NOVICE Duhovnišks vesti. G. Alojzij Ostrc, kaplan v Beltincih, je dobil dopust, da nadaljuje svoje študije v LjubIjani. Za kaplana v Beltince pride g. Alojzij Žalar, doslej kaplan v Vidmu ob Savi. G. novomašnik Jožef Lužovič je nameščen kot kaplan na Vidmu. Šolnina za izvenmariborske ufience osnovnih ln meščanskih šol. Krajevni šolski odbor v Mariboru nazna nja: Izvenmariborski učenci, ki hočejo posečati osnovno ali meščansko šolo v Mariboru, morajo položiti pred vpisovanjem v šolo (torej pred 1. septembrom t. 1.) pri krajevnem šolskem odboru v Mariboru letno šolnino 200 Din. Kdor prosi za celotno ali delno oprostitev plačevanja, mora vložiti še tekom počitnic na krajevni šolski odbor v Mariboru tozadevno prošnjo, kolkovano in opremljeno s premoženjskim izkazom. Ravnateljstva meščanskih šol in upraviteljstva osnovnih šol bodo vpisala izvenmariborske otroke v mestne šole šele tedaj, ko predlože njih starši potrdilo krajevnega šolskega odbora x Mariboru, da so ali šolnino plačali, ali pa da so plačevanja opro ščeni. Vssia pevskim zborom In društvom v Slovenskih goricah! Ugotoviti moramo žalostno dejstvo, da povsod, tudi v Slovenskih goricah, kjer niso vedno le ptičke najlepše pod sadnimi in vinskimi vrtovi žgolele in pele, marveč je donela najbogateje in najkrasneje tudi narodna pesem, tudi med nami gineva narodno petje. Na njegovo mesto stopajo surove, nedostojne, tuje pesmi pouličnice in kričanke. Stari, petje ljubeči rod izumira in treba bo naraščaja, treba bo v mladini vzgojiti in vcepiti smisel in ljubezen do naše lepe slovenske pesmi. Dne 8. julija ob treh popoldne pride k Sv. Marjeti ob Pesnici naša najbolja vodnica slovenskega petja, namreč Glasbena matica s 50 pevci iz Maribora. Pridite vsa slovenjegoriška društva in pevski zbori, da sto pimo v stik, da naredimo načrt za oživitev lepega petja med nami in da ob tej prilikl tudi uživamo krasno petje Glasbene matice, katere tu med nami sicer nikoli nimamo priIike slišati. Občinske volitve pri Sv. Jnriju ob Pesnici so razpisane za 29. julija 1.1. Značilno je, kako se je postopalo glede vlaganja kandidatnih list. Sodišče je dne 23. junija proglasilo, da so reklamacije končane in da se lahko vlagajo kandidatne liste. Občinski urad pa je poslal cel spis sodišču nazaj in ni hotel dati zahtevanega potrdila, da se lahko vloži kandidatne liste. Na tihem pa je občinski urad med tem že dal razglas na desko in dve nasprotni listi ste bili vloženi, kljub temu, da se je naši stranki izjavilo, da še ni čas za vlaganje. Še le, ko je župan že davno prej dal nasprotnikom potrdilo, je naznanil tudi naši stranki, da je čas za vlaganje list. S tem so nasprotniki sicer preprečili, da ni naša lista prva, ali n« bodo pa za nobeno ceno preprefiili, da naša stranka pri volitvah zmaga. To pa že povemo: Trčelja ali Dobaja ne maramo za župana! Naznanili že bomo pravočasno, katera škrinjica bode naša. Najbrže bode tretja škrinjica naša! Pogreb umrlega rodoljuba Franca Frelhama v št. Ilju v Slov. goricah se je vršil v sredo, dne 27. junija, ob ogromni udeležbi obmejnega prebivalstva. Raz Slovenskega doma j« plapolala črna zastava. Pogreb je pa vodil v spremstvu domačih dveh duhovnikov kanonik g. Čižek iz Jarenine. V cerkvi se je v posebnem govoru poslovil od rajnika duh. svetnik g. Vračko. Slavil je Freihama kot vzor Slovenca in katoličana. Že kot mladenič je stopil blagi Freiham na čelo onih redkih požrtvovalnih mož, ki so se borili desetletja na meji za zmago našega rodu. Ustanovil je Bralno društvo, deloval je za naš napredek z vsemi močmi. Od cerkv« do groba so nosili krsto župani in občinski odborniki. Pred Slovenskim domom in ob grobu se je pevski nbor s pesmijo poslovil od velikega rodoljuba. Prijatelj njegov, poslanec Z«- bot pa je ob grobu slavil Freihama kot steber slovenstva. Svetila mu večna luč! Pot za koncentracijsko vlado prosta. Klub radikalne stranke in klub demokratske stranke sta imela seje početkom tega tedna. Jugoslovanski klub in klub bosansko-hercegovskih muslimanskih poslancev sta že prej storila svoje sklepe. Vsi vladni klubi so edini v tem, da je parlamentarno delovanje potrebno ter da se poskusi sestaviti koncentracijsko vlado, da se na ta način zastopnikom hrvatskega naroda nudi prilika sodelovanja v parlamentarnem delu pri reševanju važnih vprašanj, ki so na dnevnem redu. Posledica teh sklepov je ostavka Vukičevičeve vlade. Vse cenjene naročnike, ki še niso poravnali za drugo polletje naročnine, prosimo, da isto takoj plačajo, ker drugače jim moramo ustaviti list. Zdravljenje raka in neozdravljivih kožnih bolezni. V torek, 3. julija je pregledala zdravniška komisija pod predsedstvom ravnatelja uradov oblastne skupščine g. Gračnerja 26 najtežjih slučajev raka, kostne jetike in doslej neozdravljivih kožnih bolezni, ki jih bo začel zdraviti gosp. Poljšak iz Celja v baraki mariborske splošne bolnice. Javilo in prišlo je v Maribor osebno nad 50 bolnikov in to celo iz Srbije, Banata in iz najbolj oddaljenih krajev naše države. Komisija je natančno ugotovila stanje bolezni in bo pregledala napredek zdravljenja po preteku 10 dni. — Zdravniki — hvala Bogu so med njimi resnejše častne izjeme — gledajo z veliko nezaupljivostjo v Poljšakovo zdravilno vedo; nezdravniška javnost je pa odločno na strani gospoda Poljšaka in bo pozdravila njegove uspehe z nepopisnim veseljem ter navdušenjem. O poteku zdravljenja bomo natanko poročali v razdobju od 10—10 dni. Izjava. Opozorjen na dopis g. posl. Ivana Puclja v »Kmetskem listu« od 27. junija t. 1., kjer objavlja izjavo Filipa Primeca iz Hotinje vasi, odgovarjam na kratko to-le: Izjava je deloma čisto zlagana, deloma pa je nesramno zavijanje resnice mladega, delomržnega človeka, ki je že tako daleč zašel, da je lastno mater udaril po ustih, vsled česar se ji je kri vlila, da se stavi na očeta ter mu je celo denar vkradel za nabavo orjunaškega kroja. Plačilo za lažnjivo obrekovanje ga čaka pri sodišču. G. Puclju pa častitam na takih poročevalcih! — Orehova vas, dne 3. julija 1928. Štefan Falež, nar. poslanec. Promocija. V sredo, dne 4. t..m. sta bila na ljubljanski univerzi promovirana za doktorja bogoslovja gg. Jožef Mirt, ravnatelj, in Jakob Alek- sič, prefekt, oba v dijaškem semenišču v Mariboru. Prosvetna zveza v Mariboru je dne 22. marca t. 1. vse preč. župnijske urade uljudno zaprosila, da se zavzamejo za mučeniško Mehiko in v zmislu katoliške akcije vposlane resolucije podpišejo in vrnejo. Akcijo moramo nujno skončati, torej ponovno prosimo, da se nam podpisana resolucija čim prej blagohotno vrne. Prosvetna zvcza v Mariboru prav uljudno prosi vse preč. župne urade, da ji radi nujnih predpriprav najkas neje do 15. julija vrnejo nabiralne pole udeležencev jubilejnega romanja na Brezje. Naj se obe prihodnji nedelji ljudstvo opozori, da svojo udeležbo takoj priglase, sicer bo prepozno, da se za redni potek romanja vse potrebno preskrbi. Opozarjamo na treznostno skupščino na Kumu, ki se bo vršila 7. in 8. julija 1.1. Domovinski dan pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Kakor lani, priredi tudi letos šolska mladina skupno s podružnico Jugoslovanske matice pri Sv. Marjeti ob Pesnici domoljubno slovesnost »Domovinski dan« v nedeljo, dne 8. julija, popoldne ob 3. uri na sadonosniku g. Schickerja. Prosimo za darove za srečolov. Čisti dobiček je namenjen za revne učence in za Jugoslovansko matico, oziroma za obmejno ljudsko knjižnico. Vstop nina samo 4 Din. Dne 8. julija Vas prosirno in vabimo med nas, katerih težko narodno prosvetno in obrambno delo tu v obmejnem ozemlju podprite s posetom te prireditve! Naše geslo: Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene! Ustavitev prometa. Pri izvršitvi gradbenih del za preložitev Reismanovega klanca v Jareninskem dolu se je pokazala potreba, da se promet čez klanec začasno ustavi, kar se s tem objavlja vsem interesentom. Promet z autobusi in osebnimi automobili se vrši za dobo zatvoritve te ceste lahko preko Jarenine, promet z vozovi pa po občinski cesti preko Sv. Marjete. V nujnih slučajih je pre voz preko Reismanovega brega dovoljen le izključno na lastno odgovornost voznika in s vsakokratnim dovoljenjem gradbenega vodstva na licu mesta, ki pa odklanja vsako odgovornost za eventualne nezgode, in zlasti za one vsled razstreljevanja. — Gerent okrajnega zastopa Maribor: dr. Andrej Veble. Sv. birma v Murski Soboti. Gospod škof dr. Karlin je prispel dne 30. junija v Mursko Soboto, da prihodnje dni deli v tej dekaniji zakrainent sv. birme. Na kolodvoru ga je pričakovala nešteta množica, kjer so ga pozdravili zastopniki uradov: gosp. okrajni glavar G. Lipovšek, podžupan velike občine Murske Sobote g. Čeh in šolski ravnatelj Gabrielčič. Pri prvem slavoloku, ki je nosil kaj pomenljiv napis: »Prihod ljubljenega očeta je veselje slovenskega kmeta in Slovenska krajina pozdravlja vladiko dr. Karlina« ga je pozdravil srednješolec Milan Skitek v vznešenih besedah. V prostrani cerkvi se je nato vršilo izpraševanje šolske mladine. Zvečer je dijaški pevski zbor zapel Prevzvišenemu par pesmi, nakar se je razvila po mestu bakljada, pri kateri je sodelovala godba iz Beltinec. Dopoldne je Presvetli delil zakrament sv. birme, popoldne je pa blagoslovil vogelni kamen dijaškega zavoda »Martinišča«. V Soboti sami se opaža, da ljudstvo in duhovščina z veliko udanostjo sprejema svojega škofa-očeta. Smrt v visoki starosti. Pretekli četrtek je bil v Turnišču (Slov. krajina) pokopan J. Cigan, ki je že pred par leti prekoračil 80. leto. Bil je zvest pristaš SLS. Nesreča pri zidanju. Dne 28. jun. se je zgodila v Beltincih dvojna nesreča. Pri popravljanju grofovskega gradu sta padla dva zidarja z odra in sta se močno poškodovala. Eden si je zlomil nogo, drugi pa je dobil zelo težke notranje poškodbe, tako da tudi zdravnik ni mogel takoj pomagati. Slikanje cerkve. Neki dobrotnik je poslal iz Amerike za slikanje nove cerkve v Veliki Polani (Slov. krajina) 8000 Din. Slikanje se že vrši. Svetišče je že poslikano in sicer zelo lepo. Sedaj se slika kor in ostali del cerkve. Delo vrši slikar Čeh iz Ljutlmera. Pri cerkvici sv. Jungert pri Celju se vrši letos lepa nedelja 8. julija in ne 15. julija kot druga leta, radi tabora v Petrovčah, ki bo 15. jul., da se ne bodo romarji motili. Gornjigrad postal mesto. S kraljevim ukazom na predlog notranjega ministra je povzdignjen trg Gornjigrad v mesto. Strašna posledica gostilniškega prepira. Blizu mesta Kranj je popivala v neki krčmi družba in med drugimi tudi posestnik Naglič. Po običajnem prepiru so posadili kmečki fantje Nagliča pred vrata. To je Nagliča tako razkačilo, da se je splazil na svoj dom, vzel vojaško puško in se odpravil z njo v temi na pažo na iz krčme vračajoče se fante. Na razdaljo 30—40 korakov je ustrelil na smrt tri, in sicer: Franca Zavrh, Janeza Pipana in Matevža Kadunca. Nagliča, ki je oče 9 majhnih otročičev, so zaprli. Mlad samomorilec. V Hrastniku se je ustrelil zadnjo nedeljo komaj 201etni rudar Josip Kirn. Samomor je izvršil baje radi tega, ker je bil potrjen k vojakom, a ni imel — denarja. Smrtna nesreča. V nedeljo je padla pri Slov. Bistrici gdč. Gusti Lubej iz Maribora tako nesrečno s kolesa, da si je zlomila tilnik pri padcu in je kmalu zatem umrla v Slovenski Bistrici. 53 smrtnih žrtev. V rudniku Saint Quentin na Francoskem se je udrlo težko kamenje, ki je porušilo vod za sveži zrak. Vsled uhajajočega stisnjenega zraka se je razvnel v strankem rovu tleči požar in plini, ki so uhajali od tamkaj po drugih rovih, so zastrupili na smrt 53 rudarjev. Mehika je dobila novega predsedniktfeDne 1. julija so se vršile v Mehiki volitve predsednika republike. Mesto dosedanjega Callesa je bil izvoljen general Obregon, ki je zmernejši nego je bil zloglasni tiran — Calles. Morilec 15 žen. Na Francoskem v mestu Marseille so odkrili grozen zločin. 611etni Gaillard je uganjal skozi leta pustolovščine z obljubami zakona. Lahkoverno ženstvo mu je nasedalo; izvabljal je od svojih zaročenk denar in nato jih je umoril na vse mogoče zverinske načine. Omenjenemu zločincu so dokazali, da ima na vesti 15 ženskih življenj. Morilca s prijeli v Alžirju v Afriki in ga bodo prepeljali na Francosko. Poizvedovanja policije so dognala, da je imel v banki 32.685 frankov gotovine. Razven tega je še imel lastno blagajno, ki je doslej še niso odkrili. Nadaljnja usoda raziskovalcev severnega tečaja. V zadnji številki smo poročali, da se je posrečilo švedskemu letalcu Lundbergu, da je pristal s svojim aeroplanom na plavajčem otoku, na katerega se je bil rešil Nobile z delom tovarišev. Lundberg je naložil generala Nobila in ga prepeljal na italijansko ladjo. Ko je zopet zletel na plavajoči otok, se mu je pokvarilo letalo pri spustitvi na tla. Lundberg je še sedaj v družbi nerešenih Nobilovih tovarišev na plavajočem ledu. O generalu Nobilu poročajo, da je zelo slab in ga zdravijo na ladji. Druge vesti pravijo, da opisuje general potek nesreče. O švedskem učenjaku Amundsenu in pilotu Guilbaudu, ki sta hitela Nobilu na pomoč, še dosedaj ni nobene sledi in nobenega glasu. Ruski ledolomec Krasin se bliža zgoraj imenovanemu otoku. Ta ladja je še edino upanje rešitve. Celokupni svet je čimdalje bolj ogorčen nad italijanskim podjetjem, ki ga je vodilo zgolj slavohlepje in zahteva sedaj tako težke žrtve. Od cele ekspedicije se je doslej rešil samo kapitan ¦— Nobile. »Italia« je imela poleg Nobila s seboj še 15 mož, med temi znamenite učenjake; k temu je treba prišteti še Amundsena in Guilbauda s petimi spremljevalci ter Lundberga. In reševalno delo še davno ni končano in utegne zahtevati še novih žrtev. Pritožbe vojnih invalidov. Podpisani dobivam v zadnjem času mnogo pritožb vojnih invalidov, da jih pri komisijah ali nadpregledih zavrnejo kot invalide, jim zmanjšajo odstotke invaliditete, čeravno vsak nezdravnik vidi, da je dotični težki invalid. Dne 1. junija sem dobil pismo invalidov iz Makol, v katerem se bridko pritožujejo o čudnem postopanju komisij in invalidskih sodišč. Mnogo je invalidov, ki so že več kot deset let bili kot težki invalidi in so res nesposobni za vsako delo, ali invalidska komisija kar naenkrat po desetih letih po površnem pregledu kljub protestu prizadetega proglasi istega kot ozdravljenega. Vse polno je slučajev, da dobi invalid pri vsakem nadpregledu popolnoma naspro tujoče si odloke. Ker poslanci na take splošne pritožbe ne moremo v ministrstvu ničesar storiti v obrambo pravic ubogih invalidov, svetujemo prizadetim, da potom svoje invalidske organizacije pošljejo svojim poslancem utemeljene pritožbe, da lahko interveniramo. Najbolje pa je, da zbere organizacija take kričeee slučaje in jih pošlje v obliki spomenice Jugoslovanskemu klubu. V komisijah pa naj invalidi tudi po svojih zastopnikih takoj na lipu mesta protestirajo proti kratenju invalidskih pravic. Ako pa sodišče zavlačuje rešitev, naznanite vse podatke invalidski organizaciji. Prosim pa, da se invalidi, ki pošiljajo pritožbe, tudi podpišejo in navedejo natančen naslov in vse potrebne podatke. Znano mi je, da največ ovire dela invalidom Višje invalidsko sodišče v Zagrebu, ker po več mesecev, da, celo leto dni ne izda rešitve. Vse take slučaje je treba zbrati po organizaciji invalidov. — Franjo Žebot, narodni poslanec.