Celje - skladišče D-Per 545/1975 COBISS o GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto 3 ROGAŠKA SLATINA marec 1975 POSLOVNI REZULTATI OZD Poslovno leto 1974 je bilo za OZD steklarna »Boris Kidrič« med težkimi leti, saj so se problemi, kot so izredne podražitve repromateriala, tehnoloških goriv, in pogonske energije, povečanje družbenih obveznosti, restrikcije na zu. nanjih tržiščih, nelikvidnost domačih trgovskih partnerjev, kar vrstili drug za drugim. Seveda smo imeli tudi subjektivne slabosti, predvsem v produktivnosti. Tako je bila npr. v TOZD Rogaška Slatina produktivnost v primerjavi z letom 1973 zmanjšana za 9,2 % in v TOZD Slovenska Bistrica za 1 %. Kljub vsem težavam in slabostim pa smo poslovno letq 1974 zaključili do- Dohodek Zakonske in pogodbene obveznosti Dohodek za delitev Bruto skladi Amortizacija V primerjavi s prejšnjim letom vidimo, da so nekoliko slabši rezultati v dohodku in akumulaciji. Bruto skladi (dobiček) pa so občutno nižji, saj je izpad 20 %; ta izpad je povzročila predvsem TOZD Slovenska Bistrica, ki TOZD Steklarna Slovenska Bistrica kaj uspešno, saj smo dosegli 138,6 milijona novih dinarjev realizacije, kar je za 16,4 % več kot v letu 1973. Pomembnejši poslovni rezultati za OZD steklarna »Boris Kidrič« v primerjavi z letom 1973: Celotni dohodek se je povečal za 16,4 % Porabljena Sredstva so večja za 35,6 % Dohodek za delitev je manjši za 3,1 % Skladi (dobiček) so manjši za 19,8 °/o Akumulacija (skladi in amortizacija) manjši za 8,9 % Povprečni mesečni neto osebni dohodek večji za 9,3 % Število zaposlenih na dan 31. 12. 1974 (1.425) večji za 5,6% 119.026.017 138.596.237 116,4 47.786.223 64.821.597 135,6 71.239.793 73.774.639 103,6 7.935.307' 12.386.231 156,1 63.304.486 61.383.407 i 96,9 14.753.800 11.836.884 80,2 2.330.728 3.726 071 159,8 je v letu 1974 dosegla le 63,2 % skladov v primerjavi z letom 1973. Ker so bili v februarski izdaji »Steklarja« že podani najvažnejši rezultati zaključnega račima za TOZD Rog. Slatina, tokrat objavljamo poslovne rezultate drugih tozdov. 25.242.419 30.855.392 122,2 9.064.775 14.633.656 161,4 16.177.643 16.221.735 100,3 1.367.813 2.768.876 , 202,4 14.809.830 13.452.859 90,8 6.450.831 4.075.262 63,2 210.792 309.183 146,7 6.661.623 4.384.448 65,8 Nadaljevanje na 2. strani V SLOGI JE MOČ Za nami je poslovno leto 1974. O uspešnosti poslovanja v tem letu smo že bili ali pa še bomo obveščeni v našem glasilu. Po mnenju nekaterih smo bili bolj ali manj uspešni. Pa pustimo to, to je za nami. Stopili smo namreč v novo poslovno leto 1975, ki najbrž ne bo lahko. Vsi pa pričakujemo nekaj več, pričakujemo povišanje osebnih dohodkov, pričakujemo boljše poslovne rezultate. Rekli smo, da pričakujemo. To po vsej verjetnosti ne bo dovolj. Postavimo si vprašanje, in sicer vsi. Vsem 1150 članom kolektiva naj bo cilj in prepričanje, da je s skupnimi močmi mogoče doseči zastavljeni si plan. Milijardo petdeset milijonov starih dinarjev je po sklepu delavskega sveta treba vsak mesec spraviti skupaj. V prvih dveh mesecih nismo uspeli. Bo rezultat trimesečnega poslovanja ugodnejši? Zamujenega v celoti po vsej verjetnosti ne bo mogoče nadomestiti, vendar je še vedno čas, da z boljšim delom popravimo spodrsljaj v prvih dveh mesecih. V prvih dveh mesecih je bila proizvodnja 1.772.000.000 starih dinarjev, in sicer v januarju 896 milijonov, februarja pa 876 milijonov. Prodali smo za 953 milijonov starih dinarjev v januarju in za 880 milijonov v februarju. Iz tega je razvidno, da smo uresničili precej manj, kot smo načrtovali. Posledice tega so po vsej verjetnosti znane vsakemu članu kolektiva. Zakaj je do takšnega stanja prišlo? Zaradi posebnih razmer na trgu Je bilo treba poostriti kakovostna merila. Nadaljevanje na 2. strani 1973 1974 indeks Celotni dohodek Porabljena sredstva Dohodek Zakonske in pogodbene obveznosti Dohodek za delitev Ostanek dohodka (skladi) Amortizacija Akumulacija Najvažnejši finančni rezultati OZD »Boris Kidrič« elementi • 1973 • 1974 indeks Celotni dohodek Porabljena sredstva Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik Jovo Tišma • Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina Q Naslov: Glasilo kolektiva steklarne »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina 0 Telefon 063-81-020 • Telex 33560 YU • Naklada 1500 izvodov • Tiska: ČGP »Delo«, Ljubljana Nadaljevanje ■ 1. strani Ig gornjih tabel je razvidno, da je bilo poslovno leto še zadovoljivo, vendar je treba pripomni to, da je bil ostanek dohodka (skladi) manjši, da je bil nižji za celih 36,8%, kar v dinarjih znaša 2,385.568; do tega pa je prišlo predvsem zaradi izrednega porasta po- rabljenih sredstev (161,4%) in porasta zakonskih obveznosti (202,4%). Pri porabljenih sredstvih — gre za visoko vsoto 5,568.871 din — je poleg že omenjenih objektivnih faktorjev še mnogo subjektivnih, ki jih bo treba v letu 1975 odpraviti s smotrnejšo uporabo materiala. z zmanjšanjem loma in drugih napak pri delu. Drugi važnejši podatki: Proizvodnja v kg Proizvodnja v kom Proizvodnja v din Izvoz $ Povprečni mesečni OD Število zaposlenih V letu 1973 smo imeli prvič od obstoja TOZD prodajalna Beograd v primerjavi s prejšnjim letom nižjo prodajo, in to zia 10%. Leto 1974 je bilo uspešnejše kot leto 1973: prodaja se 1973 1974 indeks 727.700 771.300 105 1.680.197 1.646.960 98 25.878.900 31.725.288 123 811.790 831.732 101 2.078 2.290 110,2 232 249 107 je povečala za 12,9 %, v primerjavi z letom 1972 pa je to -samo 1,7 % več. tako da z doseženim ne moremo biti povsem zadovoljni. Najvažnejši rezultati zaključnega računa 1973 1974 indeks Celotni dohodek 7.153.239 8.074.657 112,9 Porabljena sredstva 6.238.636 7.013.888 112,9 Dohodek 1.049.337 1.260.877 120,2 Zakonske in pogodbene obveznosti 143.589 226.914 158 Dohodek za delitev 421.727 578.974 114,2 Bruto skladi (dobiček) 484.021 454.988 94 Amortizacija 95.134 105.573 110,9 Akumulacija 579.155 560.561 * 93,7 Število zaposlenih 10 11 110 Neto povprečni osebni dohodek 2.943 3.774 128,2 Zaloga 1.039.197 1.008.797 97 V letu 1974 se je TOZD delavske re- Rog. Slatini in 1 1 Kozjem, skupno za sta/vradje povečal, ker je v marcu za- 1125 zaposlenih. Obsežnost dela lahko čela obratovati tudi v prostorih nove ocenimo po dnevnih obrokih, ki jih brusilnice v Kozjem. Tako TOZD delavske restavracije skrbi za hrano v pripravijo: povprečno na mesec povprečno dnevno indeks 1973 1974 1973 1974 Malice dopoldan 13.694 13.499 527 519 98,60 Kosilo 2.678 2.717 103 104 101,45 Malica popoldan 2.19* 2.754 84 106 125,50 Važnejši finančni podatki: 1973 1974 indeks Realizacija proizvodov 2.062.570 2 636.500 127,8 Celotni dohodek 2.141.801 2.841.144 132,6 Porabljena sredstva 1.652.006 2.136.777 129,3 Dohodek 489.795 704.366 143,6 Zakonske in pogodbene obveznosti 47.910 118.901 248 Dohodek za delitev 441.855 585.465 1325 Bruto skladi (dobiček) 25.907 56.651 214,8 Amortizacija 91.918 165.268 179,7 Akumulacija 117.855 220.920 187,4 Število zaposlenih 13 17 130,7 Povprečni neto osebni dohodek 1.975 2.108 106,7 Direktor: dipl. ing. Vojo Djinovskl Nadaljevanje s 1. strani Ta moment je vsekakor povzročil večji izmet, kar je eden od razlogov slabšega poslovanja. Pri tem pa se takoj porodi vprašanje naše orientacije, orientacije, v katero smo šli zavestno, to je usmeritev v proizvodnjo visoko kvalitetnega ročno pihanžga in brušenega stekla. Boljša kakovost pa prinaša tudi več denarja. Tisoč sto petdeset nas je, smo rekli, in jutri nas mora biti še več. Tisoč sto petdeset, ki znamo, seveda če hočemo, dokaza-ti sebi in drugim, da smo glažarji —-mojstri svojega poklica. Razen omenjenega, za nas negativnega momenta, nekoliko «labše tržne situacije, ni bilo drugih vplivov, ki bi lahko opravičili slabše in za nas nesprejemljivo nedoseganje zastavljenega si plana. Pravi razlog tega je nezadostna prizadevnost nas vseh. Zdaj ni časa za izgovore. Teh si lahko izmislimo, kolikor hočemo. Je glavna rak rana naš zastareli pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov, se pravi nepravilna In nezadostna oblika spodbujanja? Pravilno obliko spodbujanja, edino stoodstotno poštenost in objektivnost je po vsej verjetnosti težko doseči. Tej se bomo s skupnimi močmi in z razumevanjem lahko samo približali oziroma uskladili trenutna nesorazmerja. Vloga delovnega človeka v proizvodnem procesu v naši samoupravni socialistični družbi mora temeljiti na zavesti, temeljiti na prepričanju, da smo vsi nosilci proizvodnje in da ne moremo pričakovati kake zunanje pomoči, temveč je naš dinar lahko samo plod naših prizadevanj. Smo na različnih delovnih položajih in iz tega izhajajo tudi različne dolžnosti in pravice v našem tehnološkem procesu proizvodnje. Višje delovno mesto, večji krog delovanja, večja odgovornost. Zato ne more in ne sme biti prizadetosti, če brigadir, poslovodja, sotovariš ali druga odgovorna oseba oceni rezultat nekega dela slabše v primeru, da je to res. V takem primeru je nesprejemljivo odklonilno in netovariško stališče. To ne more biti povod za zahtevo za premestitev, češ jaz s tem človekom ne morem delati In podobno. V proizvodnji morata vladati delovni red in disciplina, kajti to je osnova za doseganje boljših rezultatov. S takimi negativnimi pojavi se srečujemo skoraj vsak dan in s tem bo treba enkrat za vselej prekiniti. Ne smemo in ne moremo stati ob strani zato, ker se ne želimo In nočemo zameriti, pa čeprav smo priča še tako grobim nepravilnostim in napačnemu odnosu do dela. Naj velja v bodoče vsak nasvet, vsako opozorilo kot dobrohoten namen, naj ne obvelja pravilo, da vsak, ki dela, tudi greši, temveč se zavedajmo dejstva, da nam manj spodrsljajev prinaša večji ugled, večja priznanja in tudi debelejšo kuverto. j. p. SEZNANIMO SE Z... TOKRAT: DRUŽBENA REPRODUKCIJA, DRUŽBENI PROIZVOD, NAVADNI DOHODEK Sam izraz reprodukcija (re= ponovno, produkcijp=proizvodnja) pove, da gre za neprekinjen proizvodni proces, torej za stalno ponavljanje tega procesa. Takšen način opredelitve velja le, če obravnavamo samo proizvodni proces v delovni organizaciji, medtem ko ima družbena reprodukcija širši pomen. Reprodukcija je nujna in pomeni najsplošnejšo družbeno zakonitost, Ta zakonitost je nujna zato, ker morajo delovno sposobni prebi-valpi dežele neprekinjeno proizvajati različne dobrine, da bi lahko zadovoljevali obstoječe in nastajajoče potrebe. Rekli smo že, da se v proizvodnem procesu trošijo delovna sila, predmeti dela in delovna sredstva, kar pa zahteva, da se ti proizvodni tvorci obnovijo v enakem ali povečanem obsegu. Reprodukcija pomeni proces stal. nega obnavljanja omenjenih proizvodnih tvorcev. Znano je, da ima proizvodnja družbeni značaj, ker poteka v okviru določenega družbeno-ekonomskega sistema in povzroča družbeno-ekonomska razmerja. Vsaka reprodukcija pomeni na eni strani proces obnavljanja proizvodnje, na drugi strani pa proces obnavljanja in nastajanja družbenoekonomskih razmerij, to je razmerij lastnine in razdelitve materialnih dobrin. Po namenu je družbena reprodukcija proizvodnja proizvajalnih in življenjskih dobrin za potrebe družbene porabe. Poenostavljeno bi lahko rekli, da v družbeno reprodukcijo vključujemo vso proizvodnjo izdelkov, opray-ljanje raznih storitev, kakor tudi dejavnosti, ki zadovoljujejo naše skupne potrebe (zdravstvo, šole). S tem da se proizvodnja in razdeljevanje materialnih dobrin odvijata v družbeno določenih pogojih gospodarjenja, dobiva reprodukcija družbe- * ni pomen. V vsakem gospodarskem sistemu je odločilnega pomena vprašanje, kdo je lastnik proizvajalnih sredstev. Lastnina proizvajalnih sredstev pa je povezana z načinom proizvodnje presežkov dela 'in s tem tudi nastajajoče lastnine. V kapitalističnih gospodarstvih so lastniki tovarn privatni kapitalisti ali delniške družbe. V teh gospodarskih sistemih razpolagajo s presežki dela (dobiček) lastniki tovarn ali upravni odbori delniških družb. O delitvi dobička ne določajo tisti, ki so dobiček ustvarili, to je delavci, ampak lastniki tovarn. Presežke dela si prisvajajo lastniki tovarn, če jih seveda niso prisiljeni delno odstopati delavcem za povečanje plač. Pri tem je bistveno to, da odločajo o presežkih dela lastniki tovarn v svojem interesu, ne pa delavci, ki so dobiček ustvarili. V tem se kaže osnovna neskladnost v družbe-r.o-ekonomskih odnosih kapitalističnega gospodarstva. Osnovna značilnost naših socialističnih ekonomskih odnosov pa je v tem, da so proizvajalna sredstva v družbeni lasti in da upravljavci upravljajo in odločajo v delovnih organizacijah, kakor tudi v celotnem gospodarskem sistemu. Gospodarski sistem pomeni povezan mehanizem organizacije in funkcioniranja narodnega gospodarstva države. Osnovne značilnosti našega gospodarskega sistema so: 1. družbena lasthihä proizvajalnih sredstev 2. samoupravljanje v delovnih organizacijah in vseh drugih družbenih dejavnostih 3. temeljna organizacija združenega dela (TOZD) so osnovne celice gospodarskega sistema 4. plansko usmerjanje gospodarstva 5. nagrajevanje in .delitev presežne vrednosti dela po vloženem delu 6. blagovna proizvodnja, ki razdeljuje blago preko tržišča Družbena lastnina proizvajalnih sredstev pomeni, da so tovarne last vseh zaposlenih delavcev v Jugoslaviji, kakor tudi last upokojencev in invalidov, ker je njihovo minulo delo vloženo v tovarne, šole, bolnice, ceste itd. Družbena lastnina je torej rezultat tekočega in minulega dela. Ce konkretiziramo ta pojem, lahko rečemo, da tovarne in drugo družbeno premoženje niso lastnina samo tistih delavcev, kateri tovarno upravljajo, ampak tudi vseh tistih, ki so omogočili z minulim delom, da je tovarna nastala in se razvijala. . Ce se spomnimo na prva povojna leta, vemo, da naša industrija ni bila razvita, in kar je prej obstajalo, je bilo med vojno porušeno in uničeno. Obnovljene stare tovarne so prispevale velika finančna sredstva za gradnjo novih tovarn. Ta sredstva so morali delavci dajati od svojih plač. Vemo pa, čeprav radi pozabljamo, da je bil takrat življenjski standard mnogo nižji kot danes in da so morali delavci z zastarelo in pomanjkljivo tehnologijo ustvarjati sredstvi. Priv tako kot v preteklem obdobju moramo tudi danes izdvajati sred- stva za širšo družbeno skupnost, le s to razliko, da danes proizvajamo s modernejšimi stroji in da je življenjski standard višji. Skrb za širšo družbeno skupnost nas obvezuje, da skrbimo za razvoj delovnih organizacij. Z uspešnim razvijanjem gospodarstva bodo nastajale' nove tovarne in s tem nova delovna mesta za naše otroke in otroke naših sodelavcev. Družbeno je nesprejemljiva miselnost, da moramo skrbeti le za današnji dan, za prihodnost pa naj skrbi družba. Vsi smo člani naše družbene skupnosti, zato je naša dolžnost skrbeti za tiste, ki so v preteklem času ustvarili to, kar imamo danes, prav tako pa za tiste, kateri bodo jutri zasedli naša delovna mesta in nadaljevali naše delo. Obravnavali smo družbeno reprodukcijo, zato moramo opredeliti še poj erh družbehega proizvoda. Družbeni ßhüzVtid j6 ffczultat družbene reprodukcije v določenem obdobju. Delimo ga na: — proizvajalna sredstva, kot so stroji, naprave, material itd. — sredstva porabe: izdelki, storitve, namenjene za osebno porabo, skupno porabo (šolstvo, zdravstvo ipd.). Glede na vrednostno strukturo pa delimo družbeni proizvod na: — vrednost stroškov reprodukcije (material, amortizacija) — novo ustvarjena vrednost ali narodni dohodek. V ožjem smislu pomeni drtižbeni proizvod v podjetju celotni dohodek. Ce od celotnega dohodka odbijemo materialne stroške, stroške storitev in amortizacijo, nam ostane narodni dohodek ali novoustvarjena vrednost. Narodni dohodek pa se deli na: 1. osebno porabo 2. družbeno porabo 3. akumulacijo, ki se uporablja za povečanje produktivne sposobnosti delovne organizacije in gospodarstva. V podjetju navadno ne govorimo, da ustvarjamo narodni dohodek, ampak govorimo o ustvarjenem dohodku. Poenostavljeno povedano je seštevek vseh dohodkov podjetij v naši državi jugoslovanski narodni dohodek. Razvitost ali nerazvitost gospodarstva vsake dežele merimo z narodnim dohodkom na prebivalca. Na primer: dežele s 150 dolarji narodnega dohodka na prebivalca imajo zelo nerazvito gospodarstvo, dežela s 1500 dolarji narodnega dohodka pa ima razvito gospodarstvo. ■ ’ ' ' , . . Dipl. ing. Franc Šrimpf 2 1 VAŠA PISMA NAŠ OBISK Kot redni bralec »Steklarja« sem v članku »Poslovni rezultati TOZD Rogaška Slatina v letu 1974« opazil podatek, katerega v nobeni obliki ne morem razumeti. Gre za podatek, ki je zajet v postavki o regresu za letne dopuste, kjer piše, da so stroški v letu 1973 znašali 1.116.872 dinarjev ali 900 dinarjev na zaposlenega, v 1974. letu pa 1.352.000 dinarjev ali 1.000 dinarjev na zaposlenega. Torej, zastavlja se vprašanje, kdo je dobil 900 oziroma 1.000 dinarjev, ker se še dobro spominjam, da smo prejeli leta 1973 po 600 dinarjev, leto dni pozneje pa po 900 dinarjev. Mislim, da bi bilo boljše, če bi objavili dejanske vsote, ki smo jih prejeli za regres, in ne takšnih z odbitki, kakor si jaz na podlagi podanih podatkov razlagam. Prosim uredništvo, da morebitne napake, če sem jih naredil, popravi, na pismo pa pričakujem odgovor. Edo Fenko Tovariš Fenko! Podobnih pripomb, in sicer ustnih, je bilo še več. Ubrali ste pravo pot, kajti menimo, da je prav, če vsako zadevo, čeprav se zdi še tako nepomembna, osvetlimo s prave strani. Sedaj pa kar k jedru navideznega nesporazuma in, lahko bi rekli, neupravičenega razburjanja. Podatek, ki ga je v omenjenem sestavku zapisal dipl. ing. Vojo Djinovski, v celoti drži. Zakaj? 2e dolgo časa vemo, da sredstva sklada skupne porabe ustvarjamo leto dni nazaj. Sredstva skupne porabe, ki so nam na voljo letos, smo ustvarili v minulem letu. Enako velja za preteklo leto. Torej je res, da smo leta 1973 ustvarili sredstva za regres po 900 dinarjev, kolikor je lani vsak prejel. Za letos, kot vam je znano, pa je ' predvideno, da bomo prejeli za regres po 1.000 dinarjev. Druge razlage ni. Upam, da se sedaj razumeva? Urednik OBSEŽNE IN STVARNE NALOGE Na zadnjem občnem zboru OOS v Slovenski Bistrici so kritično razpravljali o minulem delu in osvetlili nekatere dolgoročne naloge. V okviru teh-so sprejeli letni delovni načrt sindikalne organizacije. Prve naloge iz tega načrta so že opravljene, in sicer praznovanje dneva žena. V delavnem načrtu za prihodnje obdobje so naloge, ki jih pred Sindikalno organizacijo postavlja nova ustava. Za kar najbolj popolno uresničevanje določenih nalog so se zmenili, kdo bo nosilec kakšne akcije in do kdaj jo bodo speljali. Tako bodo še ta mesec na zboru občanov ugotavljali, kako poteka uresničevanje ustave glede dosedanjega samoupravnega organiziranja v TOZD. Ugotavljali bodo, kje so pomanjkljivosti, s posebnim poudarkom na odločanje delavcev o dohodku in delitvi. Primerjali bodo normativne akte z dejanskim stanjem. Na podlagi teh ugotovitev bodo pripravili konkreten predlog ukrepov in akcij OOS. Nosilec akcije bo izvršni odbor OOS. Za pomembne naloge štejejo ugotavljanje dejanskih življenjskih razmer zaposlenih in odpravljanje morebitnih slabosti. Akcijo bodo izvedli s pomočjo posebne skupine, z ustreznimi službami in z anketo. Akcija bo zajela stanovanjske razmere, otroško varstvo, najnižje osebne dohodke, regresiranje letnih dopustov in še vrsto drugih vprašanj, ki neposredno zadevajo zaposlene. Naložili so si, da bodo to akcijo izvedli v prihodnjem mesecu. Bistriška osnovna sindikalna organizacija bo podprla pobudo o sprejemu samoupravnega sporazuma o varstvu pri delu. Izvršni odbor bo nosilec akcije, opravili pa jo bodo v maju. Za junij predvidevajo uresničevanje samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, posebno v zvezi z nočnim delom žensk in mladine, ter o sistematizaciji delovnih mest. Posebno pozornost bodo posvetili v juliju dograjevanju samoupravnega sporazuma in notranjih aktov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Vsi zaposleni bodo vključeni v razprave. Razpravljali bodo o nagrajevanju po doseženih delovnih rezultatih in na podlagi sindikalne liste. Tudi v drugi polovici leta bo dejavnost sindikalne organizacije precej razgibana. Naloge v zvezi s povečanjem produktivnosti, z varčevanjem in izkoriščanjem notranjih rezerv bodo trajale skozi vse leto. Vsi zaposleni smo si zadali, da bomo te naloge izvedli skupno z vodilnimi. Skrbeli bodo za boljše delo delavske kontrole. Usposabljali bodo svoje člane za delovanje v 'sindikatih. Med številnimi nalogami bodo posvetili potrebno skrb izobraževanju, oddihu, kulturni in športni dejavnosti. Tesno bodo povezani z občinskim sindikalnim svetom in s steklarno v Rogaški Platini. Naloge so številne in zahtevne. V vodstvu sindikata so prepričani, da jim bodo kos le v primeru, če jih bodo vsi zaposleni sprejeli za svoje. Temeljne pogoje za dosego dobrih rezul tatov vidijo v dobro organiziranem obveščanju slehernega zaposlenega o delovnih načrtih in doseženih rezultatih, V. Horvat Tokrat sem v imenu uredništva »Steklarja« obiskal upokojenca 54-letnega Franca Boletija. Najprej je bil zaposlen v steklarni »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini, kjer je več let opravljal delo topilničarja. Razvoj bistriške steklarne je narekoval potrebo po kakovostnem topil-ničarju, pa je tako Franca Boletija zanesla pot v naše podjetje. Pred 21 leti je začel pridobljeno znanje topilničarja stekla s pridom uporabljati v bistriški steklarni, kjer je ostal do 1968. leta, ko je po 33 letih dela šel v pokoj. člani delovnega kolektiva ga poznamo kot vestnega sodelavca in dobrega prijatelja. Zdaj preživlja svoje upokojenske dni v lepo urejenem stanovanju na »Jožefu« v Slovenski Bistrici in je kljub skromni pokojnini (1.400 dinarjev) — kakšen dinar pa primakne sin od va-jenške nagrade — zadovoljen. Zadovoljstvo pa je že nekaj mesecev skaljeno, kajti žena je priklenjena na bolniško posteljo v bolnici. Tako je njemu in sinu preostalo, da se ubadata tudi z gospodinjskimi opravili. V poletnih mesecih si doma pridelajo nekaj povrtnine, tako da nekoliko laže dajo kakšen dinar za nakup prepotrebnih gospodinjskih pripomočkov, saj vsi dobro vemo, da je s tako majhnimi denarnimi sredstvi gospodariti prava umetnost. Le skromnost in iznajdljivost sta zagotovilo, da v družini Boletijev vladata razumevanje in toplina. Francovo zrahljano zdravje je velika ovira, da bi z dodatnim delom prispeval k zboljšanju standarda svoje družine. Kljub temu, da se je od kolektiva že poslovil, ga močno zanimajo dosežki kolektiva v Slovenski Bistrici. Franci mi je dejal, da z veseljem prebere vsako številko »Steklarja«. Dodatno obveščanje o startju v kolektivu si pridobi s pogovori z nekdanjimi sodelavci. Močno si želi, da bi se zdravje vrnilo v njegovo družino, razumevanje pa paj bo takšno kot doslej. Foto in' tekst: Viktor Horvat KADROVSKE IN OSEBNE NOVICE PARTIZANSKA MATI Bilo je med vojno. Pozno zvečer je prispela partizanska patrulja. Potrkali so na vrata in mati jim je odprla. Nato jim je dala jesti. Polegli so po klopeh in zaspali. \ Ko so odšli, se je nekaj sto metrov od hiše začel boj. Mnogo več je bilo Nemcev kot partizanov. Metali so bombe. Partizanske ranjence so nosili k partizanski materi. Mati jim je obvezala rane. Ko jih je obvezala, jih je skrila na podstrešju. Partizani so zmagali in ranjence, ki so lahko hodili, so odpeljali s seboj. Hudo ranjene so pustili partizanski materi v oskrbo. LEON PRAH Nekega dne je prišla partizanska patrulja. Partizanska mati ji je postregla z 'ocvirki. En partizan iz patrulje ni hotel jesti. Drugi so ga silili in silili, on pa kot da ne čuje. Potem se je zavlekel k peči in zadremal. Drugi so ta čas vse pojedli. Ko se je zbudil, je rekel, da je lačen, a ocvirkov ni bilo več. Razjezil se je in vprašal, kje so ocvirki. Partizani so se nasmehnili in rekli, da so ga silili, pa ni hotel jesti. Potem je šla partizanska mati še enkrat pripravljat o-cvirke. Partizan se ji je zahvalil. Ko je pojedel, so se materi zahvalili in odšli. DARKO JAZBEC K partizanski mami je prišla četa partizanov. Sprejela jih je in jim dala jesti. Ko so pojedli, so odšli. Prenočili so pri nekem kmetu. Ta kmet je bil izdajalec. Iz sena jim je pripravil postelje, ko so zaspali, je odšel. Povedal je Nemcem, da ima partizane v hiši. Partizanska mati je šla za partizani in prišla do kmeta, pri katerem so prenočevali. Vedela je, da je ta kmet izdajalec. Brž ko je kmet odšel, se je splazila v hišo in povedala, da bodo prišli Nemci. Partizani so se ji zahvalili, da jih je rešila, in pravočasno so zapustili skrivališče. DARKO JAZBEC Nekoč je živela partizanska mati. Tako smo ji pravili, kot da je naša prava mati. Neko noč smo prišli v njeno hišo. Bili smo utrujeni. Potem je rekla: »Vi se posladite s cvrtjem, jaz pa bom stražila.« Komaj smo vzeli žlice, je prišla nazaj in rekla: »Nemci pridejo!« Hitro kot bi trenil smo bili skriti. Patrulja je odšla in mi smo bili spet na svojih mestih. Ali veste, zakaj smo bili tako hitro na svojih mestih? Ker smo bili lačni. GORDAN CUKA — Sklenili delovno razmerje: TOZD Rogaška Slatina: Peter šošterič, PKV steklob. Kozje, Željko Kolar, PKV steklob. Kozje, Evica Turšič, PKV steklob. Kozje, Erna Sukič, PKV steklob. Kozje, Milena Vončina, PKV steklob. Kozje, Vjekoslava Mikša, PKV brus. v grobi brusilnici, Stanislav Prah, KV steklobrusilec, Janez Rajher, ,NK odnašalec, Jože Gorišek, KV krogllčar, Stanislav Ogrizek, NK odnašalec, Anton Bukšek, NK de-našalec, Rozalija Pereti, NK brisalka stekla, Anica Halužan, NK umivalka stekla, Darinka Kovačič, NK brisalka stekla, Štefanija Šestanj, NK brisalka stekla, Mara Gašparič, NK brisalka stekla, Marija Čuček, NK čistilka, Erika Škorc, NK brisalka stekla, Marija Mikša, NK umivalka stekla, Marta Gajšek, NK delavka v skladišču, Marija Vehovar, NK označevalka stekla, Zora Podkoritnik, srednje strok. — komerciala. — Sklenili delovno razmerje v TOZD Slovenska Bistrica Pušner Janez, vzdrževalec talilne peči, Vantur Anton, stiskalec, Jug Ivan, stiskalec, Rečnik Alojz, stekloslikar II, Ozvaldič Milan, transportni delavec, Juhart Milan, krogljčar II, Leva Daniel, stiskalec, Kresnik Arra, vezanje stekla, Bukvič Marija, brisanje stekla, Šaj-zegel Marjeta, vezanje stekla, Leskovar Ida, brisanje stekla, šošter Ana, kontrola stekla, Katanič Ljubica, brisanje stekla, Veber Ida, rezanje stekla, Vihtelič Ida, rezanje stekla, Mlakar Elizabeta, vezanje stekla, Macuh Terezija, brisanje stekla, Novak Katarina, brizganje stekla, Kovač Ljudmila, vezanje stekla, Kos Marica, umivanje stekla, Veber Erika, izlaganje stekla, žužek Dragica, kontrola stekla, Lempl Ana, čistilka, Jurič Zofija, žgalec stekla, Erker Ljudmila, rezanje stekla, Rorič Ana, vezanje stekla, Turovlč Nej-ra, brisanje stekla, Žohar Hilda, Izla-galka stekla, Bohak Dragica, brisanje stekla, Lončarič Anton, stiskalec-odna-šalec, Novak Branko, stiskalec-odnaša-lec. — Prekinili delovno razmerje v TOZD Rogaška Slatina Rudi Vodušek, KV steklobrusilec, izključen, Janez Rajher, odnašalec, dal odpoved, Franc Vodušek, NK odnašalec, izključen, Jože Horvat, NK odnašalec, izključen. — Prekinili delovno razmerje v TOZD Slovenska Bistrica Mernik Franc, rezanje stekla, odpoved, Strnad Marjan, izlagalec, odpoved, Podpečan Ludvtik, stiskalec, dal odpoved, Vantur Anton, stiskalec, samovoljno, Lempl Ana, samovoljno, Kapelar Franc, samovoljno. — Delovno razmerje začasno prekinjeno zaradi odhoda v JLA: TOZD Rogaška Slatina Vincenc Drofenik, Franjo Cerovski, Božidar Podhraški, Mirko Mikša, Vladimir Mikša, Branko Mikoljan. — TOZD Slovenska Bistrica Izvaldič Milan, Frešer Anton, Ga-šperič Franc, Tajnikar Ivan, Cvahte Mirko, Leskovar Slavko, Šahtler Anton. — Upokojen v TOZD Rogaška Slatina Mile Jovičič — SSU — Rodili so se TOZD Rogaška Slatina Igor Otorepec, sin Dragice, Vanja ’ Sajko, hči Franca, Igor Iršič, sin Cecilije, Nives Kučiš, hči Mirka, Lea Mikša, hči Ivanke, Mirica Tkalec, hči Stje-pana, Petra Petanjek, hči Vesne. Želimo obilo zdravja! ZA DOBRO VOLJO Pravi žena možu: »Nikakor te ne morem razumeti, Tone. Poročen sl, in vendar stalno tekaš za ženskami.« »Kako ne razumeš? Če one ne tekajo za menoj, moram jaz za njimi.«' XXX »Kaj je z vašim mačkom?« vpraša sosed soseda. »Kaj naj bi bilo?« »Mar ne vidite, da teka po sadovnjaku, kot bi bil nor?« »Aha, veste, sosed, jutri ga peljem na' kastriranje in gotovo odpoveduje napovedane sestanke!« I l ARGUSOV SPREHOD Resnično srečna duša sem jaz, Argus. Venomer mi kaj kane, da vam potem lahko kar toplo prenesem. Rahla boječnost se me loteva ob misli, da me lahko razglasite za nekakšnega »mešetarja«, ki dobro vozi, dokler mu ne stopijo na rep. Za prispevek, ki mi ga je izvolil poslati »Veritas« (Resnica), ne vem, če je bil v vinu ali ne, pa mi vrača pogum in upanje, da ne bom kmalu sedel na zatožno klop zaradi- »mešetarskih« poslov. Tole piše »Veritas«: Argus, ti res velik fant si, od tebe vsak tisto dobi, kar najmanj si želi. Ti vsakomur poveš, kar mu gre, pa čeprav polomil bi si zobe. Zato odločil sem se jaz, da vsakemu povem to na glas, da mene najbolj boli, če krivica se kje godi. V kolektivu jaz totem živim, od žuljev tujih se ne redim, zato sem začudil se jaz, ko videl sem ta vel’ki špas: ... ...Ce k’do ob tem kaj mastnega je dobil, nikar se naj ne bi jezil, bo- lahko še bolj upravičeno na zdravje Argusa pil. Odgovarjam mu jaz: Preljubi mi veritas, rad videl bi tvoj obraz, talentiran si fantič, s celo pesmijo ne bo nič. Hudo mi je, moram reči, ker ne morem ti ustreči. Vprašal boš me, le zakaj? Takole odgovorim naj: Marsikaj je v pesmi res, le preveč žaljivk je vmes. Bolj bliska si bova še, če drugič podpišeš se. Tako veleva olika, * le takrat boš fantič, kot se šika. Ondan sem se »pomotoma« odpravil v Slovensko Bistrico. Pokukal sem, kako je kaj s snago, ker so svoj čas tarnali, da zaradi utesnjenosti ne morejo rešiti tega vprašanja. Mislil sem si, zdaj pa ne bo nič zame. 2e pogled iz avtobusa, s katerim sem se peljal, pa me je prepričal o nasprotnem. Skladišče razne odpadne šare je postavljeno tako spretno pred vhodna vrata, da si še potniki na cesti Ljubljana — Maribor lahko brezplačno ogledajo »lepote«. To me ni posebej ganilo, kajti tudi v notranjosti je bilo podobno zunanjemu videzu. Košare za odpadke in zbirališča za smeti so nekaterim postali zabava, saj skoraj nikoli ne zadenejo v čmo. Več smeti je zunaj za to odmerjenih prostorov. Nekam bi se bil po višji sili rad napotil, pa sem si zaželel novih sanitarnih prostorov. Iskal sem jih, toda slabe sreče sem bil. Nekdo pa mi je prišepnil, da je razlika med novozgrajenimi in starimi sanitarnimi prostori tako majhna, da se mi ne splača iskati. Ta novica je na mene delovala tako, da potem nisem iskal ne starih ne novih sanitarij. Potem sem si zaželel le to, da bi tistim, ki gredo v korak z modo in so iz »mini« naredili »maksi« smetišče, postavil spomenik v obliki nočne posode. Tako srečen sem bil, ko so pri nas napovedali medobratne delavske športne igre. 2e dolgo sem tuhtal, da moram vsaj nekje pokazati, kaj zmorem. Izbral sem si odbojko. To je lep šport, sem si mislil. Ne obstaja možnost, da bi mi zlomili nogo ali kakšen drug ud, tako kot na primer pri žogobrcih. Potihoma sem se bal, da bi si zlomil ali nalomil prste, ker so tam za meni podobne ravno pravšnji pogoji. Pa se je pokazalo, da je bil moj strah odveč. Organizatorji so me pomirili, saj niso preskrbeli ne žoge ne ključev od telovadnice. Tekmovanja v plezanju skozi okno v telovadnico pa so se naši športniki odpovedali. Oh, kako nerodni so. Morebiti bi tam le prišel na svoj račun. Čakam na naslednjo priložnost, da napovedanega tekmovanja ne bo. V veliki športni farmi sem. Ce bo šlo tako naprej, bom resen kandidat za najvišji naslov, seve, če bodo šteli nepopolna tekmovanja. Ce me spomin ni zapustil, ste se tozdiranja in ozdiranja začeli pred nekaj več kot eriim letom. Je nekaj takšnih, ki kaj radi zlezejo pod eno ali drugo odejo. Odvisno pač od okoliščin. So pa tudi izjeme. Izvršni odbor OZD ni obremenjen z nastalim položajem. Na eni seji se pošteno niso niti spoznali in nato so se potegnili v. ilegalo. Edino korist od tega bomo zabeležili konec leta, ko si s sejnino članov tega odbora ne bomo belili glave. Za konec mojega malce predolgega sprehoda bi vam predložil, da uvedete Argusov taksimeter. Ker ga sam nisem imel, je bil sprehod daljši. Tako kot je pri številnih naših članih, ki imajo zelo različne razdalje do krajev, za katere je potreba obračunati kilometrino za prevozne stroške. Ce bo šlo tako naprej, se nam utegne pripetiti, da se nam bodo kraji odmikati od sedeža v nezaželenih razmerah. Lahko se celo zgodi, da bo kmalu kakšen bliže Ptuju, Zagrebu, Mariboru ali Celju kot pa sami Rogaški Slatini. Lepo vas pozdravlja vedno bližji Argus UPOKOJEN; MILE JOVIČIČ Mile je bil rojen 7. januarja 1930 v Lozniškem polju. Kot sedemnajstletni mladenič je prišel pred nekaj manj kot 28 leti v Slovenijo, z željo, da se izuči steklarskega poklica. Bil je med prvimi, ki so v novo ustanovljeni šoli začeli s sistematičnim ukom. Po končanem šolanju, ki se je zaradi nenadne bolezni malce zavleklo, je 1. 2. 1951 stopil v delovno razmerje v Steklarno. Posledice prestane bolezni mu kljub veliki prizadevnosti in zavidljivemu napredku niso dovoljevale, da bi še naprej opravljal svoj poklic. Zaradi tega je bol oktobra 1961. leta uvrščen med invalide tretje kategorije. Želja, da bi bil. še naprej delaven član, ga je vzpodbudila, da se je vpisal v šolo za socialne delavce. Po dveletnem šolanju se je vrnil med nas in nekaj časa opravljal to potrebno delo. Nato se je odzval potrebam v tehničnem sektorju, kjer je prav tako uspešno delal. Kljub fizično lažjemu delu se mu je zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo In je bil dve leti v bolniškem staležu, proti koncu februarja pa ga je komisija za invalidska vprašanja spoznala za invalida I. kategorije. Kljub zrahljanemu zdravstvenemu stanju je bil Mile v času šolanja in v našem kolektivu uspešen družbenopolitični delavec, v mladinski organizaciji, v samoupravnih organih, v sindikatu, bil je aktivist Rdečega križa, športni funkcionar in aktivni šahovski tekmovalec, ki je uspešno zastopal barve našega ko. lektiva. Dolgujemo mu tudi veliko hvaležnost, da že več ko desetletje zelo uspešno opravlja nalogo zaupnika Prešernove družbe, ki si prizadeva, da lepa knjiga prodre v sleherni dom. 6 « t ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT — REKREACIJ OD ZMENKA DO URESNIČITVE Bili so časi, ko smo na ves glas vpili, da za razvoj telesne kulture in rekreativne dejavnosti ni dovolj razumevanja." Bili smo pripravljeni iskati krivce na vseh možnih straneh. Morda je nekoč tako tudi bilo. Toda to je že precej oddaljena preteklost. V našem kolektivu že nekaj let odvajamo finančna sredstva v te namene. V preteklem letu smo se tudi odločili, da bomo iz svojih osebnih dohodkov namenili športu in rekreacijski dejavnosti 0,51 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Zavestno. Z namenom, da telesno kulturo spravimo na višjo raven. Tako je tudi prav. 2e nekaj let nazaj se v občinskem merilu razvijajo delavske športne igre. Se nikoli nam ni uspelo priti na vrh, čeprav smo kolektiv z največ zaposlenimi. Izgovorov je bilo na izbiro. Vse drugo je bilo krivo, razen nas samih. Resnici na ljubo je treba zapisati, da je res bil kdaj pa kdaj kakšen spodrsljaj, toda razlogi tičijo v nas samih. Najboljši dokaz za to je začetek medobratnih delavskih športnih iger. Sredstev je dovolj, športnikov prav tako. Začetek pa je kaj klavrn. Kje bomo pa zdaj našli krivce? Zunaj tovarniškega kroga nikakor. Samo v vrstah športnikov jih je treba iskati. In tudi najti. Z namenom, da se slaba organizacija ne bi ponavljala iz leta v leto. Nič hudega jim ne bomo storili. Storila bomo dobro športu in njim samim, kajti rešeni bodo bremena, organizacije takšnih prireditev. V začetku je bilo vse zmenjeno, toda zmenek in uresničitev česa sta zelo različna pojma. Samo delo pa je merilo naše stvarne vrednosti. Po tem merimo uspeh posameznika tudi na tem področju. jt KEGLJANJE Pred kratkim so sklenili tekmovanje kegljačev, ki sodi v okvir delavskih športnih iger občine Slovenska Bistrica. Novo avtomatsko kegljišče v hotelu »Planina« je omogočilo boljše rezultate, kar so moštva v celoti izkoristila. Tekmovanja kegljačev so se udeležili tudi člani našega tozda z dvema moštvoma. Med 35 štiričlanskimi moštvi je Steklarna II. dosegla odlično tretje mesto, saj je podrla nad 1500 kegljev. Letošnji zmagovalec je moštvo OOS TOZD vzdrževanje I. iz Impola s 1561 podrtimi keglji, najboljši posameznik pa je naš član Branko Grum. v. H. NAMIZNI TENIS V nadaljevanju tekmovanja II. slovenske namiznoteniške lige so bili igralci Steklarja dvakrat uspešni, in sicer proti Ptuju 5:1 ter Muti 5:2, klonili pa so proti Mariboru II. 3:5. S temi rezultati jih še vedno štejejo med možne kandidate za uvrstitev v višji tekmovalni razred, saj imajo le dve točki manj od drugouvrščenega Mariborskega tiska, ki ima 18 točk. Prvouvrščeno moštvo Murske Sobote igra v tem tekmovalnem razredu izven konkurence in ne bo nobena ovira na poti proti vrhu. Na medobratnih delavskih športnih igrah v namiznem tenisu so bili doseženi naslednji rezultati: Peč I. in II. : Peč III. in IV 5:2, Peč I. in II. (drugo moštvo) : Peč III. in IV. 5:3, Skupne službe : Brusilnica 5:0, Brusnica : Peč I. in II. 5:3, Peč I. in II. : Brusilnica 5:3. jt STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO Pretekli mesec so naši strelci gostili kolege iz Hrastnika. To je bilo tradicionalno prijateljsko srečanje strelcev dveh steklarn. Po pričakovanju so bili gostje premočan tekmec našim strelcem, saj je znano, da imajo Hrastničani v svojih vrstah zelo dobre strelce. Srečanje se je končalo z rezultatom 831:785 za moštvo Hrastni- ka. Najboljši posameznik je bil Samo Tutnar s 180 krogi, pred Antonom Ve-račem, 179 krogov (oba člana moštva steklarne Hrastnik). Najboljši v našem moštvu je bil Darko Djurovič, ki je dosegel izredno lep rezultat, 173 krogov. Za naše moštvo so nastopili še: Dolo Škorjanc (157), Ciril Zobec (156), Alojz Siter (150) in Ivan Mikša (149). V oklepaju so navedeni dosežem krogi. Nepopolnega tekmovanja medobratnih delavskih iger našega kolektiva sta se udeležili le dve popolni moštvi, in sicer I. in II. peči ter skupnih služb. S polovičnim številom strelcev je nastopilo moštvo brusilnice! Že pred začetkom tekmovanja je bila na dlani, da so strelci I. in II. peči očitni favoriti. To so tudi potrdili. Dosegli so 569 krogov, medtem ko je moštvo skupnih služb doseglo 470 krogov. Še rezultati posameznikov: 1. Darko Djurovič, 161 krogov 2. Ivan Mikša, 155 3. Jovo Tišma, 147, 4. Ciril Zobec, 142 5. Vinko Srbčič, 141 krogov itd. jt ŠAH Šahovsko moštvo Steklarne iz Slovenske Bistrice se je udeležilo' tekmovanja v okviru delavskih športnih iger. Med skupno 13 moštvi so se uvrstili na 6. mesto. Za tak uspeh imajo največ zaslug Vreš, Katanid in Smolar. Uspeh bi lahko bil še večji, če bi imeli na četrti deski bolj stalnega člana, saj so prav točke s četrte deske odločale o posameznih izidih. V. H. Letošnje praznovanje mednarodnega praznika žena v bistriški steklarni je poteklo v tradicionalno slovesnem vzdušju. Ker je veliko na novo sprejetih delavk prvič praznovalo med našimi ženami, je bil to tudi dan novih poznanstev s članicami kolektiva. Foto in besedilo: V. HORVAT OGLJIK GORA NA kmeti ■ '"1 d NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 14 SESTAVU A. KUBALE OBRAT ZA Pakiranje napadalec NA POLITIČNO OSEBO TRČENJ^ NAPAH &0L jutranja PADAVINA OPOMBA TUJE me PATRULJA STRUP Az„ VOLČJE ČEŠNJE MAPA Z ZEMLJEVIDI DROBNO PECIVO TRN, /S L! CA VEZNIK ZAČETEK ABECEDE DOMAČA PERNATA ZNAL SKANDI-NAVSKO M - /ME PRERIJ- SKI VOLK OZEK KONEC POL OTO’ KA DELO NA NJIVI ETNO- GRAFIJA PREBIVALEC SOSEDNE DRŽAVE 3REZAL-KONOL. Pijač a VODJA PALESTINCEV (JADER) ; j ! BOREC NOB ŠPORTNA EKIPA, MOŠTVO UMPL/JLOi SKLADA- TELJ (BLAŽ) STAR SLOVAN LEPA SILICIJ. /tUDM/NA REKA V aos/vt PODOBA MARIJE Z MRTVIM JEZUSOM STEKLAR STROJ, NAPRAVA OLUPEK NOVOSTI, NOVITETE AVSTRIJKI L OZ OE C MAK) KMEČKI .PRAZNIK1 JUŽNI SADEŽ OBDOB- JU, VEK ČLOVEK U ISTEGA KRAJA (ROJAK) Z4S-4 V-JE MEDMET Bolečine župan POD ERANČ O-2! GORA V ŠVC! SKICA, OČRT TOVARNA V, POLJČANAH PADAVINA METEOR VEZNIK SUKA- NEC ‘t- črka abecede M. IME LITE- RARNO delo ZVEZNA DRŽAVA V ZDA DELA V-N/CA UMETNIKOV ERBU POVRŠINSKA MERA RAZU-Čl CA, VARIANTA PASJA PASMA (jazbe- čar) ČLAN SENATA Med reševalce naše nagradne križanke bomo razdelili 150 dinarjev, in sicer: 1. nagrada 70 dinarjev, 2. nagrada 50 dinarjev, 3. nagrada 30 dinarjev. Rešitve pošljite na naslov: Ured-, ništvo »Steklarja«, Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina ali vrzite v nabiralnik pred vratarnico. Upoštevali bomo rešitve, ki bodo prispele na naš naslov do 15. aprila 1975. Prosimo, ne pozabite pripisati: »Nagradna križanka št. 14«. Žreb je določil, da nagrade za nagradno križanko št. 13 prejmejo: 1. nagrado, 70 dinarjev — Tatjana Osrečki, 2. nagrado, 50 dinarjev — Franc Gobec, 3. nagrado, 30 dinarjev — Marija Majcenič. Rešitev nagradne križanke št. 13: steklarna, repertoar, etil, Alpe, Daka, neon, INA, Tatra, Š, NU, pesa, samec, aston, Slovani, otopitev, ris, srp, Radeče, JAT, Lola, veka, Peca, Akov, Lal, Ve, lama, ili, arara, oderuh, netopir, Marina, apanaža.