A. Stražar: Zatajeni sin. Pripovest iz časa tlačanstva. ^ (Deveto nadaljevanje.) V družbi prijaznih Zlatarjevih lju-tii so iMiicki hitro minevale ure. Ob-* enem pa je v veselem razburjenju ko-maj čakala, kakšen bo neki sprejem s" pogrešanim sinom — PeterČkom. — Ob določenem času zvečer je An-gelica odšla kot običajno izven vasi do križpotja svojemu ljubemu fantu^ naproti. Predno pa je dekle odšlo, sta se še domeneli, da ne bo ob svidenju nič omenila fantu, da ga pričakuje njegova ljuba mamica! Dekle in fant sta se sešla! Peterček je kajpak takoj opazil, kako je njegovo dekle razburjeno, zato je seveda hotel1 Itakoj vedeti za vzrok razburjenja. Pa dekle mu je samo odgovorilo: ,yPtojdi le pojdi hitro, Ijubi moj Pe-terček zmenoj; — nič ni hudega hn nevarnega — povem ti, da te čaka no-coj še — veliko veselje!" Fant ni hotel več o tem izpraševati clekleta, ceprav se je ttidi njega polašča-lo veliko razburjenje, bogvekaj ga neki čaka? - Prišla sta tako do Zlatarjevih. Iva-.kor običajnra, so ga vsi sprejeli z naj-ivečjo prijaznostjo; kajpak so mu tudf postregli z jedjo in pijaoo. Peterčkova mati, ki je bila skrita v sosednji kamrici, se ni mogla več pre-raagovati; z naglico kakor mlado dekle ]e prihitela k svojemu ljubečemu sinu, oklenila se ga je okrog vratu in od gin-jenosti komaj spregovorila: ,,O ti moj, o moj izglibljeni Pe terček — ljubi moj sin, kam si ti zašel?" Tudi sin se ni mogel več premago-vati, krčevito se je oklenil svoje matere; s tresočim glasom je spregovoril: ,,Mamica, moja zlata mamica! — Tega je bila kriva vaša nesreča..?* Mati se razjoka in v solzah odgo varja: ,,Peterček, vem, da imaš še vedno dobro srce, — tudi do svoje nesrečne matere, — koliko je morala pretrpeti ^zayoljo tebe, tega ti ne veš, — pa ne boš nikdar vedel... Ali mi odpuščaš?" — Mati je začela krčevito jokati, v tem pa je stopila k njej Angelica ter ji to-lažilno govorila: ,,Dobra mamica, nikar ne jokajte! Jaz bom tista, katera bo vse to uravnala in zgladila. Potolažite se." Dekle je nato stopilo k svojemu' fantu, pa mu dejala mehko: ,,Peterček to veš, da te ljubim — pa je tudi moja sveta dolžnost, ki me k temu veže. A še bolj te bom ljubila in spoštovala, če mi izpolniŠ samo eno željo. Ali jo boš?" Fant ves v razburjenju vpraša: ,,Angelica, kakšno željo naj ti iz-polnim? — Tebi vsako!" ,,Toraj dobro! Vsi ste slišali kaj si sedaj-le rekel. Moja želja je-ta: Da u-bog^aš svojo mamico, stori to meni na Ijubo — ali boš storil — ljubi moj?" Angelica je zmagala! Po kratkern premolko je spregovo-ril Peterček: ,,Dobro! Jaz vaju bom ubogal — ali kako naj se mašČujem nad tem, — ki je moj oče? —" < _ r ' .¦ Mati pomold en čas, a nato od-gtovori: ; ,,Peterček, prepusti to meni, bo§ videl, da bom vse prav uredila." Po dolgem času je bila znova Mi-cika vsa srecna in to v Zlatarjevi hi-si, poleg svojega ljubečega sina in nje-gove ljubljenke Angeiice. Veliko važnih pdgovorov in sklepov so rešili ta ve- , čer. Tako naprimer, da se bo Peterček znova povrnil domov, kjer mu bo ma-: ti prepustila svoje posestvo in, da se ¦ bo poročil z Angelico. Vse to bode pa izvršil le z vednostjo ,,svojih ljudi" — i 'rokovnjačev; ker upa, da mu bode že : njegov poglavar Dondež to dovolil, ker i je njegov posebni ljublenec. Toda zvezo :¦ bode imel pa §e vedno žnjimi ter jim še1 vedno v pomoč, kadar bo šlo za pra-vično stvar! — —:— . { Veselo je prepeval kos v zgodnjenr jutru v rakitovškem gozdovju, ko je sedel poglavar Dondež pred zapuščeno ogiarsko kočo, ki je bila velikokrat Don-deževo nočno prebivališče in ožjih nje-govih tovarišev. Mozakar je bil ravno zamišljen v svojo burno preteklost, ko zasliši od strani korake proti sebi. ¦ Pazljivo pogleda proti smeri in l kmalu spozna prišleca: — bil je nje-> gbv ljubljenec Peterček! iMladi zaupni prijatelj se je vsedel.. nasproti svojemu poglavarju in mu pri-povedoval svoja razburljiva doživetja. Dondež ga je poslušal z velilfim zani-! manjem. Zdaj pa zdaj si je obrisal sol-zne oči od teh ganljivih prigodb, ki mu : jih je pripovedoval Peterček... Ko je fant končal svoje pripovedo-vanje, je bil med njima nekaj časa molk, a nato spregovori Dondež: ,,Peterček, to veš, tla sem te izmed vseh imel najraje. Zato te bom tudi od-vezal od svoje prisege: Pojdi nazaj med ljudi, pa bodi srečen! Zelim ti vse naj-boljše s tvojo ljubl[eno Angelico! A! to vedi, da čisto ne — smejo biti medi namf vezi pretrgane, ti boš še kdaj nam' v pomoč, ali pa mi tebi! Kdaj že misliišj. oditi od nas?" ,,Ako je vaša volja, odšel bi rad se danes na večer." ,,Dobro! Da veš, spremil te bom še jaz do teh dobrih Zlatarjevih ljudi, da vidirn tudi tvojo dobro mamlco; le rad jo imej, ubogaj jo, vedno se 1d bo dobro gbdilol" — ^ i — :— " ' **t\ V večernem mraku t)b mesečini sta^ koračila' Dondež in Peterček proti Zla-tarju, prijateljsko se razgovarjajoč d vseh dbgodkih'. — IzkuŠeni Dondež je še marsikaj pa1^ metnega svetoval svojemu mlademu pri-jatelju. Posebno pa mu je polagal na srcej ,,Peterček, to ti rečem: Ljubi irt spoštuj svojo 2eno, — a tudi dobro pa-zi nanjo! Ti boš imel gostiltiO; k teM bodo prihajali vsakovrstni Ijudje; tudf zapeljivci. Ako kaj takega zaslediš — glej, da napraviš takoj konec! Da se tf-tako ne zgodi, kot se je meni. Moje nesrečno življenje imejte obadva vednd pred očmi, pa bosta srečna! Predvsem! pa Ijubi in spoštuj svojo nesrečno ma-ter, ki je s teboj postala zopet srečna; Tako in slično je poučeval Dondež svojega mladega prijatelja, ko sta ko-račila po goždnatih in stranskih potih1 med travniki in njivaml Najmanj pa sta se nadejala, dai hodi skrivoma za njima, vsem pošte-i nim ljudem tako osovraženi ,,grbast| Lukež." Naključje je lega izdajalskega! človeka zaneslo ravno med njivami pod1 Selom; umaknil1 se je njima, a verfdar zelo previdno zasledoval. ,,Grbasti Lukež" je bil grajski vo-hun in se je kot zli duh vedno piazir okrog, ter za judežove denarje prina-sal graščakom vsalcovrstne ves*ti, katere je zvedel od tlačanov. Ako je namreč kak tibogi tlačan v svoji upravičeni ne-volji godrnjal črez ^grajsko gospodo"1' že je Lukež to vest gorko nesel graš^ čaku! . i Ko sta krenila Dondež in Peterčelč proti Zlatarju — pa je hitel Lukež pro- ti Rožeškemu gradu, z zlobnim izdaw javskim namenom v svoji črni d'ušf.«rf (Dalje prihodnjič.) • i!j/3