r,—,.—■■■
Naj Teč j i slovenski dnevnik	H
IV Združenih državah
V«IU m vse leto ... $6.00	i!i
Velja za vse leto ...	$6.00
"leta.....$3.00
lew York celo leto -	$7.00
inozemstvo celo leto	$7.00
Za Net Za inoi
TELEFON: CHelsea 3—3878
GLAS NARODA
IV t$505
listislovensklh _delavcev v Ameriki«
Entered as Second Glass Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1870
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. '
TELEFON: CHelsea 8-8871
NO. 164. — ŠTEV. 154.
NEW YORK, FRIDAY, JULY 1, 1932. — PETEK, 1. JULIJA 1932
VOLUME XXXX. — LETNIK mi
JUGOSLOVANSKO MINISTRSTVO JE ODSTOPILO
MARINKOVIČEV NASLEDNIK BO^AJBRŽ POSTAL KRAMER, SEDANJI TRGOV. MINISTER
Jugoslovanska vlada bo temeljito izpremenjena.— Manjšina v narodni skupščini je prodr!a s svojimi zahtevami. — Nove volitve bodo bolj svobodne. — Na Dunaju so aretirali jugoslovanskega emigranta dr. Jeliča, ki je v inozemstvu ruval proti Jugoslaviji. — Maše zadušnice za Radičem in njegovimi tovariši.
DUNAJ, Avstrija, i. julija. — Poročila iz Beograda pravijo, da je Vojeslav Marinkovič, ki je postal ministrski predsednik v aprilu, podal kralju o-stavko svojega kabineta.
Dr. Butler hvali mokro planko
o i »	.	ii-iii i"	Pariz, Francija, 30. junija. —
oplosno mnenje prevladuje, da bo dosedanji tr- iz,Movalei šampanjca so prvi ob-
FRANCOSKI VINIČARJI SE JEZIJO
Posestniki vinogradov zahtevajo, da vlada prisili Ameriko, da kupuje francosko vino. — Izdelovalci šampanjca najbolj prizadeti.
NOV ODLOG GLEDE UNIFORM V NEMČIJI
Hindenburg je izdal novo odredbo. — Pravi, da zvezne postave veljajo za vsako nemško drža« vo.
govski minister dr. Albert Kramer naprošen, da se etavi novo vlado z Boškom Jeftičem kot zunanjim ministrom.
V političnih krogih smatrajo odstop za znamenje, da bo vlada temeljito izpremenjena, da se zadosti zahtevi manjšine v skupščini.
BEOGRAD, Jugoslavija, 30. junija. — Po po ročilih iz političnih krogov je Vojeslav Marinkovič odstopil z vsem svojim kabinetom.
Kabinet in vladna strankfk, ki je edina zastopana v sedanji skupščini, sta bila razdvojeni, ali naj bi še dal je vodili jugoslovansko politiko narodnega edin-ttva, ali pa se naj drže starih tradicij prejšnjih srbskih, slovenskih in hrvatskih strank.	v
Kot izgleda, bo obveljala prva ideja, katero je zagovarjal tudi bivši diktator gen. Pero Zivkovič. četudi ta oblika zahteva strogo centralizacijo, vendar pa priporočajo ono demokratično svobodo, ki,
čutili gospodarsko krizo v Fran-
Berlin, Nemčija, 30. junija. — Predsednik Hindenburg je podpi-j saI ukaz, ki določuje, da je zvezna postava nad državno postavo
in da imajo vsled tega tudi raz-eiu in 10 potrpezjivo preiiisali|	. ..	-	...
*	ji i -i i	J ne organizacije pravico nositi 11-
niforine v državah, ki sicer to prepovedujejo s svojimi postavami.
Ta ukaz pa zopet zahteva, da ,?e krajevna policija odgovorna za vzdrževanje reda in da j«' v njihovem območju prepovedati razne ishode in demonstracije. i Ker ta ukaz dovoljuje polno-moč policiji, je njegova vred nost dvomljiva, kolikor pride v pošte v zahteva Xazijev. da mora biti dovoljeno nositi uniforme.
Medtem pa je prišlo več poro čilo o raznih izgredih po ver me-
.... ..	stili 'Nemčije. V Liptckem je bil
di poceni, vsled cesar j-m ne morejo nuditi visoke cene.
nad dve leti. Zdaj pa so kmetje v okrožjih, kjer izdelujejo šampanjec na robu revolucije.
Vinogradi, v katerih se pride-i luje šampanjec, je večinoma v povesti majhnih kmetov, ki prodajajo svoj pridelek velikim družbam. Toda kleti v Keiinsu in Kpernav .so polni neprodanega vina še iz prejšnjih let. tako da 1 vinske veh-trgovine niso napravile nikakih pogodb s kmeti za letošnji pridelek. Lastniki vinogradov so prisiljeni .prodajati svoj pridelek nepoznanim trgovcem. ki ga morajo prodajati tu-.
j v spopadu med Xazijci in komuni isti ubit en moški več pa jih
, Za letošnje leto za šampanjec ni mogoče pričakovati višje cene kot za vsako navadno vino. kate-I r«-ga ima vsak francoski delavec na svoji mizi.
...	,.	i ti	i	i lii	i bodo napravili prideloval-
je bila v veljavi pred diktaturo. Iz tega razloga bodo j t.j samnan ica. še ni jasno. Pred
razpisane nove volitve po manj strogi postavi, kot
pa je dosedanja volilna postava, ki izključuje iz
narodnega zastopstva vsako opozicijo.
M arinkovičev naslednik bo najbrže slovenski časnikar dr. Albert Kramer, ki je v nasprotju z dr. Korošcem podpiral diklatorstvo.
šampanjca, se ni jasno, vsem dolžijo ameriško prohibici-jo za tako nizko ceno in v<i kmetje se hudujejo na Združene države. Prepričani so. da hi francoska vlada, ako bi pokazala malo več odločnosti, mogla prisiliti Združene države, da bi kupo-
je bilo ranjenih, ko so Xazijci v svojih uniformah korakali po me-' <stu Aretiran "h je bilo 25 oseb.
Tudi v glavnem mestu je bila policija eel o*-noč na nogah, da je vzdržala red in preprečila spopade med Xazijci in komunisti. Sedem komunistov je bilo s streli ali pa z noži ranjenih.
V Chemnitz je bilo pri spopadih med Xazijci in člani državne zastave 20 oseb ranjenih.
Pruski deželni zbor je poleg
NENAVADNA NAJDBA V KINI
Izkopali so kosti čudnega stvora. — Roke človeka, noge živali. — In vendar pravi človek z razumom.	-
Peiping, Kitajska, 30. junija. Xek stvor s človeškimi rokami in drugačnimi kot človeškimi nogami je živel na Kitajskem pred milijon leti. To zatrjuje dr. Hlačk, ravnatelj Rockefeller Foundation bolnišnice.
Dr. Davidson Black, rodom iz Kanade, je svetovno znan anatomist ter popisuje zapestno kost. ki je bila pred kratkim najdena in trdi, da je pripadala okostju "pekingške ženske", katere loba nja je bila najdena leta 1!»2?». P^ zatrdilu dr. P.lacka je ta kost 'odločno človeška, kot žene. k", jf» mati človeškega rodu in je živela v vsakem oziru mnujr,, višje življenje, kot pa vsaka fjn Z(|aj poznana žival.
| Lobanja "pekingške." ženske je bila najedna v Chou Uoutien votlini in znanstveniki so tdini v telil, da je starr, najmanj milijon let. Lobanja/je hila položena na tfvoje mes>0 predno so se oblikovale iskale jn v milijon letih so kosti ok;nnenele.
DVOUMNO HOOVERJEV0 PLANKO BO ZADELA ZASLUŽENA USODA
PARIZ, Francija, 30. junija. — Dr. Nicholas Murray Butler, ki si je zaman prizadeval vrinili mokro planko v republikansko platformo, se je zelo laskavo izrazil o platformi, ki jo je sprejela demokratska narodna konvencija v Chicagu.
Rekel je, da bo dvoumno IIoo-•verjevo planko zade.la zaslužena usoda in nadaljeval:
— Tzjava demokreitsk<l imro<j. ne konvencije gled^ osemnajstega amendment^ jp ]asna določna m direktna. Pretežna večina voli!-cev obe|, strank je za takojšen prek'iic osemnajstega amendmen-ta. Državam naj se vrne pravico, \A [ da bodo zamogle kontrolirati prodajo z opojnimi pijačami ki je .seda j brez »vsake kontrole.
Dr. Butler je rekel, da je trd-
2ELE2N;£KA
STAVKA V
MEHIKI
Mexico City, Mehika, 30. junija. — Železniška stavka, v kateri je udeleženih 3500 železniških uslužbencev Southern Railroad of Mexico, dela velike neprilike Mehiki, zlasti še, ker pretijo š-druge stavke raznih organizacij.
Železniški uslužbenci so zastav-
. 'kali v pondeljek, ker pogajanja r prepričan. da bo osemnajsti i . , .' ,	...
j '	...»	I zeleznisko družbo niso imela u-
amendment v najkrajšem času preklican. — S preklicom osemnajstega dodatka k zvezni ustavi bo tudi končana doba brezpostav-nosti. kakoršne še ni bilo v zgodovini kakega modernega naroda.
V zadnjem ,-asu je bilo v isti votlini najde»,j|, j;,. V,M- kfkst i, ki .so ravno tak0 kamenele. Med temi kostmi razun zapestne kosti tudi en;, itasf členka in ključna kost.
Poleg najdene lobanje je žalostna kot kajti r<,ka s fn kostjo je sposob na nrjravijati vsako delo kot člo vek Največja pridobitev prvot
BOGAT SNAŽILEC ČEVLJEV
vale francoska vina. Zatrjujejo, | predloge, da se zapleni premože- j ^^	jo ^ (la
DUNAJ, Avstrija, 30. junija. — "Der Abend" piše, da je dunajska policija aretirala jugoslovanskega emigranta dr. Branimirja Jeliča in ga izroči-J:i okrožnemu sodišču. Cuje se, da je policija ugotovila, da je prišel na Dunaj s ponarejenim potnim listom. Dr. Jelič se je skrival v stanovanju Ivana Perčeviča v Karolinengasse.
Jelič je bil lansko leto, ko so bili izvršeni teroristični atentati na jugoslovanske železnice, izgnan iz Avstrije, ker je izrabljal njeno gostoljubnost.
Delj časa ni nihče vedel, kje se nahaja, kmalu pa so izvedeli, da nadaljuje svoje delo zadnje mesece v Buenos Aires, kjer je nabavljal orožje za nove teroristične akte.
Organiziral je vtihotapljanje peklenskih strojev iz nevtralnega inozemstva v Jugoslavijo.
Ves čas je bil v zvezi s hrvatskimi emigranti, pred kratkim pa se je zopet vrnil v Evropo.
Delj časa je bil pri dr. Paveliču v Italiji, kjer je najbrže dobil madjarski potni list, s katerim je odšel na Dunaj.
ZAGREB, 20. junija.—Na obletnico smrti Stje-pana in Pavla Radiča ter Gjura Basarička so se darovale svete maše zadušnice v vseh cerkvah.
V katedrali je bila sv. masa ob I 0 dopoldne in je bil sredi katedrale postavljen katafalk, okrog katerega so ležali številni venci in ve polno cvetja.
Svečano zadušnico je daroval kanonik Stahin-ščak. Po sveti maši je ljudstvo odšlo na Mirogoj.
da so francoske ceste polne a.me riških avtomobilov in na poljih je videti vsepovsod ameriške poljedelske .stroje. Zakaj tedaj ne bi Amerika tudi kupovala francoskega šampanjca?
nje vseh Židov, ki so si pridobili kako lastnino v vzhodni Prusiji
izdelovati orodje. Pčenjaki celo zatrjujejo, da. so se človeški mož-1. avgustu P>14. sprejel tn£,j - razvili ^ • vsled razvoja ne smejo biti £apo-|rok nfl pH na|Vsprotno. Sposob-
White Plains, N. Y., 30. junija. Pietro A. I era rdi, ki je prišel v Ameriko-pred štiridesetimi leti, je šel na ulico z zabojčkom in je mimoidočim začel snažiti čevlja. Pozneje je dobil dovoljenje za največje važnosti,♦ SV0j0 delavnico za snaženje čevljev na Grand Central železniški postaji 'v New Yorkii. In. kot je sedaj dognano. si je v. tem ea,-u z nikli in dajmi nabral velikansko premoženje v znesku $176,.">00.
je znal
po
predlogo, da sleni v gledališčih židovski Uslužbenci
kjer je položilo številne vence in cvetje na grobove pokojnikov.
Maše zadušnice za Radičem in tovariši,- S6 pa bile tudi po vseh ostalih mestih Hrvatske. /
Udeleževalo se jih je povsod veliko/Število naroda.	/
nost z rokami nekaj ustvarit i je razvilo možgane v razumevanju in velikosti.
Dr. Black pravi«: — Xikakegu dvoma ni. da je bil Sinanthropus (pekingška ženska j pravo človeško bitje. Ta izdelovalec kaone-nitega orodja, pa če je bilo še tako primitivno, je imel roke. ki se niso mnogo razlikovale od naših.
speha. Promet na 1300 milj dol-«4;h železnicah je popolnonri Ustavljen.
1'službenci na pouličnih žeh-z nicali v mehiškem glavnem me-stu nadaljujejo stavko in poročilo prihaja, da se uslužbenci na Mexican National Railways pripravljajo na stavko.
Nogales, Somora, 30. junija. — Zvezni-vojaki in policija stražijo lastnino železniške družbe pred stavkarji. Zapadno obrežje Mehike nima nobenega železniškega prometa. Železničarji so opoldne zapustili vlake, kjer so >"* nahajali.
STARE SLONOVE KOSTI V RIMU
C
Poročilo o odstopu Marinkovičeve 1/lade ni rtiko-gar posebno presentilo. Zivkovičevi qiktaturi je sledila nekaka prehodna doba, v kateri je vršil Marinkovič posle ministrskega predsednica in zunanjega ministra.
Zahteve po izpremembi so postajale vedno glas nejše. Koroščevi pristaši v Sloveniji člani nekdanje slovenske ljudske stranke, so za£eli izvajati na vlado pritisk. V isti smeri so delovali tudi Hrvatje pod vodstvom dr. Mačeka. Nezadovoljstvo je naraščalo od dne do dne.
Kralju je le dvoje preostajalo: ali obnoviti diktaturo ali pa dati narodu pravičen parlamentarni
,režim.
Kakor kaže, se je odločil z^ zadnje. .
Dr. Kramer je znan kot ze:l0 zmožen in zmeren politik, ki ima pri vseh plasteh jugoslovanskega naroda zelo velik vpliv,	/
AMERIŠKI KONJ UPOKOJEN
Pariz, Francija, 30. junija. — Ktari k<jnj "Fairbanks", zadnji konj ameriške armade,- ki je še ostal v Franciji je bil odpuščen iz svoje službe in je bil poslan na neko kmetijo, kjer bo prežirv ostanek svojih let.
Fairbanks je bil lep konj, katerega je vsakdo občudoval Te* kom ameriške okupacije Coblen-za je konj s skakanjem dobil mnogo odlikovanj. Zdaj je star 34 let.
Ko so Amerikanei zapustili o-kupirano ozemlje, je bil konj prepeljan v Pariz in je bil razglašen za last ameriškega poslaništva. Zajdnje čase je pričel hirati in me«to. da bi ga izročili kakemu
To je prišlo na dan, ko je njegova žena pri sodišču vložila pritožbo, da njen mož ni več s-poso-ben voditi svojih premoženjskih zadev.
Sodnik Frederick P. Close je imenoval njegovo ženo Mary in nečaka Franka Ierardi za oskrbnika njegovega podjetja in pre-jn oženja.
Pred poroto je bil predložen naslednji račun o njegovem premoženju: 151.(KK) v raznih zemljiščih. $20.000 v gotovini in $5000 v posojilih.	\
Ierardi je stlno opravljal svoj posel na Grami Central postaji do zadnjega nvseca : pred enim mesecem pa je bil prepeljan v sa-natorij. V Elm.sford je stanoval 25 let in sosedje so ga videli, da ko je tekom let iz udobne hišice preselil v razkošno hišo, za katero je plačal $25,000.
KITAJSKO - RUSKA POGAJANJA
Moskva, Rusija, 30. juni-ja. — V nekaj dnevih se bodo pričela pogajanja med kitajsko in sovjetsko vlado glede odnošajev med obema državama. V Moskvo je že prišel v ta namen posebni zastopnik kitajske vlade.
Rim. Italija, 30. junija. Delavci, ki so kopali nedaleč od :^ta-rejja rimskega Koliseja, si» izkopali okamenele kosti velike živali, ki je živela v onem kraju pred kakimi 25.000 leti. torej že davno pred rimsko civilizacijo.
Našli so del glatve, en kočnik ter en slonov zob. ki je dol<r de vet čevljev. To so ostanki "4e!ep has antiques" (stari slon L ki j-predhodnik slonove družine \ Indiji.	f
Kosti so ležale samo osem «'ev-I je v pod površino zemlje na kraju starega rimskega templa miru, ki je sedaj v razvalinah.
Kasti, ki no popolnoma okaine-nele. so poklali v rimski muzej
mesarju, so ga poslali na ameriško farmo v Romagne-sous-Mont-j Ta pogajanja je vpel jal načel-faucon. kjer se tudi nahaja naj- nik kitajske delegacije Wang
večje pokopališče ameriških vojakov.
Tu so mu dali prostoren hlev in deset akrov xelik ipašnik.
Tseng-sze, ki je sporočil sovjetskemu .zunanjemu komis&rijatu, da želi sporočiti zelo važno z !e-yo kitag«ke vlade, - , ; ( ^
ŠPANSKI S0CIJALIST1 UNIČUJEJO SVETIŠČA
Saragosa, Španska, 30 junija. I)a bi izpolnili ustavo španske republike do pičice, si nekateri so-cijalksiični župan prizadevajo, da bi odstranili vse križe ob potih in svete slike iz poslopij.
Tako je občinstki svet Sara-gosse sklenil, da se odstrani slike z imenom "Marija pri stebru" iz dvorane občinskega sveta, četudi smatrajo to sliko za čudodelno in je vedno prihajalo k njej mnogo romarjev.
Xekateri meščani so proti temu protestirali in slednjič jim je mestni svet dovolil, da smejo postaviti podobo v katedralo.
Enako je tudi mewto Hnelva odstranilo z upce Knmedio križ, katerega so imeli navado krasiti s cvetlicami ribiči in drugo pri-prosto ijudatyo.
sil V&boba«
St


off ttM corporation and
•f RUnhtttu,
of abore offlcara: Nnr York City. N. 1.
QUI mtODA* f mrn WmmM
Holiday*
o.Zt Now Tort aa ook> leto iN Za pol leta____
Za InotemjtTO u celo leto
Za pol leta ____________
Yearly $8.00.
tati«
tmemU nedelj tn pramlkov.
la c
lovod poJDJatl po Moae> so nam ftacll
» priobeajejo -Omar naj m bte-l spremembi kraja naročnikov, lUtte nasnacJ, da WtTtJt najde-njka.
Tetepx
IVO« k—SS7t
iMfe, K 1
/ N
s
V političnih taborili najbrž dovedla do tega, rt strankarski sistem med s novim, ki bo v vseli ozirili i
Zdi se. da no minili r*a.K
SR
rasa opaža težnja, ki bo • zastareli in zarjaveli in .se ga nadomesti z \ času primeren.
ristaši stranke drve Ur j<» bil proklet in •iza svoji mu
Meijsko r'd iz-
NEW YORK, FRIDAY, JULY 1, 1932
THB LAMPftT IL0TD1 DAILY in U. ft.
b
opisi
K tej Ixpremembi je največ vprašanje, ki je navzlic vsem prizadeva počili iz tftrankarske politike, sililo vedno L ■ .
Demokratski zvezni senator Cordell Hl tee je po poporaviei posvaril javnost pred neva	»
bo posvečal narod dosti vet" pažnje prohibieiji k ■ vit vi važnih gospodarskih problemov.
y prepiru o prohibieiji se ne vpraša ver, kdo je mokrat ali republikanec, pa<" pa nastaja med suahči i mokraei ve<'ji prepad kot je bil kdaj med republikanci in demokrati.
Značilno je tudi, da so vedno pogostejše dezertacije iz suliaškega v mokraški tabor.
p Dezerterji so v prvi vrsti oni ozkosreni politiki, ki so pd doma zvedeli in spoznali, v katero smer se je obrnila politična vetemica.
Napočil je čas, ko si napredno misleči ljudje obeh strank ne dajo več diktirati od kratkovidnih in sebičnih politikov.
Na krmilo bodo stopili možje, ki dosti bolj izobraženi in razsodni kakor so člani takozvane 4'stare garde". Dosedanji voditelji strank so znali vihteti le bič ter so bili avtokrati v pravem pomenu besede.
*	V republikanskem taboru je na obeli koncih izbruhnila vstaja. Mokra vstaja, katero vodi predsednik new-vorške Columbia univerze, dr. Nicholas Butler, in suha ystaja, kateri poveljuje senator William E. Borah.
♦	Med obema tema ekstremoma pa koleba stara garda* ' ter skuša na obeh ramenih nositi vodo, v kateri ni niti kapljice alkohola.
V demokratskem taboru zapušča suhač za suliačem potapljajočo se ladjo in išče pribežališča na brodu mo-kračev.
Kakšno zadoščenje mora biti za moža kot je napri-mer Alfred E. Smith, ki je zauiogcl ob svojem prihodu v Chicago reči časniškim poročevalcem, da ni nikdar izpre-menil svoje barve in da se bo do pičicc uresničilo njegovo prerokovanje o polomu "plemenitega eksperimenta".
Barberton, O. 1
Piknik pevskega društva "Ja vornik''. ki se je vršil dne 19. junija na Petriččvi farmi, je bil nepričakovano povoljno obiskan.
Ker je list G. X. potom dotič-nega dopisa k temu tudi vHiko pripomogel, naj mu na tem mestu izrekam hvalo za prijazno uslugo.
Kot je bilo poročano, da bomo imeli na ražnju pečenega prašiča, siuo pa seveda tudi imeli. I)a-si zelo velik (60 funtov) pa je naš mojster v teh ozirili Mr. G. Lav-tar tako izvrstno spekel. da je dišalo po vsej farmi. "Javornik" mu tnkaj izreka najlepšo zahvalo. Tudi "Javornik" vam bo na razpolago v vseh možnih ozirili.
Piknika so se udeležili rojaki iz raznih bližnjih mest. Poleg nekaterih Clevelandčanov je t>ri»el tudi Mr. Anton 8vct. Hvala vam za poset.
Kenmorčsnje so tudi pokazali, da jim je »e slovenska pesem v prsih kakor tudi rojaki iz Akrona. Ilvala vam!
Najbolj so nas pa presenetili Girardčanje. Dasi oddaljeni nad šestdeset milj, so takorekoč tvorili večino na pikniku. Poleg tega so tudi pripeljali* seboj five mladi, zelo izvrstni pevki. Žal mi je, da si nisem zapomnil njihovih imen. Rečeni le to: Le naprej v gojitvi slovenske p^mi. in bodočnost jima bo naklonjena.
Toraj Girardeanje: Najlepša vam hvala!
Naši jagri so nam pa tudi zelo pripomogli, do tako sijajnega u-speha. Pa bodisi z delom na piknika, ali pa z prevažanjem ljudi piknik in obratno, ijlepša hvala vsem. ki so kaj uogli do uspeha. Zagotovite, da vam bo ".Javor-hI vrniti.
društvo ".lavornik'*:
'nžič, predsednik.
Center, Pa.
Ker se zavedamo, da gre trda za denar, bo vstopnina mala, namreč za moške 2.1e, za ženske pa lOe. To velja samo za plesišče, v spodnjih prostorih bo pa vsak vstopnine pro»t.
Kar se tiče drugih potrebščin, bo zanje tudi preskrbljeno po zmernih cenah.
Zatorej ate povabljeni rojaki in (rojakinje, stari in mladi iz Center in Universal in iz drugih slovenskih naselbin, da pridete pogledat našo prenovljeno dvorano dne !). julija zvečer.
Izgovor, da ni denarja, ne zadostuje, kjer ne bo nob<-u primo-ran zapraviti le cent, ako ga ne bo hotel prostovoljno.
Zatorej na svidenje v soboto, dne U. julija zvečer v Slovenskem Domu na Center.
Frank Scliifrar, zastopnik Glas Naroda.
ZGOVORNI PRINC
:lo kdo oglasi iz r.' l«^ N>»-oda. bom pa d, kako s«'
Ml.
Seveda - brez-prenio-ali tri se sh-mo-teri ta-k1
* Ker s naselbine jaz napisaj kaj imamo je pač tako poselil ost. je govnika delat dni v tednu, z ši po (par dola. goče nekateri m pa še manj. Sikai ko pri delu. da še Francetom Jožefom Cementarna na 1 skoraj čisto počiva. . leta ob tem času delo paro. 'Ravno tako želez no odšla vi ja jo ljudi. Kal di. se časi vedno slabšaj kaže nič na boljše.
Obenem poročam, da bon trn obhajali 20-Ietnieo Sloven ga Doma na Center. Letos s tudi nekoliko prenovili dvorai V soboto dne 9. julija bomo pr redili malo veselico. Pričetek ob 8. uri zvečer.
Vladimir Brousson. znani francoski časnikar, ob.javilja v časopisu "Revue de Paris" svoje o-troške spomine. Bil je sin francoskega diplomata in živel v mladih letih v Kodanju, kjer se je stalno •srečava 1 z dansko kraljevsko družino. Sprejemi ali eel o ,plesi v palači so bili velika redkost. Kralj je rajši prirejal izlete za ožjo družbo in .javnosti na ljubo vsak teden pošiljal otroke v opero. Dwn-ei. ki so imeli svoje prince zelo radi. so "jih v odmorih neprestano opazovali. To je pomenilo težko pokoro za obiskovalce kraljeve lože. 'Niso smeli molčati. Morali so so poročeva-lcem nuditi priložilist za opombo v listih : "Princi, ki >o obiskali predstavo, so uživali delo igralcev in se živahno menili v odmorih". Toda kraljeva družina, ki je malokdaj prihajala v dotik z zunanjim svetom. je vedela malo novic, ki bi nudile snov za razgovor. Zato so se navadili princi in princesinje na razne načine "živahno" izpolniti odmore v operi. Prestolonaslednik je nekoč pričenjal razgovor in zamišljeno našteval : "ena, dve. tri. štiri. pet. šest". Njegova žena mu je takoj odgovarjala: — "sedem, o^ein. devet, deset, enajst". Njegova sestra, fprince-sinja higeborga, je hitela živahno dostavljati: "trinajst, štirinajst!" In mala klepetava .princeska Tura je naposled pomembno žvrgolela : "šestnajst, sedemnajst, osemnajst, devetnajst, dvajset, enaindvajset, dvaindvajset". Na ta ali podoben ačin ni nikoli zmanjkalo besed, »nci so bili navdušeni. Ko so ajali po predstavi, so se me-— Kako so bili princi v kra-*i loži danes veseli in živah-
Zvišana kazen.
«
'Na prrziv državnega tožilca dr. Fellacherja je višje deželno sodišče v Ljubljani zvišalo Antonu Dežni an u iz 'Kosce pri Polšniku, okra'j Litija, kazen od dveh let osem mesecev zapora na štiri leta in o.»em mesecev. Anton Dežman jo 23. novembra 1931 z nožem zabodel na dopustu nahajajočega Jisija Feštajna ob priliki nekega ženitovanja. Svoječasno je ta u-boj vzbudil v litijskem okraju splošno pozornost.
Pred malim senatom se je vršila letos 2G. feinbruarja razprava proti Dežmanu.
Smrtna žrtev Cerkniškega jezera.
Solnena nedelja je izvabila mnogo izletnikov iz Cerknice in bližnje okolice k jezeru, ki je leto v tem čeasu izredno visoko in primerno za kopanje. Veselo je bilo razpoloženje kopalcev ob vodi kakor tudi izletnikov na otoku Goričici. Nenadno pa se je za-čul krik iz čolna nedaleč od brega. V lijem je bila manjša družba, po večini ženske, ki no obupno kričale na pomoč. Kmalu se je izvedelo, da je izginil v vodi Anton M klavec, lesni trgovec in posestnik iz iDolenje vasi pri Cerknici. Hitro se je pognal v votlo pri kraju nesreče pogranični poročnik Voljko Bogdanovič. ki je bil tudi siim malo pred nesrečo v njihovi družbi. Zaradi globine vode in ker ni bilo v bližini dobrih plava če v. ki gi mu niojrli pri rešavanju pomagati, je bilo vse prizadevanje zaman. Šele čez dobre čert ure so dvignili iz vode truplo nesrečnega Milavea.
Prisotni kopaJci so se trudili mnogo časa. da. bi z umetnim dihanjem obudili mlado življenje; dospel je tudi zdravnik dr Puše-njak. toda biio je že prepozno.
Od družbe, ki so je nahajala v čolnu z nesrečnim Milavcem. ji* doznalo o vzroku nasreče nasled-nje:
Pokojnik je z«»lo rad eni na ril po jezeru in si je v ta namen tudi nabavil svoj čoln. V nedeljo popoldne je povabil v čoln učiteljice iz Cerknice in v veselem J razpoloženju je veslal preko jezera. 'Razgret zaradi veslanja in
toiplega solnca se je v presledkih večkrat spustil s čolna v vodo. Ker menda ni bil plavač, mu je pri zadnjem poizkusil, ko se je liotel zopet ohladiti, zmanjkalo tal.
Anton Milavec je bil star komaj 25 let.
J Peter Zgaga
JUNAŠKA RIBIŠKA JADRNICA
WNERJEV0 *NK0 VINO
i,slabemu apetltu,glavo ipanja.V vseh lekarnahl
k
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANE BLJIVO ur TOČNO KAKOR VAM P0KA2E NA
STOPNI SEZNAM
T JUGOSLAVIJO
Din mm---------— $ 4.—
Din 360 ----------------% 5.90
Din 400 ---------------------------- $7.80
Din 800.................................t » 50
Din 1080 ___________________— $18.5®
Din 6000 ------------------- W1-50
za
100 ______
200 ______
300 400
Lir Lir Lir Lir
Lir 500 ------
Ur 1000 ...
▼ ITALIJO
_________________± 5.90
_____$ 11.50
* $ 16.80
________$ 22*—
__________ 8 27.—
______________ 8 53.26
It* v dinarjih aft

hot igtrij nmdtn«, lirah dovoljujemo fta boljo pasejo.
IZPLAČILA T AMERIŠKIH DOLARJIH
Za Izplačilo 8 5.00 moraA* podati---8 5.70
•+ '» 810.00 " " ______ 81030
•» >' 816.80 »» " _____815-90
>» it $00l80 "	" _ $21.90
o ft $40.00 "	" _____$11.10
» »» $60.00 " » ........ $61.30
Pr»)«mnUc dobi t iUms kraja izplačila r dolarjih.
ftvjM nakaxRa tavrtajama pa 4ABUZ LBTTan za prMojblaa
HKTSOPOliZTjUf TRAVEL BUREAU
•i.
NSW YOMK. H. T.
Udobno Hit Poceni
Lahko danes potuje vsakdo, kdor . dobil potrebna navodila od vežče zastopnika. Da ne boste imeli na pi tovanju nobenih zaprek, pišite z brezplačna pojasnila na —
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
216 West 16th Street New York, N. Y.
t
Dne 4. septembra let« 1917 se je vršila v bližini Rokavskega preliva ogorčena morska bitka. Nemška podmornica je napadla francosko jadrnico "Kleber". Xemei so imeli 105 miJimeterski top. .Jn-drniea. ki je poiprej preganjala polenovka je imelči samo 47 mm topre. Njeno moštvo, ribivi iz S. Maloja. so šele med vojno nastopili .službo pri obalni straži. Kljub temu .se niiso hoteli pogumni Bre-tonci udati sovražniku. Nasprotno so dosegli redko zmago in po štirftirnem obupnem boju potopili podmornico. Drago no plačali svojo zmago. Več ur tso morali krpati v cunje strgana jadra, da bi odrinili v domače pristanišče. La dja je dosip<-la v S. Malo prelnk njana. po nemških granatah. Paluba je bila natrpana ts kosi zdrobljenih jamborov in polita krvjo. Kapitan Le Fauve, njegov častnik, oba topničarja in trije mornarji, večja polovica ladijskega moštva, .so morali v nosilnicah potovati v bolnišnico in h kirurgu pod nož. Poincare je (nlliko-
val junaško ladjo z vojnim križcem.
Zdaj po 15 letih je postala tri-jamborka invalid, ki ni več za morje. Dolgo je bila zasidrana v pristanišču. Letos v aprilu so jo prodali na dražbi. Ameriški podjetnik. ki jo je kupil za 51.00(1 frankov, jo je dal popraviti in jo odpeljal iz S. Maloja na južno francosko obalo. Namenil je junaški ladji usodo plavajoče plesne dvorane za izletnike v bližini velikega kopališča. "Echo de Pa ris" zahteva, da bi oblasti vsaj odstranile in izročile muzeju v S. Malojit zaslužni vojni križ, ki še vednd krasi rilec jadrnice.
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE RE#OER> Si»ne varno
Naročite ca prt
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
US West Itth Street U«w York City
TREBUH SO MU VZELI
V bude je viški ubožnici živi bivši knjigovez Kubiček ki je bil po vsem mestu znan zaradi svojega izredno obsežnega trebuha. Te dni je nekdo onozoril policijo, da Kubičkov trebuh ni pristen. Poklicali so moža 'n ga preiskali, in itu se je izkazalo, da se je Kutbiček res postavljal s "pavovim perjem1': na trebuhu je imel navezanih nič manj kakor )4 kg cunj in cap. Zakaj se je Ku-biček prostovoljno obremenjal s tako težkim "trebuhom", ni hotel povedati. Najbrt ga je gnala neči-murnost.... Ker ni nikomur škodovala, bi mu jo bili pač lahko pu-$tili, tembolj, ko smejo drugi kazati svojo nagoto — pravtako iz nečimurnosti.
Svoboda.	^
t>j. lepo je v novem sveti, človek sliši tičke peti, če gre v gozd. Jesti mu ni nič potreba tja do svojega .pogreba, če veruje v post. Nič ne sliši godrnanja, klepetanja, blebetanja, če je sam.
Nnobrit po svetu hodi, luknje kaže vsepovNodi, no. če ga ni sram. In najlepšo si dovico lahko vzame za družico, če ga če.
Prav prihuljeno sfc smeje, tisočake lahko šteje, če jih je.
Policistom osle kaže. in sodnikom lahko laže. če je rad zaprt. Nihče mu ne bode branil, če bo z mosta v vodo planil,
ako hoče v smrt.
*
Ponižno dušo je vprašal natakar velike mestne restavracije:
—	No. kakšen je bil isteak? Ali ste bili zadovoljni ž njim?
—	O prav lep steakec je bil. — je odvrnila ponižna duša. — Sama škoda, da se je paglaveek skril zi fižolčke na krožniku, da ga nisem mogel takoj najti. Sicer je bil pa prav čeden in dobe*r steakec.
Bajka.
Oskubljena kokoš in debela podgana sta se pogovarjali.
—	Vidiš, kako lepo sem si o-prvmila /svoje fjnezdo * tvojim perjem. — je rekla podgana.
—	Lahko tebi — je odvrnila kokoš. — Mene bo pa zeblo in bolelo, ker boni ležala na trdem.
—	Ni mogoče pomagati. — jo je potolažila podgana — ■ i^em je tak.
—	Že vem kaj — se je opogumila oskubljena kokoš — glasova-la bom za izpremembo družabnega reda.
—	Ne boš prav dosti dosegla
—	Zakaj ue?
—	Zato. ker glas tistih, ki nimajo perja, nič ne zaleže.
*
Pred poroko se tolažita fant in dekle:
—	Ah. kaj bi se bala in trepetala pred bodočnostjo, saj zamo-reta dva ravno tako poceni živeti kakor en jsani.
Tu aes živita nekaj časa. dokler jima grocer in mesar ne prekrižata računov.
*
Pred poroko se imata ženin iu nevesta tako rada. da bi najraje drug drugega pojedla.
In res se mora za vršit i med njima nekak tak ali sličen proces, Kajti po par mesecih ali letih imata drug drugega v želodeu.
DRUŠTVA
U NAMERAVATE PRIREDITI
VESEL1C£,
j *
ZABAVE
* » * $
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" m čitm itmo rmU Članstvo, pač pa ni SIovmcI ▼ vali okoHd
CEN£ ZA OGLASE SO ZMERNE
Posledica mode.
Pogled vseh moških bil je v vprt v tla
oziroma za dve pedi od tal, ko je ponosna deva mimo sla. Visak sleherni jo je občudoval. Če bi jo drugič srečal, ne bi je
po licu nihče izmed njih spoznal *
Ako se dva na ulici pretepata, ju ne bo noben poLicman miril, kajti Amerikanec i>matra pretep za nekaj gentlemamskega.
Ako pa na ulici stopiš k lepi ženski ter jo odkritosrčno rečeš: — Gospodična, od vaše lepote sem res prevzet, — te bo najbrž dala aretirati, in sodnik te bo zaradi nespodobnega obnašanja poslal za par dni v ječo.
*
Časopisje poroča o petletnem fantiču, ki je tako pameten, da že zna voziti avtomobil.
Fant mora biti re» preeej pameten. Visekakor je dosti bolj pameten kakor so njegovi starisi, ki mu dovole voziti avtomobil.
— Tz Pariza poročajo, da je na m<xlm razstavi zmagala kratka
kiklja.
S tem pripomočkom ali brez
njega ženske v«lno »zmagujejo. *
Težki ča*t so mtpočili. Dandanes si j« jako težko izposoditi denar.
Še dosti težje je pa dobiti poaoje&i denar nazaj.
t
)
tiAiiAio mir
NEW YORK, PRIDAT, JULY 1, 103»
TBS LAROB8T BLOVTO DAILY la U. S. Z,
HENRY WORTHINOTON:
— Torej sVa zdaj vse uredila, Miss King. Menda ničesar nisem pozabil. Kar se tiče dnevne pošte, boste seveda v času moje odsotnosti lahko vse uredili po lastnem preudarku.
Miss King, osebna tajnica Alfreda Blettsworthyja mlajšega, se je na tihem z^nlčljlvo namrdnila. — "Vse boste lahko uredili po lastnem preudarku!" Re« se je splačalo dvajset let služiti pri tvrdki, da bi naposled morala poslušati <ilčne opombe od mladeniča, ki se je pričel smatrati za zelo važno o-hCbo. Tajnica je zvesto in pošteno SiUiiia še Alfredu Biettswcxrtbyju eUrejšemu, očetu sedanjega lastnika tvrdke. Alfred Blettsworthy mlajši jo je podedoval po očetovi tinrtl z vso trgovsko hišo, pisarniško opremo in tovarno vred. Mladenič je zrastel pred njenimi očmi. Pognala ga je še kot mladega go-lobradega visokošolca in tudi zdaj, čeprav nehote, ohranila napram njemu nekdanji pokroviteljski dobrohotni nastop.
BluUs worthy sin se je izkazal k;>t zmožen, podjeten gospodar. — Mirno Je prevzel očetovo podjetje in tu krepko, samozavestno vodil na-
PISMO
Letos Je odhajal Blettsworthy na lo vesel, da nima nobene nujne po-počitnice, ne da bi od njih priča- ti, preden bo šel na vlak.
koval veliko uži/tka. Prvotno je mi-J	---
sili preživeti šest prostih tednih v Ko je Alfred prihodnji dan iz-družbl zvestega prijatelja Billa' stopil v Brightonu, se mu je za -jacksona in v ta namen naročildelo življenje nepopisno dolgo stanovanje v kopališču Brightonu.' časno. Našel je slabo vreme: ne-Solnce, morje in zrak so mladeni-1 prodirna motna megla je prekrila
KAJ JE BIL JAMSKI ČLOVEK?
čema obljubovali veliko veselja, na žalost so zadržali Jacksona
morje in nebo, pripravljal se je dež. Kazen tsga še je nepričakovano
zadnjem trenotku nujni zamudi po. j pokvaril avtomobil, ki ga je naročil sli. Naposled se je izkazalo, da bo'iz Londona, in sicer takoj, čim ga
moral Blettsworthy preživeti počitnice popolnoma sam.
Sedel je zdaj pri svoji pisalni uiiai, s katere je že pospravila vestna tajnica vsa pisma, beležke in listine, ter ugibal, ali ni na kaj pozabil pred odhodom? Popoldne je že moral na vlak.
•c zapeljal s kolodvora v hotel. Popravilo je zahtevalo več dni časa. Moral je odložiti na nedogledno bodočnost vse izlete, ki jih je imel v načrtu.
Ko je šel Alfred v pritličje zaj-trkovat, se je ustavil pred črno tablo z imeni kopaliških gostov in
—	No. seveda! — je vzkliknil in pričel iskati znance. Nenadno se je nevoljno zmajal z glavo. — Saj se j zavzel. Ena izmed spodnjih vrstic še vedno nisem odzval na to čudno ?t je glasila:
povabilo!	**Soba štev. 7. Miss Nina Love-
Odprl je predal za neodpravlje- joie.* no pošto in odtod vzel dolgi, ozki Čudno naključje! Primek Love-sin}kasti ovitek. Razgrnil je polo joie je bil tako redek, da ni mogel damskega pisemskega papirja in1 Blettsworthy nikakor dvomiti o zopet začudeno prečital:	j istovetnosti hotelskega gosta z o-
—	Spoštovani Mr. Blettsworthy1 ! no damo, ki mu je nepričakovano Ncša družina je dolga leta štela 1 bila napisala pisma. Zdaj sta torej v i. še starše med naše najljubše pri- stanovala oba pod isto streho. Ta
prej A M:>s King si Je slej ko prej i jatclje. Slučajno sem se za nekoli-' mali dogodek je nekoliko razve-
uomiSUevala, da bi zašel mladi go- f ko dni ustavila v Londonu ter bi bi »podar brez njenega veščega sode-; :a nad vse vesela, če bi me obiska-lovinja takoj v neprillke, da so mu v hotelu. — Nina Lovejole.
samo njeni tehnični nasveti pomagali biti kos neštevilnim vsakdanjim malenkostnim, a nujnim o-pravkom, Blettsworthy je seveda občutil to njeno samoveličje, a se mu je zdelo bolj zabavno kakor nadležno. Pred vsem Je res imel rad staro devico kot zvestega družinskega člana, je eenil njeno na-
Blettsworthy je ?aman napenjal spomin, da bi si predočil znance toga imena. Ugotovil, je da ga ni slišal nikoli v življenju. Najbrž ie bila to katerakoli šolska prijateljica njegove pokojne matere. — Vljudnost je vsekakor zahtevala, da bi sc odzval na povabilo. Bletts-
dril Alfreda. Vstopil je v jedilnico že boljše volje.... A kdo iamed navzočih bi lahko bil ta nepoznan* Miss Lovejoie? Blettsworthy je na tihem pričel reševati uganko? Ali ni to ona stara dama, ki osamljeno koraka k mizici poleg okna? Ne, najbrž ne; ko je slekla rokavice, je zagledal Alfred, da ima poročni prstan. Vse ostale dame so se nahajale v spremstvu soprogov. Sa-■no pri veliki mizi sredi jedilnice so
worthy je snel telefonsko slušalo in tančnoit, taredno vdao delavnost ■ poklical hotel Splendid, Vratar mu1 sedele in se veselo pogovarjale šti-In neoporečno vestnost. Oba st* }e odgovoril, da je odpotovala Miss'ri mlade, lepo oblečene gospodične, bila tesno vezana na njun skupni roVejole že včeraj, ne da bi zapu--Te seveda niso prihajale v postila naslov. Blettsworthy ni bil 1	Alfred je nehal ugibati, se posebno ogorčen. K?j bi počel z zajtrka in ko je to opravil, je nepoznano staromodno damo z de-j stopil v vežo- ^očil je tekaču svo-žek, ki se je tako nepričakovano posetnico za damo v sobi štev. 7. i.ukazala v Londonu? Postal je ce-* (Nadaljevanje na 4. strani.)
delokrog, jta se večkrat prerekala, godrnjala drug na drugega, a v resnici sta živela kot stara vdana prijatelja.
O jamskem človeku, ki so našli njegove ostanke po raznih jamah v Evropi, so nekateri takozvani u-cenjsuki stremečemu svetu nahajali toliko bajk in basni, da je bil vsakdo dolžan verjeti, da je jamski človek bil nekako pol opice in le pol človeka. Spominjamo se, kaj vse so nam hotali natvoziti o takozva->j;m ' • krapinskim človekom"„ od katerega so našli nekaj kosti in jih tako sestavili, da je bila opica kar narejena.
V "Kosmosu" pa je izšla obširna razprava o predavanju dr. Knu-da Rasmussena, katero je imel ta učenjak lani o Eskimih. Eskimi so prebivalci severnih ledenih pokrajin p.red tečajem. Vseh je kakih pol milijona ?n prebivajo v malih skupinah daloč vsak sebi. Od Grenlandije in Aljaske do Kanade in Sibirije se razteza domovje tega malega narodiča.. Sami se imenujejo "Inuit-" — čldvek-lfifdje. — Eskimi pa je indijanska označba za ljudi, ki jedo sirovo meso. Navade in načini življenja, so pri vseh enaki. Ali so pa res istega izvora, tega ni mogoče povedati. Dr Rasmus-
To in
ono
IZ VSEH DELOV SVETA
NAJSAMOTNEJŠI ČASOPIS SVETA
Letalo so našli, letalca ne
Iz Sydneya v Avtraliji prihaja pjročilo, da so ondotni prebivalci našli letalo 4 4 Atlantis' \ s kojim st*a letela nemška letalca Bertram in Klausmann, za katerimi je v zadnjem času izbrisana sleherna sled. Bintram in njegov tovariš sta od -šla 17. maja z malih Sundskih otokov čez Timorska jecera proti Avstraliji.
Letalo so odkrili v bližini Drys-dalea v samoti. Na letalu so našli listek z lastnoročno pisavo letalcev, ki sporočata da odhajata skozi avstralsko goščavo iskat najbližje ljudske naselbine. Vse kaže, da tega cilja nista dosegla in bojazen za njuno življenje je tem večja, ker sta vzela na pot s seboj le ma-16 živil in prav majhno količino vode. Najbližje ljudska naselbina v kraju, kjer je ostalo letalo, je oddaljena 14 dni pešhoda. Vprašanje pu je, če letalca vesta zanjo in kasen je bival med njimi več let, zato j k0 ,b°sta	do o njegove navedbe gotovo vero-
Po pisanju londonskega dnevnika 44News Chronicle" je najsamofenej-ši časopis tega sveta "Gulf News", iist, ki izhaja v North Queensland in ga ureja Miss Leonora Gregory, 4 4 vesela deklica s smejočimi se očmi". Član urednitva 4'News Chro-
LASTNI MOŽ JO JE OKRADE
V KiUbuechlu govorijo ljudje samo o senzacionalni aferi imovite Američanke Mary Meyer, ki se je nedavno omočila z ondotnim domačinom Walterjem Prekom. Američanka, ki ji je zdaj 38 let, se je zaljubila v deset let mlajšega moškega in ga je peljala pred oltar ne da bi se bila formirala o njegovi preteklosti. Videla je v Preku
ničle" se je z urednico seznanil na neki vožnji z la»djo v bližini South- J^mo lepega in elegantnega mlad
Ženski in moški bolniki
dostojne. Takole pravi o njih:
4N3.ravne razmere v krajih, kjer prebivajo Eskimi, so podobne raz-! V Berlinu je izšla statistika o meram v Srednji in Severni Evropi' °35 bolniških blagajnah, kjer je za-v ledeni dobi. Tudi živalstvo lede- varovanih dva in pol milijona o-
ne dobe je bilo približno tako. kakršno je danes v deželi groenland-skih Eskimov.
"Na svojem potovanju po severnih leednih krajih sem doživ-
$eb. Pregled, ki je razdeljen v kategorije in se nanaša posebej na •loške in posebej na ženske, navaja. da odpade na 100 moških za-vaiovancev pri bolniških blagajnah
Ijal ledeno dobo in dobo tundre in ■•.•> 8 bolniških primerov, na 100 tako dobil nekak vtis o zgodovini ženskih pa sajno 40.7.
Knjigarna
216 West 18th Street MOLITVENIKI
"Glas Naroda"
New York, N. Y.
SVITA URA
v platno vez......................M
t fino usnje ves ............1.54
v najfinejše usnje vez 1.S0 v najfinejše usnje trda vet ____________________-....1J0
SKRBI ZA DU&O
▼	platno vez................. .00
v fino usnje vez ............1.51)
v najfinejše usnje vez 1J4
RAJSKI GLASOVI
v platno v«. ................ JO
v usnje vez. ...............-...1.2®
v fino usnje vez. .„—..1.50 v najfinejše usnje vez. 1.60
KTtfKU SRCA
T Imitlrano usnje vez. JO
▼	uanje vez, ..................SO
y fino usnje vez.........1.—
v najfinejše usnje vez. 1.20
▼	naj fin« J še usnje Vda
▼es ...................................IM
v bel ceUuloid vez. ........1JM
NEBESA NAfi MM
v ponarejeno....................I.—
▼	najfinejše usnje vez 1.50
▼	najfinejše usnje trda ves __________________
MARIJA VARHINJA
fino tea ______________—1J0
? fino usnje ___________________1J4
v najfinejše usnje trda vez
Hrvatski molitveniki:
Iftjeha jetaroetl, fina ves. ---------1—
m, m mir ljudem, fina ves 1.50
najfinejša ves .........................1.00
mSmM, v ptatao-------------M
fina v« -------——--------L-
DijflDeJOa ves ..............Ml
Angleški molitveniki:
Csa mladina)
v barvaste platnice vezano v belo kMt
Unte Me . fino vesana
al
.1.10 ...JO
Key of Heaven:
v celoiil vezano ......................1.20
▼ eelold najfinejši »e» ............1J»0
v fluo usnje vezano ................1.50
Ca I bol k racket Manual-
v fino usuje vezano ................1-30
Ave Maria:
v fluo usnje ve*auo ..........^-...1.40
POUČNE KNJIGE
Angleško slovensko beril« ............2.—
Angleško-slov. In alov. angl. slovar .90 Amerika in Amerikami (Trunk) 5.— Aufeljaka služba ali nauk kako se
naj streže k iv. maši .................10
Boj nalezljivim boleznim ...................75
Cerknlftko jezero................................1.20
Romati ilvlnozdravnik brofilrano .1.25 Romali zdravnik po Knalpu:
brofiirano ................................1.25
Domači vrt ....................................1.20
Govedoreja ........................................1J0
Gospodinjstvo ................................1.20
Hitri rattniar .................................„75
Jnfoslarija (Mellk) 1. avesok 1.50
2. zvezek. 1—2 snople -..........1.80
Kletarstva (Skatlekr) ....................i—
Kratka srbska framatika _______________JO
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov In Srbov ......................50
Kaka sa postaae drUvljan Z. D. .25 Kaka s« postane ameriški državljan .15
Knjiga a dostojnem vedenju .......JO
KaMtoa Rašunlca ...........................15
liberalizem ........................................JO
Uubavna In snubllna pisma ..........J5
Maiarlja In eneriija ..................—LM
Mllida leta dr. Jaaeaa Ev. Kraka .75 Mladeničem, 1. sv.............................JO
n. zv.....................................
'Oba skupaj 9* eentov)
Mlekarstva ....................................
Nemško-angleikf tolaži ----------1.40
Nasveti sa hišo in dotn ................L
Najboljša slav. Kuharica, 068 str.
lepo ves. (Kallnlek) ...........
NemMlaa brez učitelja:
1 del ------------------------------.J0
. J2. del _______________________________.JO
Največji splsavnik tjubavnih in
drugih pisem .................................75
OJačen beton __________________________50
rsihične motnje na alkoholskl podlagi ----------------------------------75
Praktični ratunar ...............................75
rravo in revolucija (Pitamlc) ........JO
Predhodniki in idejni utemelji ruskega idejaliima -—.............L50
Itadio, osnovni pojmi Iz Radio
tehnike, vezano .............-........2—
broSlrano ....................................1.m
Računar v kronski In dinarski
veljavi ......................................75
Ročni slov. Italijanski In Itali-
janski-slovenski slovar ............JO
Ročni splsovnlh vsakovrstnih
Solnčenje .........................................JO
Slike iz živalstva, trdo vezana .......-90
Slovenska narodna mladina
(obsega 45- strani) ....—..
.1.50
broMrano oliko __________
Pravila sa Očim knjiga te herito
... .05
Spretna kuharica, trdo rezana ....1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze,
lepo trdo vezana ........................3—
Sadno vino ........................................-4#
Sadje v gospodinjstvu .....................75
Spolna nevarnost ..............................25
■ r 11 i ■ II i	1 - rt ■ «——
ucvrnin angresnega jczniB
trdo vex. .....................—........1J0
broširano ....................................1.25
Uvod v filozofijo (Vehes) L50 Veliki slovenski splsovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce —.........1.25
Veliki vsevedež ..................................JO
Voščllna knJUlca -------------------------50
Zbirka domačih zdravil .....................60
Zdravilna zelišča _________________________40
Zel la plevel, slovar naravnega
zdravilstva__________________L50
Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih ___________1J0
Zdravje mladine.............................1J5
Zdravje in bolezen v domači hiši,
2 zrezka .............................1.20
Zgodovina Srhov, Hrvatovin Slovencev (Melik)
II. zrezek ..................................JO
Prerokevalne karte____1__
naše zemlje, ki sega — kar se Evrope tiče — več ko 100,000 let nazaj. "
Rasmussen pravi, da so Eskimi ljudje, ki žive sredi dobe ledu in tundre, nekateri pa v kameni in koščeni dobi. Evropa je to doživljala pred 25,000 leti. "Ledene dobe" pozna znanost štiri. Vmes so milejše dobe. Št le v drugi vmesni dobi se pričenja starejša paleoliti-čna kultura, ki se je razvijala do zadnje, da četrte dobe. V tej dobi df.tlej je živel jamski "neander-talski" človek. V četrti dobi pa pričenja "magdaienska doba" 25,000 'i:, 12,000 let pred Kristusom. To je bi!a prav taka doba kakor danes v n.iej žive Eskimi, ki goje severne jelene in ko okrog njih žive svizci in druge take živali. Le mamutov iz tadanje dobe danes ni več.
In človek tiste dobe? V južni Franciji- so c njem našli dosti o-stankov! Rabil je harpune in ti ke iz kosti, pšice, sulice icz kosti jelenjega rogovja; svetilke iz ka na, šivanke iz kosti in kresilni men. Prav vse to rabi danes Es m o. In jamski človek iz južne Fr , cije je bil prav tako lovec ka Eskimo. Jamski človek in Esk se v ničemer ne ločita. Svetilke i. najdbami v jamah dokazujejo jo jamski človek imel razsvel dom, družino, toploto in udob Tudi Esikimi včasih prebivaj ( .^Kalnih jamah. Sam je pre hied njimi! Te jame so podobi r.ejene, kakor so bile urejene "pirenejskega jamskega člov Šivanke izpod 25,000 let so take, kakršne rabijo danes E Navadno pravijo, da se je človek kar ogrinjal s sirovo sko kožo. In vendar je imel	i
vanke'kakor Eskimi danes, pa si svoje kožuhe lepo	■' .i
Čemu bi jamskemu človeV bila štvanka? Tudi on se j« tako kakor se danes Eskln
Knjige pošiljamo poitnln« prosto
"GLAS NARODA91
£11 V. U Street
Umetnost, ki so jo našli jamskega človeka, je poc metnosti, risbam, vrezom umetnosti na orodju.
Angleški arheolog Dawk ; vi zaslutil zvezo med j an vekom in Eskimi. Za njirr kazoval francoski prof* Mogoče, da so Eskimi pr ci pračloveka ki je prve . EvropL Vendar dok a Dokazano je le, da jam ./ bil divjak — pol opic,? vek. torej nekaka vzn na stopinja med žive i kom — ampak popolr jim kulturnim iivljex lo, d asi preprosto in * le človeka vredna piimerno. Prav takr Eskimi.
"»■■»h* -
V vseh strastnih razredih se kaze, da so moški relativno bolnejši od žensk. V ostalem se pojavljajo bolezni pri obeh spolih najčešče med 20 in 24 ter med 25 in 34 letom starostne dobe. Ženske bolu-jejo vobče bolj v mlajših letih, in to največ zaradi materinstva, rao-ški pa v dobi med 50. in 65. letom. Tudi bolezni, ki onesposabljajo ljudi za poklic, so pri moških številnejše kakor pri ženskah.
Pet dni v vodnjaku
Francoski listi pišejo o nenavadni nesreči, ki drži njih bravce že pet dni v napeti pozornosti. Prošli teden je de'ai v St Trivierju, department J-.ain, vodnjakar, ki ga je med cfclom zasulo v rovu pod zemljo Čim se je primerila nesreča, so prišli reševalci, da bi ga po-tegn.U izpod razvalin. Vodnjakar je bil namreč pod ruševinami živ in « dajal znamenja, naj ga rešijo, •»čl je bil vodnjakar pri svojem remi j en s cevjo, ki mu do-ak, tako da je lahko dihal mogel zadušiti. Pionirji de-reševanju ponesrečenca že i, a doslej še niso izkopali zpod razvalin.
• i psi so jih požrli
.iska ladja "Teida'' se je ne ponesrečila v Gvinejskem za_ Z ladjo so se vozili domov i domačini, ki so. čim je pri-to katastrofe, povzročili tak-imedo, da so večinoma poska-v morje, misleč da se bodo re-" ; plavanjem. Preden so j in mo-. ioseči in rešiti čolni, ki so jih medtem spustili v vodo, pa so adll štiri črnce morski psi. Ne-žnikom niso mogli poma-gati. >rav so na ves glas prosili pomo-Izginili so v žrela morskih posti.
aznamovani...
aniptona. Ivedel je od nje, da je urednica, izdajateljica, strojepiska, uvodničarka v eni osebi in da celo =r-ma postavi vse, kar napiše, ter natisne.
Najbližja postaja v kraju, kjer iz'iaja "Gulf News", je od izhaja-lišča oddaljena 200 km, najbližje večje mesto pa je Cairns, ki leži 600 kili daleč. "Gulf Nsws" izhaja od leta 1920. po enkrat na teden na osmih straneh. Ozemlje, za katerega je list pisan, je približno tako veliko kakor vsa Anglija, je pa zelo redko naseljeno. Na njem prebivajo belci in mešanci. Konkurenčni časopis izhaja šele \ oddaljenosti 500 km in mu toiej ne jemlje naročnikov, bralcev in oglaševalcev.
3-il-.ar un nes
ADVERTISE in "GLAS NA* O!
Boj oblasti z zločinci je po velemestih vedno težji in zapletenejši; posluževati se morajo vedno novih sredstev, da so prebrisanom lopovom kos. Tako ima londonska policija — sloviti Scotland Yard — v službene namene avtomobile, letala, dušilne in solzne <bombe; če je sila, si policeman pomaga s čisto novimi znanstvenimi iznajdbami. V zadnjem času so uvedli jedka barvila, s katerimi oskrope bežeče zločince in njihove avtomobile in jih tako zanamujejo. Tekočina se nahaja v zdrobljivih bombah, ki jih mečejo za zločinci. Vsaka kapljica, ki pade na človeško kožo ali na kovinasti predmet, zapusti za seboj neizbrisno sled, ker izjeda In barva obenem. Tako je zločinec v pravem pomenu besede zaznamovan in ae kasneje ne more izgovarjati da ga "ni Wlo zraven".
POZOR. ROJAKI
Iz naslova na lista, katerega pre. jemate, je razvidne, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tora5, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino aH direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastoonlkov
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Lauahln
COLORADO
Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. SaftlA Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA
Indianapolis, Louis Banlch
ILLINOIS
Aurora, J. Butchar Chicago, Joseph Bllsh, J. Bevčlč, J. Lukanich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich
KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank 2agar
MARYLAND Stey?r, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodoplvec
MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular
MINNESOTA
Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj
Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich Waukegan, Jože Zelene
MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ
MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck
NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Maale
OHIO/
Barberton, John Balant, Joe Hi£ Cleveland, Anton Bobek, Chaa Kariinger, Jacob Resnik, John SJap-nlk.
Euclid. F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant In J. Kumše Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown. Anton Klkelj OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JaUn Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ' Bridgevllle, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. wto. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kaznln Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Pol ants, Krayn, Ant; TanftelJ Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Kopriviek Midway, John 2ust Moon Run, Frank PodmllSok
ca, ki mu je zaupala 3voje srce in denar. Prav v tem pa se je prevari-Ja in doživela bridko razočaranje.
Ko sta bila Prek in Mary že nekaj časa poiocena, je mladi mož vlomil nekega dne v spalnico svoje tedaj odsotne žene in vzel iz njene ločne blagajne precejšnjo svoto denarja ter dragoceno biserno ogrlico. Poklical je ženinega tajnika, naročil avto in se odpeljal v letovišče Zeli am See, kjer jima je plačal opulentno pojedino. Tudi drugače je bilo dovolj veselja in zabave. Iz Ztlla je vzel s seboj V avto neko klaviristko. Pobegnil je z njo na Garaško jezero. Ko je žena videla, da je izginil mož z denarjem in nakitom in da se ne vrne prostovoljno, je prijavila tatvi-nj policiji. Prek se je izkazal omahljivega moža. Skesal se je, prosil ženo odpučinja in se vrnil domov, a že v Kufsteinu ga je prijela roka pravice, kajti izkazalo se je, da ga iš je policija že del j časa zaradi ne-k^h drugih prestopkov.
Po njegovem povratku mu je žena odpustila in usta^jla tožbo proti njemu, kar pa še ni odvezalo policijske oblasti od njene dolžnosti. Prišel bo namreč na zatožno klop zaradi drugih stvari in kdo ve. če bo mogoče vse te stare račune poravnati z denarjem.
Prek je sin uglednega trgovca v Xitzbuechlu in je imel že ponovno opiaviti s sodiščem. Lani je bil zaradi neke goljufije obsojen na šest tednov ječe, ki pa je ni odsedel, ker je poprej spretno izginil. Preden se bo torej vrnil k svoji ameriški ženi, bo moral popolačati ta dolg m šele po njem pride srečno nil nesrečno svidenje.
ZAČARANA KRAVA
Neki posestnik v Rosenta^! v Vzhodni Prusiji. je kupil kravo, ki mu je zelo dopadJa iti ki so m u jo hvalili, eeš da jo dobra mle-kark'a. Tudi žena je doma pohva-IHa kravo in je izrazila upanje, tla bo žival dajala1 dosti mleka. In res je nekaj dni krava dajala izredno vol i ko mleka. Nckcpra dne pa je bilo veselja konec. Najsi .so jo še tako skrbim molzli. krava ni dala mi dan vee kakor nekaj skodelic mleka. Zaeeli ko jo krmiti z najbolšjo krmo. Vse zaman. Sosedje so za eel i modrovati, da je krava začarana. Dajali so ji zdravil proti ea'rom in ,proti raznim boleznini. Tudi to ni pomagalo. Nekejrft jutra pa je gospodinja prišla v Hlev na v.se zgodaj in zagledala pri kravi majhnega prašička. ki je stal pokonci na zad-| njih nogah in sesal kravo. Prav nič se ni zmenil za gospodinjo in so ga mnra'li šele s silo spraviti proč od krave. Drugi dan so na-molzli zopet toliko mleka kakor prve dni.
Pittsburgh, Z. Jakihe, Vine. \rh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdlrc Steel ton, A. Hren Unity Sta. la okolico. J. BterlJ, Fr. Bchlfrer West Newton, Joseph Jovan Wlllock, J. Petero el
UTAH Helper, Fr. Kreba
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik «n J« Koren
Sheboygan, Leo Majcen
WEST ALLIS Frank Bkok
WYOMING Rock Springs, Louis Taoefear DlaznondvUla, Joa RoUcfe
Vsak sastopnlk lana potrdilo aa svoto, katero jo prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina sa "Olas Naroda": Za eao leto $9.; sa pol leta $f.; za štiri meaece $3.; za iatr* v-
Maw York Ctty Naročnina ta cok) loto.
j* m.mjf
______

/
HL Al
» -j-g
lilODi"
MEW YORK, FRIDAY, JULY 1, 1032
THI LARGEST SLOVENS DAILY 111 U. 8. A.
CIN GOSPODA PIJA
ROKAH OS 2IVLJXNJA.
Za Glas Naroda priredil I. bL B — B
E5E
37
(Nadaljevanje.)
—	Tejra Lorbar ni hotel. In ko bi vedel, bi mu bilo še bolj žal, kot p« je nam. Bil je tako odkritosrčen in pošten.
I*'ja je našla ninojro oprostilnih besed za mladega umetnika in mu je odpustida in mogoče mu ne bo mogla tako kmalu odpustiti, uko ne bi pomislila, da je samo vsled iahkomišljenostr Lorbarja, da je napravil še drugo sliko, stopil Volbenk v njeno življenje.
To je bila višja vodilna moč. Trav nič so na svetu zastonj ne zgodi.
<Jo*pa 1 led vik a je kar najostrejše obsojala Hugo Lorbarja, go*pa IIza pa je zagovarjala.
—	Samo okolščine so iz tega napravile krivico, katere v običajnem poteku ne bi smatrali za krivico — kajti T^orbar ni bil edini umetnik, ki kako sliko napravi tudi za sebe. Mogoče bi vas tudi pro-nil za dovoljenje, ako ga ne bi bila prej prehitela smrt. Da pa > ta slika šla po taki poti, je bilo zanj pač nemogoče preprečiti. Zato tega slučaja ne smete tako istrogo obsojati — ravno nasprotno — ravno ta slnčaj je vzrok Pijine sreče!
Ijili večkrat prikima in s tem potrjuje besede gospe Ilze. • Gospa lledvika pa se kratko zasmeje.
____ Sreča! CCe vidim nikake sreče za hčer. Pija pozna moje mi-
h!i. In če .si tudi domišljuje. da kaj čuti za gospoda Ribiča, bo na to tudi pozabila in se prepričala, da ne more biti vedno vse tako, kar mislijo glave dvajsetletnih deklet.
(Jlas gospe Hedvike zveni ostrejše, kot pa je sama mislila.
Žalostno gleda Pija s čarobno lepimi, govorečimi očmi mater.
—	To ni domišiljija. mama. Ali jc bil tvoj občutek, ko si si očeta izbrala za svojega spremljevalca, tudi domišljen! In vendar tako velika bolečina pri njegovi smrti?
(»ospa 1 fed vika pri teh očitajočih besedah svoje hčere nekoliko gardi in prrznati je morala, da ima Pija prav. Zato ji zraste nevo-ija: ni se hotela pokazati, da je premagana!
—	Kako moreš oba slučaja primerjati? Mnogo let sem živela s tvojim očetom! Zvezana sva bila z bolestjo in veseljem s skrbmi in navado — imela sva vaju — ti pa poznaš gospoda Ribi"* samo en dan!
_ Ta ,lan mi je pa zagotovil, da imam \ olbenka tako rada,
ne da bi .si domišljevala. kot si ti imela rada očeta, ko si ga poznajo — odgovori Pija.
—	Naj bo. kar je — o tem se ne honjp prepirali Se enkrat. Pija — ne dovolim ti! Ali si izgubila že vse razumevanje tega, kar nam je storila ta družina? To je moja zadnja beseda. Pija!
_ Zadnje besede človek ne mne nikdar izgovoriti! — pravi
. gospa Barbičeva in kot v svarilo položi roko na ramo gospe Hedvike ter jo pomembno pogleda.
Lahna rdečica so razlije čez lica gospe Hedvike, ker je gospa >lza ponovila besede, ki ji jih že nekoč sama rekla. Ako človek ni udeležen pri kaki stvari, koko vse drugače sodi. govori in svetuje!
—	Zadnje besede človek ne sme nikdar govoriti! Potem sem se ravnala, v tem smislu delala in nisem obžalovaia, — pravi gospa IIza svojim prijaznim in zvenečim glasom.
—	To je popolnoma drugačen slučaj, milostljiva gospa. Saj gotovo razumete, da moram biti napolnjena z največjo jezo.
—	Razumem vso in bi tudi odobravala vaš odpor, ako bi bii gospod Ribič Lončarjev sin! Toda tako! Hočete zadati udarec Lončarju. toda zadeli boste samo dva nedolžna človeka in boste s tem uničili njuno tsrečo!
Gospa vika zmaje z glavo.
—	Po dvajsetih letih nismo več tako srečni ali tako nesrečni, kot smo si domišljevali in Pija bo tudi premagala to malo razočaranje.
Majhno razočaranje?
Bolestno se zategnejo poteze na Pijinem obrazu in pekoče ji stopijo isolze v oči.
Kako trdo in kako odločno so zvenele materine besede!
Nobene besede si ni upada odgovoriti. Poslovi se. izgovori nekaj nerazumljivih besed in gre iz sobe. Komaj se je še mogla premagovati. Naglo Nteče po stopnicah v svojo sobo in se vrže na posteljo ter potisne obraz v blazine. Glasno bi mogla zakričati. O, kaj ji je njena toliko ljubljena mati storila!
Da bi piustila Volbenka? Ne. to ni bilo mogoče! Kadar je pomislila nanj. se ji je skrčilo srce v tug i in bolesti.
Ker je Pija tako naglo odšla iz sobe, je hotela Lili za njo.
Toda gosf*a Mza jo zadrži.
—	'Ne. Lili; pusti Pijo samo! Vsaka še tako tolažilna betseda bi jo ranila.	•
Ali je gospa lledvika v teh besedah čutila kako očitanje? Kot bi se hotela oprostiti, pripomni:
—	Vse bi človek napravil za otroka — vse žrtvuje zanj — toda tudi meja mora biti! S temi ljudmi ne maram priti v nobeno zvezo in jim svojega otroka ne morem dati.
—	'Nrkakor se nočem vmešavati v vaše zadeve in vam svetovati. samo prosila bi vas. da še enkrat mirno premislite, kar ste sedaj tako n pričakovano izvedeli. -Ravno tako van prosim, da saj vidite gospoda Ribiča in ga -slišite — v tem je veča vašega otroka !
Ljubeznjivo in toplo je govorila go.ipa Ilza, toda gospa lledvika je samo odkimavala in govorila "ne"!
—	Takoj sem ga dobila na telefon! V«e se je lepo izšlo. Mami sem povedala in ve vse. Tvoji mami ne bomo nič povedali, da jo bomo presenetili. In tvoj brat ji bo že povedal svoje mnenje. Dobilo ga bovo na svojo stran. Zdaj pa glavo pokonci, Pija! Ne smeš več jokati!
Z robcem obriše Lili s Pijinih lic solze, ki so kot biseri polzele iz črnih oči. Nato ji pomaga obleči drugo obleko, ki jo je vzela iz omare.
—	Tako, v tej obleki te je tvoj Volbenk prvič videl — še ves, v kavarni — in tako mu moraš tudi sedaj priti nasproti.
Z veselim kramljanjem je skušala Lili pregnati svoji prijateljici žaJost.
—	Pija, k pravi ljubezni spada malo romantike. V najslabšem slučaju lahko pobegneš. Materinega odpora si nikar ne vzemi preveč k srcu. To je bil samo njen prvi strah. Samo pazi, kako naglo bom plesala na tvojem ženitovanju!
S trudnim smehljajem odkima Pija. Nikakor ni mogla biti tako prepričana kot njena prijateljica. Lili pač ni x>oznala njene matere!
Tako mrtvo boleče ji je brlo pri srcu.
Ali je bila to ljubezen?
(Dalje prihodnjič.)
PISMO
(Nadaljevanje s 3. strani.)
Nekoliko minut pomeje je sporo-1 polo papirja in skomiznila z rame-čil deček Alfredu, da ga pričakuje ni, ko je vrnila: Miss Lovejoie na terasi na vrtu.| "Res ne vem, kaj bi rekla. Se -Viired je pohitel tja. Postal je res vedno ničesar ne razumem. Nikon ••adoveden, kako izgleda dozdevna msem pisala tega pisma. To ni mo piijateljica njegove matere. Stopil ja pisava. Kaj pomeni vsa ta skriv-
je na z bršljinom zaraščeno teraso in našel tu eno izmed onih šti
nostna zgodba. Izgleda kakor potegavščina.... Morebiti so vam zna
.-ni gospodičen, ki jih je bil poprej ne katerekoli podrobnosti, ki bi doječa! v jedilnici. Zelo se je začudil1 volile sklepati o njenih vzrokih?
in obstal. V bližini se mu je zdela dama še mlajši in lepša kakor prvič oddaleč.
— Oprostite, — je pričel, ka se ;nu je posrečilo premagati začudenje. — a vesel sem bil nepričakovanega. naključja, ker mi nudi prilike popraviti mojo nerodnost. — Tnel sem toliko posla, ko sem odhajal iz Londona, da nisem bil takoj v stanju odzvati se na vaše: prijazno povabilo. In ko sem pri- j hodn'ji dan telefoniral v vaš ho- j tel, so mi sporočili, da ste že od- s potovali neznanokam.
Gospodična ga je pogledala s široko odprtimi očmi:
tedne ostali v Brightonu na samem, biez prijateljev ali anancev, sem se spomnila na svojo nečakinjo, res lepo in pridno dekletce, ker je tudi pisala, da bo odšla v ta kraj na počitnice. Takoj sem pomislila, da bi bilo dobro, vas z njo seznaniti. Pismo, ki ste ga dobili, sem spisala jaz in seveda brez sovednosti moje nečakinje. Ugibala sem, da je' ne boste več našli v Londonu in da se boste potem začudili, ko boste našli isto ime v brightonskem hotelu. Vedela sem vnanrei, da bo-1 ste govorili z gospodično Nino, ker, /as bo zanimalo naklučje. Kakor vidite, se nisem motila....
Alfred Blettsworthy je bil tako csupnjen, da mu je odpovedal jezik. Ko je videl ponosni obraz in vzravnano postavo svoje mu je ušlo samo tole:
METROPOLITAN TRAVE BUREAU
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
tajnice, 2- Julija:
i Iiutterdam
—	No, ampak veste. Miss King.... to je že višek.... višek....
—	To je višek preudarnosti. Dobro vem, — jc kratko zaklučila Miss King njegov stavek, se poklonila in zapustila sobo.
5.	julija:
Cleveland
6.	Julija: President
v Doulogne sur Mer v Cherbourg in Hamburg Harding v Cherbourg
12. avgusta:
1'aris v Havre Oijmpif v Cherltourg 1'tliuiaiid v I fa vre
Orncivn v Cherlw>urg r Cherbourg in
1.1 avgusta:
.'■'IKlJStUS v M)unet< nka Stalendam ?ur Mer 15 avgusta:
Cleveland v 17 avgusta:
FI'h immlx iiti v Havre
Tre*. Knoseevit v Cherbour Hamburg
netili g n®
Clierljourg In Hamburg
In
PREPREČENA SLEPOTA
7. julija:
Haturnia v Trat
Berengaria. v Cherbourg
New York v Cherbourg in Hamburj
Dresden v Cherbourg In Bremen
8. Ju'lJa: Majestic v Lapland v
Cherbourg Havr«!
9. Julija:
lie rte France v Havre
Bremen v Cherbourg in v lircmen
Veetidam v Boulogne sur Mer
Blettsworthy je gospodični vestno sporočil, kako je prejel pismo, jo iskal v Londonu in naposled slu čajno zagledal njeno ime v Brightonu na hotelski tabli. Miss Lovejoie se je morala nasmehniti, ko ji zvedela, da si jo je predstavljal Alfred v podobi sivolase priletne dime. Vzroki potegavščine so ostali nepoznani, a to je bila postranska stvar. Četrt ure pozneje sta se sprehajala oba po kopališkem par-i;u zatopljena v živahen pomenek kot da bi res bila stara, dobra znanca....
Xa dunajskih klinikah preizku-šujejo lečilno metodo, ki sicer ne obeta odpraviti .slepote, pa C- pa rešiti vid onim, ki so na tem. da «ra izgubijo. To velja za bolezen, ki .so jo doslej smatrali za malone neozdravljive: za pešanje očesnih živcev.
Vzroki te bolezni ležijo običajno daleč v človekovi mladosti in na njene neposredne znake .skoraj nihče ne pazi. Po mnogih letih pa prične vid hipoma pešati in to od dne do dne bolj. l'acijent vidi vse zabrisano in ne more čitati niti z najmočnejšimi lečami, v kratkem času nastopi po-polna slepota. Očesni živce, nosilec svetlobnega vtisa iz očesa v možgane, je okrnil in začel usihati. Zdravniški pomoči so postavljene tem ožje meje. ker očesni živec ni ži-vee kakor drugi, ki si po neki bolezni lahko opomorejo, temveč je dol možganov samih in mu kot
Tri tedne pozneje je Blettsworthy zopet sedel <za svojo pisalno mizo — Oprostite, ne razumem vas? O in tajnica mu je izročila tekoče po-katerem povabilu govorite? Zakaj ( sle. Miss King je kakor vedno poste telefonirali? Jaz vas sploh ne tcroviteteljsko in dobrohotno spre-poznam. Ko sem zdaj prejela va- jela svojega šefa. Ko sta opravila takšnemu nedowt a ja zmožnosti, da šo posetnico, sem prvič v življenju trgovske zadeve, ga e milostljivo znoVa rasel. Kakor pri možga-videla vaše ime in še vedno ne vem vprašala:	.	■ nill se tu ne <|a ve£ nadomestiti,
kaj vse to pomeni?	I _ Upam da ^ dobro i2rabiu kar SP izgubilo in to zaradi te-
počitnice? Vsekakor sijajno izgle- ker se celice v njem ne deli date. Ali vam je zelo žal, da ste morali pogrešati prijatela Jack-sona?
— No.... seveda.... zelo sem ga pogrešal, — je nepričakovano zamolklo zamomljal Blettsworthy in
Blettsworthy je zopet osupnil. Ze-j I !o se je bal, da ga bo smatrala go-I spodična samo za podjetnega bab- | jeka, ki je izmislil vse naključje, da bi se na ta način lUiko predstavil. Obupno je pričel zagotavljati svojo nedolžnost.
— Bodite prepričani, da tudi jaz^
jo, da bi mogle nadomestiti zasta lo rast. Zdravniška veda more samo zadrževati razvoj bolezni. A le v redkih primerih doseže ta malenkosten utspeh.
. .	... . zardel. — Stvar je namreč ta.... Ve-
ne vem, kako se je to zgodilo, — je	,	. . _	...
.7	' £te, kaj sem vam hotel povedati,
■ rekel. — Vsekakor niste ona Miss	. . .	'
•	„	i ivliss King.... Stvar je ta, da sem S3
Nma Lovejoie, ki je stanovala v. „ . . ®	. ...	,
. . , „ , ...	v Brightonu namreč zaročil.
Londdonu v hotelu Splendidu. Mislil sem pač, da boste vi ista ost-J Tajnica ga je zmagoslavno poba, ker imate dokaj redko, mao gledala:
razširjeno ime.... — V zadregi je oomolknil, ker je postala Miss Lovejoie še bolj začudena.
—	O, to sem vedela že vnaprej.
—	Kako pa to?! Vi se najbrž šalite, Miss King, a enkrat se le mo-
Res sem stanovala nekoliko dnij ra človek oženiti. To ni nobena ša-v hotelu Splendid, ker sem hotela ,1a.... Res sem se zaročil.... Saj niste -ia poti iz Manchestra v Brighton
pogledati v Londonu sorodnike m znance. A odkod veste vi, da sem bila v tem hotelu?
— Saj ste mi vendar sami sporočili naslov, — je zamrmral Alfred. — Ne zamerite, prosim. Hočem samo povedati, da je vse tako izgledalo kot da bi mi bili vi to sporočili. Na srečo imam to preklicano pismo s seboj. Poglejte ga, prosim, ali ne bo pojasnilo vse zadeve?
Gospodična je prečrtala izročeno
Sedaj pa je očesni zdravnik in primarij dr. Jožef Hamburg sporočil svetu svojo novo metodo. Dr. Hamburg je našel, da tičijo zadnji vzroki za pešanje očesnega živca v strupenih snovih, ki ovirajo dihanje stanie in živec rekoč zadušijo. Zdravljenje mora biti torej usmerjeno v to. da nadomesti pomanjkanje kisika v živcu, sredstvo, ki pospešuje to oksidaci-jo. pa je v homonu ščitne žleze, ki
mogli tega vnaprej vedeti. Niti jaz J učinkuje, kakor znano, v vsem t«'-
a'li kovaški
i-.isem tega slutil, ko sem odhajal iz L-mdona.
\Iiss King je vstala s stola in u-pria v mizo konce svojih dolgih su'iih. prsterv. Če se je na ta način vzJavnala, je pomenilo to, da je ho-teh šefu govoriti o katerikoH po-se'ono resni, nujni zadevi. — Povedati vam moram, Mr.
lesu kakor gorivo meh, drugič pa v neki manganovi soli. ki jo je že prej z drugimi težkimi kovinskima solmi ko+ pospešit d jica izmenjave snovi u-vedel v zdravniško prakso prof. Walbum. S temi sredstvi pa je tudi dr. Hamburg začel zavirati pešanje očesnega živca in uspehi so
Ble.tsworthy, — je pričela, — da bili tako povoljni, da so sklenili sen: že davno mislila na vašo že-! uvesti na ta način zdravljenja na nifev. Ko sem zvedela, da boste tri vseli dunajskih klinikah.
^
Ko jrre jrospa Hedvika popoldne v svojo sobo, da se nekoliko odpočije, >ve ne upa v Pijino sobo. ki je bila nasproti njeni sobi, četudi je obstala pred njenimi vrati. Ali ni slišala znotraj kot obupno ihtenje?
Ž« je prijela za kljuko. Vleklo jo je. da bi pritisnila svojega I ljubljenega otroka na srce, da bi jo pobožala z maternimi rokami, tla jo pomiri. Toda zadnji trenutek stopi za korak nazaj, sledeč temnemu občutku.
Bilo je vendarle boljše, da pusti Pijo samo. ker ie bila sama vzrok njenih solza!
O, kako naglo je otrok pozabil svojo mater za svojega izvoljenca !
Ni še dolgo tega. ko je rekla: — Nikdar ne grem od tebe! Ne nmlim na možitev! Matere ne bom zapustila!
In zdaj?
Tako se je pač vrt H svet!
Po kratki uri. ki ji je potekla v premišljevanju, jo pride sam? gospa Ilza poki i eat k čaju.
—	Lili bo pripeljala Pijo! Mislim, da je boljše, da ne greva Ic njej, ker niwve dobrodošli, — pravi gospa Ilza, ko vidi, da je gospa Hedvika z radovednim očesom pogleda Pijina vrata.
Na terasi, ki je bilai zavarovana proti vetru, je bila miza lično pogrnjena za itiri dame.
Smejoea solnčna svetloba je ležala na sočno sveži trati. Prikupi jivo »e je prilizoval gorici majev zrak in veselo ter praznično je bila razpoložena narava.
—	Jutri zjutraj bo tvoj brat tukaj!
hiH pribiti ▼ Pijino sobn i-n le s težvo zatajuje vriskanje svo-
jeg*
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
i
0
Prepričajte se!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "O. N."
12. Julija:
Kochamlicau
v Vigo Iti Havre
14. Julija:
.Allu-rt Baiin v Cti'TtKMjrK In l!i;mhurB l*erlin v Cherbourg in Bremen
1C. julija:
A'Uiltiinia v Clifrbnurg Hi-m'Tir v Cbrrl»"iirg I.nfayettp v Havre France v Havre
C< lumbus v I'herbrnirK In Bremen Milwaukee v OherbiiurK Stalendarn v I?ou|i>Kne sur Mer
C/onte Blancamano v Cennvo
19.	julija:
I.<-viatlian v Chet-nourK
Kurnpa v Cherbourg In v 1'reinen
Champlain v Havre
20.	julija:
Pres. Roosevelt v Cherbourg
13. avgusta:
P.er< ngaria v Cherbourg iterbn v i;rem»-ie
Jlinuburtf v Cherbourg In IlauilMirK
19 avgusta:
Majestic v «"h«rbourg Ue'genland v Havre
avgusta:
S A T n I N" IA V TllST Milwaukee v ''herbmirg In Hamburg Vo'endam v Cherbourg in v Boulogne bij t Mer
21. avqusta:
Columbus v Cherbourg In v Bremen
2-1. s v tu sta:
h'uiigart v Cherbourg In v Bremen 1 •« iitsrhland v Cherbourg in v llani-».urn
£6. avgusta:	o
Conto niancamano v (lenovo llomerle v Cherbourg Wolcrnland v Havre £7. avgusta:
(le de France v Havre lic i;ra.s«e v Havre Minnrwisk;i v Cherbourg Kottcnlatn v Cherbourg In v Boulogn« K.ir Mer "0 -lvgusta:
l.i viatlian v Cherbourg I ;if:|\	v 1 lavre
1'n-s. Harding v Cherbourg In v Hnm-•>urjr
Piemen v Cheihourg in v Ilrfirpn 31 avgusta:
i »lymph- v Cherbourg A'juitania v Cherlmurg Roma v Genovo
2\ Julija:
Olympic t
Hamburg SlUtgart 1
riifrliourn v Cherbourg In Hamburg r Cherbourg in l>reuit-n
22. julija:
Roma v O e novo 1*:, ris v Havre Bclgcnland v llavro
23
r. \
julija:
ere ngaria i.lctidatn
Chertemrg Boulogne Flir
Mer
28. Julija:
Majestic v Cherbourg r>«-Cr.-«Hse v Havre \>rutfn-hland v Cherbourg Bremen v Cherbourg in i
In Hambi • I'.remen
V JUGOSLAVIJO
Preko Havr«
Na Hitrem Ekspresnem ParnUtu
ILE DE FRANCE
9. Ju'ija fopo'.dnc) 30. Juii.ia — 27. Avgusta "
29. julija:
Conte CIrande Westernland
■ Oenovo Havre
30. Ju'ija:
lie de France v Havre
S^t. I.ouiH v Cherbourg In Hamburg
Rotterdam v Boulogne sur Mer
3.	pvpusta:
\ CJ.CAXIA v Trst
Mauretania v Cherbourg
l*rL-n. Harding, v Cherbourg in _l'«mburg
4.	avgusta:
New York v Cherbourg in Hamburg
5.	avgusta:
Homeric v Cherbourg J..i| land v Havre G. avgusta:
I. ur o pa v Ciirriiourg in v Bremen I.af.iyette v Havre
Vei.idam v Cherbourg in v Boulogne | sur M«*r 9 avgusta:
via than v Cherbourg
11 avgusta:
/.luitania v Cherbourg
Albert Hallin v Cherbourg In v Ham- !
burg
Dresden v Cherbourg in v Bremen I
FRANCE
16. Julija
PARIS
22. Julija — 2. Septembra
NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE
Za poja-oila In rot ne nate vpr*. tajte tuše pooblaščene agent«
French «Ane
19 STATE STREET. NEW YORK
lllllllllllllllllHlllllllllllllllllinillllltllJIIIIIIIUilllllHllllllllllDHIIII mill
VSE PARNIKE;
in
| LINIJE
ki so važne za Slovence zastopa:
LEO ZAKRAJSEK
(icnrral Travrl Servire Seroud Ave, New York. N.Y.
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE knjige
POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CIIELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEPEN
V