TELESNA VZGOJA V VZGOJNOVARSTVENEM ZAVODU
ZA PRAVILNO DRŽO
Starši pripeljejo otroke v vrtec zjutraj, ponje se vmejo popoldne. Ko jih vprašujejo: ,JKaj ste delali", jim največkrat odgovorijo: ,,lgrali smo se!" Včasih še povedo, da so posJušali pravljice ali da so risali in morda še, da so telovadili.
Kaj vse tiči za tem splošnim igranjem v vrtcu. Z vsem — kar-koli počne otrok v vrtcu oziro-ma s čimerkoli se igra - želi vzgojiteljica nekaj dosečL Vsa-ka igra, pravljica, pesmica je vsebina, s katero vzgojiteljica dosega vzgojne smotre. Otroci to vsebino sprejmejo občiajno, kot igro in tudi vzgojiteljica jim podaja velik del vsebine s po-močjo igralne metode. Otroci tako pridobijo večino spoznanj v obliki igre, ki je njihova osnovna dejavnost.
Otroci telovadijo v vrtcu vsak dan, kak dan malo več, kakšen dan malo manj. Jutranjo telo-vadbo imajo vsak dan pred zaj-trkom - v skupini mlajših otrok približno pet minut, pri starejših pa deset do petnajst . minut. Vzgojiteljica ogreje otro-kove mišice s hojo, tekom ali razgibalnimi igrami. Potem izve-de vaje oblikovanja, in sicer tako, da se otroci postavijo v eno izmed redovnih vaj, ki jih poznajo: skupine, vrsta, krog, kolona, razstop. Da bi bfla za otroke telovadba zanimivejša in pestrejša, uporabljajo malo orodja: žoge, kepe iz časopisne-ga papiija, ki jih otroci narede sami, trakove, mtice, blazinice, palice, večje in manjše obroče, stožce, kocke, s katerimi sicer ,,zidajo", manjše obroče, razno-barvne ploščice, elastike, vrvice in podobno. Včasih da tova-rišica jutranji telovadbi obliko malega trima — takrat pripravi tudi večja orodja, oziroma jih improviziia s sobnim pohi-štvom. V vsakdanjo jutranjo vadbo vnaša tudi nekaj vaj ko-rektivne gimnastike, s katerimi preprečuje nastajanje nepravil-nosti v drži otrokovega telesa in ploskih nog.
Enkrat ali dvakrat tedensko (glede starosti otrok) je na pro-gramu vadbena ura. Pri starejših otrocfli traja do 45 minut, koli-kor manjši in manj zmogljivi pa so otroci, toliko krajša je vadbe-na ura. Pri 2 do 3-letnih otrocfli traja približno 20 minut, pač glede na razpoloženje otrok in druge dejavnike, ki vplivajo na fizično zmogljivost posamez-nikov. Pri mlajših otrocfli se tudi zgodi, da Mojca, Tonček in Matjaž ne želijo sodelovati; v ta-kih primerih jih vzgojiteljica ne prisiljuje.
Vadbena ura se začne podob-no kot jutranja telovadba z ogrevanjem telesa in traja pri-bližno pet minut. Tudi temu gi-banju da vzgojiteljica pogosto neko vsebino, npr. sprehod, uprizarjanje živali. Z vajami oblikovanja, ki potekajo podob-no kot pri jutranji telovadbi, le v časovno daljšem obdobju, vzgojiteljica sistematsko razgiba vse mišične skupine posamezne-ga otroka. Pri tem otroke, ki so gibalno manj sposobni, bolj spodbuja in jih individualno usmerja. Sledijo vaje za razvi-janje spretnosti, pri čemer otro-ci izkoriščajo večja telovadna orodja: plezala, blazine, večje žoge, lestev, desko, klopi, gugal-nico, velike obroče, koš za cflja-nje, sklenjeno vrv, elastiko za preskok in podobno. Da otroke po zahtevnem in živahnem giba-nju spet umiri, jih tovarišica se-znani z mirnejšo gibalno igro ali pa se igrajo igro, ki jo otroci že poznajo.
Tudi sprehod je oblika teles-ne vzgoje, ko telo krepi in ga usposablja za premagovanje raz-nih težav. Sprehod pa je lahko namenjen le oblikam telesno-vzgojne dejavnosti, tj. vadbenim
uram na prostem, tekmovalnim igram in športom, primernim za otroke in izvedljivim v primer-nem letnem času.
Z vsako vajo, pa naj bo to vaja oblikovanja, spretnosti ali gibalna vaja, vzgojiteljica dosega vzgojne smotre s področja teles-ne vzgoje, hkrati pa otroka tudi intelektualno in estetsko obli-kuje. Vzgojiteljica želi doseči, da se otroci telesno normalno razvijajo in dosežejo do vstopa v šolo primerno telesno zrelost. Otroci naj dobijo veselje do te-lesnovzgojne dejavnosti, začu-tijo naj potrebo po redni vadbi kot sestavino vsakdanjega življe-nja in obliki aktivne sprostitve. Otroci si utrjujejo zdravje in pridobivajo kar največjo telesno in duševno odgovornost za pre-magovanje vplivov, ki so škod-ljivi njihovemu telesnemu raz-voju in zdravju. Znajo naj se varovati bolezni in poškodb in naj čutijo željo po zdravem na-činu življenja v zdravem okolju.
ZMAGA GLOGOVAC