drugi ljudje opozorili nase in na svoje človeka vredno življenje.
KATJA MIHELČIČ in sosedje Titana
21. septembra referendum o odpiralnem času trgovin
Na tem referendumu to nedeljo bomo lahko glasovali za predlog, da bodo trgovine ob nedeljah zaprte. S tem bomo pomagali trgovkam, da bodo tudi one lahko preživele nedelje s svojimi družinami. Kdor se bo odločil, da bo glasoval za takšno rešitev, bo na glasnovici obkrožil Za!
»Zgodba o uspehu« na kredit
Letos je vladna koalicija zabeležila »nov uspeh«, saj je zunanji dolg Slovenije presegel 10 milijard ameriških dolarjev.
Pri tem zadolževanju je najbolj nevarno hitro naraščanje. Medtem, ko je znašal celotni zunanji dolg Slovenije v letu 1997 še znosnih 4,1 milijarde dolarjev, se je do sedaj povečal dvain-polkrat. Obseg zunanjega dolga za celo državo si je težko predstavljati, zato je najbolj zgovorno, če povemo, da znaša zunanji dolg na vsakega Slovenca, torej tudi na vsakega občana naše ob-
čine (od zibelke do groba), 5116 ameriških dolarjev oziroma, 1,064.895 tolarjev. Povprečna slovenska družina (ona, on in otrok) je torej v tujini zadolžena'za avto srednjega razreda, recimo za golfa.
To so skrb vzbujajoči podatki, o katerih se v javnosti ne govori veliko, vladna koalicija (LDS, ZLSD, DeSUS,..) pa vseskozi, z monopolom nad ključnimi mediji, preusmerja pozornost stran od teh gospodarskih indikatorjev. Slej ko prej se bo potrebno resno spoprijeti s tem visokim dolgom, za katerega so odgovorni prav tisti, ki so že desetletje na oblasti. Ves ta čas se mnogokje izjemno slabo gospodari, povrhu vsega se kupujejo še nepotrebne stvari, kot na primer razkošno vladno letalo in hangar zanj, predragi avtomobili, dopuščajo se astronomske plače vodilnih v podjetjih v pretežno državni lasti, izplačuje se nad 40 milijard tolarjev letno za večinoma privilegirane pokojnine in invalidnine itd.
IZ OO NSI KAMNIK
Prometna varnost v prvem polletju
RELATIVNO UGODNA OCENA
Na kamniški policijski postaji so pri ocenjevanju stanja prometne varnosti na naših cestah v prvih šestih mesecih ugotovili, da seje stanje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem precej izboljšalo. Za podrobnejše podatke smo zaprosili Jožeta Ivkoviča, komandirja policijske postaje Kamnik.
Povedal nam je, da se boljše stanje kaže že v podatku, da so letos naši policisti v prvem polletju obravnavali za desetino prometnih nesreč manj kot lani v istem obdobju. Policisti so bili na krjau 229 prometnih nesreč, v katerih pa ni bilo nobenih žrtev, medtem, ko sta lani v tem času na cestah umrli dve osebi. Telesne poškodbe, predvsem lažje, je dobilo 112 udeležencev.
Na izboljšanje prometne discipline naj bi kazal tudi podatek, da so policisti letos napisali za dobro petino manj predlogov sodniku za prekrške in kar za 40% manj denarnih kazni kot lani. Največji delež denarnih kazni se še vedno nanaša na prekoračitev dovoljene hitrosti, kar kaže na to, da je neustrezna hitrost še vedno eden izmed poglavitnih vzrokov prometnih nesreč. Med ostalimi vzroki pa se pojavljajo neupoštevanje prednosti in nepravilni premiki.
Zanimiv je tudi podatek, da so še nesreče z najtežjimi posledicami dogodile na cesti Mengeš - Duplica - Šentrupert, čeprav jih je bilo za 6% manj kot lani. V 48 prometnih nesrečah na tej cesti so bili huje poškodovani trije udeleženci, 33 udeležencev pa laže. Na tej cesti so bili med najpogostejšimi vzroki nesreč izsiljevanje prednosti ter nepravilna stran in smer vožnje. Na tuhinjski cesti, kjer se je zgodilo 34 nesreč, kar je za 40% manj kot lani, pa je glavni vzrok vožnja z neprilagojeno hitrostjo. Policisti so zbrali tudi podatke o gibanju prometnih nesreč po posameznih dnevih v tednu. Največ nesreč se je zgodilo v petkih, najtežje posledice pa so dobili udeleženci ob sobotah. Zaradi prometnih konic se je največ nesreč zgodilo med 13- in 15. uro.
Da vozniki vendarle bolj upoštevajo jireclpi.se o vožnji s trezno glavo, kaže tudi podatek, da je bilo v prvem polletju v prometnih nesrečah udeleženih 19 alkoholiziranih voznikov, kar pomeni za slabo petino manj kot lani v istem času. Pa navzlic temu ne moremo biti ravno ponosni na podatek, da je bil še vedno vsak 12. udeleženec v prometni nesreči pod vplivom alkoholnih hlapov.
Z namenom, da bi v prihodnjih mesecih še izboljšali stanje na področju prometne varnosti, bodo policisti s preventivnimi akcijami nadzora prometa nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih. Se posebej bodo nadzor ob koncu tedna poostrili na poleg že omenjenih cestah tudi na kam-
niških ulicah. Posebno pozornost bodo tudi v jesenskih dneh, ko se zaradi vremena spremenijo tudi vozne razmere, posvetili kolesarjem, voznikom koles z motorjem in motornih koles.
Na zadnjih sedežih varnostni pas pripne le vsak tretji potnik...
Ker so policisti v zadnjem času že izvedli nekaj kontrolnih pregledov o tem, kako vozniki spoštujejo predpise o uporabi varnostnih pasov v avtomobilih, smo komandirja povprašali, kakšni so bili pni rezultati teh pregledov.
Povedal je, da so policisti pri nekajdnevni kontroli uporabe varnostnih pasov pri semaforju na Duplici ugotovili, da je biio privezanih okrog 85% voznikov, voznik in sopotnik sta bila privezana v 75% primerih. <Že-prav je obvezna uporaba varnostnega pasu tudi za potnike na zadnjih sedežih, so policisti ugotovili, da je ta predpis upoštevala le ena tretjina potnikov. Nekoliko boljši je bil rezultat pri kontroli prometa na tuhinjski cesti na Vrhpolju, kje so našteli 39% privezanih potnikov na zadnjih sedežih.
Zato ne bo odveč ponovno opozorilo, naj dosledno uporabljamo varnostne pasove, pa ne le zaradi tega, ker nam tako nerekuje zakon in da bi se izognili kazni, pač pa preetvsem zaradi varovanja naših življenj.
FRANC SVETELJ
Ureditev katastra divjih odlagališč v občini Kamnik
Zavedamo se, da je varovanje okolja kompleksen problem, ki ga ni mogoče rešiti hitro in enostavno. Čeprav je o problematiki varovanja okolja sprejetih kar 264 zakonskih aktov in predpisov, ostajajo v večini žal le mrtve črke na papirju.
Ob le pridobitniškem razmišljanju lastnikov velikih in manjših industrijskih obratov, neodgovornih posameznikih, ob nedoslednem in neučinkovitem delu inšpekcijskih služb,,se poraja bojazen, da se bomo zadušili v lastnih odpadkih.
Zeleni Kamnika bi z akcijo ugotavljanja, evidentiranja in z opozarjanjem na divja odlagališča radi predvsem:
• uredili kataster divjih odlagališč v občini Kamnik (vnesli mesta v zemljevid in priložili še sliko)
• nenehno opozarjali pristojne občinske službe (oddelek za okolje in prostor ter inšpekcijske službe) na problem posameznih lokacij
• s pristojnimi občinskimi službami, krajevnimi skupnostmi, raznimi društvi, družinami, skratka z vsemi zainteresiranimi, očistili in sanirali divja odlagališča
• zagotovili, da bi očiščeno ostalo čisto; stalno dopolnjevali podatke
• vplivali na razmišljanja in zavest vseh občanov in v končni fazi .tudi odkrivali onesnaževalce ter jih preko inšpekcijskih služb predlagali v kazenski postopek.
Zavedamo se, da smo verjetno zagrizli v kislo jabolko, da si bomo nakopali jezo marsikaterega nevestnega »packona«, toda zavedati se moramo tudi, da smo planet Zemljo prejeli k v neškodljivo uporabo oziroma na posodo od naših zanamcev, ki jim ga moramo neokrnjenega vrniti.
Prepričani smo, da je med nami vedno več osveščenih ljudi, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo.
K sodelovanju želimo privabiti vse ljubitelje čiste narave: člane planinskega društva, lovskih in ribiških družin, člane vzgojno izobraževalnih organizacij in njihove mentorje, gozdarje in vsakega posameznika posebej, ki mu ni vseeno, v kakšnem naravnem okolju živimo.
Z veseljem vas vabimo k sodelovanju. Lahko nas pokličete na tel.: 839 10 01 ali 839 19 50, nam pišete na naslov: Zeleni Kamnika, p.p. 9 ali na e-naslov: zelenikamnika@email.si
Ponosni pa smo tudi na novo postavljeno spletno stran http://users.volja.net/zelenisi/, kjer bomo sproti objavljali tekočo problematiko v zvezi z onesnaževanjem okolja. S pomočjo vseh krajanov bomo lažje odkrivali, opozarjali in upamo tudi uspešno razreševali okolje varstveno problematiko.
Predsednik Zelenih Kamnika MIHA PROSEN
SREČNO, ZLATOPOROČENCI!
Priča smo številnim slavjem, ko zakonski pari proslavljajo 50 let skupnega življenja - zlato poroko.
Društvo upokojencev Kamnik takšnim izrednim dogodkom posveča še posebno pozornost. Nekateri tako pomembne obletnice proslavijo v ožjem družinskem krogu, nekateri pa jih na povabilo društva proslavijo na naših rednih družabnih srečanjih.
V juniju smo tako sprejeli v naši sredini zakonska para Katjo in Alojza Ahčina iz Porebra 8, ki sta se poročila 9. maja 1953, ter Kristino in Petra Urankarja iz Kamnika, Kebetova 16, poročila sta se prav tako 9, maja 1953, torej na sam dan zmage.
V septembru sta praznovala zlatoporočenca Rezka in Pavel Gerbec iz Sidola 5, poročena 16. maja 1953.
Vsi so bili toplo pozdravljeni in deležni posebnega glasbenega pozdrava in skromne obdaritve. Na ubraneviže harmonike so še zaplesali, pevci pa so zapeli posebno njim namenjeno pesem.
STANE SIMŠIČ
Zlatoporočenca Rezka in Pavel Gerbec iz Sidola.
Zakonca Kati in Alojz Ahčin (desno) ter zakonca Kristina in Peter Uran-kar (levo) sta v naši sredini proslavila jubilej zlate poroke.
Varstveno delovni center Sožitje sprejel pet novih varovancev
Oskrbovanci v VDC v nekdanji osnovni šoli na Lokah si kar sami pripravijo malico...
Kot nam je povedala Metka Hribar, predsednica društva Sožitje, je na podlagi koncesijske pogodbe v varstveno delovni center na Lokah, katerega ustanovitelj je naše društvo, prišlo pet novih varovancev. Tako je sedaj osemurne oblike varstva in zaposlitve deležnih skupaj sedemnajst varovancev z območja naše občine. Zanje pa skrbijo štirje zaposleni s polnim in eden s polovičnim delovnim časom.
F. S.
Ura za kulturo!
gledališki abonma
Joseph Kesselring: Arzenik in stare Čipke / črna komedija, Gledališče Koper 1
Gregorv Burke: Gagarinova pot
politična komedija, SNG Drama, Ljubljana';
Peter S. Roselund: Nemogoči
Otrok / črna komedija, SSG TrsU
Ronald Harvvood: Na čigavi strani
drama, Mestno gledališče Ljubljansko
Tone Partljič: Čaj za dve
komedija, Drama SNG Maribor
VVitold Gombrowicz: Ivona -princesa Burgundije / komedija, Prešernovo gledališče Kranj
ai'>otimu03>04 koncertni abonma
Ana Pusar Jerič - sopran Andreas Woyke - klavir •
Slovvind
sToP - Slovenski tolkalni projekt Komorni zbor Ipavska
Arcadia Trio
R. Gepp - klavir G. Košuta - violina M. Mlejnik - violončelo
Simfonični orkester Domžale -Kamnik
vpisovanje abonmajev
Od četrtka, 18. septembra do sobote, 27. septembra.
Vpisovanje bo potekalo v pisarni Kulturnega doma Franca Bernika Domžale (Ljubljanska 61, vhod z dvorišča, kletni prostori) in sicer vsak dan od 10.00 do 12.00 ure ter od 16.00 do 18.00 ure (ob sobotah samo dopoldne).
Info:
• brošura: Urekulture
• e-mail: into@kd-domzale.si •telefon: 01 /722 50 50
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
PD Bajtar
na Veliki planini
Skrbijo, da se na planini vedno kaj dogaja
S 14. spominskim pohodom sredi avgusta, tokrat na Kokrs-ko sedlo, so člani Planinskega društva Bajtar na Veliki planini počastili spomin na svojega dolgoletnega predsednika, alpinista in gorskega reševalca Miha Habjana-Mihola.
To je bila samo ena izmed številnih letošnjih akcij tega delovnega planinskega društva, katerega člani imajo od jeseni do poletja na skrbi tudi številne pastirske stanove na planini.
O tem smo se nedavno pogovarjali s predsednikom društva, ali kot tej funkciji rečejo bajtarji, županom Velike planine Marjanomfohlinom in tajnikom Mirom Šuštarjem. Letošnjo pomlad so najprej sodelovali v čistilni akciji na planini, okrog 40 udeležencev je nabralo kar za 3 kontejnerje različnih odpadkov. Sodelovali pa so tudi pri čiščenju vodnjaka. S predstavniki občine in pašne skupnosti so se dogovorili, da bodo sodelovali tudi pri sofinanciranju nasutja ceste do parkirišča v Mačkinem kotu. Pravijo, da so potem, ko sta vodenje pašne skupnosti prevzela predsednik Lojze Jagodic in tajnik Janez Gradišek, še okrepili medsebojno sodelovanje pri urejanju problemov na planini.
Poleg akcij in planinskih pohodov (pred dnevi so odprli dvodnevno veliko turo na vrh Golice), so bajtarji znani tudi po prirejanju številnih prireditev na planini, od Pastirčkovih iger, pustnega smuka, kresovanja in podobnih prireditev.
Kot je povedal Marjan Pohlin, ki je vodenje 75 bajtarjev v društvu prevzel letošnje leto, tudi v času zimske sezone in takrat, ko pastirjev in živine ni na planini, bajtarji poskrbijo, da se na planini vedno kaj dogaja in da bo planina ohranila svoj pomen in podobo, ki si jo zaradi enkratne lepote tudi zasluži...
F. S.,
Kamničani že drugo leto prvi na kmečkih igrah v Cezsoči
Za nagrado spust po Soči
Nedavno so bili v Čezsoči 18. kmečke igre. Končni zmagovalci so bili že drugo leto Kamničani. Hitri so bili pri sušenju in spravilu sena »po bovško«.
Kmečke igre je pripravilo Turistično društvo Čezsoča. Pomerile so se ekipe Kamnika, Nadiš-kih dolin, Livka, Banjščice, Podkorena in Čezso-če. Številni obiskovalci so si lahko ogledali bovške etnološke posebnosti, stara kmečka opravila, prehranjevalne navade.
Lovci Kamnika in Čezsoče so pobrateni in tako je prišlo tudi do sodelovanja obeh turističnih društev. Lansko in letošnjo kamniško zmagovalno ekipo so sestavljali: Marjan Osol-nik z Brezij, Stane Osolnik z ženo Anico z Velike Lasne ter Miha Brleč z ženo Tilko iz Zgornjih Palovč. Lani in letos so bili nagrajeni s" spustom z raftingompo reki Soči. Dobili so še pet litrov vina, torto in hlebec domačega obstojnega sira.
Zmagovalno kamniško ekipo so na kmečkih igrah v Čezsoči sestavljali (od leve proti desni): Stane Osolnik, Miha Brleč, Anica Osolnik, Tilka Brleč in Marjan Osolnik.
Pastirski praznik na Menini
TUDI LETOS MAŠA PRI OLTARNI PEČI
Avgustovsko soboto se je na Menini planini zbralo veliko ljudi, ki so se udeležili maše pri Oltarni peči, to je ob skali, obrasli z visokimi smrekami, med Li-movsko planino in Bibo, ki stoji na meji med Štajersko in Kranjsko.
Starejši ljudje vedo povedati, da so njihovo živino nekdaj strašili zli duhovi, ki so se skrivali pojgozdovih Limovske planine, zato so zbrali denar za mašo, ki jo je ob skali, od takrat imenovani Oltarna peč, daroval takratni župnik. Od takrat dalje je mir na planini. Lani se je pašna skupnost Špitalič odločila obuditi nekdanjo navado in tako je bila lansko leto po dolgih letih ponovno maša pri Oltarni peči. Tudi letos je bila; za zdravje živine, drobnice, konjev ter pastirjev, ki pasejo na planini, in pohodni-kov, ki radi prihajajo na Menino, jo je daroval Izidor Pečovnik-Dori, župnik iz Berlina, ob so-maševanju Franca Hočevarja, župnika iz Špitaliča, in Mihaela Kališnika, dosedanjega župnika v Zg. Tuhinju. Ob tej priložnosti je gospod Dori blagoslovil na novo postavljeni križ. Poudaril je simbol križa, Kristusovega in z njim našega vstajenja, pomen planine, kjer smo pravzaprav bliže nebesom, in širine ter odprtosti naravne »katedrale«, ki naj daje vzgled, kako moramo biti odprti na vse strani in za vse ljudi, ne glede na narodnost ali barvo kože.
Gospod Dori že osmo leto službuje v Berlinu, kjer je župnik v slovenski, pa tudi v nem-
ški župniji. Iz. lastnih izkušenj dobro ve, kako je v milijonskem mestu pomembno druženje in razumevanje med ljudmi, prav tako pa je pomembno, da se med seboj družijo ljudje v domačem kraju, v domači župniji, se udeležijo svete maše, po njej pa si vzamejo čas za pogovor in razvedrilo.  Poudaril je: »Sveta maša, kjerkoli ali kclajkoli se obhaja ali daruje, je najvišja oblika zahvale človeka Bogu. Tako čuti človek, ki izhaja iz krščanske tradicije. Včasih se vprašamo, ali je še vedno tako. Prav gotovo, vendar zmore človek v sodobnem času te zaključke potegniti skupaj z drugimi besedami, čutenji in izkustvi. To moramo priznati, potem nam sveta maša postane znova sedanjost, nujnost, brez katere kristjan ne more živeti polnosti svojega življenja. Sedanjost je najvažnejši trenutek, ki ga današnji človek ne sme zamuditi. Tu mu lahko veliko pomaga ravno sveta maša, ki se vsak dan daruje v domačih krajih za vse ljudi. Nekaj posebnega je daritev svete maše v naravi, na tako lepem kraju, kot je Menina, kjer kraj bogoslužja ni omejen z zidovi, kjer si podajo roke ljudje z vseh vetrov, kjer sta si nebo in zemlja bližja in je tudi naše občutenje bolj pristno, domače.« Hkrati pa je ljudem položil na srce, da si morajo vzeti čas zase, za družino, za prijatelje, za druženje: Vsako novo poznanstvo,
Maše na Menini so se udeležili stari in mladi, med njimi Janko Klemen iz Bele (na desni).
vsak nov stisk roke, vsak nasmeh in prijazna beseda nas bogati in nam daje moč za življenje, saj vsak dan znova živimo v večji telesni m duhovni nevarnosti. Zahvalil se je tudi prizadevnim organizatorjem in vsem, ki so sodelovali pri pripravah, pevcem Savinjskega okteta, ki so s svojimi ubranimi glasovi polepšali bogoslužje ter vse navzoče povabil, naj darujejo za potrebe obnove podružnične cerkve sv. Miklavža v Beli in za vzdrževanje ceste na planino.
Sodelovali so tudi člani Ko-njerejskega društva Tuhinj, ki so s konji pospremili duhovnike do Oltarne peči in poskrbeli za prevoz z zapravljivčkom. Po ma-šj pa se je pri ovčarski staji ob zvokih ansambla bratov Dob-rovnik v sproščenem in prijateljskem vzdušju odvijal letošnji pastirski praznik na Menini.
MARINKA MOŠNIK
iwjr*im.mmwvwi-, 1 >«»*
Mašo pri Oltarni peči je ob somaševanju Franca Hočevarja in Mihaela Kališnika daroval Izidor Pečovnik - Dori, župnik iz Berlina
NA PLANINI LUŠTNO JE ...
Muhasto vreme
Letošnje poletje je bilo na splošno zelo suho in toplo. Tako je bilo večinoma tudi v planinah, vendar je bilo tam vseeno več padavin. Te so padle običajno med nevihtami. Ena takšnih neviht je bila tudi 17. julija, hoje na planini padlo kar nekaj toče in se je občutno ohladilo, čeprav samo za kratek čas.
Večina turističnih obiskovalcev se sploh ne zaveda, da je Velika planina s svojimi tisoč petsto metri nad morjem že v takem višinskem pasu, da so lahko spremembe vremena zelo hitre in velike, Ko sije sonce, je toplo, skoraj vroče. Če se pa skrije za oblake in zapiha veter, pa lahko temperatura oziroma občutek mraza (= odvod toplote od telesa) v nekaj minutah pade tudi za deset in več stopinj. Zato je nujno tudi na tak, na prvi pogled povsem nedolžen obisk planin, vzeti s seboj ustrezno opremo. Veliko je bilo letos tudi na Veliki planini, tresli od mraza, predvsem otrok, ki jim starši niso zagotovili ustreznih oblačil.
Varuhi reda in miru
• Nekaterim se ne da dopovedati, da je dostop na Veliki planini dovoljen predvsem peš, samo izjemoma z motornim vozilom. Zalo je bilo v preteklih letih precej »divjih« voženj. Tudi takih, da so se »turisti« s terenskim vozilom pripeljali na platiino.se1 ob njem slikali in se nato odpeljali nazaj. Letos je bilo tega precej manj, čeprav si nekateri še vedno domišljajo, da se lahko kdorkoli in kadarkoli pripelje z avtomobilom, do kamor gre. Za to so v veliki meri poskrbeli policisti na konjih, ki so kar precej redno obiskovali planino in predvsem opozarjali na kršitve, po potrebi pa tudi »zaračuna-
Policista na konjih med opravljanjem svojega dela na Veliki planini ,
li«. Tako je bilo tudi precej manj praviti.Za to bo potrebno spre-neupravičenih voženj, čeprav meniti nekaj v glavah kršiteljev, vseh še dolgo ne bo možno od-   pa tudi drugih.
Voda na Planini
Za vzdrževanje osnovne higiene in izdelavo mlečnih izdelkov, pa tudi - za osnovno preživetje, je nujno potrebno dovolj zdrave, čiste vode. To na Veliki planini daje majhen izvir pod Gradiščem, katerega voda se od jeseni pa do poletja zbira v štirih cisternah s skupno kapaciteto precej manj kot 200 m3., tako da je nato lahko uporabljajo pastirji. Ti so po vodo morali v preteklosti hoditi naprej do nekaj »steni«, kar je bilo ob slabem vremenu, zlasti pa za starejše naporno. Zato SO \odo zemnih ceveh napelja planini, tako da so skupile pipe za več stanov. Naslednja stopnja oskrbe z. vodo, ki se je že začela, je pipa pri vsakem posameznem stanu, obljudenem, predvsem pa izgradnja vsaj še ene
Korita za napajanje živine
po podli po vsej
Sedaj je večina pip ograjenih, da ne more živina do njih (ne pa turisti) in oddaljenih od stanov, tako da morajo nekateri nositi vodo tudi po več desetih metrov daleč
dovolj velike cisterne. Pipa pri posameznem obljudnem stanu pomeni tudi,boljši nadzor nad porabo vode, saj jo je letos, tudi zaradi nekontrolirane porabe s strani raznih obiskovalcev (kopanje oziroma umivanje psov, napajanje konjev, puščene odprte pipe in podobno), kar tudi omogočajo skupne,, od stanov preveč oddaljene pipe, zmanjkalo. Zato so jo za pastirje pripeljali gasilci in jo je bilo možno natočiti iz. pipe samo ob določenem času, vmes pa je bila zaprta.
Krave se pa morajo zadovoljiti z vodo iz »luž« - lokev, ki jih neposredno polni nebo. Tudi pri tem je narejen korak naprej k bojšim higienskim pogojem. Lokve so že pred časom začeli postopno ograjevati, tako da krave ne morejo po njih broditi in izvajati »neposredne menjave« -voda pri gobcu noter in zadaj sočasno ven - ampak pijejo vodo iz lesenih korit, ki se po ceveh napajajo iz. lokev.
Velika planina na avstrijski TV
V oddaji avstrijske televiziji »Dober dan Koroška« je bil v nedeljo, 10. avgusta, na avstrijskem regionalnem TV programu, na slovenski TV pa v ponedeljek popoldne in v torek dopoldne, prikazan tudi prispevek o Veliki planini, ki so ga posneli v četrtek, 7. avgusta. Tega dne je ekipa avstrijske TV prišla na Veliko planino z gondolo in nato v pastirskem naselju posnela utrinek pastirskega življenja, začinjen s staro pastirsko nošo. V komentarju k posnetemu so Veliko planino imenovali »najlepši kotiček pod soncem« in »najbolje ohranjeno pastirsko naselje v Evropi« ... Upajmo, da bodo naši pristojni doumeli to ugotovitev in bolje in bolj stimulativno poskrbeli tudi za ohranjanje tega »najlepšega kotička« tudi s stimulacijo za ohranjanje avtentične arhitekture - ovalnih pastirskih stanov.
Ceste po planini
V urbanističnem načrtu Velike planine ceste za avtomobile do vsake turistične koče niso bile vrisane, saj je (bil) eden od osnov-niii namenov ohraniti planino čim bolj prvobitno, mirno in čisto. Toda čas gre zapre j in nekateri se ne morejo več sprijazniti, da se ne bi pripeljali skoraj povsod z avtomobili za asfaltne ceste - do vsakega vikenda mora biti cesta! Te se sedaj delajo bolj stihijsko in običajno brez vseh potrebnih dovoljenj po lliniji najmanjšega odpora in najmanjših trenutnih stroškov, kar pa dolgoročno ni v redu. To lepo kaže tudi trenutno uporabljana dovozna cesta po Veliki planini iz Mač-kinega kota, ki je bila zgrajena bolj »na približno« in sedaj že gradijo novo... Kakor da imamo zemlje preveč, saj vsak kilometer 5 m široke ceste pobere pol hektarja pašnika, gozda... Sanacija opuščenih »cest« nam pa ne gre ravno najbolje od rok, kar lepo dokazujejo razrite površine »ceste« z Gojške na Veliko, ki še po več kot desetih letih niso sanirane.
Tako bodo načrtovalci turističnega in drugačnega razvoja Velika planine postavljeni pred izvršena dejstva, če ne bodo čim prej začeli načrtovati dovoznih poti tudi do vikendov, obisko-
Nova cesta v turističnem naselju Na Jamah pa kar po sredi lepe jase ...
valci se bodo pa sprehajali po cestah namesto po planinskih poteh in travi. Pri tem je tudi še vedno možno priti do kompromisa, ki bo vsaj delno zadovoljil obe strani - tisto, ki zahteva prvobitnost in s tem ohranjanje vrednot, ki so za planino, njene uporabnike, pa tudi za širšo skupnost pomembne in pa tisto stranjo, ki spreminja planino v običajno (turistično) naselje, potencialno nevarno tudi za čisto pitno vodo. Ko bodo enkrat ceste zgrajepe, jih bo težko premestiti na ustreznejša mesta, še manj pa omejiti njihovo uporabo, da bi se pa po inšpektorskih odločbah vzpostavilo prvotno stanje je pa povsem iluzorno ...
Kvaliteta mleka
V okviru magistrske naloge »Ugotavljanje kemijske sestave mleka pri lisasti in cikasti pasmi goveda in ugotavljanje razlike med poletno in zimsko krmo v sestavi mleka«, ki jo pripravlja u. dipl. inž. zootehnike Metka Zan pod mentorstvom dr. Draga Kompana in ob pomoči dipl. inž. zootehnike Domena Drašlerja, u. dipl. inž. zootehnike Marije Žamut, u. dipl. inž. zootehnike Angele Cvidini, mag. Polone Frajman, dr. vet. med. mag. Brigite Slavec, dr. vet. med in doc. dr. Andreja Lavrenčiča z oddelka za zootehniko biotehniške fakultete, so bile vsak teden po enkrat v juliju in avgustu izvedene meritve osnovne kemijske sestave mleka (maščoba, beljakovine, laktoza, pa tudi somatske celice in bakterije, maščobno-kislinska sestava, minerali in vitamini, poleg tega pa je bila določena tudi maščobno-kislinska sestava krme.
Raziskava zajema 27 krav, od katerih jih je 13 cikaste in 14 lisaste pasme od 13 lastnikov. Od tega jih je na Veliki planini od 8 lastnikov 18 (4 cike in 14 tisk) in 9 cik na Mali planini od 5 lastnikov. Na planino so se pripeljali že ob štirih zjutraj, da so dobili vzorce mleka prve jutranje molže. Rezultati julijskih in avgustovskih analiz mleka so zelo zanimivi. Mleko lisastih krav je imelo maščobe najmanj 2,68%, največ 6,30%, v povprečju 4,52%, beljakovin najmanj 2,56%, največ 4,02%, v povprečju 3,19% in laktoze najmanj 3,30% največ 5,19%, v povprečju 4,71%. Mleko cikastih krav pa je imelo najmanj 1,12%, največ 6,46%, v povprečju 4,02% maščobe, beljakovin najmanj 2,63, največ 4,51%, v povprečju 3,14% in laktoze najmanj 3,92% največ 5,08%, v povprečju 4,78%. Z meritvami bodo nadaljevali še dvakrat
Univerzitetno diplomirana inženirka Metka Žan (tretja z leve) s strokovnjaki pri zbiranju vzorcev mleka za svojo magistrsko nalogo
v septembru, nato pa še v dolini, da bodo tako ugotovili vpliv oziroma razliko med poletno planinsko pašo in zimsko dolinsko krmo na sestavo mleka.
B. POLLAK
Soseska Mali Grad
Vaš prostor pod soncem v centru mesta.
1
V sodelovanju z
BankVVustria Creditanstalt
Slovenija
J
I. faza vseljiva takoj,
II. faza decembra 2003
♦ izredni kreditni pogoji
♦ videofon v stanovanju
♦ center mesta Kamnik
♦ hitra povezava z Ljubljano
♦ terasa, balkon ali atrij
♦ soseska brez prometa
♦ klasična gradnja
Investitor: /.II. m/cmririg cl.H., (emt od 2WU0O,O(l SliVm . I)[)V (dm- 2f>.H.200:l), I. fj/.a koflflMM I. 2003.
[7	PE Ljubljana	PE Kamnik, (na lokaciji),
	Kersnikova ulica 10	Telefon: 01/839-2314
	Telefon: 01/433-5040	Delovni čas od 11. do 19. ure
LEPO VREME IN PISAN PR<J PRIVABILA MNOŽICO OBI
Nekaj deset tisoč obiskovalcev, (nekateri soji našteli blizu 40.000), preko 1200 narodnih noš, dvajset konjskih vpreg in po prvih deževnih septembrskih dneh lepo poznopoletno vreme so bile glavne značilnosti največje kamniške kulturno-turistične prireditve z obeležjem narodnostnega izročila -33- Dnevov narodnih noš, s katerimi je starodavni Kamnik dihal od petka, 12., do nedelje, 14. septembra.
Vrhunec tridnevnega programa je bila tudi letos tradicionalna nedeljska povorka številnih narodnih noš iz različnih slovenskih pokrajin, pa tudi iz sosednjih dežel Avstrije (Trofaiach) in
Madžarske (Zalaegerszek), ki se je ob zvokih domače mestne godbe, ki je že v petek začela program s promenadnim koncertom, mengeške, domžalske, vodiške in šentjernejske godbe v
Več kot 40 rokodelcem domače obrti, med njimi so bili letos številnejši domači svečarji, lončarji, keramiki, slikarji in drugi, ki so postavili svoje stojnice v Maistrovi ulici, sta se pridružila tudi izdelovalca narodnih noš Mojca in Vili Ber-ce iz Selc nad Škofjo Loko.
Za osrednjo folklorno prireditev sobotnega večera so poskrbeli mladi plesalci in plesalke ene najuspešnejših madžarskih folklornih skupin FSZala iz Zalaegerszega. Na kamniškem Glavnem trguje ta mednarodno uveljavljena skupina številnim obiskovalcem pokazala plese in pesmi iz bogate zakladnice ljudske folklore Karpatske nižine.
Poleg sobotnega dopoldanskega koncerta vodiške godbe je bil večerni program etnološko obarvan z nastopom pevcev Klarise Jovanovič in Vena Dolenca iz Tržiča, ki sla se predstavila z zanimivim izborom slovenskih ljudskih pesmi.
tam« 2003
V nedeljsko dopoldne so sredi Kamnika zaplesali in zapeli plesalci folklornih skupin Skala iz Kubeda in Mandrač iz Kopra, ki so pod naslovom Od Rižane do Dragonje pokazali plese in pesmi slovenskega dela Istre.
dobri uri raztegnila od Kajuhove ulice pa do Kulturnega doma na Fužinah.
Sicer pa naj o tridnevnem živahnem dogajanju raje spregovori nekaj posnetkov, ki smo jih od petka do nedelje zabeležili na kamniških ulicah.
Posebno za mlade obiskovalce zanimiva Študentska scena na Trgu prijateljstva je letos gostila mnoge pop in rok glasbenike (Krik, Skat, Big foot mama, Mint, Arene, Tinkara Kovač). Na osrednjem prizorišču na Glavnem trgu pa sta za veselo razpoloženje poskrbela narodno zabavna ansambla R.azpotnik (v petek), Bratov Poljanšek (v soboto), za ansamble na drugih
Po končani povorki so se udeleženci zbrali pri kulturnem domu na Fužinah, kjer so jih organizatorji pogostili s klobasami in pijačo ...
prizoriščih pa so poskrbeli mestni kavarnar na ploščadi pod Malim gradom, okrepčevalnica Ori-ent na mestni tržnici in drugod. Seveda je tudi letos družina Ne-meček poskrbela za najmlajše z zabavnim parkom na ploščadi Trga talcev in za frančiškanskim samostanom.
Osrednji program ob dnevih narodnih noš je spremljala še vrsta drugih prireditev, kot so 4. turnir občine Kamnik v golfu, udeležilo se ga je prek 80 golfis-tov, razstava društva rejcev malih živali ob 40-letnici društva, razstava ptic v izvedbi Društva za
varstvo in vzgojo ptic Kamnik, razstava slik Miroslava Novaka, mednarodni odbojkarski turnir za ženske, beach vollev turnir trojk itd.
Skratka lahko bi rekli, da so bili letošnji dnevi narodnih noš v solidni organizaciji Agencije za razvoj turizma in podjetništva uspešen zaključek letos prvič vpeljanega enomesečnega programa pod naslovom Kamniško kulturno poletje. Organizacijski odbor na čelu z Miranom Jerebom, ki je tudi ob tej priložnosti izdal bilten s programom prireditev in zgodovinskim orisom
Na Dnevih narodnih noš ne sme manjkati folklorna skupina kamniških upokojencev. Tudi tokrat je pod strokovnim vodstvom neumornega Francija Poljanska ter. ob spremljavi harmonikarjev Jožeta in Korina navzlic šestim in pol križem na ramenih, živahno zaplesala splet gorenjskih narodnih plesov. Ljudske pevke Predice pa so z narodno pesmijo zaokrožile program nedeljskega dopoldneva.
Okrog petindvajset tisoč gledalcev, ki so povsem napolnili pločnike od Svetilnika preko Sutne, Samčevega predora, Glavnega trga do Grabna, je navdušeno pozdravljalo številne skupine preko 1200 narodnih noš, ki jih je prepletalo šest godb. Med najštevilnejšimi je bila skupina Društva narodnih noš iz Komende.
Množice obiskovalcev so bili deležni tudi prodajalci na okrog 40 stojnicah na druge dni dokaj prazni Šutni...
predhodnice dnevov natodnih noš - Podgorske ohceti 1963 in lične priponke za udeležence povorke, se je moral kar krepko potruditi, da je zbral preko 7 milijonov SIT (občina je primaknila 1 milijon SIT), kolikor je po prvih ocenah zahtevala organizacija celotne prireditve. V za-
doščenje pa je lahko dejstvo, da so bili številni obiskovalci od blizu in daleč zadovoljni s pisanim programom prireditev. Vsekakor pa to pomeni, po besedah župana Smolnikarja, tudi nov prispevek k promociji Kamnika kot turističnega mesta...
FRANC SVETELJ
Po pozdravu župana Toneta Smolnikarja s tribune na Glavnem trgu so kulturni program letošnjih dnevov narodnih noš zaključili člani etno skupine Šukar s koncertom romske glasbe.
Gostinci so tudi letos na svojih stojnicah dobro poskrbeli za obiskovalce z domačo (pa tudi »uvoženo«) hrano in pijačo...
EVROPA PRIČAKUJE LJUDI Z IZOBRAZBO,
zato vas vabimo k vpisu v programe za mladino in odrasle
• TRGOVEC/PRODAJALEC (4. stopnja) in • EKONOMSKI TEHNIK(5. stopnja),
• dokončate lahko GIMNAZIJO,
• se udeležite tečaja tujega jezika NEM., ANGL, ITAL, FRAN.,
• različnih RAČUNALNIŠKIH TEČAJEV ali opravite HIGIENSKI MINIMUM;
VPIS IN INFORMACIJE:
Šolski Center Rudolf Maister
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH, Novi trg 41A, Kamnik, tel.: 01/830 32 28, vpis do 20. septembra, od 11. do 15. ure, torek in četrtek do 18. ure.
š	C
R	M
KAKO DOBRO POZNAMO SVOJO OBČINO
Lepo bi bilo, če bi vsi tisti, ki so pravilno odgovorili na vprašanje, zastavljeno v 14. številki Kamniškega občana, da so bile na sliki PETKOVE NJIVE oziroma PETKOVA NJIVA, tudi sami smo obiskali to »zeleno jezerce« sredi vršacev. Tako bi se lahko na lastne oči prepričali, da taka zelenica resnično poživi skalne vršace in jim da še bolj veličastno podobo.
manjši izravnani kotanji, preko katerih vodi označena steza na Planjavo.
Petkova njiva je že v kamniški občini, govedo pa pasejo kmetje iz Podvolovljeka. Pravi lastnik pa je pravzaprav Meščanska korporacija Kamnik, vendar denaci-onalizacijski postopek še ni končan. Mejo so evidentirano ponovno določili že leta 1499, ko so se gorenjski in kamniški pod-
Nekoč v davnini je prišlo do preloma na črti Robanov kot -Kamniška Bela. Na najvišjem delu tega preloma so nastale globoke kotanje: od sedanje pašne planine Molička peč preko vdorni-ne Korošica do Petkovih njiv. Ledenik je te kotanje poglobil, ko pa je izginil so nastala ledeniška pretočila ali pa jih je zasul grušč. Zasipanje je bilo najmočnejše na južni strani Ojstrice, kjer je nastala velika izravnava - Korošica in pa v kotanjah med Ojstrico, Škarjami, Luško Brano (Babo) in Vršiči. Tam sta poleg Pet-kpve njive, ki je največja in leži na nadmorski višini 1.700 m, v južnem pobočju Babe še dve
ložniki sporekli zaradi pašnikov na tem območju. Že takrat je bila Petkova njiva nedvoumno v kamniški lasti. V zadnjem času pa Kamničani niso več hudo nasprotovali Štajercem, kar je bilo po svoje celo razumljivo, saj je dostop s Štajerske strani enostavnejši kot pa s Kranjske. Da so tod pasli že zelo dolgo, kar dokazujejo tudi ostanki antične in srednjeveške keramike na planini Čohal-nica (Vežica) in keramike iz 16. stoletja, najdeni v majhni zijal-ki pod Vožansko (tlženjaško) gri-čo oziroma Lepo glavo (1.765 m) na južni strani Petkove njive.
Vzhodno od Petkove njive, po grebenu Vežice, Vršičev, Lučke-
ga Dedca in nato še Ojstrice poteka tudi deželna meja med Kranjsko in Štajersko oziroma katastrska meja med katastrskima občinama Podveza na štajerski in Županje njive na kranjski strani. Pri tem je zanimivo to, da ta meja še leta 1993 ni bila točno določena. Geometri so še v času ranjke Avstrije vzeli za meritve na Kranjskem izhodišče na Krimu, za meritve na Štajerskem pa na hrbtu Schocki severno od Gradca. Razlika je bila na najširšem mestu skoraj 350 m. Meja je po »štajerskih« meritvah potekala od Čohalnice vzhodno Od vzhodnega vrha Luč-kega Dedca, čez polovico Korošice in po JV pobočjih na Ojstrico. Po »kranjskih« meritvah je pa tekla meja od Čohalnice najprej vzhodno od vrha Vežice, malo zahodno od Lučkega Dedca in po južnem grebenu na vrh Ojstrice.
Do petkove njive se najlaže pride od Kocbekovega doma na Koroši-ci. Orientacijsko najenostavneje je iti po označeni stezi, ki vodi proti Planjavi. Ko steza po kakšnih 300 m doseže najnižjo točko, je potrebno samo slediti suhi strugi hudournika, ki pripelje na severni konec Petkovih njiv. Orientacijsko malce bolj zahteven je dostop po travah in mimo rušja. Ravno tako začnemo pri Kocbekovem domu po stezi proti Planjavi. Ko se steza po kakšnih 150 m prvič malo vzpne, gremo levo z nje med rušjem na travnato planjavi-CO in z nje navzdol. Nato levo mimo večjih skal in navzdol po neizrazitem žlebu. Oba pristopa zahtevata okoli 10 do 20 minut. Seveda se da priti na Petkove njive tudi naravnost iz Kamniške Bistrice oziroma Kamniške Bele čez
Šr 'j pesek, vendar ta pristop ni označen in zahteva nekje več in nekje manj plezanja do II. težavnostne stopnje, pa tudi okoli 4 ure normalne hoje.
Do Kocbekovega doma, ki je odprt in oskrbovan v poletni sezoni in v katerem se lahko odžejamo in privežemo dušo, lahko pridemo iz Kamniške Bistrice po označeni poti čez Presedljaj (okoli 5 ur). Najlažji dostop, ki zahteva samo okoli 2 uri zmerne hoje, je z Ravnega polja oziroma planine Podvežak. Do tja je iz Kamnika okoli 35 km in se lahko pripeljemo po gozdni cesti iz. i3odvolovljeka mimo Planice. Možni so seveda tudi drugi dostopi - z Velike planine čez zelo zahtevnega Konja in Presedljaj -okoli 5 ur, iz Podvoljovljeka po gozdni cesti v dolini Lučke Bele skoraj do Šibja in nato čez Stare Stale - okoli 3 ure. S Kamniškega sedla čez Planjavo, okoli 3 ure, pa iz Robanovega kota, Logarske doline, ki so vsi zahtevni, in še od drugod. Je pa za vse pristope, tudi najlažjega, močno priporočljiva ustrezna planinska oprema pa tudi kakšna izkušnja iz viso-koplaninskega sveta.
Izmed pravilnih odgovorov je žreb izbral: TONETA GRADIŠKA Z ZGORNJIH STRANJ 9/d, ki lahko dvigne knjižno nagrado v knjigarni VELE na Ljubljanski cesti v Kamniku.
Tokrat se z našim vprašanjem spuščamo v dolino na kakšnih 520 m nad morjem in sprašujemo po imenu naselja na sliki. Uradno je sestavljeno iz treh besed, domačini pa običajno uporabljajo samo eno od njih. Iz središča Kamnika je do tja skoraj 8 km, zračne linije pa samo okoli 4,5 km.
Odgovor pošljite na dopisnici do 25. septembra na naslov: »Kamniški občan, Glavni trg 23, SI-1240 Kamnik«. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje VELE.
Bakterijski hrušev ožig (Ertuinia amylovora)
Po izbruhu hruševega ožiga meseca maja se je ta pojavil tudi v neposredni bližini sadne drevesnice pod Zapričam in v njej, osamljeni primeri okužb pa so bili najdeni tudi pri zasebnikih. Visoke temperature v poletnih mesecih so širjenje te nevarne bakterijske okužbe močno upočasnile, vendar ne moremo z gotovostjo trditi ali se je njeno širjenje tudi ustavilo. Mnogi se resnosti tega problema zavedamo, zato smo 28. julija v Kamnik povabili strokovnjaka s Kmetijskega inštituta Slovenije g.Vojka Škerlavaja in g. Igorja Zidariča. Pripravila sta nam zelo zanimivo predavanje o tej bolezni in škoda je, da se kljub pravočasni objavi v Kamniškem občanu ni zbralo več poslušalcev. Morda je bila temu vzrok tudi letošnja izjemno visoka poletna vročina tistega dne.
Po predvidevanjih strokovnjakov s tega področja bo lahko ta problematika še kako aktualna tudi v prihodnjem letu, zato na kratko povzemamo nekatere pomembne dele tega predavanja.
Bolezen so prvič odkrili leta 1780 (Denning 1794) v zvezni državi New York od koder se je razširila po celi severni Ameriki. Domnevno naj bi se na sadno drevje-in okrasne rastline, ki so jih prenesli iz Evrope, razširila iz avtohtonih naravnih sestojev gloga, jerebike in lesnike. Ena najhujših epidemij je bila leta 1844 v osrednjem delu ZDA, kjer je bilo večina nasadov kompletno uničenih. Danes je bolezen odkrita že v več kot 40 državah po celem svetu. Pri nas je bila prva okužba s to bakterijo najdena in dokazana v letu 2001, v Naklem (U. Pečar).
Povzročitelj je gram negativna gibljiva ravna paličasta bakterija Erwi-nia amylovora, velikosti 0.5-1 X 1- 3 um. Znana je kot patogen družine Rožnic (Rosaceae), kjer napada okoli 200 različnih vrst iz 40 rodov.
Škodo gospodarskega pomena povzroča predvsem v poddružini Maloideae (Pomoideae) kamor spadajo hruška, jablana, kutina, glog, panešplja, ognjeni trn, nešplja, jerebika, mokovec, japonska nešplja, japonska kutina, stranvezija in šmarna hrušica.
Nekatere sadne vrste so bolj ali manj občutljive na okužbo, prav tako pa je ta odvisna tudi od podlage. Tako so pri jablanah najbolj občutljive podlage M9, M26 in M27, med zmerno občutljive spadajo podlage MM106, MMlil in Ottawa 3, med zmerno odporne jablanove podlage pa sodijo M7, Robusta 5 in Novole.
Širjenje bolezni, njeni prenašalci
Bolezen se na daljše razdalje (5000 m) prenaša preko okuženih rastlin, ki jih prenaša človek z zračnimi masami (dež, veter,..) in pticami. Na krajše razdalje (do 5000 m) se bakterija širi s pomočjo žuželk (čebele, ose, čmrlji, mravlje, uši, hrošči, muhe, bolšice ...), s tehnološkimi ukrepi človeka (letna rez, oroševanje) in vodnimi kapljicami ob dežju ali oroševanju, pri čemer veter dodatno omogoča razprševanje bakterijskega izcedka po cvetovih, listih in poganjkih.
Bakterija prezimi v živem tkivu, na robovih med obolelim in zdravim tkivom na vejah in deblu ter v brstih latentno okuženih rastlin. Preživetje bakterije v tleh je malo verjetno, saj preživi le nekaj, tednov in tako ne predstavlja vira novih okužb. Na žuželkah preživijo do dva dni, kar je pomembno pri selitvi čebel. Bakterija med letom na zunanjih površinah rastlin preživi 2 - 4 tedne, vendar na njej ne prezimi.
Za razvoj bolezni morajo biti prisotne patogene bakterije in gostitelj-ske rastline. Najbolj ugodne temperatura za rast bakterij so med 25 -30° C, za širjenje bolezni pa med 18 in 30° C. Pod 6° C in nad 33-35° C se razmnoževanje bakterije ustavi. Poleg temperature je za razvoj bakterije pomembna tudi visoka relativna zračna vlaga.
Nadaljevanje prihodnjič dr. ANTON SVETLIN
Na svetu lepše rožce ni, kot je ta vinska trta. Pozimi spi, polet cveti,
jesen nam vince daje.
Tud druge rožice cveto, pa lega ne storijo, kar je storila ravno ta, ki nas je napojila.
NAPAD, KOT 0DG0V0B NA NASPROTNIKOV NAPAD
Število
ROJSTEV KAKEGA NARODA, RODNOST
ENES ČENGIĆ
PRIPRAVA ZA
PRETAKANJE TEKOČIN
VARNOSTNO RAZSTRELIVO ZA RUDNIKE
SL. JEZIKOSLOVEC (JERNEJ,
1780-1844)
0SSIP ZADKINE
KOS CELOTE
NIKOLAJ EKK
RITUAL, CEREMONIJA
PREDUJEM, ARA (STR.)
VEJA ZNANOSTI, STROKA
ZTVALO-SL0VEC
SKANDINAVSKO MOŠKO IME
USTAVITEV, PREKLIC ZAKONA
SLOVENSKI DNEVNIK
SL. SLIKAR (LOJZE)
ZAŠČITNO POKRIVALO, ŠLEM
JANEZ SL0KAN
VRSTA MINERALA
NAR0D0-SL0VEC
VODJA TV ODDAJ »TV POPER" NA TV KOPER IN RAVNATELJ MGL (BORIS)
PREDMET ZA OPIRANJE
POHVALNI GOVOR
SEKRETAR OZN (ANAN)
ORGANI
ZACUA drŽav
IZVOZNIC NAFTE
SL. SKLADATELJ IN DIRIGENT (BOJAN)
VARJENI ŠIV, ZVAR
PRIPADNIK INKOV
PERZIJA
JUZNOAM.
drŽava
INŠTRUKTOR POTAPLJANJA NA DAH RAPUŠ
MESTO NA ŠKOTSKEM
PLAŠČ" IN ZRAČNICA NA KOLESU
VOZILA
RUSKA BALERINA PAVLOVA
BLEDORDEčE VINO
DOHODEK OD KAPITALA
FILM. REŽISER TILEN
ŠPELA 0CVIRK
PRIPRAVA
ZA MERJENJE PRITISKA
HRIB NAD BEOGRADOM
DIRKALIŠČE FORMULE 1
PRI MADRIDU
STROKOVNJAK, KI DELA NA RAČUNALNIKU
GOZD. H0STA (NAR,)
DETE
0NEAL TATUM
FILM, IGRALKA CHAPLIN
ZADNJA STOPNJA BAROKA
MIRA A2MAN
VRSTA JABOLK
RAZPOZNAV-NA BESEDA
ALOJZIJ VREMŠAK
OTOK V LAST0VSKEM
KANALU V JADRAN. MORJU
ANAGRAM; IKE
MESTO V GVAJANI
FILM. IGRALEC TIFFE
FRANCOSKO MESTECE
BLIZU VERDUNA
IZRUTA ZEMLJA OD KRTA
ILOVICA
JULIO IGLESIAS
TURISTIČNO DRUŠTVO
TEDENSKA TRIBUNA
VRAG HUDIČ
TEODOR (KR. OBLIKA)
RASTLINA NA TRAVNIKU
PRAGOZDNA 2IRAFA, KI ŠE ZlVI V KONGU
S0NAR0D-
NJAK, DOMAČIN
ROČAJ
K0SMATINA, KOCINA
LEVSTIKOV JUNAK (MARTIN)
KRAJ PRI ZADRU
ESTONEC
SL. PESNICA N0VY
OTOK V ARHIPELAGU TUAMOTU
SL. P0ZAVNIST (VIN)
ŽIVALSKA HRANA
ŠIVAN KA
MESTO V PANAMI
PERGAMSKI KRALJ
PLANŠAR, OVČAR
KR, ZA KALORIJO
KITAJSKA FILM,
IGRALKA (GONG)
DEL MENICE
VINORODNE RASTLINE
EVROPSKI VELET0K
KOMUNALNO PODJETJE LJUBLJANA
ŠVICARSKI DRAMATIK (ARN0LD)
ŠOLSKA OCENA ODLIČNO
GLASBENO ZNAMENJE
PLOT, OGRADA
ALUMINIJ
ROZEVINA NA NOGAH KOPITARJEV
HITRA TEKAČICA V GRŠKI MITOLOGIJI
AM. FILM, IGRALKA GARDNER
OGLAS, NALEPLJEN NA JAVNEM PROSTORU,
PLAKAT
NEBESNO TELO, KI KR0ZI OKOLI SONCA
SI. IGRALKA (AVGUSTA, 1869-1958)
KRALJEVIČ IZ EPA
MAHABHA-RATA
PRIMORSKA PEVKA HORVAT
VINORODNI
KRAJ V SLOVENSKIH GORICAH
SLOVARČEK: ATAL - pergamski kralj; DANILOVA, Avgusta (1869-1958) - slovenska igralka; EL0GIJ - pohvalni govor; G0RD0N, Vin - slovenski pozavnist; JARAMA - dirkališče formule 1 pri Madridu; NEFELIN - vrsta minerala; TUKIDID - starogrški zgodovinopisec
Jesenske novosti za študente
www.studentski-k)ub,com
Vsega lepega je enkrat konec. Na žalost... Ker nam študentom poletje predstavlja predvsem čas brez predavanj in izpitov, je seveda jasrio, da imamo na začetku jeseni poleg turobnega vremena še en razlog več za kujanje in vsesplošno nesrečnost. No, pa da ne bomo preveč jamrali nad svojo usodo, si rajši na kratko poglejmo, kaj dobrega se nam vendarle obeta. Klubovci smo se z dopustov pritepli nazaj, polnih svežih idej in zamisli, kako še izboljšati klubske aktivnosti. Marsikaj se bo doga-
Zmagovalna fotka prejšnjega natečaja
jalo že takoj v oktobru, vendar naj zaenkrat ostane še malce skrivnostno. Ker se začenja novo šolsko leto, naj najprej povabim vse, ki še niste okusili vseh prednosti članstva v ŠK Kamnik, da to čimprej popravite. Ves oktober boste namreč ob vpisu prejeli tudi darilo. Za vse informacije, kako se včlaniti in katere ugodnosti čakajo bodoče in sedanje člane, je najbolje, da se obrnete na našo internetno stran www.stu-dentski-klub.com, ki bo kmalu tudi prenovljena in še bolj pregledna. Tudi format Informatorja je malce spremenjen.
Da pa se ne bomo predolgo zadržali pri formalnostih, preglejmo rajši kaj vse nas čaka že v septembru. Po veliki odziv-
nosti in uspešnosti prvega natečaja spomladi, smo se odločili in objavili še en nagradni fotografski natečaj. Tokratna tema so letošnji Dnevi narodnih noš, torej nekaj, kar vam je padlo v oko in se vam je zdelo dovolj zanimivo za vašo fotko. Vsak avtor lahko sodeluje z največ tremi deli, za dodatno motivacijo pa naj povem, da najboljše tri čakajo denarne nagrade. In da ne bo pomote - ne iščemo profesionalnih fotografov, pač pa zgolj najbolj doživeto in najbolj slikovito fotografijo, ki se vam bo zdela dovolj dobra tudi za objavo na kasnejši razstavi. Rok oddaje je 22. september, žirija se bo trudila na vse pretege in najkasneje v 14 dneh objavila srečne zmagovalce. Hitro na delo torej, oziroma še bolje, na lov za fotko. Več informacij, kot ponavadi, na internet-ni strani.
Vsi ljubitelji dobre glasbe pa boste zagotovo najbolj veseli naslednjih vrstic. Po krajšem poletnem premoru se namreč znova začenja nov cikel glasbenih večerov Štu-dent&muzika. Svoja ušesa si boste z dobro glasbo lahko napolnili že 27. septembra ob 20. uri na gradu Zaprice, kjer bo za vas godel klavirski trio Mefisto. Klarinet, violina in klavir v družbi kontrabasa očarajo še take nepoznavalce, če se le pustite zasvojiti alkimiji glasbe. Tudi v prihodnje vas čakajo pestri večeri, zato spremljajte našo kolumno, kjer boste pravočasno obveščeni o vseh glasbenih norijah in presenečenjih.
Veselimo se ponovnega srečanja z vami, da bomo skupaj poskrbeli za malce drugačno preživljanje že tako stresnega jesenskega dogajanja.
ŠPELA MOČNIK
pr-kamnik@studentski-klub.com
Glasbena šola Kamnik razpisuje vpis učencev v oddelek
Plesna pripravnica
Oddelek_Starost    Razred v osn. šoli
Glasbena pripravnica I.      6 let 1. razred OŠ
Glasbena pripravnica II.     7 let 2. razred OŠ
Vpis bo potekal v tajništvu Glasbene šole Kamnik vsak dan od 8. do 11. ure in ob ponedeljkih tudi od 17. do 19. ure, dodatne informacije 041/224 678. Pouk se bo pričel 1. oktobra 2003 in bo potekal 2x tedensko v Domu kulture Kamnik. Mesečni prispevek staršev za materialne stroške bo 2.500,00 SIT.
DOMŽALE
Ljubljanska cesta 110
tel./faks: 01 /724-30-89 www.poliglot.si
ičetek
čajev: 22. 9. 2003
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
Dan brez avtomobila
od 16. do 22. septembra poteka Evropski teden mobilnosti, 22. september pa je DAN BREZ AVTOMOBILA.
Ker je sodelovanje v tem projektu pogojeno z določenimi pravili in zahtevami, Kamnik v tem projektu uradno ne sodeluje. Kljub temu smo se na Mladinskem centru tudi letos odločili, da vas vzpodbudimo k premišljevanju o tem, kakšen bi bil svet brez avtomobilov, kako in kdaj se lahko izognemo pretirani rabi avtomobila, o vplivu prometa na okolje, z vidika onesnaževanja pa tudi varnosti, predvsem otrok.
Zato pozivamo starše, naj v tem tednu pripravijo kolesa, obujajo ro-lerje ali pa se kar peš skupaj z otroki odpravijo po nakupih ali še bolje - NA DRUŽINSKI IZLET.
Želimo vam, da bi se imeli lepo, da bi videli veliko zanimivega in da bi srečali veliko prijateljev.
Za osnovnošolce in mlajše razpisujemo NATEČAJ na temo: DAN BREZ AVTOMOBILA. I. kategorija: Pisni prispevki (ne pozabite na črna odlagališča, nesreče, fantazijske spise, ipd), II. kategorija: Likovni prispevki. Sodelujoči naj pripišejo svoje ime, priimek, starost in naslov. Najboljše izdelke bomo nagradili. Vsi izdelki bodo razstavljeni ob Tednu otroka, zato nam jih pošljite do 3. 10. 2003 na naslov:
Mladinski center Kamnik, Šutna 38, 1240 Kamnik ali pustite na pionirskem oddelku Matične knjižnice Kamnik.
Za MC Helena
Plavanje z G-rego
PLESNA PRIPRAVNICA
V GLASBENI ŠOLI KAMNIK
Poučevanje baleta in plesa ima v Glasbeni šoli Kamnik dolgoletno tradicijo,saj zasledimo poučevanje baleta v vseh 50 letih delovanja šole. Med baletnimi pedagogi najdemo priznana imena iz umetniških vrst baleta kot Jelena Markovič, Glažar lila, Sabina Se-lan in drugi.
V poseben ponos pa je lahko Kamničanom, da v samem svetovnem umetniškem vrhu zasledimo ime baletnika Žiga Jereba, ki se je začel učiti baleta ravno na naši šoli.
Ker je .glasbeno šolstvo z letošnjim letom pričelo z vsebinsko prenovo glasbenega šolstva, se pouk baleta in plesa prične v plesni pripravnici, ki traja tri leta in to od otrokovega 6. leta do 8. leta. Po končani plesni pripravnici učenec lahko nadaljuje izobraževanje po programu ples na podlagi opravljenega sprejemnega preizkusa tri-to na Srednji baletni šoli v Ljubljani.
V plesni pripravnici učence uvajamo v svet plesa (gibanja) z organizirano igro, katere cilj je, da jih z gibanjem polagoma ponesemo v izražanje čustev in izkušenj. Otroke preko različnih spodbud vodimo, sprejemamo in gradimo njihovo samoiniciativnost. Spodbujamo gibalno komunikacijo z okoljem. Zahtevnost gibov je prilagojena različnim starostim in jih usklajujemo z vsebino plesa. V okviru vsake ure je treba razgibati celo telo, ob tem pa se osredotočiti še na določen del telesa. Ura je vedno sestavljena iz ogrevanja, tehnike, plesa, relaksacije in raztegovanja. Zelo pomembno je, da je tehnični del ure v povezavi s koncpetom improvizacije in obrnjeno.
Ko učenec zaključi triletni program plesne pripravnice, obvlada telo in njegove dele, pozna vplive težnosti in se zavestno bojuje' proti njej z lahkostjo, po programu obvlada korake in gibe, razume razlike v kvaliteti giba, obvlada prostor kot posamezniki in kot skupina, se zna izražati neverbalno, z gibanjem in plesom, se je z gibanjem sposoben odzvati na preproste glasbene elemente - na ritem, melodijo, dinamiko trajanja, tempo, barvo zvoka, zna korake poimenovati s strokovnimi izrazi, ima razvit gibalni in glasbeni spomin, zna improvizirati in ustvarjati - posamezno in v skupini in je na osnovi napotkov pri vrednotenju plesa sposoben vrednotiti svoj ples, ples vrstnikov in poklicnih plesalcev.
Če razmišljamo o plesu splošno ugotovimo, da je v otroškem razvoju izredno pomemben, saj je ples lahko otrokovo osnovno izrazno sredstvo, pri katerem uporabi telo kot plesni instrument - z njim lahko sprošča čustva, ustvarja in se sporazumeva. Ples omogoča otroku celovit razvoj, tako telesni kot duševni in obenem spodbuja tudi otrokov socialni razvoj, saj poteka v skupini, kjer se večja pozornost posveča posameznikovi osebnosti.
S svojo sistematiko ples spodbuja otrokov telesni in duševni - še posebno čustveni, intelektualni, ustvarjalni in umetniški razvoj ter čut za estetiko, tako da je ples del splošne kulture vsakega posameznika in vzgaja k vrednotenju kulturne raznovrstnosti.
DARKA SKALAR, prof., ravnateljica Glasbene šole Kamnik
i lisastaoetm^	__I	Ji:
i	DAN	
I i RUDOtfA MAISTRA |\ KAMNIK |\\ Od 9. do 13. ure bomo 11 ; : risali grafite, se frizirali.il ; : imeli modno revijo, igrali '• '■     košarko, odbojko ....	ODPRTIH || VRAT W IJ.stpfc 2003 Vabljeni vsilj	s Hi } H:
Za vse potrpljenje ob trmi malih, bodočih plavalcev, ki so celo šolsko leto pridno delali, trenirali in plavali z našimi najmlajšimi v termah Snovik, gre vsa pohvala športnemu programu G-rega.
G-rega je športni program, ki se skozi neomejeno količino zabave športno ukvarja z najmlajšimi in jih usmerja v različne športne aktivnosti. Izvaja ga G-rega, zavod za rekreacijo, šport in prosti čas Iz Ljubljane, ki ga je pred petimi leti postavil na noge prav Kamničan Gregor Pust ob podpori in pomoči očeta Silvestra in mame Tadeje. Grega, ki je bil mladinski državni prvak v veslanju na mirnih vodah, danes pa zaključuje študij na Fakulteti za šport, se je zavzeto in uspešno lotil tega sodobnega projekta. Tako je moj sin Egi-dij uspešno zaključil že drugo sezono gibalne abecede, ki se sicer odvija v 'rehabilitacijskem centru na Soči, kjer se je to šolsko leto uril v igrah z žogo in drugo leto plavanja, ki je letošnje leto potekalo za eno skupino v termah Snovik. Ne da se opisati, kakšni so rezultati, ker niso primerljivi /. ničemer, saj je žalostno to, da se za otroke, starostne skupine 3—5 let v Kamniku ne dogaja nič podobnega ali pa presneto premalo-krat. Egidij plava od šestega meseca naprej, ko sva skupaj obiskovala plavalni tečaj za dojenčke. Kmalu je postal prevelik za to skupino in na srečo sem dobila v roke informacije, da se v Ljubljani nekdo le ukvarja s tako majhnimi. Poklicala sem in
z Lgidijem sva se na jesen leta 2001 začela dvakrat na teden voziti v Ljubljano na športno gibalni > abece do in na plavanje. Vesela sem, da so terme Snovik dale priložnost malim navihancem, da so šolsko leto z učitelji G-rega preplavali pri njih. Peljati se v Snovik je mnogo bližje kot v Ljubljano!
No, Egidij se je naučil tudi rolati z G-rego, o tem, da je že drugo leto z njimi tudi smučal pa sploh ne bom zgubljala besed,
Letošnje šolsko leto je v Snovi-ku zaključilo sedem malih žabic, otrok, ki so neznansko uživali v vodi, se spuščali po toboganu, se tunkali, plavali na začetku več pod vodo kot nad njo ter si nabrali dovolj izkušenj za na morje. '/, njimi sta bila vedno najmanj dva učitelja plavanja, najpogosteje sta bila to Ajda in Nina, večkrat pa tudi učitelj Grega. Po vsakem plavanju so, potem ko so se oblekli, obuti in si posušili lase, dobili tudi pijačo, na začetku leta pa vsak svoje kopalke. Zdaj, na koncu leta, pa si je Vsak izmed malih plavalcev pridobil tudi medaljo Za dobro plavanje. Ne morem skriti navdušenja nad tem športnim programom!. Zelo pozorni so, neverjetno še'tru-dijo in vredni so zaupanja. Upam, da bo tudi prihodnje leto potekal ta.plavalni tečaj, kot tudi nadaljevalni v termah Snovik!
Navdušena mamica Lara
Male žabice neznansko uživajo v vodi, letos, na srečo, kar v bližnjih Termah Snovik.
Dobrodelni koncerti ob peti obletnici ansambla SICER
Narodnozabavnega ansambla Sicer v kamniškem koncu še nismo srečali, čeprav že pet let povezuje mlade glasbenike z. bližnjih krajev. Šest mladih fantov in dekle prihajajo iz. Mengša in okolice, med njimi sta tudi pevec Primož Štele iz Tunjic in Robert Čuk iz Kamnika. Primoža, ki »dela družbo« prikupni pevki Barbari Brojan iz Loke pri Mengšu, ste prav gotovo že slišali peti, saj že desetletje prepeva pri Tunjiškem oktetu in Mešanem pevskem zboru Odmev, Robert pa je zasedal vrste kamniške godbe.
Narodnozabavni ansambel Sicer je mlad po svoji sestavi, saj člani v povprečju štejejo 23 pomladi, vendar se zasedba v vseh petih letih ni spreminjala.
Z leve spredaj Matej Dornik iz Mengša igra klarinet, Robert Čuk iz Kamnika igra kitaro, pevec Primož Štele iz Tunjic, vodja ansambla Ernest Skok iz Mengša igra bas kitaro in bariton, zadaj stojijo (z leve): Gregor Burnik s Homca igra trobento, pevka Barbara Brojan iz Loke pri Mengšu, Simon Ce-rar iz Preserij igra harmoniko in klaviature.
Letošnje poletje so mladi glasbeniki, ki lahko naštejejo od rosnih osemnajst pa do šestindvajset pomladi, preživeli nadvse delavno. Oktobra bodo praznovali peti rojstni dan ansambla, ki vsa leta nastopa v isti sestavi in ima že kar nekaj lepih glasbenih izkušenj. Veliko nastopajo na različnih prireditvah, zlasti dobrodelnih koncertih, in na veselicah, izdali so dve zgoščenki in kaseti, osvojili nekaj festivalskih nagrad, bili so finalisti letošnjega festivala Slovenska polka in valček ter zmagovalci Naj viže meseca januarja na radiu Slovenija. Konec novembra jih tako čaka nastop za izbor najlepše viže leta. Pohvalijo se lahko s petimi posnetimi spoti, ki jih vidimo na TV Piki in na TV 3.
Primož Štele nam je povedal, da so se člani ansambla odločili, da svojo peto obletnico proslavijo z dobrodelnimi koncerti po domačih krajih, zbrana sredstva pa namenijo Karitasu Mengeš. V Kamniku jih bomo lahko slišali 28.septembra ob 14.uri v gostilni Slanovec v Tunjicah, dan prej pa bodo nastopili pred blagovnico Vele v Domžalah.
SAŠA MFJAČ
Pred začetkom nove nogometne sezone
Zdravko Volkar dvajseti v Švici
Tekači iz Tuhinjske doline so nastopili na 11. Jungfrau-maratonu v Švici. Na enem najtežjih gorskih maratonov s ciljem slovenski javnosti zelo poznanem smučarskem Wengnu vsako leto nastopi več kot 2000 tekačev, letos so prijave zaključili že pred meseci. Odlično je tekel Zdravko Volkar, ki je s časom 3,24:53 zasedel absolutno 20. mesto. Hvalili bi ga tudi v Švici. Zmagal je namreč Novoze-lanclec Jonathan Wyatt z novim rekordom proge 2,49:01 pred Ke-nijcem Tesfave Etichaem (zaostanek 12:44), tretji pa je bil Britanec Billv Burns (3,04:01). Pred Volkarjem so bili poleg Švicarjev tudi tekači iz Maroka, Češke, Nemčije, Lichtensteina in Belgije. Uspeh Vol-karja sta .dopolnila Bojan Slapar, ki je s časom 3,37:18 pritekel na cilj v Wegnu v 43. času in Tomo Petek, ki je s 3,57:56 pritekel na cilj na 138. mesto. i
Andreja Mali začenja zmagoslavno
Smučarska tekačica in biatlonka Andreja Mali je letošnjo sezono znova začela v zmagovalnem ritmu. Na našem najbolj poznanem 11. mednarodnem tekmovanju s tekaškimi rolkami v Tržiču je tretje leto zapored zmagala v absolutni ženski konkurenci. Za 28 sekund je prehitela našo najboljšo smučarsko tekačico Petro Majdič, tisto tekačico, ki ima v posebni tekaški sobi gostilne Pri Orlu v Stahovici na ogled najbolj ugledna priznanja. Ker je sezona vse bližje, bo glede na dvig pripravljenosti pri obeh, tako pri Andreji Mali, kot Petri Majdič, ki ima v kamniškem koncu zelo veliko navijačev, treba izdelati še kakšno posebno vitrino. Sezona za smučarske tekače se prične konec oktobra, za biatlonce pa novembra.
Štirje kolesarji Calcita na 14. svetovnem prvenstvu v MTB Luka Kodra 24. med mladinci
»Moč • vzdržljivost + tehnika + »jaj..« mora imeti dober gorski kolesar, je zapisal eden od razpravljaicev na kolesarskem forumu. Tisti najboljši iz te druščine so se zbrali na 14. svetovnem prvenstvu v švicarskem [.uganil, kjer so tudi kolesarji kamniškega kolesarskega kluba Calcit imeli štiri predstavnike. Luka Kodra, Rok Podbevšek, Jure Logar in Žiga Trampuš so dostojno zastopali slovenske zelene barve. In kako izgleda nastop na svetovnem prvenstvu: Ko gledaš v živo, izgleda preprosto in si misliš kako so lahko kolesarji toliko nerodni. Ko pa si enkrat na progi, imaš toliko dela s samim sabo, da si hitro tiho. Jure Logar je med člani v spustu osvojil 74. mesto, na 4,37 minute dolgi progi pa je za Južnoafričanom Minaarjem zaostal 49 sekund. Rok Podbevšek je v finalni vožnji padel in končal na 84. mestu z zaostankom minute in dveh sekund. »Čeprav rezultat ni nič po-' sebnega, nisva razočarala. Na zelo zahtevni (kamenje, skoki, luknje), a ne preveč hitri progi (700 metrov spusta, 2,8 km) deloma podobni poti čez. Pasje pečine v dolino, sva oba padla in tako veliko izgubila. Spoznala pa. da bi se dalo priti blizu prve polovice uvrščenih. Vrhu nisva kos le v fizični pripravi. Čeprav Švica, organizacija ni bila nič posebnega',« v imenu obeh prvenstvo ocenjuje Rok Podbevšek, ki ta konec tedna odhaja na finale slovenskega pokala v spustu, v Ljubljani pa se je na mestnem dvoboju boril za vrh.
Da je veliki up je dokazal znova Luka Kodra. Med mladinci je Kodra zasedel 24. mesto, medtem ko je Žiga Trampuž zaradi kolesa odstopil. »Dve minuti sem izgubil zaradi čakanja s slabim startom, s čimer bi bil lahko teoretično blizu 15. mestu. Odpeljal sem tekoče iz kroga v krog bolje. Lugano? Lepi kraji. Švica. Vzdušje v reprezentanci je bilo,« je ocenil 24. mesto. To je po 10. mestu njegovega trenerja Tadeja Trobevška na SP leta 1996 v Avstraliji drugi rezultat kamniških gorskih kolesarjev. Trebevšek, ki bo jeseni diplomiral na fakulteti za šport iz teme »Zgodovina gorskega kolesarstva v Sloveniji«, kar preko medijev izziva obetavnega kolesarja in mu, če prihodnje leto iz-bojša njegov dosežek, obljublja lepo nagrado. Kodra še prihodnje leto ostaja v mladinski kategoriji.
Vsi tekači in tekačice hitrejši od sedežnice na Veliki planini
Po nekaj letih so na Veliki planini v družbi »Velika planina Zaklad narave« in družbi za spodbujanje turizma iz Kamnika obudili sila zanimiv gorski tek ob sedežnici - »hitrejši od sedeža na sedežni-ci«. Prva dva teka je v imenitni konkurenci najboljših tekačev dobil Igor Šalamun. Tokrat je naneslo, da je pot pod sedežnico od Šim-novca do Gradišča, najhitreje v 9 minutah in 40 sekundah pretekel Metod Močnik. Verjetno mu je to ostalo še od tega, kako je kot šestletnik z očetom Alojzem pasel krave na Veliki planini. Kondicija, ki sta jo s pokojnim očetom nabirala na poti do Dovje griče, Mačkin'ga kota, Koželov'ga zvavja, ostane v noge še najmanj 29 let. Na drugo mesto je ura zapriseženega sodnika AZS neusmiljeno pristavila prvega favorita Lada Urha, zaostal je 5 sekund. Ker novinarska zasedba TV SLO ni imela namena počakati uradnih rezultatov, je Lado Urh požel medijsko slavo zmagovalca. Da pa to ni bil noben »levi« tek, pove že nagradni sklad 120.000 tolarjev, od tega za zmagovalca v obeh kategorijah po 30.000 tolarjev. Tretje mesto in 10.000 tolarjev je šlo v Tuhinjsko dolino, osvojil jo je Tomo Petek (10:03), četrto mesto je zasedel Ivan Urh in peto lokalni favorit in odličen poznavalec Velike planine v delovnem času Zdravko Volkar (10:19). V ženski konkurenci je zmagala ena najboljših gorskih tekačic v Sloveniji Simona Žabjek. Pot pod sedežnice od Šimnov-ca do Gradišča je pretekla v 11:35 minute, sledila je obetavna Nika Urh (zaostanek 1:33). Ker pa ni bilo ostrejše konkurence, je tretje meto zasedla kar njena mama Bernarda. In še zanimivost. Od sedežnice so bili tokrat hitrejši vsi tekači, mali Klemen Markuš je tek zmogel v 11:37. Ker se je vmes ustavila. Ob tem je bila na Zelenem robu še imenitna pogostitev, nagrade za vse, ...pa še jih je ostalo. Z malce bolj zgodnjo propagando akcijo, z nekaj »kozmetičnimi« popravki, bi lahko tek postal sila zanimiv za širši krog gorskih tekačev, kot se je zadnjo soboto v avgustu zbral na Veliki planini. Ideja, izvor katere vesta MM in Vsemogočni, bi bilo treba malce obrusiti. Pa še to. Tek od spodnje postaje Žičnice čez planino Dol, Konjšči-co do Zelenera roba je idealna trasa tudi glede na predpise WMRA za državno prvenstvo.
Pet »Jeklenih« Kamničanov
Triatlon jeklenih »Bohinj 2003«, letos izpeljan 18. (osemnaj-StiČ), ima v slovenskem športu posebno mesto. Sicer ni državno, niti svetovno prvenstvo, z 8 kilometri veslanja,s kajaki po Bohinjskem jezeru, 16 km gorskega kolesarstva na Pokljuko in 8 kilometri gorskega teka na Veio polje pod Kredarico pa
Pred pričetkdm jesenskega dela nova sezone 2003/04, ki so jo začeli člani v 3- SNL 9. avgusta na Stadionu prijateljstva s tekmo z novim tretjeligašem Velesovim, poglejmo, kako so posamezne kamniške ekipe končale preteklo sezono 2002/03.
Za spomladanski del so bile značilne predvsem težave pri obvladovanju tekmovalnih stroškov, ki so vse večji zaradi številnih ekip NK Kamnik. Najbolj pereče so bile finančne težave, kjer beležimo vse manj donatorjev in sponzorjev, hvaležni pa smo starim, zvestim sponzorjem, ki nam pomagajo v okviru svojih možnosti, zlasti Calcitu, Kam-busu in drugim. Brez njih bi morali močno skrčiti svojo dejavnost in zapreti vrata mnogim nogometa željnim otrokom.
Izredno slabi so tudi vadbeni pogoji. NK Kamnik je edini tretje-Iigaš brez pomožnega igrišča, glavno igrišče pa je zaradi stalne uporabe najslabše med vsemi tretjeligaši.
Kljub vsem težavam pa so rezultati večine ekip več kot solidni. Člani so v 3. SNL center med 14 ekipami zasedli 7. mesto. Ker je bilo že kmalu jasno, kdo bo izpadel iz lige, je trener dajal prednost predvsem mlajšim nogometašem, da pridobijo potrebne izkušnje in so bili zato rezultati drugotnega pomena.
Prvo mesto in s tem napredovanje v 2. SNL je osvojila Svoboda iz Ljubljane s točko prednosti pred Factorjem iz Jezice, ki je vodil večji del prvenstva. Odločilna tekma za prvo mesto je bila verjetno prav v Kamniku, kjer je Svoboda z golom v zadnjih minutah tekme srečno osvojila tri točke, čeprav
so bili Kamničani vso tekmo boljši, vendar neučinkoviti.
V novi sezoni bo potrebno zaradi reorganizacije 3. lige osvojiti najmanj enako mesto kot v spomladanskem delu, kar pa ne bo lahko, kajti tekmecev bo veliko.
Mladinci so v 2. SNL zahod osvojili enako kot člani 7. mesto, medtem ko so bili kadeti v kadetski ligi enakega ranga deveti (oboji med 14 ekipami). V tej ligi so bili najboljši mladinci iz Izole, najboljši kadeti pa iz Domžal.
Ostale ekipe so tekmovale v ligah MNZ Ljubljana. Najboljši rezultat so dosegli starejši dečki v drugi ligi z osvojitvijo drugega mesta. Za prvakom Šentjernejem so zaostali samo za točko. Deveto mesto mlajših dečkov v prvi ligi je
bilo pričakovano glede na izredno močne tekmece: Olimpijo, Ljubljano, Domžale in druge. Cicibani U-10 kot druga najmlajša ekipa NK Kamnik so v skupini A priznali premoč samo Rudarju iz Trbovelj, za seboj pa pustili kar devet ekip.
In še rezultat kamniških veteranov, ki so v razigravanju za tretje mesto premagali Ivančno Gorico s 5:1. Pivo mesto med 20 veteranskimi ekipami je osvojila ljubljanska Ilirija, za katero so igrali nekdanji prvo in drugoligaši. V finalu so z 2:0 premagali Tabor 69. 'Razigravanje so v dupliškem športnem parku organizirali veterani NK Virtus, ki so tudi sicer vodili veteransko ligo, razdeljeno v treh skupinah.
Tudi pri vzgoji lastnega strokovnega kadra je bil klub v pretekli sezoni usf)ešen. Naziv trenerja B sta pridobila dva člana, trije pa so dobili naziv trenerja C. Potrebe po trenerskem kadru glede na veliko število nogometašev in bodočih nogometašev neprestano rastejo, zato bo vzgoja lastnega kadra še naprej prednostna naloga.
V novi sezoni si v klubu želimo pridobiti ustrezne vadbene pogoje, utrditi finančno stanje in urediti vse ostalo, potrebno za uspešno delo in vzgojo nogometašev, z dobrimi rezultati vseh tekmujočih ekip pa obdržati mesto v slovenskem nogometu in kamniškem športu.
Si-Vi
Najuspešnejša kamniška ekipa starejših dečkov.
Z leve stojijo: Veladžič, Pramenko, Žumer, Luhijankič, Bele, Čeman, Skenderovič in trener Ali-lovič; čepijo: Vehovec, Rujovič, Plahutnik, Ravnikar, Dakič, Vidmar, Kiirbus in Davidovič.
Karate je primerna vadba tudi za odrasle
Karate ljudje največkrat krivično povezujejo z nasiljem. Verjetno je razlog za to poplava filmov, ki vsebujejo nasilne prizore, v katerih uporabljajo karate udarce. Ta napačna predstava pa dostikrat vpliva tudi na odločitev o izbiri treniranja te veščine. •
Vsi, ki se ukvarjamo s treniranjem karateja vemo, da je filozofija le-tega druga. Uči nas nenasilja in strpnosti do drugih, nadzora nad duhom in telesom. Z rednimi in napornimi treningi si gradimo močno in gibčno telo, popravimo koordinacijo gibov, izboljšamo ravnotežje in nenazadnje se družimo in tako svoj prosti čas koristno izkoristimo.
Da je karate primerna vadba za vse starostne generacije nam potrjujejo tako na vzhodu kot na zahodu, kjer ga trenirajo ljudje stari 60 let in več. Lepota karateja je ravno v tem, da se ga da prilagoditi vsem starostim in lahko vsi treniramo po svojih zmožnostih. Ne smemo pa zanemariti tudi dejstva, da nam dajejo vsi borilni športi znanje, ki ga lahko izkoristimo za svojo lastno obrambo pred možnimi nasilneži, ki jih je vedno več (vsaj tako se nam zdi.). S pridobljeno samozavestjo pa se lažje soočamo z vsakodnevnim življenjem.
Glede na*vse to, smo v Karate klubu Virtus Duplica letos poleg redne vadbe pripravili tudi tečaj oz. karate rekreacijo za odrasle. Upamo, da se je bo udeležilo veliko število odraslih obeh spolov, ki se bodo družili vsak ponedeljek in petek od 20.30 do 21.30 v telovadnici Šolskega centra Rudolf Maister v Kamniku. ,
V klubu se tudi že pripravljamo na nova tekmovanja, ki so pred na-
velja brez primerjave za najtežjo vzdržljivostno preizkušnjo vsestranskih športnikov v Sloveniji. Letos se je na startu zbralo tudi šest jeklenih iz kamniškega konca, vsi so med 120 tekmovalci zasedli mesta med prvih 50 uvrščenih. Bojan Kem-perl (3,08:26 in 49. mesto) in Ivan Maradin (3,00:16 in 33- mesto) sta nastopila prvič. Med njima je bil na 43. mesto uvrščen Franc Zarnik (Suhadole). 59 sekund pred lokostrelskim biatloncem Maradinom, ki si je silno želel rezultat pod tremi urami, je bil pri Vodnikovem domu Marko Kotnik (2,59:17). Triatloncu Maticu Romšaku se letošnji triatlon, ki je kot priprava za havajski Ironman, ni izšel po željah. Po lanskem o. mestu je letos pristal na 17. mestu s časom 2 uri 48 minut in 3 sekunde. V 12. nastopu zapored je Metod Močnik še dvanajstič pristal v prvi deseterici, povprečno 5,1 mesto. Tokrat je bil osmi (2,43:53), tik za enim od favoritov Marjanom Zupančičem. V svojih kategorijah je bil Maradin (30-35) sedmi, Močnik (35-40) pivi, Romšak četrti in Kotnik osmi, Bojan Kemperl (40-45) sedmi, in Franc Zarnik drugi (45-49). Tokrat je bila prvič prevlada povsem bohinjska. Naš najboljši biatlo-nec Janez Maric je namreč dosegel fantastični čas 2,22:48', s katerim je svoj lanski dosežek izboljšal za K) minut, sledil mu je njegov sokra-jan in sparing partner na domačih treningih Robert Mi-kelj.
mi. Prvo nas čaka že 20. septembra v Kranju, ko se bodo naši člani pomerili v borbah. Upamo na dobre uvrstitve, kljub temu, da bodo priprave kratke.
Omenimo naj še našo spletno stran, ki smo jo naredili v želji, da bi naš klub in naše uspehe predstavili tudi ostalim, ki jih zanimajo borilni športi. Stran si lahko ogledate na naslovu, ki je: http://users.v0lja.net/stanic10/ali pa na katerem od brskalnikov vtipkate Karate klub Virtus in naša stran vam bo v ogled.
Kot vas leta se bomo tudi letos trudili, da si bodo naši novi člani, ki se lahko vpišejo do 29. septembra nabrali veliko novih znanj in da se bodo dobro počutili v našem društvu. Tekmovalci pa, da bodo posegali po dobrih rezultatih tako na domačih kot mednarodnih tekmovanjih. VLADIMIR STANIČ
Mohar uspešen na državnem prvenstvu
Redno smo seznanjeni, da je v Kamniku zelo razvito gorsko kolesarjenje in spust z gorskimi kolesi.
Sedaj pa imamo Kamničani tudi med cestnimi kolesarji fanta na vidnejšem mestu. Na cestnem državnem prvenstvu v gorski vožnji, ki se je odvijala 6. septembra po cesti iz Kranjske Gore na Vršič, je četrto
mesto na državnem prvenstvu v cestni vožnji med starejšimi mladinci zasedel Primož Mohar, ki vozi za SAVO iz Kranja.
Primož, doma iz Vrhpolja, je že na svoji prvi dirki v dresu Save za veliko nagrado Šenčurja, prišel na cilj z glavnino. Prav tako je z glavnino prečkal ciljno črto 104 km dolge dirke San Marino, 100 km dirko Ivaničgrad pri Zagrebu in Lovorik pri Puli. Med lepimi dosežki pa so še 14. mesto dirka Brioni in 4. mesto na dirki Labin na Hrvaškem. Čestitamo in tako naprej!
Kamničan Primož Mohar, ki letošnjo sezono nosi dres Sava Kranj, je na gorski dirki na Vršič (za državno prvenstvo) pripeljal četrti med starejšimi mladinci. •
(mm) I_
UDeSKA
PLESNA ŠOLA V KAMNIKU
(več koL plesna šola) V PRITLIČJU OSNOVNE ŠOLE FRANA ALBREHTA
PLESNI TEČAJI OB TORKIH • PRIĆETEK V TOREK. 23. SEPTEMBRA
PLESNA PRIPRAVNICA za 3- do 4-letne otroke - ob 16.30
MALA PLESNA ŠOLA za predšolske otroke - ob 17.15
POP TEČAJI ZA OSNOVNOŠOLCE ob 18.00 za 1.-4. razred, ob 18.45 za 5.-9. razred
HIP HOP, STREET DANCE, JAZZ BALET ob 17.30 osnovnošolci, ob 19.00 dijaki in študenti
DRUŽABNI PLES ZA MLADINO IN ODRASLE 1. stopnja ob 19.30,4. stopnja ob 19.45.
Vpis in prijave: 15 minut pred pričetkom tečaja. Zamudniki se lahko vpišejo na drugi vaji. Iiiloniiinijt-:     «■ (»4/25-15-000 in 041/611-000
Svetovno veteransko prvenstvo v kolesarstvu
Vida Uršič bronasta
Najboljša kamniška športnica preteklega stoletja Vida Uršič še vedno ne miruje. Brez kolesa ne more. In še vedno je hitra, celo v svetovem merilu. Na 9. svetovnem prvenstvu UCI na cestni dirki v St.Job.annu na Tirolskem je letos osvojila peto mesto, še bolje pa ji je šlo na kronometru - vožnji na čas, kjer je osvojila bronasto kolajno. Poleg Kranjčana Bojana Ropreta, legende slovenskega cestnega kolesarstva, ki je prav tako osvojil bronasto odličje, sta to edini kolajni za slovensko kolesarstvo na tem prvenstvu, celo edini uvrstitvi v prvi deseterici. Čeprav je v medijih šport rezerviran večinoma za vrhunski šport članskih in deloma mladinskih kategorij, je in bo šport za vse starostne kategorije moral dobiti veliko več pozornosti. Uspehi Vide Uršič si to zaslužijo. Nenazadnje gre za svetel vzgled, čeprav je posnemanje njenih dejanj sila težko. Celo mnogo mlajša dekleta morajo pošteno stopiti na pedala, da so ji kos. Če so sploh ji, občasno na domačih dirkah še vedno vse užene v kozji rog, običajno tam kjer poleg surove moči, ki z leti peša, odloča tudi taktika, tehnika vožnje, iznajdljivost, skratka izkušnje. Vida Uršič svoj pogovor začne seveda v slogu vrhunske športnice, pojasnila so kratka. Za poznavalce. Svetovno veteransko prvenstvo je že dolga leta zanjo vrhunec sezone, na katerega se posebej pripravlja domala celo leto. Po istem šampionskem receptu kot vsa leta. Veliko več kilometrov, kot jih ne prevozi povprečni slovenski voznik s avtomobilom. Motor ji še vedno dela brez generalne, (šala). »Letos sem se posebej pripravila za kronometer. Kolo mi je posodil Boris Premužič, kolesar, ki je letos denimo desetič nastopil na dirki Po Sloveniji in enkrat zmagal. Brez vrhunske opreme ne gre. Kljub izkušnjam pa sem kar malce preveč podlegla tremi. Tako je bila moja vožnja ena srednja reč, sposobna sem bila več. K sreči se je tudi zaradi plašča za las srečno izteklo. Posodila sem kolo, ki pa je bilo v naglici vrnje-
no povsem zdrsano. Brona sem bila vesela, saj sta bila Avstralka Schutz in Nemka Zander opazne sekunde boljši. Konkurenca na tem prvenstvu ne upada, saj se poznana imena iz članskega obdobja vedno vračajo. Na cestni dirki sem imela to smolo, da je bila na sporedu že dan po kronometru. Regeneracija je bila v primerjavi s tekmicami, ki niso nastopile, preslaba. Peto mesto se lepo siiši, a tako malo mi je manjkalo,« prvenstvo opisuje Vida Uršič, mati dveh odraslih hčera. Na 37. kolesarskem svetovnem pokalu, ki je uvod v prvenstvo, je bila namreč v isti konkurenci veterank nad 50 let druga. V kolesarstvu so tekmovanja za vse starostne kategorije razmeroma dobro urejena, licence nacionalnih zvez so obvezne. Pravila so jasna. Vrhunec je vsakoletno svetovno prvenstvo v ST. Johannu na Tirolskem, kjer se zberejo najboljši iz vsega sveta. Letos je Tirolsko obiskalo že preko tisoč najboljših kolesarjev iz 50 držav. Na Tirolskem imajo izjemno tradicijo veteranskih dirk, saj so letos pripravili že 37. kolesarski svetovni veteranski pokal. Do leta 1994, ko je mednarodna kolesarski zveza UCI prvič popolno priznala naziv svetovno prvenstvo, je bilo to tudi neuradno svetovno prvenstvo. Vida Uršič ima s tega prvenstva tudi štiri naslove svetovne prvakinje. Kot zanimivost; na veteranskih dirkah ne gre brez obvezne doping kontrole. Mavrične majice svetovnega prvaka so ravno take, ko jo je lani denimo dobil Mario Cipolii-ni. Torej čisto prave dirke najboljših, čeprav v zrelih letih. Za zmago pa, kot v Italiji po prvenstvu, za metrski šopek rož in tri-kilogramski pršut. Pobahati pa se še vedno nima časa, niti se ne zna. »Nagovarjajo me, da bi morala pripraviti nekaj za svojo spletno stran, a že 14 dni kar ne najdem časa. Za priznanja, pokale in kolajne z najbolj pomembnih dirk, ki bi jih uredila v muzej v domači hiši, pa je še prekmalu. Jih imam šele 50,« se smeji Vida. (mm)
Alpinistična in plezalna šola
Alpinistični odsek Kamnik bo tudi letos organiziral alpinistično šolo. Ta je namenjena predvsem tistim, ki so si z dosedanjim delovanjem v planinah pridobili že veliko izkušenj in bi se radi varneje podali še na brezpotja in v prepadne stene tako v kopnem kot tudi v snegu, poleti in pozimi, pa tudi turno smučali. Šolo, ki se bo začela v torek, 23. septembra ob 18. uri v prostorih PD, kjer bodo na razpolago tudi druge informacije (izkušnje, stroški, cena itd.) Vodila jo bosta ob pomoči drugih članov kamniškega AO, Aleš Holmc in Matjaž Šerkezi.
Letošnjo plezalno šolo bo pa vodil Matjaž Žavbi, ki ga zainteresirani lahko pokličejo tudi na telefon št. 031 206-035. Začetek bo v ponedeljek, 6. oktobra, ob 18.30 v športni hali OŠ Frana Albrehta, ko bodo na razpolago tudi druge informacije (oprema, stroški itd.). Namenjena je pa vsem, ki so starejši od 7 in. mlajši od 18 let in jih zanima predvsem športno plezanje, tako na umetnih stenah kot tudi v naravnih plezališčih.
Nogomet na Korošici
Letošnja tradicionalna, že 25. leto po vrsti (tekem je bilo sicer^a-radi slabega vremena manj), nogometna tekma na »najvišji ravni« bo v nedeljo, 5. oktobra z začetkom točno opoldne na Korošici. Tokrat bo verjetno res spet derbi med Kranjci in Štajerci, saj so Mariborčani napovedali, da jih bo prišlo cel avtobus. Zato tudi kamniško PD prireja tega dne izlet na Korošico za tiste, ki bi si jo radi ogledali ali mogoče celo sodelovali v njej. Odhod bo z lastnimi avtomobili s Trga prijateljstva v Kamniku ob 07.15. Potrebna je ustrezna obutev za hojo po brezpotju, saj naj bi ob vrnitvi obiskali tudi v Vodotočno jezero. Za »žogobrce« je pa zaželeno, da imajo tudi copate. Kocbekov dom bo ali pa ne bo odprt. Če bo dež, izleta ne bo.
50-letnica domžalskega doma na Mali planini
V letu 1953 je bil dokončan Domžalski dom na Mali planini in 9. avgusta istega leta svečano predan svojemu namenu. Domžalski planinci so praznovanje okrogle obletnice združili z 11. tradicionalnim srečanjem, ki je bilo v nedeljo, 31. avgusta. Na proslavi je nastopil moški pevski zbor Janko Kersnik iz Lukovice, slavnostni govornik je bil predsednik PD Domžale, Borut Peršolja, spored je povezovala Marjeta Keršič Svetel, za boljše razpoloženje je igrala domžalska godba, ki jo niti dež ni preveč motil, edino ob močpej-
Godba na pihala je veselo in vztrajno igrala kljub dežju.
ših nalivih se je umaknila (prepolni) dom, nastopili pa so tudi isti pevci - bratje Pirnat, ki so peli ob odprtju doma leta 1953. Kljub slabemu, deževnemu in hladnemu vremenu je bilo več kot dvesto udeležencev, med njimi tudi 38 iz pobratene Koprivnice.
Naj bo vaša kotlovnica okolju prijazna
V prejšnjih člankih smo vam predstavili ogrevalno tehniko in načine ogrevanja z izkoriščanjem zemeljskega plina. S tem člankom pa vas želimo seznaniti z enim od bistvenih razlogov zakaj se lastniki in novogradite-l/i objektov najpogosteje odločajo za celovito uporabo plina pri ogrevanju, pripravi vode in kuhanju.
Danes je eden največjih izzivov najti način, kako preprečiti onesnaževanje okolja in s tem klimatske spremembe ter hkrati zadovoljiti naraščajoče potrebe po energiji.
V nadaljevanju si lahko preberete zakaj ekologi uporabo plina tako močno priporočajo?
Goriva, ki bi bilo ekološko neoporečno ni, zemeljski plin pa je med fosilnimi gorivi, ki se najbolj uporabljajo okolju najpri-
jaznejši. Ob primerjavi zemeljskega plina ž premogom ali nafto ugotovimo, da zemeljski plin vsebuje zanemarljivo malo žvepla, pa tudi vrednosti drugih strupenih snovi, ki se sproščajo pri zgorevanju so nižje. Tako pridemo do dejstva, da so pri zgorevanju zemeljskega plina nižje vrednosti ogljikovega dioksida, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov, prašnih delcev oziroma tako imenovanih saj pa praktično ni.
Če podrobneje primerjamo emisije ogljikovega dioksida pri zgorevanju kurilnega olja in zemeljskega plina, ugotovimo, da je vrednost te emisije pri zgorevanju kurilnega olja kar za tretjino večja kot pri zgorevanju zemeljskega plina. Še močnejše razmerje v korist zemeljskega plina pa se pojavi pri zgoreva-
nju premoga v sodobnih kurilnih napravah.
Prav tako se bistvena razlika kaže pri žveplu, ki ga je v.prime-rjavi z premogom ali kurilnim oljem v zemeljskem plinu zanemarljivo malo. Žveplo se pri izgorevanju spreminja v žveplov dioksid, ta pa neposredno ogroža zdravje ljudi, skujmjz dušikovimi oksidi pa povzroča kisli dež, ta pa uničuje reke, gozdove, polja jezera in skratka okolje v katerem živimo.
Posebno pomembno je po-udariti,da se pri zgorevanju zemeljskega plina sprošča j>recej manj strupenih dušikovih oksidov, kot pri drugem gorivu, to pa prinese nove prednosti. Tako sodobna tehnologija omogoča, da
zemeljski plin za sabo ne pušča nobenih saj in ne pepela.
Naslednja pomembna prednost je ta, da plin potuje po plinovodnih ceveh in s tem ne obremenjuje naravnega okolja. Prenos in distribucija zemeljskega plina po ceveh razbremenjuje cestni in železniški jhromet, ne povzroča hrupa in izključuje nevarnost izlitja, ki bi lahko onesnažilo vodne vire.
Kakovost življenja je mogoče bistveno povečatjče povečamo uporabo zemeljskega plina ter zmanjšamo uporabo drugih goriv.
V sodelovanju z Adriapli-nomje prispevek pripravilo podjetje I.S.P. d.o.o. Kamnik, Jože Oblak, u.d.i.s.
d.o.o.
LJUBLJANA
1000 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 7 - SLOVENIJA TEL. (+386) 01 23 42 100, TEL./FAKS: (+386) 01 432 10 93 http://www.adriaplin.siol.net/. E-mail: adriaplin@siol.net
VAŠ DISTRIBUTER ZEMELJSKEGA PLINA
ISP
ns d.O.O.
Ljubljanska 45/b, 1241 Kamnik
tel.:(01)839 45 87, fax:(01)839 45 88, e-mail: isp@siol.net, www.isp.si
Kot največji zastopniki opreme VIESSMANN poleg dobave vseh vrst plinskih kotlov omogočamo našim strankam:
- takojšnje posredovanje okvirnih ponudb
- svetovanje in projektiranje,
- izvedbe plinskih instalacij
ZA IZVEDBO PLINSKE NAPELJAVE VAM POLEG VISOKE KAKOVOSTI NUDIMO NAJEM UGODNEGA KREDITA, POPUSTE TER VRSTO DRUGIH UGODNOSTI
PRI NAS POSKRBIMO ZA VAS z VIESSMANNOM z roko v roki!
Jutranje priprave na plezalski dan
Tabor AO Kamnik na Korošici
Od 9. pa do 13. julija letos je imel AO Kamnik plezalni tabor na Petkovih njivah, veliki ravnici med Planjavo. Lučko Brano, Ojstrico, Lučkim Dedcem in Vršiči, 1700 m nad morjem. Glavni pobudnik in organizator je bil Marko Petek. Tabora, ki je imel simbolični naziv »pipa miru«, se je izmenično udeležilo 19 tečajnikov, mlajših in starejših pripravnikov in alpinistov iz AO Kamnik, poleg njih pa tudi ena pripravnica iZjAO Kranj, Plezali so v Ojstrici, Lučkem Dedcu, Vršičih in Vežici. Skupaj so, kljub ne ravno najboljšemu vremenu (opravili 55 vzponov od I. do VIL težavnostne stopnje. Ob popoldnevih so igrali tudi odbojko, enkrat pa še nogomet. V Kocbekovem na Korošici so imeli v petek in soboto zvečer prikaz diapozitivov, ko se je spustila noč pa so bili za najbolj navdušene tudi družabni večeri ob tabornem ognju, do zgodnjih jutranjih ur, a brez kajenja pipe miru. BOJČ
WJ%'§ l/l i 11 7.1 i I I
Zemeljska energija za ogrevanje
V zanimivi brošuri Jehovih prič sem prebral: Pod površjem Zemlje leži ogromen zaklad. Ni zlato, ni srebro, niti niso dragoceni kamni. Je neznanska zaloga toplote, imenovana geotermična energija.
Notranja energija Zemlje je, podobno kot sončna, res zaklad, saj je lahko vir čiste, ker je »ogromen zaklad« tudi obnovljive (neporabljive) energije. Izvor te toplote je v podzemnih plasteh staljenih kamnin (magme), od koder prodira proti površju. Temperature globoko v raz-taljeni zemeljski notranjosti so celo do nekaj tisoč stopinj, količina toplote, ki v enem letu pride iz globine na površje, pa je enaka približno 100 milijardam megavatnih ur energije in večkratno presega porabo vse električne energije po vsem svetu. Ta energija je sicer lahko na geološko aktivnih področjih vzrok tudi katastrofam (vulkanski izbruhi), a sicer je človeštvu koristna in pogoj za življenje v današnji obliki.
Na površje prihaja izpod zemeljske skorje, iz plasti, ki se imenuje zgornji plašč. Debelina skorje je od 20 do 40 kilometrov, zato je do nje nemogoče priti. Ker pa je skorja sestavljena iz številnih plošč in je predvsem na stičiščih plošč tanjša, se tu lahko magma zelo približa površju Zemlje m segreje vodo, ki je ujeta med plastmi kamnin. Ta voda je običajno le dva do tri kilometre pod zemeljskim površjem, kar pa se s sodobno vrtalno tehniko že da doseči.'Ko se pride do nje, se jo lahko koristno uporabi. Na Filipinih npr. več kot 20 odstotkov vse električne energije, ki jo porabijo, proizvedejo iz tega vira z geotermičnimi elektrarnami.
Ponekod pa termalna voda privre kar sama na dan. Ob prelomnicah se pojavljajo termalni vrelci tople ali celo vroče vode, ki jih izkoriščamo v različne namene, pri nas predvsem turistične in zdraviliške ter ogrevanje rastlinjakov in posameznih objektov, drugod v svetu pa tudi za ogrevanje večjih kompleksov, celih mest, pa tudi v industrijske namene.
Geotermajna energija nam torej ogreva podtalnico in kamnine pod površjem Zemlje. V vrhnjih plasteh dodaja nekaj toplote tudi Sonce. To energijo pa že lahko ekonomično koristimo s pomočjo toplotnih črpalk (TČ) tudi za posamezna gospodinjstva za ogrevanje bivalnih prostorov in ob tem seveda tudi sanitarne vode. Ta energija je zelo dragocena, saj je za razliko od energije v zraku na razpolago tudi v zimskem času, ko jo najbolj potrebujemo.
Princip delovanja TČ za ogrevanje prostorov je analogen, kot opisan v eni prejšnjih številk za ogrevanje sanitarne vode s TC zrak/voda. TČ nam dvigne toploto, ki smo jo odvzeli viru toplote, iz nižjega na višji temperaturni nivo in jo odda vodi, s katero ogrevamo radiatorje. V poletnem času pa pri teh črpalkah lahko preusmerimo tok toplote in tako ohlajamo prostore.
Za gospodinjstva so viri, iz katerih lahko gospodarno črpamo toploto, predvsem podtalnice, površinska Zemljina in geotermalna toplota v ekonomsko še dostopni notranjosti zemeljske skorje (100 m). Več o tem pa v eni prihodnjih številk KO.
Brezplačne informacije, nasvete in literaturo o ukrepih za učinkovito rabo energije in vode (ogrevanje, izolacije, ipd.) dobite občani v Energetsko svetovalni pisarni (ESP) Kamnik, Tomšičeva 23 (TIC v tržnici), tel. 8318-191, vsak torek od 17. do 20. ure. Priporočam pa, da se predhodno najavite in me pokličete na dom, tel. 8311-663.
ESP KAMNIK Ivo Gašperič, energ. svetovalec
Iskrica za varčno rabo energije
Izkoristite dobre strani sončne pripeke
Ozračje se ogreva in vsako leto je vse več sončnih dni.
Višek energije lahko uspešno izkoristite predsvsem za ogrevanje votle.
Na Izbiro imate dve poti:
• Sončne koieklorje
• Toplotno črpalko
Peč za centralno ogrevanje boste lako pustili hladno pol leta.
• Postavljen solarni sistem s 3 kolektor)! stane 450.000 SIT, če že imate velik bojler
• Toplotna črpalka z bojlerjem 200 1 stane 257.000 SIT
Država je postala reden plačnik subvencij in vam za montažo toplotne črpalke ali sončnih kolektorjev povrne do 40% stroškov. Pri nas dobite brezplačne nasvete o sončnih kolektorjih, o varčnem ogrevanju, o plinu, toplotnih črpalkah In o sončnih celicah za pridobivanje elektrike. Imamo največjo izbiro kolektorjev v Sloveniji, j
jga Kon Tiki ESIPU^
l'OUJETJt 1A VARČNO IHIROIJO
Ljubljanska 21 K, ob pekarni Duplica, tel. 01/8310-380 www.kontiki-solar.si
D9B
Iz avgustovske črne kronike
Vlomilcev tudi avgustovska vročina in ovirala...
V zadnjem poletnem mesecu je število prometnih nesreč vpri-merjavi z lanskim avgustom spet ralo poraslo. Ta mesec se je na naših cestah zgodilo 57 nesreč, od tega 46 z razbito pločevino, 11 pa tudi s telesnimi poškodbami. Na srečo smrtnih primerov, podobno kot lani, niso zabeležili.
Med S7 kaznivimi dejanji so policisti policijske postaje Kamnik zabeležili 30 vlomov in 27 tatvin. Tudi tovrstna dejanja so» nekoliko porasla v primerjavi z lanskim avgustom.
Skoraj na enaki ravni pa so ostale kršitve javnega reda in miru. Od 39 tovrstnih kršitev je bilo v lokalih in na ulicah potrebnih 23 posredovanj policistov, v zasebnih prostorih pa so se morali policisti pojaviti 16-krat, da so pomirili razboriteže, ki jim ko-rajžo največkrat daje alkohol...
is. avgusta sta bili \ prometni nesreči v Šmartnem poškodovani dve osebi. V križišču glavne ceste s stransko je avtomobilist pri zavijanju v levo izsilil prednost nasproti vozečemu vozniku.
Da pešci tudi sredi mesta niso povsem varni, je pokazala tudi prometna nesreča 22. avgusta, ko je na kamniškem Glavnem trgu avtomobilist zadel pešca na prehodu za pešce.
27. avgusta je na Ljubljanski cesti zaradi nepravilnega prehitevanja voznik kolesa z motorjem bočno trčil v spredaj vozeči avlo, pri čemer se je lažje poškodoval.
Ob tem je treba povedati, da so prehitevanja motoristov po desni strani kar pogosta. Takim voznikom ne bi škodovalo obnoviti prometne predpise..
Da tudi vlomilci postajajo vse bolj premeteni, kaže primer vloma v gostinski in frizerski lokal, na Maistrovi ulici, kjer je 2. avgusta vlomilec najprej v telekomunikacijski omarici prerezal žice in onesposobil alarm. Nato je skozi odprto okno stopil v lokal in nabral več Cdjev in tobačnih izdelkov, nato pa je vlomil še v frizerski salon, kjer pa ni našel nič primernega... Povsem drugače pa se je s fotoaparati oborožil vlomilec v trgovino Grohar v
Matično poročilo za Julijin avgust 2003 Smrti:
- REPANŠEK SREČKO, Zgornje Stranje 59, komercialist, star 45 let
- KVAS JANEZ, Spodnje Palovče 18, delavec, star 53 let
- PALČIČ ANTON, Pot na Poljane 9, star 64 let
- LOŽARALOJZIJ, Medvedova ulica 12, upokojenec, star 95let
- BRVAR EMILI JANA, roj. Štajhar, Vrlipolje pri Kamniku 143, upokojenka, stara 78
-HODNIKIVANA, roj, Pestotnik, Pšajnovica 13, upokojenka,stara 89 let
■BIRKMARIJA, roj. Lah, Samostanska ulica 14, upokojenka, stara 83 let
Rt/1. MARIJA, roj. Urh, Gozd32, ujiok.oJenka, stara 84 let
- ŠTEBE MARIJA, roj. MARINŠEK, Žeje pri Komendi 12, upokojenka, stara 76 let
-PAVLOVLCSLOBODAN, Ulica MatijeBlejca 6, upokojenec, star 65
- POLLAK FRANČIŠKA, roj. Eorneci, Trg Svobode 5, Upokojenka, stara 89
- KEPIC ANA, Moste 50, upok.., stara 92 let
- BALON FILIP, Kamnik, Kranjska c. 4Č, upok, star 80 let
- jACKSON RONAL1) CHESTER, Cali/brnia, podjetnik, star 67let --HVALEALOJZIJ, Rožično2C, uj)ok., star68let -JUHANTJOŽEF, Moste 93, star 79 let
- MARKUŠANA MARIJA, roj, Merkuža, Mekinje, Cesta treh talcev5, upok., stara 68 let
- KOTNIK OLGA. roj. Štebe, Soteksa, 29, stara 59 let
Poroke:
I.ESKOVEC TOMAŽ. Vrlipolje pri Kamniku 189, podjetnik, star 31 let in
HOČEVAR KSENJA, Mekinje. Cankarjeva cesta 31, delavka v tekstilu, stara 25 let
- HUŠ1Č GREGOR, Križ 50, parketar, star 25 let in BOHINC SIMONA, Zgornji Brnik. 60, učiteljica raz. pouka, stara 26 let
• BREZEC PRIMOŽ, Divača, Ulica. Ludvika Požrlja 12, košarkar, star 23 let in
DERAJ1Č SADA. \ elenje, Goriška cesta 57, študentka, stara 23 let
- OBERWALDER JOŽE. Zaboršt, Šumberska cesta 31, sam. podjetnik, star 43 let in
SEMEN MOJCA. S/elelova cesta 8A, vzgojiteljica, stara 36 let
- AJDIČ DAVID, Ljubljana, Črtomirova ulica 5, komericalist, star 25 let in
PERME MATEJA, Ljubljana. Dergomaška ulica 27, plesna pedagoginja, stara 29 let
■ NASTRAN ANDREJ, Mengeš, Murnova ulica 19, direktor, star 29 let in
Rt PAR SI /ANA. Lilija, Maistrova ulica 14, stara 24 let
- STRA/ltAR ZORAN, Poreber 11, lesni tehnik, star 30 letin l'l NGARTNIK KLAVDLJA, Motnik 15. ekonomska tehnica, stara 25 let
- RAVNA K STANE, Celje, Ronkova ul. 21, učitelj, star 39 let in VIPOTNIK ANDREJA. Celje, Ul. Bratov Vošnjakov 3, učiteljica, stara 30 let
- GRADIŠL.KJOŽE, Kregarjevo II. tkalec, star 49 let in PAVECŠTEFKA, Podgorje, Podgorje28B, upok., stara51 let
- M OČNI K Mil AN, Mala Lasna 2, voznik-strojnik, star 25 let in ŠUŠTAR MARTINA, Velika Lasna 7, ek. kom. dela, stara 20 let
- BEG ANO VIČ SEBASTIJAN, Ljubljana, Tabor 2, kuhar, star 22 let in STANKOV/CSANELA, Kamnik, Pol 27. julija, 3, dijakinja;
stara 22 let
- BOŠTICDEJAN, Moste29, avtomehanik, star27letin LETNAR LIDIJA. Jerdnovć 15. trgovka, stara 25 tel •SLABANI A BORUT. Pšata 59, vzdrževalec, star 30 let in LEBENIČNIKNATALIJA, Domžale, Šludljanskac. 85B, stara 28let
■ NOVAK /URE Videm 47, prodajalec, star 23 let in KORITNIK BARBARA, Videm 94. agentka-svetovalka, stara 2 j let
SUZANA HRIBAR
Svetilniku, od koder je s seboj odnesel kar okrog 30 fotoaparatov... ,
14. avgusta so neznanci vlomili v stanovanjsko hišo na Kovinarski cesti in ukradli dva avtomobila ter vanju naložili še štiri računalnike.
30. avgusta so vlomili v trgovino z železnino v Tomšičevi ulici in s seboj odnesli več mešanih baterij in nekaj denarja.
Med ostalimi dogodki naj omenimo, da je 6. avgusta v Podgorju v drevo udarila strela in pri tem poškodovala tri ljudi in 12. avgusta v dopoldanskem času požar na Zduši, kjer je zgorelo gospodarsko poslopje in seno treh košenj. Materialna škoda je velika, vzrok požara pa je verjetno samovžig sena.
Pri požaru na gospodarskem poslopju na Zduši 12. avgusta so posredovali kamniški in okoliški gasilci, ki so zaradi pomanjkanja vode v hidrantih lahko zelo uspešno uporabili vodo iz cistern...
F. S.
Tudi v temnih sencah se najdejo sončni žarki. Poglej, en sveti, saj to smo ga mi poslali tebi. Dedi, v naših srcih hoš vedno Uvel.
ZAHVALA
Z žalostjo v srcu vam sporočamo, da je v 68. letu življenja od nas odšel naš najdražji mož, oče, dedi, brat in stric
LOJZE HVALE
iz Rožičnega
Hvala vsem in vsakomur, Se posebej sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, podarili cvetje, sveče ter našega dedija pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi dr. Majdi Ambrož-Mi-helčič, dr. Bogdanu Logarju, sestri Sonji, patronažni službi v Kamniku, župniku g. Danijelu Kaštrunu, g. Roku Lapu, tunjiš-kim pevcem in trobentaču za lepo zemeljsko slovo.
Pogrešamo te vsi tvoji!
Avgust 2003 '•' - '
Jaz Še živim v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih. {Ada Škerl)
ZAHVALA
18. avgusta 2003 se je za vedno poslovila naša ljubljena mama in leta
MARJETA BLATNIK
roj. Žargi
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot, nam izrekli ustna in pisna sožalja, podarili lepo cvetje in sveče. Hvala pevcem za lepo glasbeno spremljavo in g. župniku za pogrebni obred. Hvaležni snio dr. Plavčevi in sestri Emi za dolgoletno zdravljenje in pozornost.
V naših srcih ostaja spomin na njeno dobroto, vedrino in razgledanost, s katerimi je bogatila svoje tri rodove.
Žalujoči: hčerki Metka in Eva ter vnuk Gregor z družino
Kamnik, avgust 2003
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Spomnite se. kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 76. letu nas je zapustila draga sestra, teta in nečakinja
ANICA MALEŽ
Verovškova Aniea iz Kosiš
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše. Lepo se zahvaljujemo Komatarjevim in Rez-manovim, prav posebno zahvalo pa izrekamo nečaku Zdrav-ku za njegovo veliko pomoč, prizadevanje in poslovilni govor. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru, pevcem Tunjiškega okteta ter nečaku Tomažu za zaigrano skladbo na citre. Prisrčna hvala gospodu župniku Štefanu Steletu in patru Ernes-tu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni
Košiše, Stranje, Loka pri Mengšu, avgust 2003
Prazen dom je in dvorišee, naše oko zaman te išče. ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja!
ZAHVALA
V 56. lcln nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil nas dragi mož, ali in dedi
ROK KUHAR
iz Raven
Ob boleči izgubi se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Term Snovik, dijakom in učiteljem 1. 11 SGRM-ja. Vsem skupaj hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše. Iskrena zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Zahvalo smo dolžni ludi gospodu Zibcrtu za poslovilne besede ter sosedom Klemenovim, Scndolčevim in Gmajnarjcvim za vso pomoč v ležkih trenutkih. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
September 2003
NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje
dvorišč, dovoznih poti in parkirišč,
polaganje robnikov in pranih plošč,
izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp«
Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jelovškova 10
Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751.
I.....
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, Ir so vam naše usluge na voljo
- — l
11
Neprekinjeno Noč in Dan!
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve Ji
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
It
1
V ponedeljek, 15. septembra 2003, smo se na Ljubljanskih Žalah še zadnjič poslovili od gospoda
DUŠANA SILE
(1921-2003)
Kot dolgoletnega delavca Titana (1949-1977), predanega kolektivu in stroki vse do upokojitve, in prizadevnega direktorja tovarne v obdobju 1967-1977, ki se je s svojim prispevkom trdno zapisal v njeno zgodovino, ga bomo ohranili v trajnem spoštljivem spominu.
Uprava družbe Titan d. d.
Trud in trpljenje tvoje bilo je življenje, zdaj pa k počitku leglo je telo, a tvoje delo in trpljenje pozabljeno ne bo.
ZAHVALA
V 80. letu je tiho zaspal naš dragi mož, ata, stari ata, tast, bral in slric
FRANC POTOČNIK st.
iz Zgornjih Stranj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darove za svete maše icr številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in vsem, ki ste nam stali ob strani. Žalujoči: vsi njegovi September 2003
Poeivaj mirno, sladko spavaj. V grobu iti gorja in ni skrbi. A enkrat snidemo se vsi nad zvezdami, nad z.vezdami.
ZAHVALA
V 81. letu nas je po daljši bolezni zapustila naša draga žena, sestra in teta
MERI HRIBAR
roj. Krivorotov
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poli. Najlepša hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvaljujemo sc družinam Hor-val in Dovčar ter še posebej Gabrijeli, Dunji in Angelci. Srčna zahvala g. župniku Steletu za darovanje sv. mase in zvonjenje na Vranji Peči, praporščakoma in vsem, ki ste se od naše Meri poslovili. Ohranite jo v lepem spominu!
Žalujoči: mož Silvo s sorodstvom
September 2003
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 52. letu za vedno zapustil dragi mož, ati^ dedi, brat in stric
MIHA POGLEDNIK
iz Kamnika
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, prineseno cvetje in sveče. Hvala župniku za lepo opravljen pogrebni obred in trobentaču za še posebej ganljivo žalostinko. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Pavla, sin Robert z Natalijo, hčerka Tadeja z Milanom in vnukom Janom, sestri Ana, Fani in brat Franc z družinami ter drugi
September 2003
JOGA
JOGA
V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
. DOMŽALE
je sistem vadbe, ki je zaradi svoje postopnosti, enostavnosti in učinkovitosti priznan in sprejet v celem svetu. Zajema poučevanje vseh glavnih vej joge (RAJA, GYJANA, BHAKTI, KARMA), prilagojenih razumevanju in potrebam zahodnjakov. Izoblikoval ga je indijski učitelj Paramhans Swami Maheshwurununda na podlagi izvornih indijskih učenj ter praktičnih izkušenj v dolgoletnem delu z učenci po svetu. Vadba po sistemu *Joga v vsakdanjem življenju* vam tako omogoča postopen in zanesljiv razvoj, ne glede na to, kateri aspekti joge vas zanimajo.
J
REZULTATI REDNE VADBE SO:
• sposobnost, da si pomagamo v vseh življenjskih okoliščinah,
• izboljšanje zdravja in počutja,
• povečana sposobnost koncentracije,
• samozavest in spokojnost,
• osvoboditev nezaželenih navad in vezanosti,
• samospoznanje.
V začetni stopnji je vadba preprosta in enostavna, primerna za vse generacije in priporočljiva za vse tiste, ki imajo težave s hrbtenico in se težko zberejo. Zalo vse, ki se nam želite pridružiti
VABIMO K VPISU do 29. septembra
DOMŽALE: STARA OŠ VENCLJA PERKA (za knjižnico) PONEDELJEK IN SREDA OD T8. DO 20. URE
KAMNIK: OŠ 27. JULIJ (zraven policije), Tomšičeva ul. 9 PONEDELJEK IN SREDA OD 19. DO 20. URE
NOVO: joga za otroke od 4-8 let
RENAULT
DNEVI ODPRTIH VRAT! od 19.9. do 24. 9. 2003
Vabljeni na dneve odprtih vrat in poskusne vožnje nove družine Megan II:
Megan II Scenic
Megan II Grandteur
Megan II Sedan
AvtO Car d.o.o., Svetčeva 1 -1234 Mengeš tel: salon 01/723 74 14, servis 01 /723 72 79
Zaposlimo samostojnega mizarja
z delovnimi izkušnjami.
Jeretina&co, mizarstvo, trgovina in storitve d.n.o. Bevkova Va. 1241 Kamnik, tel.: 041/834-079.
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na telefonsko številko
01/56-55-120.
LANEN CVET
. tekstilna trgovina
Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660
OTROŠKE HLAČE sup«r ponudba po t.800£0)
* OTR. BOMBrNŽNE MA31CE inPUUOvEKll * vETROvKEBRUGl
* ^KEHLAČE (Maska od 1
3.990,00) I I
*TEftMOVELUft JAK/VE (novlfnodel/)
1
POSKRBLJENO ZA PARKIRANJE, PESTRO PONUDBO IN NIZKE CENE MED DOBRIMI, i
Delovni čas: pon.-pet.: 9"-191', sobota: 8h-13h-
IHItiU SVOJ DMR KOPOmi HMtHMV
TEHNIČNA TRGOVINA ju\
Usnjarska 9, Kamnik
(nasproti nekdanje tovarne Utok), tel.: 83-17-203
UGODNE CENE TELEVIZORJEV
NAJNIŽJE CENE GRELNIH TELES DE LONGHI
f
W       ZA VODOVODNE ARMATURE
«> ZA MALE GOSPODINJSKE APARATE
NOVO!
CD-ji Slo +tujih izvajalcev
NAJUGODNEJŠE CENE BELE TEHNIKE GOBENJE
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO ODPRODAJE ZALOG.
- BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV BREZ OBRESTI - KREDITI GA 1+6, 1+12, 1+24 MESECEV
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo
- UMETNA GNOJILA
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
- MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE
- VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, kolofonija, spile, začimbe)
- JABOLKA za ozimnico in prešanje
Semenske trave, travnik II., lucerna, črna detelja
SEMENSKA ŽITA ŽE NA ZALOGI
Cene za krmila so tovarniške.
TRGOVINA ZGAJNAR
na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48
UGODNA PONUDBA!
- alpsko mleko 3,2% m. m., 11
- sir Livada, 1 kg
- Rama kocka 250 g
- čajna salama, 1 kg 1
- jajca 10/1 C
- piškoti srčki obliti 190 g
- čokolada Figaro nougat, 100 g
- Milka mleti lešnik, 100 g
- olje Zvezda 11 stekl.
- olje Cekin 2 1PVC rasti. + sončn.
- sveže zelje na vrečo, 1 kg
Vse cene so v SIT.
Ponudba velja do prodaje zalog.
139,90 999,90
99,90 ,199,90 149,90 129,90
59,90
99,90 239,90 499,90
90,00
čebula 10 kg
krompir 10 kg 1 rdeča paprika za pečenje, 1 kg gladka pšenična bela moka, 1 kg multivitaminski sok Rottaler 1,5 1 pivo Bandidos 0,33 1 kava Minas, 100 g kava Slovenka, 100 g toaletni papir Paloma 2-slojni 10/1 sveča Piramida 6 sveča Mojca velika fj
850,00 000,00 190,00 84,90 149,90 159,90 89,90 89,90 269,90 119,90 179,90
V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure.
MALI OGLASI:
Prodam koncertne citre ročne izdelave. Tel.: 040-301-999.
V Kamniku takoj najamem garsonjero ali enosobno stanovanje z možnostjo odkupa. Tel.: 031-733-396.
V varstvo na mojem domu v centru Kamnika sprejmem otroka. Tel.: 041-686-511.
Najamem 2- ali 3-sobno stanovanje ali starejšo hišo v okolici Kamnika. Tel.: 041-529-330.
Pohištvo, rabljeno, za dnevno sobo s kavčem in foteljema ter predsobno omaro oddamo brezplačno. Tel.: 831-78-55.
Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041-322-571.
Kamniški (jBČAN s 01/83 91 311 041/662 450
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
Agencija za posredovanje v prometu z nepremičninami
SIMM NEPREMIČNINE s.p.
Maistrova 16,1240 Kamnik
Tel.: 01831 91 30, fax.: 01 831 91 31, gsm: 051 221 249
SIMM
NEPREMIČNINE
Opravljamo vse storitve s področja nepremičnin:
- posredovanje pri prodaji in nakupu stan. hiš, kmetij, vseh vrst zemljišč,
- najem in oddaja vseh vrst nepremičnin,
- vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, sestava pogodb,
- brezplačni ogledi, vpisnine ni,
- delujemo na območju celotne Slovenije ter v Hrvaški Istri in Kvarnerju
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale teU 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h
_
RENAULT
V soboto 20. septembra, od 9.00 do 13.00 organiziramo spretnostne vožnje pred Blagovnim centrom Vele v Mengšu.
Vabljeni na ogled in preizkus!
Najbolj spreten voznik-ca dobi v uporabo Megana II po izbiri za cel vikend!
AvtO Car d.o.o., Svetčeva 1 -1234 Mengeš tel: salon 01/723 74 14, servis 01 /723 72 79
STEKLARSTVO IRMI HOMEC  - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/7*22 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
SIL
EST
NOVA poslovne storitve
• urejanje vseh vrst delovnih razmerij
• vpis stanovanj v zemljiško knjigo in izdelava etažnih načrtov
• druge poslovne storitve
Steletova 8a, Kamnik tel.: 01-83-10-960 faks: 01-83-10-965
i 1	
	
Kaj pa medtem delajo vaši prihranki?
IULB Naložba Vita 1 je naložba v življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskega sklada s potencialno visokim donosom in z zaščiteno glavnico. To povsem novo bančno-zavarovalniško storitev je v sodelovanju s skupino KBC, ki je na tem področju ena izmed vodilnih v Evropi, razvila družba NLB Vita. Njene prednosti in lastnosti so: . ,'
• Vezana je na pozitivna gibanja košarice najpomembnejših evropskih, severnoameriških in japonskih borznih
indeksov.
. • Široka razpršenost tveganja po regijah in sektorjih povečuje možnost visokega donosa.
• Neto vplačana premija je v celoti zaščitena.
• Hkrati z naložbo sklenete tudi življenjsko zavarovanje.
• Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 EUR.
• Naložbeno obdobje: do 31. oktobra 2013 (10 let).
• Obdobje vpisa: od 1. septembra do 3. oktobra z možnim predčasnim zaključkom.
• Več informacij lahko najdete na www.nlb.si.
• Obiščite naši svetovalki: Sašo v Poslovalnici Glavni trg, tel. 831 85 28 in Snežano v Poslovalnici Duplica, tel. 831 83 72.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d, Ljubljana
Podružnica Kamnik
ZARJA
K0VIS d.o.0.
Pooblaščeni upravljalec plinovodnega sistema v Kamniku
Molkova pot 5, Kamnik
je pravi naslov za vse, kar je potrebno, da boste kuhali, se greli in hladili z uporabo zemeljskega plina
določitev plinskega priključka* podpis pogodbe za dobavo plina
• izdelava projektne dokumentacije
• izvedba plinske instalacije pooblaščeni servis za plinske peči
dežurstvo 24 ur vsak dan
UREDIMO VAM KOMPLETNO VSE, NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE.
Izvajamo tudi kronska vrtanja v železobeton, steklarska in pleskarska dela, vse strojne in elektro instalacije in ključavničarska dela.
Za informacije nas pokličite po tel. 01-83-08-608, 041-245-936 oziroma 041-633-779, 041-677-341.
ljudska Univerza Skorja Loka
Podlubnlk la 4220 Skorja Loka
tel.: (M/506 13 00 fax: 04/512 08 88 www.lu-skotjaloka.si
Vpisujemo v programe za pridobitev izobrazbe:
Fakulteta za management
(izredni studij, visoka strokovna izobrazba, dipl. oec.) Pogoj za vpis v 1. letnik: zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu ali matura ali poklicna matura. Pogoj za vpis v 3. letnik: končana višja šola po kateremkoli od »starih« programov (sprejetih pred 1. 1. 1994)
Vzgojitelj/ica predšolskih otrok
Ekonomski tehnik
(4 leta ali 2 leti - PTI)
Prodajalec Bolničar - negovalec
Vpisni pogoj za program Ekonomski tehnik - PTI je končana šola za prodajalca, poslovnega tajnika ali administratorja. Za vse ostale srednješolske programe je pogoj končana OŠ ali nedokončana katerakoli tri- ali štiriletna šola. K vpisu vabimo tudi vse, ki se želijo prekvalificirati v navedene poklice. Prekvalifikacija v poklic prodajalec traja samo eno leto. S predavanji pričnemo septembra.
Informacije:
04/506 13 60, 506 13 70
avtošola
BORTAN Žagar & Co. d.n.o Stegne 22, 1241 Kamnik
Organiziramo BREZPLAČNI tečaj CPP za kategorije A, B & H v ponedeljek, 29. septembra, ob 18. uri.
Tečaj je celotedenski in bo potekal v učilnici v Novem trgu (nasproti ŠCRM) v Kamniku.
Čakajo vas udobna vozila; dve vozili Polo SCI, Peugeot 2(16 Hdi, Fiat Punto & Polo Comfortline
Cena ure vožnje B kategorije 3700 SIT
INFORMACIJE: 01/83 11 012, 041/517 118 www.avtosola-smarca.com
RIBON
Trgovina in storitve, d.o.o.
Masljeva ul. 3,1230 Domžale
Tel.: 01/72 43 180, faks: 01/72 43 039
Podjetja oskrbujemo s pisarniškim materialom Še posebej ugodno potrošni material znamk:
FUJITSU KM P Canon Lexm+vrk EPSON
Vljudno vabljeni vsak dan od ponedeljka do četrtka od 7. do 15. ure in v petek od 7. do 14. ure. Blago vam brezplačno dostavimo.
^ ELITA BO PRESELILA SVOJO M   TRGOVINO NOGAVIČAR W IZ STAREGA DELA KAMNIKA V NAKUPOVALNI CENTER MERCATOR.
KUHINJE
Lotiš ^mmsMmm
SPECIALIZIRANI ZA KUHINJE NAKUP BREZ POSREDNIKOV
=1
BELA TEHNIKA MkMl.\l\ BOSCH
-10% GOTOVINSKI
BREZPLAČNA
MONTAŽA IN
DOSTAVA KUHINJ
GOTOVINSKI 'C   POPUST I
RACI NU.MŠkl lZRISklHIN.IK j" 11».
POPUST
BREZPLAČNA VGRADNJA I PRODAJA PO TOVARNIŠKEM CENIKI)
Vrata iz masivnega lesa in
mediapana v različnih barvah # Vodoodporne delovne
plošče ■ Vsi stranski materiali so
vodoodporni
Izbira med 400 elementi
www.liiz-karantania.si    DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20
LJUBLJANA, Topniška 5, tel.: 01/430-77-30
OTVORITEV BO V SOBOTO, 20. SEPTEMBRA.
DO KONCA SEPTEMBRA 30% POPUST NA TEKSTILNE IZDELKE IN OB NAKUPU NOGAVIC POLZELA - DARILO!
D topclom
skupina
S4U_
TRGOVINE Z GRADBENIMI MATERIALI
VABIMO VAS DA NAS OBIŠČETE NA:
v   vi • (Irca n ponedeljek:8-15u,'e
IVimiliSKl l^DU/IiV Torek: 8.-13. ure Kamnik, Glavni trg 23,1. nadstropje
^ 01/83 91 311, 041/662 450    Sreda: 8.-12.. 13.-17. ure     (zgradba med občinsko hišo In sodiščem)