Z31. JteuilKlL
V LjublH v petek it. ohto&ro 1921.
m leto
> 'A
Izhaja vsak dan popoldne, izviem&i nedelje ln praz-ii&e.
faserati: Prostor 1 m!m X 54 m//« za mate oalase do 27 m'm višine 1 K, od 30 m m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 mm K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame  l m m K 3*—.   Poroke, zaroke 80 K Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inscratov naj se priloži znamka za odgovor.
BjpnmU&lvo „Slov. Naroda' in »Narodna tiskarna" Kaaileva ulica st. 5, pritlično. — Teleiju št. 304.
, Si >ven V-i Narod" velja v Ljubljani i-\ po posti:
V Jngjstavlii:
celoletno naprej plačan   .   K 300*—
polletno.......„  150 —
3 mesečno......,   75*—
1 ........25—
V lao^castvu;
celoletno   ......   K 480" —
polletno    ......    , 240 —
3 mesečno.....,120'—
1 ........40-—
Pri moreb'!:čm povišanju se imj daljša naročni . i doplačati. Novi  naročniki  naj   peljejo v prvič naročnino vedno   r.ŠST po nakaznici. Ia samo pismena naročila brez poslatve denarja sc ne moremo ozirali.
Ureda 10"/o „Slov. Ms:   'i" linalleva uUoa St. 5, I. nsdetronie
Telefon Ste/. 34.
DOv'sc si prej em   e podnisane in i'.^ostno frankOTrnce. CtKF'   Rokopisov se no vrala.   *T"~ ;
Posamezno MM stane 50 m=z Kroni.
Poštnina plašasta v gotovini.
!' 1 Tj~~
Italija sc je zajedla v Keko. Vse mesto, pristanišče, promet. vrse je odvisno ziiolj od nje. Neod= visna reška država je povsem ods visna od Italije.
Strašno je gospodarila doslej Italija na Reki. Svojim ljudem je pustila, da so delali, kar so hoteli. Imetje mesta jim je bilo na po? Ijubno razpolaganje, plenili so, ro pali, in preslavni D Annunzio, ki je prišel na Reko z malim kovče? £om, je odšel obložen s težko nabitimi številnimi zaboji. Vse reške bogastvo je izginilo, blagajne so prazne. Pa kako brez potrebe sc tratili denar. Raznih uslužbencev je bilo na Reki nad 5700. Na vsak par ljudi en javni nameščenec. Ocrom.-ni stroški, v večini nepotrebni. Ali Italija je potrebovala tlačiteljev domačega reškega prebivalstva, dn ni monjo priti do svoje besede. Da je držala Rečane še boli k tlom, je zelo razsežno podpirala razne ele* merite. Nič več in nič manj ne°;o devet milijonov kron reške valute potem pa še posebej za nezaposle? ne 700.000 lir je izplačala Reka te? kom treh let na podporah, 60.000 lir na mesec. Sedaj ima Italija v ro= kah vsa mestna podjetja, zasedla je pristanišče in železnice, in reški dohodki se imajo iztekati v roke njenih uradnikov na Reki. Italija pravi: jaz sem potrošila za Reko nad eno miljardo in pol lir. iaz sem omogočila neodvisnost Reke Zato pa hoče Italija odškodnino. Reka jo mora plačati.
Skrajno težke so razmere na Reki. Domače ljudstvo si išče izhos da iz teh žalostnih ra.iv.cr in sanja o takojšnjih korenitih izpremem? bah v upravi neodvisne svoje dr* zave, hrepeni po prometu in delu. da bi pristanišče in industrija oži« vela, ali italijanski državni možje pravijo: le ne se nrenasliti! In Ira? lija se res ne misli prenagliti, mar? več hoče ostati na Reki. V sedanjih razmerah pa se jej tudi vsi, eni bolj drugi mani odkritosrčno, klanjajo do tal. Zanella kriči »Evviva V Ita» iia!« skupno s fanatičnim Bellasi* chem. in zastopnik reškega trgov* stva Wurzer, ki je predsednik trg društva, je v svojem govoru v skupščini naglasa! vdanostna čutstva trgovskega sloja do velike italijanske domovine.
mati! mar* rod*
1 Vl;OVs
7 :vj:;'.: yzml
Ta Wur r je sicer stvarne omenjal polo saj trgovcev in potre: bo novega trgovskega življenja. Vskliknil je v svojih izvajanjih: »Sine commercio nulla est vita« Res je, to in to morajo imeti pred očmi Rečani. Zajedno pa se mora? jo zavedati, da je kriva že skrajno neznosnega stanja na Reki izključ; no Italija, ta preljuba v< Wurzer ni Zanellov prisi več ga je poslala v zbora na demokratična stranka, sko tajništvo v vladi še ni zase le* no. Začasno je vodi Zanella sam. \Vurzer je govoril imenom trgov? cev, pooblaščen v to. Tako vidimo trgovstvo, ki kliče po složnem delu vseh v prospeh Reke, na strani kom stituantne man i šine, katera hrepen. po aneksiji z Italijo, kakor sta to v prvih dveh sejah slovesno izjavi; !a njena zastopnika Bellasicb in Susmel. Pa tudi glede Baroša je &2n stopnik reškega trgovstva na zna: nem intransigentnem stališču. Po? vsod za Italijo. Torej povsod pro? ti Jugoslaviji. Tako je ob današ? njem reškem položaju. Ta nesreči: Baroš? Ali bi ne bilo 7epo in prav ako bi se Reka približala Jugoslo« venom z Barošem? Saj vendar tre= ba pričeti z dobrimi odnosaji na? pram Jugoslovenom? Reka s tem dejanski ne izgubi nič, pridobi pa naklonjenost Jngoslovenov. In jus goslovenska naklonjenost Reki je več vredna nego sto Barošev! Tr? govski zastopnik z Reke, ki se drži krila matere Italiie, pa zija na Ba* roš, je slab hranitelj reških trgovs skih interes^ \
Reške razmere se pač še raz? motavajo in razvraio in razmota* le in razvile bi se dobro prav kma? lu, ako bi veljala vol j a onih Reča? nov, ki prav umevajo sedanji čas, ki nočejo neetičnega razdraževa? nja, ma~vcč hrepene po udejstvo? vanju sil, ki morcio dati Reki novo sveže življenje. Toda Italija je tu in v njeni trdi pesti je Reka. Tn ne misli jo izmistiti. Italija, ki ima s svojimi nrisfaniŠči samo nesrečo, hoče dajati Reki življenja, kolikor se jej bo z^elo prav po njenih in* teresih. Po eni strani bo iskala Ju? goslovene in druge za reški nro^ met, po drugi pa ovirala »5ToSodnn rc^ko državo«-, da so ne bi mogla nikdar izvidi iz nične nestj. NJa iu*
goslovenski strani    bo    treba zelo preudarnega poslovanja    z Reko Ako bo to poslovanje premišljeno in ako naraste na Reki novo živ* ljenje do take rnoči. da se bo mo? !' začeti iznebljati italijanskega dstva, potem šele more na? "ti dan. ko bo »neodvisna reška država« res neodvisna, samostojna in bo mogla   sama * pričeti svoje lastno življenje v dobri zvezi z vses mi svojimi sosedi. Dotle pa poteče n: :v ž še precej časa.
Zdaj je potreba stopiti na de; lo. Juuo^lovcni imam > velik interes na Reki. Vsporedno r, poštenim re« škim delom nai se vrši pošteno iu; goslovensko delo, oboje namenjene procvitu Reke, pa bo dosežen zažej ljcni naš uspeh m *ee mno^o prej, nego si mislimo, uspeh, ki pos stavi i danjo italijansko moč ob Kvarneru na mero, ki jej pritiee.
K.
Marcel Schlitz:
D«^nail
(Iz francoščine prevel P. V. B.)
prispeval k iz gla j en os ti nravnosti in ni napravil nemški narod bolj človekoljuben, razvil je v njem sa? mo egoizem, žejo po užitku, duh grabežljivosti, brutalnost, s kratka nizke nagone. V cesarski Nemčiji, pijani uspeha, gre samo za metodo in organizacijo,   disciplino in sile tehnični   in znanstveni nnnredek svetovni razmah, bogastvo in u dob preoKa nravnosti m idej, brez mo? ! nost. V vsem tem pa ni nobenega ralnega   poboljšanja   poedinca in Gotovi surovi načini mi?
Za narode zapadne in srednje Evrope, ki so podedovali grško* la? tinsko civilizacijo, ima beseda »civi lizati on« predvsem moralen pomen Ne moremo si predstavljati materi: elnega in tehničnega napredka, razs maha znanosti, umetnosti in slov? stva — vse stvari, ki imajo namen povečati zadovoljnest in olepšati življenje   —   brez paralelnega na?
družbe.
s!;enja in čustvovariia se nam zdu jo nevzdružljivi s sedanjim sta? njem človeškega razvoja. Za nas Francoze pomeni civilizirati pred
vsem u gladit i.
višjega ideala, niti najmanjše volje brigati se za moralni napredek za? jedno z industrijskim in znanstve? nim pevzdigom.
Ta civilizacija brez duše se imenuje »die Kultur«.
»Kulturi« so dali kratko in toč?
Koristno, lepo, dobro so tvorni j no definicijo: popolna materijelna
in nedeljivi elementi vsake civili zaci je, vredne tega imena.
Nemčija 18. stoletja, vsa prepojena s francoskim in antičr nim uplivom. Nemčija pesnikov in prostih mislecev si je prisvojila ta ši roki ideal človečanstva. Herder Goethe in Schiller, učenci Roussc? auja in enciklo^cdistov, so bili mne= nja, da mora imeti civilizacija na? men, dvigniti in poboljšati člove* kovo notranjost. Schiller, ki ie bil umetnik in moralist, jc celo sanial o popolni dmžM v nepredaljni bo? dočnosti. ko bo estetična vzgoja kro nala moralno vzgojo.
V 10. stoletju pa, predvsem po letu 1870, kontriramo, da goje? nje morale pri Nemcih vedno bo1 j inja. Se več. materic!ni napredek je4 zvezan pri nuh s strašnim naza? dovanjem morale. Nenavadni povi zdig trgovine in industrije, napre^ del? znanosti, javnega pouka in pfe m >žnosti*v zadnjih 45. Jct'h ri nič
i civilizacija brez vsake moralne ci? vilizacije.
Beseda »Kultura znači med drugimi tudi metodo in incijativc dela in discipline, ki so zajedno s prestižem zmagalca leta sedemdesetega vzrok napredka nemške Za cesarstva. n:c::ove.^a poh'tične^a in socia-nega stališča, njegove vojaške moči.
»Kultur« to je tudi nemška znanost, katrt.^ metode so imele velik upliv po svetu.
To je slednjič moč razmaha nemškega duha. moč >T)eutsclu ♦       ,        :c       t. ...,ei svinje mejo
in se skuša vsiliti drugim narodom ki so dobili resrekt pred njim in so post a« i nemirni pri pogledu na to učinkovito izložbo moči in sile.
Nočemo zanikati, da je nanre-dek velik, ki ga ie dosegla v>Ku!ru^< v ljudskem pouku, higijeni in prak; ričnih znanostih, toda konstatirati moramo,   da je ta materijalistiena
civiiizaciia ostala barbarski, vkiiufc gotovemu zunanjemu blesk ;.
Od blizu pogledana, je »Kul? tur« civilizacija narv_*nuiev. Nc* mec, ki je pozno stopil v krog civi? Hziranih narodov, je hotel dohiteti izgubljeni čas in si jc nagrabil s polnimi rokami vse izume človc* škega duha, a ni od nji-i imel no* benega mor.dncga dobička« Sprejel jc zunanic, površne oblike civiliza? cije, z njimi jc proplesk;d duŠO, ki je ostala primitivna. Razvil je pouk vseh stopenj, pomnožil uporabo znanosti, ustanovil vseučilišča in tehniške institute, toda ni si znal zajedno pridobiti plemenitosti čuvstev in nežnosti nravi, brez katerih je umetnost s-imo igračkanie brez vsebine, slovstvo zabava /a kratek čas in znanost obr+. Če se sezida šola ali muzej, sc s tem še ne da narodu duša civiliziranca. Med Francozom in Nemcem je ista razlika, kakor med potomcem stare umetniške in slovstveno naobražci ne rodbine, eediče-m častitih tradi« cij, ki goji z ljubeznijo umetnosti in leposlovje — in med vojnim dobič* kariera, ki si jo nagrabi! s svojimi milijoni v svoj neokusni grad red; kih knjig in dragocenih si i k, ker ie to »nobehe in ker spadata luksus in bogastvo skupaj,
»Kultur« jc dogmatična, neto: lerantna in brutalna. Kakor trdije pisatelii, profesorji in znanstvenik: v Nemčiji, je visoko nad vsemi ci = vilizaciiami. Profefor Casson izjav lja: »Mi smo intelektuclno in mofa ralno vSji, kakor vs: drugi, mi se ne moremo primerjati z nikomur.'« Kemik Ostwald pa še naglasi mi<c svojega tovariša in ; bn si colemi svetu: »Nemčija je tako visoko nac drugimi narodi, I:,1 kor jo čl o ve7; nad živaljo.« Nemec n - ve, da je prava civilizacija pred vsem Hberal na, velikod' šna in Človeška, da si ne more pridobiti občudovanja l tiranskimi sredstvi, ampak samo > vplivom svo:ib dobn ielnih krc >Oi sti, da je hčerka pameti, a. ne na* silnosti.
»Kulti-- fe pustila, celo v izobraženih krogih, surovost običa« jev. Ona ri v nasprotju s slabim ravnanjem v ots »o *n » g .''h \n vo* iaki po vo" • ticaht s pijanč »vanletn in dvobo-e"in"em dijakov, ona je brez moči zoper zločine in samo« more otrok, ki so boli pogosti v nobožni Nemčiji,   kakor v kateri;
Ivan Podržaj:
Slike z nose riviere.
(Z zleta jugoj=lovrn«kib novinarjov v Dalmaeiio.)
Od Bakra do Splita.
Krasno jutro v pozn<°m avf^ustu je objemalo kvarnerski zaliv, ko se je ustavil vlak na postaji prod Bakrom.
Pred nami onstran zaliva ponosna Učka, pod njo Ix>vrana, Opalija, Vo-iovsko, tam gori Kastav, Mamlj© in tako naprej do KantrHe in Keke. Tmonn znana in sveta vsakemu Ju^oslovenu. Nemo nas je pozdravljal Krk in za njim nesrečni Čres . . .
Kakšna sprememba, odkar st*m gledal zadnjič na Učkol V oktobru pred prevrntom sem se vozil s tovarišem Cr»-];om iz Opatije na .Reko. Nameravala sVa ostati Vez noe v Opatiji in po vmili rano v jutro peš do Kantride. Na opn-tijskem molu sva ee poslavljala od znanca, ki se ie vračal. Že je zapižkala sirena k odhodu, ko je pristopil k nama policijski agent in začudeno vprašal, če se ne vrneva.
— Zakaj naj bi s© vrnila?
— Jugosloveni s.-) zasedli Reko, jutri se ne bosta mogla vrniti!
Ag^nt je bil nas človek. Poznej« sem ga srečal v Ljubljani in bn mi p tožil, da ne dobi službe, ker so vsa mesta prenapolnjen.i z avstrijaksnti!
Ker sva imela potno dokumente v redu — dragocen privilegij cenzorjev — sva se v zadnjem trenutku odpeljala, Takrat sem cledal za4nii6 na našo
Učko in ji r>rorokovnl bolji« ča*-e . . .
Na Reki je bilo res vse aarol o. F<> vsem mestu strojne puške, ni križiščih rolo topovi. Mm!;"'?rski policaji po ostavljali pas^nt^ — j'er« bo bc polnile. Šr» pozno v noč so odmevali posamezni streli. Obsedno stnnje . . .
Drugo jutro naju jo komandant — roški mnd>varr>n. v civilu lesni trgovec — pošteno o£tel in pripomnil: Ako gresta šo enkrat v ono slovansko gnezdo, vaju dim zapreti.
Ta grožnja pa je bila odvev, ker sem pravočasno zaruistil Reko. Zn m '-noj so korakali Italijani, zasedli Reko in vse do Snežnika. Uboga U6ka in rtirna. gadja gnezda!
Polno spominov . « .
Cez par minut smo žo izstopili na bakarski postaji. Naložili smo dnrao in prtljago na vozovi, s.nmi pa ^li pc^ doli v Raknr, kjer srr.^ orebili d«.n vsnk po ! svojo do vre^ra. Eni v morju, drugi pa j pri 2-bnkarski vodicic. Bili smo torej vsi — mokri.
Tudi Bakar sera videl zadnjic tik pred prevratom. Zahajal sem tja navadno z nekim mndžarskim doktorjem, bivšim okrajnim glavarjem, ki je bil po rodu najbrž Slovak. k<"*r je imel velik talent xa slovanske jezike. Ta doktor je bil napram m>r.i vnet zagovornik jugoslovenske države ter je t>ritno erra-jal madžarske metode na Hrvatskem. Če sem mu pa omenil, da bo Jugoslavija dobila znaten kos takratne Madžarska in da bo Reka preje ali poznp-jo naSa, jo zardel od jeze in prenehal tajno politično diskusijo. Ko mu je pn nekoč tovariš Deh v kavarni >Gra.ndc<;
'•"•lih da bo ('rikoslovaska segala skoraj do Pašte, je bila novamo^t. da nas izda s nr^la^nim covorj^njoru. Dru^rač^ je bil pa »imoniten« moži in bi mogH nas Kostanjevec lepo 'api^ati par naših večerov v reškem starem mestu.
O Bakru ne bom pisal, kor je to že Lepše storil dr. T van Lah, ki mi bo >na-gaji 1 * s svojimi potnimi spomini vse ('o Splita. Omeniti moram lo, d.-i po moji skromni nestrokovni sodbi Bakar no bo nikdar ref^n konkurent pri izbiri raso velika eksportne in importu e Inke.
/.veiVr smo bi M vsi toonr* na >Pn-nonijic. Ko je zapn3til parnik Bakarski zaliv, io bilo že temno. V ozadju razsvetljeno reško pristanišče, prazen, tih Kvarnerol, na levi znani otočič, ki so ga parlrrat >7asridli<: D' Annunzije-vi arditi. otok Krk. na desni Čras — vse v tomi ...
Na pamiku se je razvilo živahno življ^iie. Novinarji smo bili večidel »kupaj. Zagrel>če.ni «o sli večinoma v kabin**. Čehi tudi, ostali pa smo razpravljali 'o vsem. samo ne o politiki. Te imamo dovolj v redakcijah in dru-cod. Tudi petja ni manjkalo. Slovenske narodne so so menjavale s -srbskimi in hrvatskimi. B'aoeradčanke so pole solo, mlad teror pa celo arije iz italijanskih oper! Enemu ali drugemu ta ni bilo ravno prijetno, toda mnenj.*, da je umetnost mednarodna — če tudi tik pred >italijanskim< Čresora — je pomirilo 3>iz višjih razloc:ov< vznemirjene živre. Saj ljubljanski in zajrrobški zrnitistic celo trdijo, da umetnik no
sme biti nacijonalist Skoda, da Zveza narodov nim;? posebnega odseka — pod ja] tnskim preda dstvom — ki bi razpravljal tudi o tej točki! —
Po drugi uri zjutraj rmo pluli mimo razsvotbT-ngga Zadra. Noprijehi-* misli .. .
V Šibeniku smo pristali malo pred srdrno. Prvi sy>rejom. prvi pozdrav. Občinski upravitelj, pesnik Sirovica, rtovilno meščanstvo. Zaradi globokega ž:alovanja za kraljem Patrom ni bilo bučne slovesnosti ne tu in ne pozn^j^. Občina nam je priredila hmeh. Pregledali smo v naglici me« t o, zgodovinske zanimivosti. Ob Tommasejervem spomoniku sem se =pomnil na njTr^ve >Tskrir-e:, ki so pred leti relo vplivale na mojo dušo. T^kmt som samotaril v Zadru. Tommaseo za.-luži 3pomenik v svojem rojstnem mo^tu. saj pravi sam: ?Tn Illirica tor-ra nacqui, nori la na-senndo. Ho nelle vene un sangue nota o farnoso al monrlo". V svoji knjigi :11 eprondo e^ilioc pa pisrt, da je Dalmacija z Bosno in Hercegovino >sede della piu pura favella -=orbooroat^\<: in žvli >che le Palmazia rol temno si uniroa alla Oroazia ed alla Bosnia<. kar se jo izpolnilo v večji meri, kakor pa je želel.
Mostna o&čina je izdala za na? prihod spomenico, ki omenja osvoboditev in navaja vse, kar hi bilo potrebno za razvoj mesta pnd Belini orlom: razširjenje pri-tauUča., kanalizacija, poao-zditev okolice, rloktrotobnirna šola, zavod za rre^r.iošolpo, zolozni^ka. zveza s severnim delom naše kraljevine, izboljšanja   parobrednih   zvez, brez-
obrestoo <rr£avno posojilo za- zgr4dSo i in /a " • v*SO silno no t robu o stvari, le £al, da novinarji vlcljnb temu, da smo državnik) no vem katere
velesile, ne .....1 mo veliko, kadar I 1
za finančne zadeve. Ako bi narod v*"* vsod tako eenll novinario kakor v Dalmaciji, bi bil.: na^a organizacija kma« lu neposredno  instanci, za vlado. P>
tem bi brezdvomno pomagali ne sam^i sibeniku in Dalmaciji, ampak brez razlik<\
6ib>nil: res trpi na t<*žki'i i osle-dieati nekdanjo avstrijske malomarno* sti in prr»tislovnn=;k •» politike. Italijan« ska okupacija je šo povečala gci^p7»-darsko mizerijo. Trgovina in promet = ta v za-stoiu. Brezposelnost veliki. Tvornica >^iifid'. kjer le bilo zapos-IcnJh na/l »'bO dfb vr.-, j.- -.:-t,i\ ;1 «b-lo in odpustila de! i vre. Tudi >Stc:n-boisovo^r podjetj j počiva. Kaj pomeni brczpopolnost v mestu, ki šteje okoli 11.000 ljudi, od katerili živi od ročnoga dela, ni tTdba govoriti. In ljudstvo želi dela, zahteva pomoči od državo. Tudi v kulturnem aziru io Šibenik nekoliko oškodovan, k^f \n> vlada premestila zadrško učlteljidSe na jug Dalmacijo. Odkar smo izgubili Za-der, je Šibenik središča gospcnLarske i:> kulturne gravitacijo severno Dalmacije.
Prvi utisi v jugoslovenski Dalmaciji niso MU torej ravno prijetni. Knj pomaga naravna kra<=ota naŠO rivijere, Če je pa dnigočo marsikai. kar ni v rodu! Avstrije ni več. Italijani so odšli — lo njihove vajno ladje so provocira-jo v naših pristaniščih — torej na« de-
stran 2.
»SLOVENSKI NAROD-, dne 14. oktobra 1921*
štev, 2 11
koli si bodi deželi starega ali nove* ga sveta. »Kultur« ne pozna vred* nosti človeške osebe. Postavila si je samo en cilj: brezkončen po* vzdig germanske moči, in njeno ge> slo je: Nemčija nad vsem.
Kakor je volja k moči skraini namen »Kulture«, je napad z obo? roženo silo ultima ratio pangerma.-nistov. V očeh Nemca vojna ni to. kar je v naših, namreč izjemno sta* nje, nesreča, ki si ji je treba na vsak način ogniti. »Kultur« skrbno goji med svojimi privrženci misel, da je vojna potrebna in lepa. Želi a, da bi vladal na zemlji večni mir, je za Nemca huiša kot utopiia, to je moralna perverznost. Dolg mir, ie rekel general von Bernhardi, ie sla; ba stvar, ker omehkuži dušo in oslabi možatost značaja.
Vojna je prišla in ves nemški narod je začel v divjem navalu mo= riti in uničevati, kakor ga uči nje* gov bog: »Kultur«. V imenu te?;a krvavega boga so germanske tolpe opustoševale bogato Belgijo, muči Ie nje prebivalstvo, ki je zakrivilo samo eno, da si je raiše hotelo ohras niti svojo čast, neodvisnost in tradicije, kakor se pa dati podiarmiti od dobrot »Kulture«. Nemčija je nad vsem, to se pravi, za one, ki te* ga še niso poznali, da je nad pra* vico, nad usmiljenjem, nad častjo
»Sila ne pozna zakona,« je rekel kancler Bethmann*Hollweg, in pred njim je že Bismarck izjavil še z večjim cinizmom: »Tam, kjer gre za moč Nemčije, ne poznam zako; nov.« Belgijci so to spoznali v svo* jo škodo.
Nemec, oboževatelj »Kulture« ima divjo, neizprosno logiko. Če mu njegova megalomanija veli, naj vrši zločine, jih bo brez premišljen vanj a vršil in teptal z nogami naj* svete j še zakone. Noben moralni pomislek ga ne more odvrniti od njegove poti. Logika »Kulture« hoče tako. Nemec je neusmiljen, ker je logičen, med tem ko ima Francoz zakone humanitete, ki se jim pokorava tudi v boju.
»O, bratje moji!« je vzkliknil Nietzsche, »postavim vam nad vse ta*le zakon: Bodite trdi!«
In cela Nemčija, ki je spozna* ia v tem glas svojega nagona, se ie odzvala njegovemu klicu. In take je »Kultur«, ki je trdila, da hoče prenoviti ves svet, vzbudila le fa* natizem, sovraštvo, znanstveno in metodično barbarstvo Nam se ka= že kot krut in ljubosumen bog, ki zahteva zase brezpogojno obože* vanje in neusmiljeno uniči ne* srečnega smrtnika, ki se upa obr* niti se proti bolj milenu: b< i.
= Državno in narodno edinstvo nad VSe! Splitski >ŽivoU priobčujo iz vrst državnih uradnikov >Iskreno besedo<
0 potrebi izčišeenja avstro - ogrskega mentaliteta med držav, uradnistvom. y naši narodni državi mora biti vsak V elužbi edinstveno državne ideje. Prfc>-tinarodni in protidržavni elementi so našli žal tudi med uradništvom slabot-neže, ki jim pomagajo pri zastrani j e-vanju narodne državljanske zavesti. Inteligenca, ki jo tvori v veliki večini iiradništvo, ne sme dopuščati, da bi protidržavni elementi pljuvali na naše narodne svetinje. Ne sme dovoliti, da bi kdo v njeni prisotnosti napadal >bal-kanizem«, pod katerim razumeio razni elementi najzaslužnejši del našega naroda. Treba je uvesti v urade narodni duh, da bo ljudstvo uvidelo, da so naši državni uradi resnično za državne in ljudske potrebe. Tudi iiradništvo se mora organizirati v narodnem duhu z geslom: Vse za državo in narod!
= Vprašanje ravnotežja v proračunu. Zagrebški »Jutarnji List« poroča iz Beograda: Skoro vsa ministrstva so prepričana, da bo mogoče vzpostaviti ravnotežje v proračunu, če se ne zmanjšajo izdatki. Pri posameznih resortih je Slo pri redukciji tako daleč, da so se nameravale prosvetnemu ministrstvu ukiniti posamezne fakultete in veMko število gimnazij. Ministrski svet pa je z ozirom na velikansko opozicijo v tem vprašanju opustil to namero. Dosedanji dohodki, ki znašajo okrog 5 milijard dinarjev, niso zadostni za kritje deficita. Na eni prihodnjih sej se bo nečala vlada s tem. da bi se vpeljali novi davki, ki bi nesli državi najmanj poldrugo milijardo dinarjev.
= Bos in Hrvat!! Separatistično-kleriknlna »Hrvatska S^ga« priobčuje ob obletnici smrti Kvaternika in njegovih tovarišev nastopno molitev: Svemogući Bog je stvorio Hrvate i ulio im u srce neugasivo hlepnju za Slobodom. T po toj milosti Božioi tugjinska noga nije mkad stala Hrvatima na Šiju
1 Hrvatski Narod nije nikad nikome robovao. A ako je tiiekom vi jekova po-gdiekad njegova Sloboda bila u čemu-god skučena, Hrvatski Narod, milošću Božjom, bez tugje pomoći, samim pre-garaniem svojih rogi enih sinova, sam je od sebe svaku preponu razbio. Vi, hrvatski mučenici, pred čijim se prahom danas smijeran i zahvalan narod
! .5
lo, da se ponravijo stoletne krivice na naši rivijeri!...
>Panonija<: je radplula. Na obali pozdravijanje, na ladji odzdravljanje, občudovanje, komentarji.
Na svidenja, romantično divni Šibenik!
Pluli smo dalje nroti jugu... Vse polno malih in večjih otokov, obljudenih in zapuščenih, svetilnikov in varnostnih znamenj. Tupa tam samoten no-'zdrav otrok morskega čuvaja... Povsod samo kamen, le redko šumica in Se bolj redko njivica. In vendar vkljub vsej žalosti Čudna, uzadovoljiva • krasota!
Na krovu >Pnnonije< nič novega. Pač! Tam ob ograji črno oblečena, simpatično bleda mlada dama. Tsknjočo oči. hrepeneče no življenje. Kdo, odkod in kam? Dalmatinka? Z nami v Split?....
Minulo je poldne. Bližali smo sa cilju. Obrežje je nekako ozelenelo, sre-čavali smo parnike, jadernice in navadne eolne... Pamlk s^ je obrnil proti obrežju. Oglasila se je sirena. Pred nami obširno naravno pristanišče. Očarljiv pogled. V ospredju Dioklecijanov Solit, okoli njega bizantinsko - hrvatski, beneško - turški, novejši, vse skupaj pa naš jugosloven-ski. Na levo vhod v Kaštelanski zaliv, v sredi splitski biser, divni Marjan... In ves ta krasen, obširen prostor pred obrežiem, kjer bi se lahko kadilo iz neštetih dimnikov velikih in malih namikov, ki bi izvažali in prevažali našo bogastvo po širnem morju, je še prazen in čaka, čaka...
«(palio priHJ]
klanja. Vi ste vidljiv pečat Božje milosti i hrvatskog karaktera. I kaogod što mreste s uspomenom Hrvatskog Naroda u Vašem srcu, tako ćete mrtvi živjeti u srcu Hrvatskog Naroda, na ponos i uzor Njemu i Čovječanstvu. — Tako delajo hrvatski klerikalci v Sarajevu za »zbliženje« med raznimi plemenskimi, verskimi in političnimi stru jami v Bosni, kjer je po krivdi obojestranskih šovinistov že itak zadosti nepotrebnih prepirov med brati. A Hrvati nisu nikada robovali! Bili su sp.mo u zajednici sa braćom Ma d jarima! Kako ne!
= Zaščita delavstva. Zagrebška »Riječ« javlja iz Beograd?: Na seji tretje sekcije (socialna politika in narodno zdravje) se je nadaljevalo razpravljanje o zaščiti delavstva. Tretji oddelek tega zakona, ki govori o nadzorstvu nad delom, je odgođen na kasneje. Razpravljalo se ie nadalje o delavskih zbornicah. Sklenilo se je. da mora biti tajnik zbornice absolvent pravne fakultete. Tndi pri členu 114 se je določilo, da morajo biti tajriki osrednje zbornice absolventi pravne fakultete. Nato je bila sprejeta vsa naredba z izoremembami. ki so bile večinoma nebistvene in pri katerih je šlo večinoma samo za popravek nejasne stilizacije. Člen 13S, ki govori o kazenskih sankcijah, je bil odgođen.
— Ju srodio venski pokret delavstva. V >Primorskem Glasniku«: piše Milan Marjano vic o odnosa jih med našo inteligenco in delavstvom ter prihaja do zaključka, da more biti delavski pokret le uni tari stičen, edinstven in jugoslovanski. Naša država se more razvijati le na treh temeljih-, zadružništvo, državotvornost in jucoslovenctvo. Naša inteligenca mora to sociološko in politično nujnost razumeti in sprejeti. Delavec in seljak ne razume > fraka r-jac. ki je vedno le isknl koristi, veruje pa inteligentu, ki je človek, kakor on. Treba je pomesti nredvojne in povojne smeti v nasi politiki, v gospodarstvu in državni upravi. Naloga prave narodne inteligence in predvsem mladine naj bo, da z vsemi močmi, nesebično in brez iskanja, koristi pomaga delavskemu in kmetskemu pokretu v smislu stanovskega in narodnega edinstva.
= Italijo čaka usoda Avstrije! Razpravljajoč o italijanskih intrigah proti naši državi v Albaniji je napisala samoupravam, glasilo rndikahro stranke ta - le energičen memento na italijanski naslov: >Da se Italija v svoji politiki omejuje na Evrono, nas spominja nekdanje Avstrije. Tndi ona je svojo ekspanzivno politiko v nddosta-janju kolonij Omejevala na Evropo in v prvi vrsti delovala na to, da si osvoji Balkan in pot na Solun. Italija stopa s polnim parom na mesto Avstrije in njen prihod v Albanijo znači, da vojna v nobenem oziru ni spremenila sušari svetovne politike poMinih velikih sil. Kako ogromna zmota in naivnost je bila na strani onih. ki so verjeli, da bo vojna soromenila imperijalistične težnje velikih in da bo človeštvo napotiti v ono smer, ki bo zasiguralo svobodo malih narodov! Ali dasi Italija sledi politiki Avstrije, vendar se je nekaj soremeniJo v naših odno*ajih. Italija seoaj ne bo ve? stala nasproti mali Srbiji, kftkor nekdaj Avstrija^ nogo nasproti veliki državi, ki bo znala ščititi svoje Interese, pa naj pnhRJa nevarnost od katerekoli strani!*
= Kako je Zanella sporočil italijanskemu ministrskemu predsedniku konstirnfranJA Teško sknpščine. >Epo-ra< poroča, da je Zanella. poslal Bono-miju poročilo o konctituanti s pristav-kom: Vesel sem, da morem istočasno izreči vladi Njegovega Veličanstva živo in iskreno priznanja svoje vlade in reškega ljudstva za vso velikodušno očetovsko skrb, izkazano Reki, da so so olajšale trnV življanske razmere in omogočili prvi korrki nove države, katere narodni in gospodarski interesi so vezani na. intereso vsega nnroda. Upam, da bo vlada Nj. Vel. dobrohotna podpirala tudi kabinet, kateremu pred-seduiom. — Zelo značilno naročilo!
= Pred novim režimom v Rusiji?
»Narodny Listi« poročajo iz Pariza, da so nekatari voditelji ruske socialno re. voliu ijonarae stranka odpotovali v Prago, da se udeleže važnih razgovorov pod predsedstvom Korenskega. Ni neverjetno, da se bodo pričela direktna pogajanja z moskovskim izvrševal-nim sovjetom radi uvedba novega režima v Rusiji. V zadnjem času so se v tej smeri že podvzeli gotovi pMzkusi. Socialni revolucionarji so se baje izjavili pripravljeno, vstopiti v koal h -lisko vlado, če se odločijo boljševiki, Tla vstopijo v koalicijo, izdajo amnestijo in da ponudijo zadostna jamstva voditeljem socialnih revolucionarjev za povratek v domovino.
= Norveška pomoč lačni Ru-iji. Iz Kristianije javljajo, da je prosil Na u sen norveški parlament za 600.000 1 :on, ki jih potrebuje za izvedbo svojega načrta. Na predlog zunani _-i ...i i si.-a Ralštađa je nato parlament dovolil na prošetao vsoto. »Skupni znesek Norveške za pomoč lačni Rusiji znaša 1,300.000 kro \.
= Zadnja ura A v trije. Pod tem
naslovom priobčuje >Augsburger Post-seitunge dopis tirolskega voditelja Schraffela, ki pravi med drugim: Pred petimi meseci so Tirolci prvi* u tdeli, da je prišla pošast lakote <T . kih prelazov. Vsi bo bili prepri da mala avstrijska država z mili; l:im Dunajem ne more živeti, ako ne ori avstrijska vlada vse, kar ie treba za Izboljšanje avstrijske valute, [z tega prepričanja je zrastlo spoznanje, da se mora Avstrija združiti z Nemčijo. Nihče že pred petimi meseci ni veroval, da bi zmagoslavne države preskrbele Avstriji trajen kredit. Antanta je imela za Avstrijo le lepe besede. Polom io pred vratmi. Avstrijska hiša gori in mi vsi bomo skušali re-iti, kar se da sploh rešiti. Dogodki na Madžarskem nome-r.ijo novo vojno. Končno zahteva deželni glavar v imenu tirolske;-! ljudstva takojšnjo združitev z Nemčijo.
= Samostojna tirolska r publika? :> In forma ti o n* poroča, da se širi na Tirolskem propaganda za same I jno republiko, ki naj bi se pozne;0 združila z Nemčijo.
— Nemčija izdeluje orožje za sovjetsko Rusijo. >Infermation< poroča iz Berlina, da se v Nemčiji tajno izdeluje vojni materija! za Rusijo. Zastopnik moskovske vlr.de inž. Nycyla je nedavno v Hallu kolavdiral Osem letal, ki se pošljejo v Rusijo.
— Antanta mora pilačati svoje dolgov;- naravnost Ameriki. >Information« poroča: Ameriški glavni zakladni tajnik Mellon je izjavil, da bo zagovarjal zakon, ki prepoveduje, da bi Nemčija in Avstrija potom vojne odškodnine plačevali Ameriki dolgove zaveznikov. Antanta bo morala plačati svoje dolgove v ameriški v a In ti.
= Zanimive izjave madžarskega diplomata. >Giornale d' Etalia« priobčuje razgovor z nekim madžarskim diplomatom, ki je izjavil, da bodo Madžari smatrali Karla Habsburškega vedno za svojega pravega kralja. To pa še ne pomeni, da bi se moral Kari takoj vrniti. Diplomat je pristavil, da sta poleg Švice priznale tudi Francija in Anglija Karla kot madžarskega kralja. Nadalje je izjavil, da bi Madžarska zelo rada vstopila v malo antanto. Na Madžarskem ni več protiitalijanske agitacije, odkar je prevzela italijanska vlada vlogo posredovatelja med Avstrijo in Madžarsko. Po izjavi tega. diplomata se je nameravala tudi Jugoslavija udeležiti IveneŠke konferenee, toda Madžarska je protestirala nroti vmešavanju e strani Jugoslavije.
— Wickham Steed. glavni urednik londonskega lista >Times« je slavil te dni petdesetletnico svojega rojstva. Njegovo ime je znano tudi v naši politični zgodovini. Steed je bil pred in med vojno velik z i govornik svobode malih narodov. O problemu potlačenih narodov bivšo avstro-ogrske monarhije je napisal obsežno delo >Thc Hobsburg Monaehv". Ril je v ozkih stikih s pokojnim Supilom in z drugimi našimi narodnimi delavci. L. 1D1S je z vso svojo avtoriteto delal na to, da priznajo zavezniki samostojnost malih narodov. Steed se bavi tudi še sedaj s problemi nrsledstvenih držav, žal, da je oSamljen v množici naših nasprotnikov.
— Za francosko - nemški sporazum. Na kongresu nem-kih pacifistov v Essenn se jo razpravljalo trdi o potrebi sporazumne politike mnd Nemčijo in Francijo. Tozadevno je bila sprejeti resolucija, ki nravi: D<voti kongres nemških pacifistov pozdravlja wifvsbad**npko pogodbo in izraža svojo zadovoljnOst, ker se je storil notom neposrednega sporazuma prvi korak za zbližanje med Nemčijo in Franeijo.
= Kai dela Bela Kuhn? Neki madžarski politik je izjavil uredniku >Gior-nale d' Italiac, da živi Pela Kuhn v Rusiji, kjer mu je poveril Eji-min posel, ki ogrožuje mir na Madžav=kem. Bela Kuhn propagira med madžarskimi vojnimi ujetniki komunistične ideje. In teh ujetnikov j" CO.0OO! v zadnjem ča-*u se je doSdgel med rusko in madžarsko vlado snorazum erlcde vrnitve vojnih ujetnikov. Madžarska jih mora >znmeniati< s 415 komunisti, ki so bili obsojani po kontrarevoluciji,
= Usoda članov boljšpviške vlade v Vlad ivo-toku. »Dalntovostocni Telegraf« poroča O smrti treh članov vojnega sovjeta v Vladivostoku. List trdi na podlagi dokumentov, da SO Japonci izročili tri člane boljševičke vl?de >be-lim četamc, ki so jih zašile v vreče in nato vrglo v poč lokomotive.
S pismom prezidenta Masaryka z dne 6. t. m. je hilo proglašeno poletno zasedanje narodne skupščine za končano, z drugim njegovim pismom pa je bkiicano je^en^ko zasedanje narodne skupščine na dan 18. t. nt Sklican je tudi senat. Politična situ ija, ob kateri ^e otvori novo obdobh našega parlamenta za necelih 14 dni, .e bistvei -drugačna kakor se je tzala pred počitnicam] posladke zbornice. V prvi seji se predstavi nova vlada, to je parlamentarna vlada, stvor j ena na temelju koalicije petih čeških delovnih strank. Njen delovni program bo seveda soglašaj s programom novega ministrstva, ki je označen z gcsL m: »štediti«! Ta svoj program noda v prvi seji ministrstva na to predloži Finančni minister proračun za leto l(i-: ^ar definitivne svote so že odobre ^. Piimanikljaj znaša kljub vsemu §1 vilnetnu črtanju 9-10 milijonov Kč.
Z novim zasedanjem je z:,pet oživelo vprašanje povrnitve Nemcev v parlament in o tem vprašanju odlcči te dni »nemška parlamentarna zveza«. Proti dosedanji odsotnosti Nemcev v n-r' ::■ u se postavku kub nemških socijalcev, ki dokazuje, da bo udeležba Nemcev v parlamentu potrebna glede na celo vrsto novih zakonskih načrtov, ki bodo zbornici predloženi, zlasti z ozirom na novo ureditev vojnih posojil. Pražki organ nemških socijalni!) demokratov -Socialdemokrat« označa abstinenco za povsem brezučinkovito, ki je imela za posledico le ojačenje nemškonacijonalnih krieačev. Nemški nacijonaini poslanci in senatorji so šele včeraj sklenil5, da ima o udeležbi ali neudeležbi Nemcev v zbornici odločiti plenoma seja parlamentarne zveze. Prevladuje razpoloženje za vstop v parlament.
Novi minister za preVano Srba si s prvim svojim Činom ni nridob'1 simpatij v javnosti. V Pragi je izbruhnila stavka pekovskega delavstva, ki ie zahtevalo zvišanje mezde za 20 odstotkov. Pred tem je sklenil v polovici sen-
pod uaslo\ strokovno •
zbrala male
7. ektobra 1921.
tembra ur_______:   go>:"< ^   ^    s\-!.;.   d i
se cena žemelj in rog'jl^cv zni: asi. oktobrom z dosedanjih či) h na 40 h. Odvisno <u tega se je stavka končala takoj drugi dan, ali na škodo konstt-mentov. Mi i rstvo za prebrano ie opustih) skic/, da 11 bUe emlje in rog-Ijici cenejši in i-, se delavska mezda višala za 10 ods otkov.
Republl..... sir. tka   na Jezili
grama) si e osnovala po prevrata m Domovina^ nekako anizaciio, v kateri js kmeto>. c e, l:i se boč -' * udeležiti agrarne reforme. Ali ti mali kmetovalci so nezadovoljni z d -sedanjim proizvajanjem as rel nme in tuko ie prišlo do od ' -
vine« oj agi me v:: a kc, S [rje Člani odbora »Domovine so se .v H rtu čelo nezadovoljnežcv in so proglasil) samostojno i    Domovine .  J!a glava]
vzr»;k   nav   ::: >,   da   si pri   iz-    . i. _»
agrarne r< me pose sti iki ajo zemljo, m tle kmetovalce pa odrivajo v stran i i ii 11 fejo biti več nr; v tli - \ glasovalni materijal agrarne stranke, Zraven so pt čeli Izdajati dnevnik »Domovina-. Sicer trtic, da noč • z snovati politične stranke, ali s tem nc soglašajo njihova stremijo ; •, .. ii iajo politično li.e. Agrarni Bsti i ' glašajo njihovo odcepljenjc za izdajstvo, oh-dolžnjejo jih, da vi> podkupljeni s strani velikega kapitala, ki »*•• nasproten agrarni reformi, itd. Treba počakati, keko se vsa reć razvije.
Novi jugoslovenski poslanik dr, Vošnjak fe izroči] 4. t. m. gospodu rezidentu Masarvku na njeg retn letev višču v Lanih   svoje poverilne listino,
V izjavah obeh je bilo i^r teljsko   razmerje in zve
Češkoslovaško In Jugrt priliki so priobčili '
:o prija-med
t i
Usti dr.
odoš« ca 73
češkoslovaško - jugoslovensko vzajemnost J. K. S.
iskrene Članke o ko ^o; Vošnjaku, kUČoČ simpai co temu preizkušenei
01? sinii
Dubrovnik, ckt. 1921.
Sed
i m v savanu
»Dubravka«
tik pred mestnimi vrati in dedain tja po globoko modri morski ^la^ dini Biižctjo se moji fantaziji slav= ni pesniki prollih vekov, Zoranići. Gundulići in Palmotići, vse samo pesnila »Slovlnstva«, t. j., Ju^oslo; venstva. Ali se bodo današnji Du5 brovčani izkazali za \Tednc po; tomce velikih očetov?
Sedaj lahko rečem: izkazali sc se. Mestna Sokclana ni imela dos^i prostora, da bi sprejela vso mnočU co. ki je_ pohitela na predavanje ljubljanske Jugoslovenske Matice. Brž se je poznalo, da smo na ju^u; zak:uj publika z govornikom — «j[o= vori, t. j. kliče vmes sedaj: Slava Prešerno! sedaj zopet: Dol z njim. dol z D'Annunzijem! Vstane Liosn iz publike in govori cel govor ljub* ljanski Jugoslovenski Matici v po^ zdrav. Nato zadoni iznova s!oven= ska. pesem ...
Končano je v dvorani, a ni kon čemo na ulici. Množice so zbrane in manifestirajo za narodno naše edin stvo in ujedinjenje našega, naroda. Živel naš Zadar, živela nah Gori= ca! In mladina zapoje v noč pesem O Karadjordjeviću: »Mi smo tvoji sivi ptiču!«
Povorka se ob pesmi in klicih ustavi pred hotelom »Impcrial«. kicr se je na to ljubljanskim go* stem na čast vrši! prijateljski ser tanek. Pravoslavni prota Baiić in ka* toliški duhovnik Gjivanovič sta go. vorila enako vneto o našem narod:
nem edinstvu ir o da i
— baš pod okriljem Jugoslovenski Matice — bolje spoznali, in i [go varjal je prof. Ile-ic. Kar je poprel mladina s temperamentom pokazat la, to so možje sedaj skušali s konkretnimi nasveti podkrepiti.
Ljubljana in Dubrovnik si nc
smeta biti več tako neznan c ikoi
sta si bila doslej, in si r T<
smo si mislili, ko sm 3 c;j Tir -        • -ali.
<t * *
1921.
V Metkov'.
Metković danes misli na Lji ' ' no; zakaj Jugoslcvenska Matica ima tu svoje predavanje o scverozapadneta delu našega naroda.
Ali Ljubljana ve. kje je Metković? Metković je mestece ob izlivu reke Neretve v morje, nekako v sredi med Dubrovnikom in Splitom. Kakih 3 prebivaTcev ima. Za trgovino je >e in Še bo važen kraj. Prem h cesta i-Bosne in Hercegovine pride tukaj k morju.
Metković ima podružnico Jugoslovanske Matice, ki prav vneto eie1 tjc. Povsod v izložbah trgovin in po gi sttU nah vidiš pozive, naj meščani prisi -pijo k Matici. Tako se je moglo zg -u ;, da je ta mali kraj, ki nima nobene -vn -nje šole, danes napolnil dvornim hotela »BcogradvT, kjer se fe vršilo predavanje.
Odposlancem ljubljanske Jugoslovenske Mnt?ce je bilo Rttlo, da co ■"■ -gli biti gostje mestnega župana; radi so konstatiran*, kako se tudi ti }v ni dalmatinski kra»i zanimajo zn naš gornji svet, zlasti tudi za pokrajine, ki sedaj niso v naši državi.
— Dvorili maršal odpotoval v Pariz. Iz Beograda javljajo, da je 11. t. m. zvečer odpotoval v Pariz dvorni maršal Dam.ianovič, ki bo poročal kralju o delu za zgradbo novega kraljevega dvora.
— T Branko Stanoievjč. Neznano ime naši širši javnosti, ki ie apatična za vse ideale. Kdor pa zasleduje pokret naše jucoslovenske mladine v Dalmaciji, temu je znano to ime in ta ve, da je jugoslovenska misel izgubilo v niem resnega, idealnega borca, ki je živci in deloval za vzvišeni cilj n??e vsestranske skupnosti. Pokojni Stanojević ie bil književnik novinar — bivši SOured-nik splitske »Nove Dobe» — kritik, narodni delavec. Bil je soustanovitelj »Pobcde«, ki hoče vzgoiiti novo generacijo, ki bo dovršila delo uedinjenja. Snlit.ska nacionalna mladina mu ie priredila lep pogreb z voj. godbo. Pogre-
ba se je udeležil med - 1 li župan dr. Tartaglin, književniki, novinar«
ji in veliko število meščanstva. \ si napredni dalmatinski listi so priobčili o pokojniku obširne članke.
— Crnogorci so vračajo domov. Iz Gruža poroča'o, da so začeli pred kaj dnevi dohajati transporti 5nn gorskih legkmarjev iz Gaete v Italiji v Orno goro. Pri odhodu iz ftafijc ie doni! vsak bivši legionar 2000 lir ta obleko.
-- Državna podpora beogradski bolnic?- Ministrstvo za javna dela jc odobrilo 700.000 dinarjev za razširjenje beograd*1-e di - nc b »Ulice,
— Begune? h Za<>a. Iz Šibenika poročajo, da prihajajo iz Zadra neprestano begunci, ki niso v i " vztrajati na svojem mestu vsleti fašfc -cga nasilja. Med drugimi je dospel M:di dr. M -ehiedo, ki je vztrajal v 7-,dru vkljub vsemu trpljenju do zadnjega.
GROZNA EKSPLOZIJA NA DUNAJU.
—d Dunaj. 12. okt. Polk alpskih lovcev št. 7, ki je bil radi bnrlkegJi vprašanja prestavljen na Dunaj, je za danes dopoldna napovedal vajo na vojaškem strelišču. V tn nnmen jo bilo polku nakazanih v arsenalu 500 roe-ro'h granat, ki naj bi so prepeljale z municijskim vozom držnvn^ hrambe na Ftrolišr-o. Voznik jo hotel i^liati z vozom po glavnem drevoredu Pratra in ko ga je hotel policijski stražnik «a-vrnitL ker io Drcuovodano voziti a_ to-
vornimi vozovi no glavnem drevoredu, je voz s granatami eksplodiraj proden so mu je stražnik približal. V dveh zaporednih ekrnlo-iiah so zletelo vso rodne granate v srak. Vojaški veznik je bil popolnoma na koaee raztrgan, konja p* »tu obležala trrozno razmesarjena... Vsled eksplozije sta bila ranjena neki mimoidoči sebezniskl re-vident in njegova žena, neki računski svetnik, ki je sodel v>b oknu v kavarni pri PratdrsteraUi pa je bil labke ranjan od razbitega ateklsv V kavarni so se radi ekdDloziie razbila vsa stekla.
(Szrmanofilshl bolgarski kabinet Rado-slauoua pred državnim 5&dl£ce*&*.
Senzacijonalen   političen proces v Bolgariji.
— Sofija, 11. okt. (Izvir.) Da* nes dopoldne se je pričel v veliki dvorani »Slavjanske Besede« pred državnim sodiščem velepolitični proces proti bivšim ministrom v germanofilskemu kabinetu dr. Ra* doslavova in 3 generalom, ki so de* lovali med svetovno voino na to, da je leta 1915. Bolgarija po doqih di* plomatičnih borbah med germam stvom in slovanstvom stopila na stran Nemčije ter se v voini pridru. žila Nemčiii in nie zaveznikom. Zaradi veleizdaje in kršenja bolgarske ustave je obtožen ves nek; danji Radoslavov kabinet, to ie bivši ministrski predsednik dr. Radoslavov in njegovih deset minb strov, kakor tudi triie generali, med njimi general Čekov kot takratni načelnik generalnega štaba in gene: ral Bojadžijev. Obtožnica, ki obse^ ga preko 300 strani, zelo obširno opisuie tedanji politični položaj Bolgarije in navaja vzroke, zakaj je Bolgarija doživela katastrofo.
Pozivu na razpravo so se od zvali vsi obtoženi ministri, raz
dr. Radoslavova, in dva generala, razen generala Bojadžijeva. Orne* njena dva sta pobegnila v inozem* stvo. General Žekov se je zadnje dni pojavil v Sofiji, nakar so ga ta* koj aretirali. Kot priče bodo nasto* pali bolgarski politiki, diplomat je in generali. Povabljenih je nad 180 prič.
Državno pravdništvo je proti kabinetu Radoslavova dvignilo ob; tožbo na podlagi svoiečasnega so; glasnega sklepa narodnega sobra^ nja. Državno sodišče ie ad hoc se? stavljeno. Poleg kvalificiranih sod; nikov fungirajo kot ljudski sodniki v slikovitih bolgarskih narodnih nošah bolgarski kmetje, in sicer je poslal vsak okraj po enega kmeta* sodnika.
V vseh krogih, zlasti v politič* nih in diplomatičnih, vlada za ta proces napeto zanimanje. V Sofijo je došlo mnogo dopisnikov in po* ročevalcev svetovnih listov. Proces je določen na več tednov. Danes se ie čitala obtožnica.
Tele&^sM-fff ****
KONFERENCA
— d Benetke, 12. okt. Kakor že javljeno, so se pogajanja na otvo* rit veni seji vodila ločeno. Italijan* ski zunanji minister Dclla Torrctta je imel najprej z avstrijsko, potem pa z madžarsko delegacijo daljše razgovore. Avstrijska delegacija ie v svojih izvan janjili povdarjala oo\ ločno svoje pravice glede Bufške ki so zajamčene po mirovni pogol* bi in po odločitvah poslaniške kem ference. Nato je natančno obrazih žila sedanji položaj v Burški ter ugotovila, da se je situacija zadnje tedne zelo poslabšala. Avstrijska delegacija je izčrpno utemeljila sve je stališče, da ni treba, da bi Avstri* ja jamčila kateresibodi garanciie temveč da se mora Avstriii garam tirati posest Burške, predvsem pa osvoboditev tega ozemlja od mad< žarskih tolp. Posvetovanja se dane? še niso zaključila, temveč se jutri nadaljujejo.
— d Benetke, 12. okt. Avstrija ska in madžarska delegacija sta včeraj zvečer in danes pod pred? sedstvom ministra za zunanie po. sle Della Torrette nadaljevali po^ svetovanja. Po natančni presoi: vseh vprašani sta se obe odposlam stvi sporazumeli. Zapisnik z na: tančnimi podatki doseženih uspe* hov in modalitet izvedbe se bo se* stavil še drevi ter ga bodo poobla* ščenci vlad podpisali.
ZANIMIVA KARAKTERIZACIs JA RADIČ A.
— Beograd,   13. okt. (Izvir.) Današnja »Samouprava« priobčuie izpod peresa dr. Leopolda Lenarda pod naslovom »Moje prvo srečanje z Radićem« zanimivo karakterizaci. jo tega hrvatskega politika lažire; publikanca.   G. dr. Lenard pravi: Živo se spominjam onega dne, ko sem se prvikrat sestal z Radićem. Nekaj let pred   vojno   smo bili v Krakovn člani  Slovanskega kluba ki je bil med Poljaki ugledna kor* poracija in ie zelo vplival na razvoj slovanske politike. Nekega dne ie prišla brzoiavka iz Prage, podpisa* na od Stipe Radića, da ie dospel v Prago in da odpotuje v Krakov, da 5e razgovaria s Poliaki. Pol i ski po* (itiki so bili nekoliko v zadregi, ker niso znali, kaj hoče. Znali so samo. ja je Radić na Hrvatskem vodja mladega pokreta.  Določeni so bili 3 člani, da sprejmejo Radića, med ojimi sem bil tudi jaz. Imel sem na* 'ogo, da Radiću pokažem mesto in da ga vodim okrog oseb, s katerimi oi hotel Radič govoriti. Osupnilo pa ne je, ko me je Radič v predsobi aekega poliskega politika naenkrat vprašal: »Ali je liberalec? Konser* vativec?   Demokrat?   Klerikalec? t Socijalist? »Ko sem ga vprašal, za* j ca j to vprašuie,   mi ie   odgovoril: i oDa znam, kako   treba   govoriti« • Vselej je hotel   vedeti o   vsakem ! njegovo politično pripadnost in po- j :cm je tudi vravnal svoie razgovore j z dotičnimi ljudmi. Med Poljaki ;e j vzbujal pozornost, ker ie znal govo •iti kot bi padal dež. V razgovoru ! 'e pokazal   mnogo zdravih   misli j ?oliaki so ga smatrali za ekscentriČ" ; lega. Pri vseh osebah je znal me* 1 liati svoie misli in nazore v prilog •»repričaniu dotičnih oeb.
POPISOVANJE VOJNIH IN PREDVOJNIH POSOJIL BIVŠE AVSTRIJE.
— d Beograd, 12. okt. Gospo*
komite
vavna noirciui
MkU. aiW   Mtf fSfifl BJbVMM aWV&&M3i-Sća
at tt
V    "NETKAH   velik kontingent za izvoz. Sklenilo
se je tudi pričeti popisovati vojne in predvojne obveznice posojil biv: še Avstro*Ogrske monarhiie. Yla* da bo vprašala parlament, ali naj se spre i mejo te obveznice v državni dolg ali ne. Nadalje je sklenil komi* te nekatere omejitve za uradništvo v onih državah, ki imajo boljšo va* luto kakor je naša.
ZA KMETSKE DELAVCE V PREKMURJU.
— Beograd, 13. otobra. (Izv.) V Medmurje prihaja iz krajev med nami in Madžarsko spornega Prek* murja mnogo poljskih delavcev na delo. Delavci dobivajo za svoje de* lo plačilo in natura. Ko pa nesejo živila in druge poljske pridelke domov, morajo plačati carino. Na predlog ministra za socralno poli* tiko bo ta carina po odobrenju Co* spodarsko * finančnega odseka od* pravljena na korist poljskim de* lavcem. Ta predlog smatrajo za ze* lo važen in gospodarsko * politične utemelien.
KRIZA V NEMČIJI ZARADI GORENJE SLEZIJE. Pred padcem Wirthovega kabineta — Pariz, 11. okt. Nemški posla* nik dr. Maver je danes dopoldne po setil ministrskega predsednika BrL anda. Kakor se govori, ie poslanik ministrskemu predsedniku obrazlo: žil, kakšne neprilke bi povzročila za Nemčijo neugodna rešitev v gor šlezilskem vprašanju, in izjavil, da bi taka rešitev mogla dovesti padce \Virthovega kabineta. Ta korak poslanikov ostane, kakor se zdi brezuspešen, ker so zavezniki svoj; čas sklenili priznati odločitev Zve= ze narodov v tem vprašanju. Ta odločitev se pričakuie za jutri in bo šele v začetku prihodu;ec?a tedna notificirana Poljski in Nemčiii, da se da medzavezniški komisiii čas, izdati potrebne naredbe.
— d Pariz, 11. okt. Agence Ha* vas javlja iz Londona: Tukaišnii nemški poslanik je pri lordu Cur* zonu storil g]edc Gorenje Sleziie isti korak kakor nemški poslanik dr. Maver v Parizu pri Briandu. Lord Curzon je poslaniku odvrnil da bo angleška vlada, kakor ie iz? javia svoj čas, sprejela sklep Zveze narodov.
— d Berlin, 12. okt. Z ozirom na mno^oSrojne vesti o delitvi Gor Slezije se je državni kabinet danes pod rircdsedstvom državnega predsednika Eberta sestal k seji. Stališče strank glede vprašanja, ali naj mi* nistrstvo odstopi ali ne, ie približ* no nastopno: Demokrati menijo, da
DR2AVNA   BANKA SOVJET. SKE RUSIJE.
— d Moskva, 12. okt. Vlada je določila 2000 miliinrd rublicv kot te. meljno glavnico za ustnnavliaočo se državno banko in ie več znanih dr; žavnikov pozvala v upravni svet. mora kabinet takoj skleniti svoio demisijo, ako ie odločitev glede Gorenje Šleziie v resnici taka. ka* kor se more sklepati iz dosedanih poročil. Socialni demokratie pa za* stopajo stališče, da se mora paziti na preuranjene vesti. Vsled tega svetujejo, naj se za vsak slučaj po* čaka na uradno sporočilo o sklepih sveta Zveze narodov, preden se vprašanje demisije končnoveljav* no odloči. Sedanji notranje*politič= ni položa se je poostril še vsled te* ga, ker so  zastopniki   industrije v
Iarsko*finančni ministrski i e imel danes svojo sejo, na kateri   v razgovoru z državnim kancelar* je je razpravljalo o tekočih poslih, j jem izjavili, da bi niihova kreditna Sklenilo se je tudi to, da se odobri 1 ponudba dede izplačila Drihodnie
milijarde v zlatu postala brezpred* metna, ako bi se gornješlezijska in* dustrija popolnoma ali deloma od* tegnila državi. Pogajanja vlade z induhtrijaci, bankami in poljedelci so začasno odgođena na nedoločen čas.
KONGRES ITALIJANSKIH SOCI-JALISTOV.
Razkol med centralisti in komunisti
— Milan, 11. bkt (Štefani.) Na današnji soji socialističnega kongresa je pri pretresanju notranje politike strank poslanec Paro3>»no v imenu komunistov obdolžil centraliste, da hočejo umetno privesti novo razcepitav. Udeležba pri vladni veČini je dopustna samo včasih, če se izkaže koristno, vendar pa se delavci nikdar ne emejo neposredno udeleževati pri vladi. — Klara Z e t k i n, ki zastopa tretjo in-ternaoionalo, je govorila proti refor-mistionim tendencam italijanskega socializma in poživlja stranke, izključiti pristaše udeležbe pri vladni večini in vstopiti v tretjo int^rnacionalo. — V imenu desnice ye poslanec Treves opravičeval stremljenja po udeležbi pri vladni večini, ker se je po livomskem kongresu položaj izpremenil; vedne zahteve po izključitvi bi mogle privesti razpad stranke. Dokazoval je, da je v gotovih razmerah potreba ian dolžnost, vstopiti v vlado. — Poslanec La/.zari je izjavil, da se mora stranka zediniti in da sa morajo reformisti izključiti. Grajal jo popustljivo postopanje vodstva stranke pri disciplinarnih prestopkih.
Rusija in mi.
Orodno gospodarstvo,
—ng 1tanque de France v Parizu.
Račun to banko za prvo polletje 192 L izkazuje po dos^nlanjem pregledu čisti dobiček v znesku 106 milijonov frankov proti Gl milijonov frankov za isto dobo leta 1020. Glcdo drugega polletja ziir'Ai provizorično izraeunieni čisti dobiček v ča-su od 1. julija do 15. sep-tembfa že 35 milijonov frankov proti 30 milijonov frankov lanskega leta. Potomtnkem izkazuje čisti dobiček znatno zvijanje.
—ng Japonske zlate rezerve. Japonska zavzema v prometu z zlatimi kovinami slično stališče kakor Združene države. Japonska vlada in državna banka japonska sta posedovali pred vojno zlnto zalogo v vrednosti 200 milijonov jenov zlata v inozemstvu in 130 milijonov jenov zlata doma. Posest inozernskeca zlata se je dvignila leta 1917. na 600 milijonov jenov, leta 1918 na 1140 milijonov jenov in leta 1919. na 1350 milijonov jenov. Do junija 1921 se je najbrž izvršila neka poravnava, kajti zaloga inozemskega zlata je padla na 950 milijonov jenov. Zlata zaloga v državi se je dvignila od 130 milijonov jenov na 450 milijonov jenov koncem leta 1917. in se je vzdržala na tej višini do leta 1919., tekom enesra leta pa se je doignila na 1200 milijonov jenov. Od novembra 1920 je bilo mogoče vzdržati ta Offisealr, To je iafen znnk. da je pripisovati znatne vrednosti takozvanomu >nevidnemu izvozu -r, kajti ob znatnih izvoznih presežkih, ki jih japonska trgovska statistika trajno objavlja, bi ne bilo mogo-Se tako naraščanja zlatih rezerv.
—ng Francosko nosojilo. Dne 24. oktobra t. 1. bo v svrho poprave vojne škode razpisazA) posojilo v znesku 3 milijacnđ fr.irkov v titrih po 50O frankov po emisijskem kuram 49R frankov 50 cent. Letno obrastl znašajo 30 frankov in se bodo plačevale v dveh obrokih, vsako leto se vršo £tiri žrebanja. Ti tri bodo davka prosti.
—Nemško - bclfrijhki docx>vor p-!^d« OfHnipa nr>i-k. Proh!rm odkima v P>ol<ri?i nahajafocih so m.-irk je končno rošeii rr-r jo sklenjen dogovor, kateremu on še mnnika kon<rnoveljr>vna rati-fikacija od obeh strpni. Y "Belgiji se nahaja 6 milijard mark, ka+ero so prinesle deloma nemške čet* seboj, deloma pa eo iih zanreeli čT>ekulnTitie iz Nizozemske v TV1rri|.->. Od nem^kv strani se roni mnrke. ki tfO 5*h prinesle seboj t v^--Vo ?ete. na 4 miliinrdo. Poroji z* orTknp t^h metkov so neplodni!: Od ^kupnih 6 milijnrd mora Nemčija knpi-ti 4 milijarde po kurvu 1 fr 20 c za
merico. TOoTe: jo ptni'^ti v 30 nnutetah. prištevši 2% ohre«=ti. Os+ali 2 miliiardi bo k^pnojo plnrnti po trdnem kurzu 0*25 fr 7f* mnrko. Pelrriir, pa ge mora odreči Rkviđaciji Pod sekvestrom se PRhnjajočera n?"n§kejra imetja..
—n??.Angleške veTrtržne cene. Ve-letr*zne ceno za živita *o v avgusta nekoliko poskočile, med tem ko so se cene za industrijske surovine nokol-'ko znr'Mp. in sicer povnrečno nekaj več
(3*3551 kol v in!ii»T Znisfcanie v zndnjib 19 mesecih znr«"^ ^T»^. Pri tem pridejo zlasti v pofttev redukcije c?n za premosr. petrolei. jeklene klade, cink.n-sto ploščo, nnnir, les in nekatere volneno proiV. Od 150 surovin jih izkaznic 80 znižanio copo m?seca julija, pri 1? se je ropa zni;^nla v izmeri nad 10%, pri 5 eelo n*d 20%.
—ner Fra tekstilno bflaero za
Romunijo. V svrbo povzdige nv3za francosko tokstilno robo v Romunijo se je ustanovila v Temesvaru osrednjica zdm?pnib francoskih tekstilnih indu-st : . v. kntero podpirajo tudi romunski finnnČni kro<ri.
—ng Finančna vest iz Ttalije. Vlada namerava izdati dolgoročne zakladnice z eno- in petletno dobo. da nadomesti v plačilo zapadle Bt»kTaduiee. Obrestna m^ra bi zna=aln
Te dni se vrši v Pragi shod ruskih znanstvenikov, da se posvetujejo, kako naj se organizira v izgnastvu rusko znanstveno delo. Ruski znanstveniki, razgnani po vsem soetu, so poslali v Prago svoje zastopnike na shod, ki naj ne le vzdrži živo tradicijo ruske, misli, nego nal določi znanstveni program tudi za bodočnost. Ruski znanstveniki hočejo biti tudi tvorci in stražniki novega duha, ki edini more prerodih* Rusijo, duha idealizma in nacionalizma. Ne zadošča le gospodarski preporod, kajti boljševiki niso ugonobili le gospodarske organizacije Rusije, nego so storili še mnogo večji zločin: razrušili so moralne temelje ruskega življenja in so z gladom, mrazom, ognjem in mečem zdv-moralizirali narod huje, nego si moremo predstavljati.
Dr. K. Kramaf Je v pozdrav temu shodu ruskih znanstvenikov v Pragi napisal za »Narodne Liste« članek, v katerem pravi:
»Ni mogoče, da bi se ne spominjal nepozabnih dni slovanskega kongresa 1. 1908. Kako radostno smo pozdravljali takrat slovanske, zlasti ruske delegate! Kako ie naša slovanska Praga vriskala radosti, da je Betlehem novega slovanstva! Takrat seveda je bila Rusija močna in ogromna, mi nesvobodnl, a v javnem našem življenju so odločali oni, ki so odrasli v tradicijah našega preporoda, »starega režima«. Zdaj se že lahko pove, da se je takrat, v tistih krasnih Julijskih dneh 1. 1908 v Pragi rodila naša svoboda! Rusko Slovanstvu je postalo političen in, kakor se je pokazalo kasneje, odločilen faktor šele 1. I90S. ob Hribarjevem In mojem pose t u v Petrogradu in v Pragi na kongresu. Tu so bili položeni tudi temelji k ju-goslovenskemu zjedinjenju. v katerem so bili takrat tudi Bolgari. Sledil le kongres v Sofiji, balkanska vojna in vse ostalo. Rusija ie izpolnila svojo slovansko dolžnost. Na bojiščih   leži pokopanih   nad 3
milijone ruskih ljudi, ki so s svojo krvjo podali dokaz, da je Rusija hotela biti resnično, ne le v besedah, zaščitnica svobode malih narodov.
A mi drujd? Ali smo dokazali, da Ja bilo naše Slovanstvo iskreno, nesebično, a posebno, smo li dokazali, da znamo biti hvaležni in da ni nepotreben, naiven idealizem, z lastno krvjo pridobiti nam svobodo?—«
Tako piše dr. K. Kramar. Navajainaj njegove besede, ker potrjujejo, da je bil Slovenec Ivan Hribar med najdalekovidnej-širni slovanskimi politiki, prvi med prvimi graditelji naše svobode, prvi med prvimi pionirji, ki so polagali temelje jugosloven-skega uedinjenja! Od 1. 190$. sta Hribar in dr. Kramaf v Petrogradu in Pragi delala za veliko bodočnost. Marsikomu se Je zdelo njuno takratno delovanje fantastično, nepotrebno, naivno. Marsikdo se jima je posmehoval ter si je domišljal, da je v svoji »treznosti« visoko vzvišen nad njima.
Svoboda malih slovanskih narodov Je bil njun življenskl program, ki sta ga po silnih borbah in strašnih osebnih žrtvah po desetih letih končno dosegla. Svobodna Je Češkoslovaška, svobodna je Poljska, svobodna je Jugoslavija!
A faktor ki je doprinesel največ žrtev za to svobodo, Rusija je malone izkrvavela v tem boju. In še dandanes Je Rusija torišče groze in strahot. Prav pravi dr. Kramaf, da je naša dolžost, pokazati Rusiji svojo hvaležnost za njen >nalvnl idealizem^, s katerim je skočila nepripravljena malim slovanskim narodom na pomoč. Svojo hvaležnost izkazujmo vsaj ruskim beguncem o trdni veri, da se Rusija prerodi ter vzame znova v roko krmilo vsega Slovanstva.
Dr. K. Kramaf In Iv. Hribar, zastopnika slovanskega idealizma in plemenitega nacionalizma, pa naj nam ostaneta živa simbola zmagovitosti slovanske ideje, bratstva In svobode!
Državno investicijsko posolilo.
Narodno edlnsrvo ni mogoče doseči v polnem obsejsru brez zbližania posameznih delov našega naroda na gospodarskem polju. To zbližanje se mora vršiti predvsem v tej smeri, da krijemo lastne potrebščine rudi z lastnimi proizvodi, izdelanimi v svoji državi, da jih izmenjamo med seboj in da ne uvaiamo tujega blaga, v kolikor lahko krijemo svoie potrebe v lastni drŽavi. To je prvi in glavni temelj vsakemu pametnemu narodnemu gospodarstvu. Narodno edinstvo bo popolno, kadar bo izvedeno tudi na gospodarskem polju. Čim bolj se bomo temu cilju približali, tembolj bodo postali trdni temelji naše države, ker bo ves narod občutil v praktičnem vsakdanjem življenju koristi, ki bodo izvirale iz tega. Nemogoča pa je medsebojna izmenjava produktov, ako ne izpolnimo prometnih zvez. ki bi omogočale hitro in ceneno prevažanje našega blaga iz enega dela v drugi del države, kar edino more povečati in pomnožiti medsebojne gospodarske in trgovinske stike.. Država pojmuje to načelo popolnoma pravilno. Država je izdelala načrte za izgradbo železniških prog, za zvezo posameznih svojih delov s sredino in z morjem, ki ie naše    oko v svet. Za
uresničenje svojih načrtov pa potrebuje država denarja, ki so ga ji v prvi vrsti dolžni nuditi državljani sami, ker so vsa podjetja namenjena le njim v korist. Zato se je tudi razpisalo notranje državno investicijsko posojilo. Ako podpišemo notranje državno posojilo, ostane denar v državi, omogočimo izvedbo načrtov za zboljšanje pormeta. ojačimo svoje splošno gospodarsko stanje, delamo praktično za popolno narodno uedinjenje. V soboto, 15. t. m. poteče rok za podpisovanje državnega investicijskega posojila. Naj bi ne bilo nikogar, ki bi do tega Časa ne podpisal primernega zneska za to posojilo!
7% državno investicijsko posojilo so nadalje podpisali med drugimi:
Pri Obrtni banki v Ljubljani:
Josip Šiibar, trgovec tu 8.000 K Josip Rojina. krojač, hi 5.200 » Franc Bar, trgovec tu 10.000 » Fran Ravnihar tesatrski mojster tu 16.000 »
Pri Okrajni hranilnici v Slov. Bistrici:
Okrajna hranilnica Slov. Bistrica 40.000 »
Pintar Alojzij trgovec v
Slov. Bistrici 10.000 »
Pintar Anka soproga trgovca, Slov. Bistrica .SO.OOO »
Avguštin Anton, trgovec
Slov. Bistrica 2.000 >
Čitalnica 2.000 »
Dr. Josip Pučnik, odvetnik oU000 »
Telovadno društvo Sokol 4.000 »
Mestna župnijska nadarbina     6.800 »
Trije neimenovani 1.600 »
Kolenc Tatjana in Breda
^ hčerke notarja 12.000 *
Škofi c Peter, drž. živinozdrav-
nik 1.600 »
Gumzej Ivan, ključavničarski mojster 10.000 »
Pri Jadranski banki, podružnica GeUe:
VVesten A., CeUe 200.000 »
Keramična industrija ing.
Pavlina in dr., Petrovce 40.000 » Pri Občinski hranilnici v Krškem:
Flori j an Rozman, učitelj
v p., Krško vnovič 9.200 i
Jakob Dolšak, major v p.,
Videm pri Krškem 60.000 *
Janko Knapič, nadučitelj.
Krško 2.000 *
— Pri Kmetski posojilnici v LJnS-Uani so podpisali med drugim drž. posojilo: Franke Vladimir trgovec 10.000 K, VVissiak Aleksander, trgovec 10.000 K, Tel. dr. Sokol II. v Ljubljani 20.000 K. dr. »D omovina« v Ljubljani 12.00Q K, Delniška tiskarna v Ljubljani 50.000 K, Tiskovna zadruga v Ljubljani 12.000 K, Dijaška ustanova Feliks In Pavlina Ferk 244.000 K, Sokolski dom. Kočevje 2.400 K, Ivan Knez, veletržec 260.000 K. »Alko« d. z o. z. v Ljubljani 20.000 K, Moro Viktor, ravnatelj graško zavarovalnice 10.00 K, Telban Lovro, Pod jelovo brdo 12.000 K. Spitzer Viljem, trgovec 40.000 K, Reisner Jožef, profesor S000 K. Lavtižar Fran mesar 4000 K, Šimenc Fran, posestnik 800 K.___
— Državnega posojila so podolsall
uradniki gozdarskega oddelka pri pokrajinski upravi 142.000 K, profesorji celjske realne gimnazije 25.000 K, nameščenci policijskega komisariiata v Mariboru 126.000 K, nameščenci okrožnega sodišča v Novem mestu 24.000 K in učitelji deške okoliške Šole v Celju 13.400 K.
Dnevne vesti.
V Lmbljani. 13. oktobra 1921.
— G. dr. Vladimir Ravnihar   je z
ukazom ministrskega sveta razrešen posla poverjenika za pravosodje. Bivše poverjeništvo za pravosodje je v smislu ustave odpravljeno. Na njegovo mesto stopa oddelek ministrstva za pravosodje, ki je podrejen neposredno ministrstvu pravde. Oddelku, ki je nekaka ekspozitura ministrstva pravde, nače-Ijuje g. dvomi svetnik dr. Janko B a b n i k. Z dr. Ravniharjem odstopa od svojega mesta najstarejši poverjenik izza revolucijske dobe. Prevzel je svoje mesto ob prevratu ter ga je s kratkim presledkom obdržal do današnieoa dne.
— Ljubljana zopet brez — podžupana! Na zadnji seji občinskega sveta izvoljeni podžupan g. Josip Ambrožič je sporočil mestnemu magistratu, da se odpoveduje dostojanstvu podžupana. Kakor smo že zadnjič zabeležili, določa občinski volilni red. da državni uradniki ne morejo biti izvoljeni za župana ali podžupana. G. Ambrožič je kot učitelj državni uradnik. Ako bi torei hotel obdržati dostojanstvo  podžunana«  bi se
moral odpovedati državni službi. Ker pa podžupan jlubljanski e dobiva nobene plače in ker g. Ambrožiču tudi stranke, ki so ga izvolile za podžupana, niso mogle dati nobenega nadomestila za prejemke iz njegovega službenega razmerja, se je g. Ambrožič ravnal raje dq pregovoru »Boljše drži ga, kakor lovi ga« ter je resigniral na mesto podžupana. Kot edini mogoč narodno-sodalni kandidat za podžupansko mesto prihaja sedaj v poštev instalater Jaka Bab-nik. Čim bo potrjen novi župan, se skliče seja občinskega sveta, na dnevnem redu katere bo tudi volitev novega podžupana.
— Pozivamo naše rodoljubno občinstvo, da se v Čim največjem številu udeleži današnje slavnostno predstave v proslavo 70 letnice velikega deške/gra pisatelja Alojzija Jiraska, da s tem manifestira za kulturno in tudi politično vzajemnost med Jugosloveni in Ceho-slovaki!
— Tihotapstvo z valutami? V nafii državi je bil promet s tuiim denarVem,
stran. 4.
7iC*.
do 25. "septembra t. 1. toliko kakor svoboden. Velike množine tujih valut eo šle iz zemlje. Iz enega ekstrema smo pa prešli v drugi. Dnfc 25. septembra, je alopil v veljavo novi red, kateri prepoveduje izvažanje tujih valut in postavlja promet pod strogo kontrolo. Ko »o se »acele širiti vesti o bližnji prepovedi, so bili ljudje, kateri eo zbivali valuto v ta namen, da. jih zabarant-ijo iz države, v nemali zadregi. Navzlic volikera riziku so se zatekli k pošiljanju valut iz države v pismih. V Ljubljani, kjer je važna poštna točka za Pismeni promet z Italijo, Ameriko, švi-«o, so službujoči organi naenkrat videli, kako naraščajo breja priporočena pisma za inozemstvo. Dobili so c?»lo odprta pisma, pecati so odpadli, videlo se je, da je vse narejeno na hitro, fcmalu so postni organi videli, da prihajajo pisma v nenavadnih množinah. Opozorili so oblastva. Pošiljatve so bile zvečine iz Zagreba. Po daljnem čakanju je prišlo naročilo potom postnega vodstva, ki je značilno in slovo v Šedru: Zadržana pisma, ki so bila od" dana na posto do 26. septembra, tu«.j gredo dalje za naslovom. Kar jo pa pisem z oddajnim dnem po 26. sepfc bru, jih je vrniti oddajnikom, da postopajo v zmislu novih naredb. Za izvr-gitev tega ukaza v >obr^mi>o noš<? va-hitec se je zelo rano brzojavno pobrigala znana bančna firma v Zagrebu. Osebno so bili v Ljubljani odposlanci bank v Zasrebu. Ko so bili ti interesenti v Ljubljani, eo dejali, da po dosegi! gornjo odrcdl>o v centrali zate v delj. ker so doknzali, dn >niso imeli namena kr.Mti naredbe o devizah in valutah«. Tako so plaši ta povest. Uradniki, ki imajo že vest in src? za dolžnost, ne morejo razumeti višje pameti v tej odredbi, ki je vrnila zagrebškim >m-teresentom« v tujino, po izdani prepovedi adresirane valuto. Bodi temu kakorkoli! Rešpekt pred zakoni se s tem ne utrja.
— Tzplacilo priznanic -t)"^ odbitka. Izplačevanje priznanic do 1000 K se prične še tekom mo?oca oktobra, za vsote nad 1000 K pa se bodo izdal? državne obvoznico s 3% obrestmi in z THrortiznciio do leta 1035. Ko bo objav-i|en'a zamenjava kron na osvobojenem delu Dalmacije, bo ministrstvo izdalo rudi odločitev jrlede tisočkronskih bankovcem s ponarejenimi znamkami.
— Imenovanje. Iz Beograda nam jflvljnjo, da je imenovan g. prof. Fran Voglar za ravnatelja maribo-skega ženskega učiteljišča.
— Sprejem v slnžbo državnih železnic Inšpetornt državnih železnic v laubljani prejme za prometno in ko-mercielno službo državnih železnic pet uradniških in pet poduradnirkih pripravnikov. Sprejemni pogoji in vsa pojasnila se osebno ali pismeno zvedo pri inšpektoratu državnih železnic v Ljubljani, Bleivceisova cT*=ta. (licej), soba št. 21. >
— Novi župan in stojnice na Vodnikovem trgu. Kakor smo poročali, je tržno nadzorstvo odredilo, da se imajo z Vodnikovega trga odstraniti vse stojnice. Lastniki stojnic so proti tej odredbi tržnega nadzorstva apelirali na novo izvoljenega župana dr. Perica, ki je, Kakor nam javljajo, odredbo tržncera nadzorstva slede stojnic enostavno sistiral. AH ima župan, ki še ni prevzel svojih funkcij pravico sistirati naredbe matf-stratnih oblasti?
— Kdo ima besedo v oddelku za socijalno skrbstvo? Iz dolenjskih Toplic nam pišejo: Upravitelj invalidskega doron g. Makso Res je premeščen v Celje, kar je za Toplice hud udarec. G. Fieš je bil namreč duša vsega narodnega dela v Toplicah in okolici. Ustanovil je Sokola, ki se je pod njegovim vodstvom k rosno razvijal. To pa ni bilo všec župniku Erzarju in županu Pečjaku, bivšemu nemškutarju. Ta dva sta napelo vse svoje sile in si dobila zavetnika v uradniku socijalnega skrbstva Lapajnetu in združenemu naporu vseh teh treh ^e ye e spretnimi intrigami posrečilo izposlovati premestitev g. Re.?a. To suho dejstvo sporočamo slovenski javnosti, da bo vedela, da imajo še danes Šustercijnnci v deželi tako moč, da poljubno premaščajo uradnike, ki se jim zde nevarni v njihovem javnem delovanju. Opozarjamo £efa oddelka za socijalno skrbstvo na to ter ga pozivamo, da prepreci te klerikalna nacrte.
— Konzumno društvo, ki uganja ]ttn$rerniAruko politiko, imajo v Kočevju. Imenuje se >Allg. Ein- und Vt>t-kaufsverein Gottscheec, šteje od 773 elanOv 95% Nemcem ter izdaja po Statutih gospodarski list >Der Genoesen-scha !tor<, ki pa v uvodnikih in dopisih ter noticah propagira politično stranko >Bauornbund<, ki je kot znano, del snujoča se JugosL Deutsche Volkspartei, ter napada že skozi mesece Osebno prehladne Nemce in smeši one javno delujoča Slovence, ki so jim
ga Jezika burke, tako da je komisar okrajnega glavarstva razburjen hotel zapustiti lokal, preglednik, elavnozna-nl odpuščeni davčni asistent Robert Ganselmajr pa so j* s svojimi drugi pomenljivo spogledoval in se bolj pomenljivo — smehljal! Im ID društvo in ta list se danes JakaistJTaas v fecno čast i u slavo Jugoslavije t«r nj*aih obiastnij!
— Nase ameriške rojakinje sa oslepele vojuke. »Zveza iucoslo* venskih žena in deklet« v Clevelan* du v Ameriki je poslala »Slovenske* mu Narodu« 50.000 kron za one si* romake, ki so osi sli v vojni. Po slani nam ček .v. ! i i pre* jeli in Izrekamo pjerasnltim v Lir o* valkam v imenu oslepelih nesrečni« kov svojo toplo zahvali). Cek smo poslali oddelku za socijalno skrb« stvo, ki nam ie prejem potrdilo z do : o • z dne 28. sept. 5tev. VI, 153W !
.'-i državljani. Na podlagi od 9. novembra 1920, skle-: 3 med Poljsko in mestom Gd&n-a, jo prevzelo poljsko poslaništvo v Beogradu zaščito gdanakih državljanov, ki e»e» nahajajo na ozemlju naše kraljevine.
— Iz Kočevia je premeščen prof. Fran VVatzel na l. realno ghttnazUo v Ljubljani. Začasno vodstvo kočevske gimnazije je prevzel prof. Anton Burgar.
— Zahteve služkinj. Uradnik n.'.m [ ise: Ta zahtevo pomen jajo zopet novo, znatno poslabšanje materijalnoga in socijalnoga stališča uradnistva. Recimo, srednji uradnik ima mesečno o\M*) kron dohodkov, žena je pred porodom in neobhodno potrebuje služkinjo. Za služkinjo in za stanovanje gro tretjina prejemkov. Kako naj živi z ost dimi L'i)00 K? — Povdarjamo, da ta zahteve služkinj ne odgovarjajo stvarnemu t ložaju: v zadnjem času se niso gvišals cene oblačil, temveč" samb ceno živil in stanovanj; t * zvišanje pa ne zadane služkinje, temveč gospodinjo. Kateri uradnik t a ima 300 do 550 K mesečno na razpolago ca vsakega člana svoje rodbine samo za obleko H zabavo? — Naj se urede obvozu,} starostno zavarovanje za služkinje, pa jim bo več. no-magano kakor s taksnim neupravičenim zvišanjem, ki bo imelo za posledico, da bodo služkinje brez služb. Za to ceno uradnik ne bo mogel imeti služkinje. Razni socijalni odrešeDlki pa naj pomislijo, tla. se socijalna vprašanja ne rešujejo z nepremišljenimi mezdnimi zahtevami.
— Deputacija mariborskih Nemcev. Iz -Maribora poročajo: V ronde-lji?k so se zbrali mariborski Nemci, tuji državljani v slovesno deputacijo, ki če je poklonila novemu županu g. Grčarju. O namenu deputacije se ogib-Ija različno. Kakor ee nam zatrjuje, se je deputacija g. županu zahvalila, da je pri vladi podpiral njihove prošnjo glede odprave czir. olajšanja ?ekves-trov.
— »StoLz au? unscrer Bmst*. V nedeljo se je v Kamnici pri iMari* boru vršila slavnost ondotne požar« ne brambe, ki je seveda šc c-anes v nemških rokah. >NTa to slavje so prišli tudi člani Mariborske požar* ne brambe. Cela veselica se je vr* šila v tipičnem nemškem duhu. Med samo nemškimi pesmimi so se Mas riborčani najbolj odlikovali s pes* mijo: »\Vir tragen stolz auf imsercr Brust das schwarz*rot*o;olbc Band.« Gospodje pri -Mariborski požarni hrambi radi zatrjujejo, da ne po» znajo politike, kadar so v uniformi ali v izvrševanju svojega poklica. Sicer pa so mariborski Slovenci sa» mi krivi, da razmere niso boljše pri vseh požarnih hrambah v maribor* skem okraju. Dana jim je bila /e zdavno prilika, da pristopilo k dru* stvom in vržejo vse ven, kar se no* če kloniti novim razmeram. Toni pri teh društvih treba včasih tudi resnega dela, zato pa n*ši ljudje niso preveč zavzeti.
— Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljublianl se je preselil iz poslopja Kmetijske družbe v poslopje, kjer je bila preje Centralna uprava, to je na Turjaškem trpru št. 6, U. nadstr. Pouk se redno vrsi in učijo se sledeče tehnike: Šivane čipke, belo m Pisano vezenje, toledo. filet in biserna dela.
— Kollzej prodan. Veliko poslopje Koflzej na Gosposvetski cesti je Anton De$rhenp:hi prodal trgovcu z lesom z. Hajnriharju iz škofje Loke. Kupnina znaša tri milijone. DeghenKhi se preseli v Maribor.
— Sp. Ležeče Prt DlvačL Ob velikanski udeležbi naroda sc jc vrsjU tu dne 4. oktobra pojrrcb uzledrrjra in povsod? spoštovancjra posestnika :n j^osti1-ničarja Franca Perhavca. Pokojni je
zdo nevarni itd. Tajnik Bauornbunda l bil vzoren narodnjak, vedrin neomnbljiv je namreč obenem načelnik   konzuma j in zvest pristaS narodne   misli. Slovel
in urednik lista. Kdor ne verjame, naj nogleda n. pr. številko t?£a lista z dne 29. septembra t. 1. Pa pride sv* lopse. F»ne 9. t m. se je vršil občni zbor. član Slovenec je opozoril bboni zbor na to početje načolstva in na posledice po §§ 87. in 88. zadružnega zakona, ki predvidevata kazen in ^razpu?t za take slučaje. Nato vetane kočevski nemški advokat ter brani to početje, češ Koče-var - domačin rabi tako politiko. Ogromno ploskanje je sledilo njegovim besedam in občni zbor je» z ogromno večino .odobril to početja ter OBtenta-tivno zopet izvolil staro bauornbund-pko načelstvo in nadzomiStvo! Ko se je slučajno čital dopis slovenskega denarnega zavoda, ki tega financira, y
1*e kot dober gospodar In kremenit značaj, kakršnih najdemo danes ze redko. Bli je prava stara korerina. dika in ponos našesra kraja. Bodi mu ohranjen blao spomin.
— Smrtna kosa. Umrl je od kapi zadet znani ljubljanski tapetarski mojster Fran Blumauer na žabjaku št. 6; v Zalokarjevi ulici it 6 pa čevljarski mojster in posestnik Miha Zidan. Bodi jima Dlan: spomin!
— Avtomobilna prometna d. d. v Ljubljani, koje vabilo na subskripcijo delnic smo priobčili te dni, jo dobila z Dunaja brzojavno obvestilo, da b.-ulo koncem tega tedna gotovi 3 svtobuai tipa Saurer, katere namerava vpoata-viti na progi Ljubljana - Celje in na
Naročeni sj še 4 avtobusi istega tipa, ki bodo gotovi Š3 to leto in se bodo vpo-tavili v proraet na ostalih projektiranih progah, predvsem tam, kjer bodo interesu j o pokazali svojo zanimanje s številnim podpisovanjem del-rde Ker poteče rok za subsrkipcijo že 15. t a., je nujan podpis 3©ki priporočljiv.
— Poeledtce Vsled iilne suše so se po vsej deželi pojavilo ležks goepodarako poslvjtlice. veliki ]>oU)ki so popolnoma suhi. Reke imajo najnižji nivo. Po Dolenjskem so se poteki posušili. Pred dnevi se je pri Grosupljem posušil potok, v katerem so poginile vse ribe Ljudje so iz potoka kar v košarah nosili rake. Na Krasu je silno pomanjkanje voda. Nekatero vasi na Krasu in v Istri morajo hoditi po 24 ur daleč po vodo. Corkuiško jezero je popolnoma suho in sedaj kopljejo glavno strugo, ker nameravajo na ta načiu osušiti večji del jezera in ravnino kultivirati.
— Mestni popisovalui urad bo v soboto dne 1^. t. m. radi snaženja za seranke zaprt. Izjema velja samo za res nujne in neodložljive zadeve, i
— Velika milijonska tihotapska goljufija. Naš dopisnik z Rakeka nam je sporočil zanimiva odkritja o veliki milijonski tihotapski goljufiji. Gre pred vsem za dobro organizirano, veletiho-tapsko družbo, ki ja preko Rakeka v Italijo tihotapila zdravo in našo valuto. Ta družbu jo bila prava škodljivka našemu državnemu gospodarstvu. V smrdljivo afero tihotapske goljufije je zapletenih več elegantnih in uglednih oseb. V Ljubljani in drugod je bilo aretiranih že več oseb. O detajlih odkrite milijonske tihotapske goljufije za sedaj nočemo poročati, da nas ne bodo mc-radajni faktorji obtoževali kake nekorektnosti.
— »Orel« ubijalec. V Nemški vasi pri Ribnici jo bilo v nM^ljo 9 t. m. žegnanjo. Kakor običajno, jo bilo vfo veselo in živo. "Mladina je plesaJa in prepevala. Kljub temu, da ei> je v cerkvi čital na to iifdeljo Bvangolij o kraljevem obračunu, so fanatizirani ribniški Orli začeli rnims vaščane izzivati. Ribniški >Orelc, trgovski pomočnik Rotar je posebno razsajal in razgrajal. Posestnikov sin Jo/.e C e žarek iz 3R.ikiir.ico je razgrajača svaril in ga pozival na. mir. Rotar pa je hladnokrvno potegnil iz žepa revolver in ustrelil Cesarica v čelo, da se je mrtev zgrudil na tla. >.Tunaški< Orel Rotar je na to pobegnil. Ribniški orožniki pa so ga prijeli in ga odpeljali v zapor?.
— Popravek. V včerajšnji beležki > Lun in mrakc v 13. vrsti od spodaj čitaj zemljinega mesto zemljepisnega in v 2. vrsti od spodaj kakor me-sto kako.
— Popravek, iz Gru*a nam pišejo: V št. 227 od 9. oktobra 1921, stran 4 priob-Čuic nekdo pod naslovom »Smrtna kosa«, di jc v Grnžu pri Dubrovniku v inoriu utonil kapetan s. Franjo Sprah, doma iz mariborske okoUee, Var pa je pomota. Imenovani namreč ni bil kapetan graničar, ampak kaplar graničar.
— Narodni davek je dolžan plačevati vt-ak zaveden Jugoslovan, vsak, ki mu ljubezen do lastnega naroda ni Is puhla fraza. Tudi kdor ni tako srečen, da lahko odštela v naroanv> namene ti60čalcs in sto tako. da, celo tak, ki mn ni mogoč? žrtvovati niti bore kroni ee, vsak lahko plačuje narodni davek. Jugoslovenf.ka Matica sprejme hvaležno vsako le rabljeno znamko in omogoča tako vsakemu najbornejsemu tira.dni.-krmu uslužbenca, da daprinese svojo žrtev na oltar domovine. Torej smatrajmo vse rablfene znamke za last Jugoslovenske Matice in vsak zaveden Jugo-'ovan naj "se smatra upraviteljem te lastnin'e! Znamka sprejema Pokrajinski odbor Jugoslavenske Blati ca v Ljubljani, Pred Škofijo št. 21 in vseka porlružnira na derali.
— Razpts tobačnih trafik. Do dne 25. oktobra so razpisane tobač* nc trafike v tehle kraii^.: Nn Pra* gersk^ni št. 19 in 37 (obe trafiki se združita v eno samo trafiko); v cclj,-skem davčnem okraju: v Novi cer« kvi št. 21 in v Ojstrišlrj vasi št. 42; v F-!čjaku s t. 28: v liornjerndriontf skem okraju: v P^Inii Lendavi št. 239; v davčnem okraju Dolnia Len* dava: v Žitkovcih št. 17. v Konilinh št. 31, 41 in 167 Oe tri trecf^kc ^e zdrn* /\\o v eno samo novo trafiko), v Bo^ojbaJ št. 73 in 134. na C omi i Pis-Tici st. 12 m 26 pa Gfornjl Bistri* r' št. 79 in 89, na Tirrniščti št. 114 in 117 (r-o dve izmed naštetih tra* flk Fe združita v eno samo novo trafiko), \Tct.ančni racl??s o razpisu trafik ie nnobčen v »Uradnem Li* sta št. 123.
— OnomriTo. renjen?» naročnike, katerim je potekla naročnina in smo jim poslali pbloinic*, prosimo, da obnove naro?bo pravočasno. Zamudnikom se list ustavi 2 6. oktobra tega leta.
i č
— Zdravstveno spanje v mestu LioWjani. V dobi od 2. do 8. t. m. je bilo v Ljubljani novorojenib 21, umrlih 25. Od teh domačinov 12, tujcev 18, v savodih 17. Smrtni vrroklt jotika 2, gr\i% 6, zastrti pijenje rane 1, možganska kap 1, srčna hiba S, rak 1, dm^ri naravni vrrOki 10. smrtna poškodba 1. Narnanjen«^ nalezljive bolezni: davica 2, skrlatinka 3 In irriia 14.
P«r!«ffflpaffs fe „Jugo-
sloiieiis&d matlciM!
Hnlfnra.
Repertoir Narodnega gledališča Ljubljani. Drama:
Čstrtek, 13. okt.: Proslava 701etnice eeike^s pisatelja Jiraska: Oče. lzvsa.
Potek, 14. okt: Komedija zmeSnjav. E. Sobots 15. 10. 1921. Ofte. D. Nedelja 16, 10. 1921. Ljubezen. Izven. Opera:
Četrtek, 13, okt.: Vaška šola. Šeherezada A. Petek, J4. okt: Zaprto. Sobota 15. 10. 192L Lvansreljnik. C. Nedelja 16. 10. 1921. ToSCS, Izven.
— Ij gledališke pisarne. Zaradi neaiadne obolelosti dveh članov odpade jutri, v petek, dne 14. t. m >k<;ii dija zmešnjave za red E. Gleilališče ostane ta večer zaprto.
— Glasbena Matioa. Oposarjamo na predprodajo vstopnic zu koncert tntojstrov Balokoviča in Ličarja. Vstopnico se prodajajo v nisi Fi 1 harmonične (rružbe. Vabimo vso glasbo-Ijubecs občinstvo, da v velikem sfc vilu poseti koncert, saj as nudi najidoalnej£i umetniški vzitek. Baloković j«» kot umeuiik velikan, nikar ne aanamarjaj« mo svojih pravili umetnikov, ki žo v inottemstvu uživajo svetjvui sloves in ugled. Naj se moste Ljubljana obvaruje eramote praznoga korneri:', t'-mbolj t.i-krat, kadar nastopi nai domači veliki Ingoaloi enaki mojster.
— OevorJlcv   Narodnega gledališča v
Mariboru. 2e smo blizu druge po'ovice ok-tobra, toda o otvoritvi gledališča v Mariboru ni duha ne Sinka, Pred enim mesecem so veliki lepaki oznanjali, da sc gledali'ce Otvori le ■ 17. septembrom. Iz teh obljub nI bilo nic. Angažlraao o^obje r.'2!va Se zdaj počitnice, ki jih Izrabljajo za študije vlog. Krivda ieii na gledalski krizi, povzročeni po odhodu biviega ravnatelja Nučlča in pa v varnostnih napravah glede rarsvotljave, ki se mora popolnoma prenoviti. Otvoritev se pričakuje še le začetkom prihodnjega meseca.
— lJ-efir.it Narodnrca dfvadla v Pragi. Kakor poroča »Tribuna«, bo znašal deficit Narodnega divadla v Pragj <lo konca leta okoli 10 mili'onDv eaSkoslovaalcih  kron,  kfT  io finančno
ministrstvo ertalo toza-J?vno postavko c>?žolneffa upravnega odbora. Ministrski preusednik dr. Benes je obljubil, da se bo zavzel za to zadevo.
— Rcoraranizarjja učnejra nacrta tflede knfi^covodsi;va na trgovskih šolah, akademijah in abit. tečajih. V sre-d) se jo vršjl na trgovski akademiji snkota za izpremembo učnega načrta gleda knjigovodstva na trgovskih šolah, kateri je predsedoval £. sok, svetnik, delegat ministrstva trg. jn industrije dr. Rudolf Mara. Tozadevni referat jo prevzel Franjo Sic., profesor na trer'ov^ki akaderojii. ki je opisal svoje moderno nazore plode poučevanja, knji-<?ovo(i3tva in zlasti poudarjal, raj s<* po strokovnih trgovskih šolah odpravi obšfrno obravnavanje enostavnega knjigovodstva, ki krati po nepotrebnem ča^. Vpelje naj 6e takoj dopika in naj se tudi pri t?j izpremeni popolnoma učni nsčrt. Proti predlogom referenta so s* postavili s prva zlasti starejši praktiki in šolniki gg. svet. prof. Čebul ar, mnxri?tratni ravnatelj Tndina, prof. P?dkra?šek. Ko pa &o moderni zastopniki trgovine z blagom in bančno trgovino s nozithiijmi argumenti podprli Sičeve nazore, so ti obveljali. Iz prnkljčnega stališča so podpirali novo mCTDjo g. Ivan ,Tola<Mn, zastopnik trgovcev, in g. Otmnr Pohani, zastop-njk banrnc trgovine, iz didaktičnega, metodičnega in pedagoškega stališča pa je podnirnl novo metodo o pouce-vaniu krjiigov^dst\Ta g. vladni svetnik, višji šolski nadzornik L. Poljnnec. Anketi so prisostvovali tudi gg. vladni svet. ravnat. I. Subic, dr. Arnej^, ravnatelj trg. akad. rlr. L. L. Bo^hm in ravnatalf, nadzornik trg. šolstva Josip Gogala, kf se jo debate živo udeleževal. Ker je bmenfena anketa v marsikaterih tačkah f-iko važna, za na^e trgovce, bodo prinesli obzirno in podrobno poročilo na-j strokovni, trgovski in bančni vestniki.
—. MoH Uu:i;kl. Živalske slike za naše malčke. Risal A. Kože H. Irdala tn založila A. H. in O. F. Tiskala Zvezna tiskarna v IJubljani. Cena 32 K. Knjiga je namenjena rašim malčkom, ki Se niso prodrli v skrivnost čitanja. Pozdaj smo VflChtoroa segali po slikanicah tujega izvira: a tu fmamo delo domačega umetmka-llBStratofla, ki Je spretno izbral pestre nrirore iz bitja fn fitla na^fh dvo. in č^-iverono?cev. Koliko zanimivih zgodbic bo lahke mamica pripovedovala svojemi1 radovednemu malčku ob teh ljubkih slikali: zdaj o skrbni m;:cl in razposajenih majicah ali o zaičil pojedini v zelniku, zdaj o dobretnici v hlevu, o kokošli rodbini na dvorišču, zda i o zborovanju gosi na ribniku, o srečnem pastirju med drobnico itd., itd. Tako bo nežni otroSki duši rastlo zanimanje in spoznavanje za bivali fn prirodo, ki mu bo pozneje v življenju često prijetno razvedrilo in uteha. Oprema kniige fe svojemu namenu primerna: na trdni lepenki oživila menjava Iona celostranske slike. Cena zaradi izredno visokih stroškov, ki jih dandanes zahteva izvedba ilustriranih del, ie nizka: zato bodi lična fn trpežna knjiga toplo priporočena vsem, ki ljubijo nc?no mladino!
— Slovenska čiranka za dru*l razred srednjih lol. Sestavil vfšii šolski nadzornik Josip Wester. Cena vez. knjigi 68 K, oziroma 17 dinarjev .
— rizika za vlile razrede srednjih sel. Spisal profesor Jo?ef Reisner. Cena ve?, knjigi H4 K oz!roma 36 dinarjev.
Sokolstuo.
— Otvoritev   Sokol kcc;i   doma V
Sv. Lenarta Slov. gorjee. Eden najbolj agilnih okrajnih Sokolov na Slov. k-ta-jerju je gotovo dokol v Sv. JjBOartu v Slov. gdrioah. Vodi g* v »volem liaiau danes redka prikaseo, idealist
vet* prožet z i sokolsko id<.'j>», za nazodr
no probuien|e v starem avstrijskem noanourakem gnezdo rotfdgatov. i'a mož je odvetnik r. Milan tShori-ek. Ni ga sokolskoga /!• ta blizu m daleč, da bi se ga ne udelež}] Sv. Lenarakl Sukol in Sokolića vrni » !v>tl skrbnim vodstvom s\ojega starjsro, markantne prjkuplji-ve poataVd. Njemu ^e smemo zahvaliti, da smo dobiti v svoja roko krasne zgradbo rauogatov v Sv. Lenartu: p->-leg šolo šo talovadnioo biviaga >Turn-vtreina<. Ta telovadnica so jo zdaj po neumorni in poartvovami zaslugj dr. Gcajška, ii\ njegovih Sok>|ov in S<^-kolii: pr«'""\\I ji ti: • I i vn mi;.* v Sokolski
dom, kakoranega nima kmalu Slov. Btnjer. Soko!*- ki dam U> obeaam tudi kulturno srodi§6s at»kol^k''g.v Zi\lja za ves okraj; op « ml >n z gledalisoam za katatroga ^o 6ok< Uoe [zdelala zastor, ki bo dala! čast sližnim napravam tndi v naftjh vodjih gledališčih. Prenovitev" je tako daleč vspola, da se je slov ana otvoritev žo določila na nedeljo dne 30.
oktobra. Nh to Isrodno ilavjo ? osiitra« li Slov. gorio so vp.blionj rodoljubi tudi iz naie sosednje Kranjske. NstinBtfs|ii 5^>orod priobčimo.
— Iz Soteske pri TepBcafc. V ned-IJo, dne 9 t. m. je napravil(> mlado društvo »Sokol- v Toplicah k nam Izlet združen s telovadbo, ki je krasno uspela. Na v naglici prirejenem telovadišču je naMnpil na'prej pod vodstvom načelnika Pesa RmUd la ženski nara^Iaj, nato pa člani in č'anice z vajami, kitere so ze'o lepo izvajali. Po prostih vaiah je sledila telovadba na dro-^u, bradlil in dmaom telovadnem orodju. To-pllškim Sokolom so se pridružili člani Sokola v Žužemberku, ki 50 is possbt] izvaja1! težke proste vaje, katere so Izzvale med navzočim občinstvom veliko odobravanje. Kljub temu, da za telovadbo ni bflo nikake agitacije, je bila udeležba za nase razmere ogromna in veselie nad kratnlnd vaiami zelo veliko. Preprosti vasčani so z velikim zadovoljstvom zatrjevali, da UVo krasnega uspeha niso pričakovali, ker so mf^li.l, da bojo Sokolt tako slabo telovadili, kakor so preteklo nedeljo novomeški Orli na farovški detelji. Vzoren soknlskl red, natančno Izvršene vaje, zlasti pa vaje na orodju, katerih tu še nismo videli, je vse tako navdušilo, da smo radi pritrd'11 pod-starosti Dragotinu Gregorcu, ki nas Je po telovadbi v daljšem, lepo zasnovanem govoru pozval, da rudi mi ustanovimo taKo društvo. Sedaj smo videli na svoje oči, da je vsa tista protisokolska agitacija, ki Izhaja od g. Volca In njeo:ovee:a vina, prazna. Mi smo videli, da Sokol našo mladino izvrstno vzgaja in radi mu bomo poverili naše fante In dekleta. Sokolom Iz Toplic in Žužemberka se pa za obisk lepo zahvaljujemo in jim kličemo >Na skorajšnjo svidenjel«
' EruStusirs uestl.
— Narodni žrnski Savez ima svojo odborovo prenrrno sejo dne 20., 21. in 22. t. m. v Splitu. Na dnevnem redu Je predvsem pravni položaj iona v Jugoslaviji. Kongre/3 je odložen na spomlad.
Organistl Jn glasbeniki
za katerih gmotni položaj se do danes ni nihče zmenil, smo se vsled velike socialne bede začeli stanovsko organizirati ter prosimo, naj nam v tem težkem delu nobena politična stranka ne bo protivna.
Prosimo našo fuerosfovensko vlado, centra'no in pokraiinsko. nai trvafuja in izpolni naše želje, katere bomo skupno pri prvem velikem zborovanju dne 25. oktobra t. 1. v Celju, v obliki resolucije predložili.
Naša nova organizacija bo obsegala vso Slovenijo s Prekmurjem In Mežiško dobno. Iz vseh teh pokrajin poživljamo vse organiste in glasbenike po poklicu, da se brez vsakih zaprek, vsak posamezen, udeleži tega velikega zborovanja v Celju, na katerem se bomo spoznali in ker se bo v slogi začela neomahljiva borba za naš obstoj.
Prosimo vse jugoslovensko časopisje, nai podpira naše težnje, naj posebno sedai javi naše prvo zborovanje, ki se vrsi dne 25. oktobra t. 1. ob pol 9. popoldne v dvorani pri »Belem volku« v Celju. Pripravljalni odbbor«
— Gospodinje! Pridite zanesljivo vse v soboto ob štirih pnpnlrfne v ve'i-kn dvorano ^Mcstneza doma« na sestanek. Rtnttovor o sedanji drazinii in o ukrepih proti drazinU. — Soc. roso. in kulturno žensko društvo v LJubljani.
— Gasilno d"u5tvo v ?t. Vidu nad LJubljano je v nedeljo 0. t m. s loaoleva nj'cm sosedn:,i gasilnih društev (Tacen. Pfr-niče, Stannc.^.kV, Gameline, Vižmarjc, Medno Oandlo, Dravlje in Podutik) priredilo veliko vajo z motorno brlzga'no. Le-ta je bila postavljena na Hrod;; pri Savi in je na električni pogon dajala po ceveh na daljavo 1200 m vodo v Vidmarje in ondl polnila dve ročni brfz^alni. Vaja je Mla relo zanimiva In prepotrebna, ker so v sedanji su*i vse vasi brez vode. Navzoč Je bil tudi g. Fr, Samsa iz Zagreba, lastnik tvrdke za zasilna orodja, ki je opozarjal na tehni.me vrline in tudi napake pri gas. orodju. 2al. da teh napak ni mogoče odpraviti, ker ni prepotrebnih materijalnih sredstev. O vladi pa doslej Is nI bilo slišati, da bi le eno gasilno društvo in le z enim samim groSem podprla. Za vse je denar, le za najpotrebnejše ga Je vedno najmanj, oziroma — nič!
— Šoferji! Napovedan acntsnafc za poboto jo preložen na petsk 14 t. m. v gostilni Lovšin, Gradijo© Zvečer
j
231. štev.
»SLOVENSKI NAROD-, dne 14. oktobra i92l.
5. stran. -—«
Gospodarske uesff.
BORZE:
— Curih, 12 .oktobra. Zagreb 2.199, Du-
/iaj 0.2749, Budimpešta 0.849, Berlin 4.099, Praga 5.999, Milan 21.399, Pariz 39.549, Lon-don 2®.9b9, Ne\v York 5.4499.
— Trst, 12. oktobra. Zagreb 10.10, Curih 469.—, New York 25.45.
— Praga, 12. oktobra. Zagreb 36.125, Dunaj 3.175, Budimpešta 13.625, Berlin 73.25, Curih 10.75.
— Pariz, 12. oktobra. Berlin 11.—, Curih 253.25, Milan 54.25.
— Dunaj, 12. oktobra. Pariz 220.—, Curih 5o0.~, London 11.500.—, Berlin 2.300, Zagreb 1.170.—, Praga 3250.—, Milan 1IS.—, Ne\v York 2975—, Budimpešta *50.—, Varšava 55.—.
— Borlin, 12. oktobra. Zagreb 50.75. Dunaj 6.90, Budimpešta 19.50, Praga 141.—, Curih 24.40.
—g Obveznice   vojnih in predvojaih
posojil. Prejeli smo: V »Slovenskem Narodu« št. 229 z dne 12. oktobra 1921 je na strani 4 med dnevimi novicami pod nad-pisom »Nejasna poročila« objavljen dopis odličnega delavca na narodnogospodarskem polju, ki vsebuje kritiko objave glede povračila obveznic vojnih in predvojnih posojil naših državljanov. Ta kritika sloni na netočnem pojmovanju tozadevne notice, ki ■o je dostavila finančna delegacija po ljubljanskem dopisnem uradu vsem dnevnikom. Vtej notici se izrecno poudarja, da gre le za povračilo obveznic navedenih posodi, Ri so deponirane pri avstroogrski banki na Dunaju ali v Budimpešti.
—g Avstrijskim državljanom. Zastopstvo avstriiske republike v Ljubljani poroča: Avstrijsko zvezno finančno ministrstvo je z razglasom dne 20. sept t. 1. Št. 80.186 opozorilo, da poteče na podlagi § 9 naredbe zveznega finančnega ministrstva od 7. aprila t. L, razglašene 15. aprila t 1. dne 15. oktobra t. L rok, v katerem morajo vsi Avstrijci, ki imajo na podlagi zakona o prevzetju vojnih posojil od 22. julija 1920 pravico zahtevati, da se prevzamejo njihovi titri avstrijskih vojnih posojil med dolgove avstrijske republike, v!o?iti svoje tozadevne prošnje in da re bodo prošnje po preteku tega roka br?z preiskave zavrnile. Ona vojna posojila, za katera niso bile prošnje pravočasno vložene, se bodo izročila le tedaj, ako bodo imela na >plasču<, na obrestnih in obnovitvenih izkaznicah opazko, da niso bila prevzeta od avstrijske republike. Te prošnje se bodo smatrale kot pravočasno vložene, ako dospejo najkasneje 15. oktobra t. 1. pri pristojni davčni oblasti (§ 70 omenjene naredbe), oziroma ako so bile ta dan oddana na pošti kot priporočena pisma. £o kontrolirana vojna posojila in oni titri avstrijskih vojnih posojil za katera bo imejitelji že vložili prošnjo za prevzeti e, so izvzeta od posledic zakasnitve. Za one titra avstrijskih voj-rih posojil, ki so last pripadnikov ali držav, ki niso dobila nobenega ozemlja bivše avstro-ogrske monarhije, ne velja omenjana naredba, ampak bo to vprašanje uredila avstrijska repnblika e posebnim zakonom, ki se že priprav-
— g Vprašanje tržaškega vzorč; nega sejma. V Trstu se je vršila pod predsedstvom komendatorja Mosconija zanimiva konferenca c prireditvi vzorčnega sejma. Govo* rilo se ie o absolutni potrebi se ima c ozirorn na politični noložai Trsta v svrho izenačenja aktivnosti novih držav na bivšem avstro^ošrskern ozemlju. Agonija, na kateri trp: Prst, se mora ozdraviti z energične
VO '
i r
lacanov, ne pa z večnim pričakovanjem vladne pomoči. Trsi mora paralizirati tujo konkurence z reklamo, to je s prireditvijo vzorčnega ceima. Dr. Mann je voril o strašnem trgovskem zastoju Prsta, ki ga more rešiti le institnei* j a vzorčnega sejma. Tako so tar^ D ali vsi po vrsti Kakor pravi halu jansko poročilo, so za prireditev rejma tudi vsi jugoslovenski po= slanci. Prihodnje konference se bo-c'o udeležili vsi gospodarski krogi v Julijsk" Berečiji.
—g Cene za premog Iz drž. rtidn&a Velenje. Pokrajinska uprava za Slovenijo e nanovo določila prodajne cene premogu z državnega premogovnika Velenje ter )ri tem znatno znižala dosedanje cene; jove cene veljajo od 1. .oktobra t 1. .Tmdno določene cene so: za lignit: K 32. V 31, K 30, K 24; za kosovec: K 30, K 29, K 2>. K 22; za drobni premog: K 25, K 24,
K 23, K 17; za zdrob: K 23. K 22, K 21, K 15 za 100 kg loko postaja Velenje. Za vsako vrsto premoga so določene 4 cene; prva cena velja za velenjski okoliš, druga za celjski okoliš, tretja za mariborski okoliš. 2a vso Kranjsko in za Hrvatsko do Zagreba; četrta za vse še oddaljenejše kraje, Diierenciranje cen za premog, namenjen v oddaljene kraje, se je uvedlo vsled visokih prevoznih stroškov, ki so onemogočevali transprot v oddaljenejše kraje; sedaj se višji transporti stroški izravnalo z nižjo ceno. V cenah so vštete tudi vse pristojbine. S tem se je velenjski premog tako pocenil, da je vsakomur mogoče preskrbeti se s cenenim kurivom za bodočo zimo; tudi industriji le zagotovljeno ceneno gorivo.
— g Protest sarajevskih gospo: darskih krogov proti trasi Jadrana ske železnice mimo Sarajeva. Sa* rajevski gospodarski krogi so skle* nili, da prično veliko protestno ak; cijo proti omalovaževanju Saraje* va, ki bi izgubil vso važnost, ako bi šla nova jadranska proga po dolini Drine in Tare v Kotor. Ta proga bi šla skozi zapuščene kraje, ki bi po? trebovali najmanj sto let za raz* voj in napredek, dočim bi Sarajevo izgubilo svojo gospodarsko važnost
za celokupno državo.
—g Likvidacija kurzne diference* na kompenzacijsko pogodbo z Avstrijo.
Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom v Beogradu poroča Zvezi trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo, da je treba v svrho likvidacije akreditjvnih Ostankov priložiti prošnjam dvodinarski kolek in potrdilo o plačanem davku za leto 1920 in prvo polovico 1921. Prošnje je treba nasloviti na Centralno upravo v Beogradu. Kronska ul. 14. Rok za vlaganje prošenj pot?če 3 0 d n j po dnevu objave poziva, to je IG. oktobra 1921. Po pregledu prošenj se bodo iz-dalj plačilni nalogi za Slovenijo potom prehodno Gospodarskega urada v Ljubljani.
—g Izvoz ovac in sprrejem konj iz Nemčije. Dne 10. t. m. se je vršila seja gospodarsko - finančnega komiteja, na kateri se je razpravljalo o predlogu ministrstva za kmetijstvo jn vode, o izvozu ovc. o sprejemu konj iz Nemčije, o sprejemu živine iz Bolgarire po neii-illvski mirovni pogodbj, kakor tnidi o predlogu ministrstva za promet gl^de oprostitve pomorskih in brodarskih podjetji od plačila vojaških taks.
—g Zavarovanje zoper točo. V ministrstvu z>» kmetjjstvo je izdelan načrt zakona o zavarovanju rosetve pred točo. Ta zakonski načrt bo predložen ministrskemu svetu v odobritev in se bo pozneje predložil kmetijskemu svetu jn narodni skupščini. Zakonskj nred-log obsega načrt sistematičnega zbiranja denarja za povračilo škode, jn sic^r potom plačevanja davka, kakor tudi s sistematjenim ocenjevanjem škode po pomožni komisij}.
—g Prodaja pločevinastih š'catliie. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da pr)da okolj 25.000 pločevinastih škatljic od konzerv in prenečenro. Od teh škatljic se jih nahaja okoli 10.000 v intandantskem skladišču v Ljubljani, okoli 15000 pa v intendantskem skladišču v Mariboru. Na celo v posameznem skladišču so na-hajafočo količino glaseče se pismena ali ustmene ponudbe se sprefemajo 18. oktobra t. 1. dopoldne v Intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani, dne 21. oktobra t. 1. dopoldne v pisarni vojnega okrožja v Mariboru, Poeoie je moč vpo^ledatf pri diviziiskj mtend&n-turi v Ljubljani nI j pri komandi vojnega okrožja v Mariboru.
— g Dobava 60 vagonov J'ruš; ne pšenične mok-*. Komanda Drav, ske divizi-'ske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbor* niči v Liubliani, da sc vrši 20. ok* tobra t. L ob 11. uri dopoldne pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani druga pismena ofertalna licitacija glede 600.000 ke* krušne pšenične moke (80 odst.) Pogoje za to dobavo je rroč vpo°;!e; dati pri Komandi Dravske divizija ske oblasti v Ljubljani.
— g Za sanacijo poljske vnlu-te. Tz Varšave j?v!iaio, da -*c odšel v Pariz poslanec Sadziezcvvski, ki bc v imenu finančnega min:sfra 57:i-; šal dobiti pomoč inozemskega ka* pitala zn *anaci^o r»r>mVe mr-ke.
POVRATEK KRALJA IN PA« ŠICA.
— Beograd, 13. oktobra. (Izv.) Kakor javlja »Pravda«, iz Pariza zatrjujejo Pašiću blizu stoječi kro* gi, da se Nj. Vel. kralj Aleksander in ministrski predsednik g. Nikola Pasić povrneta še pred sklicanjem narodne skupščine v Beograd. Da se kralj v kratkem povrne v Beo* grad, je verjetno, ker je 11. t. m. odpotoval dvorni maršal Damjano* vic v Pariz.
ZLOBNO IZMIŠLJENE VESTI O KRALJEVI ABDIKACIJI.
— Pariz, 13. oktobra. (Izvirno} »Chicago Tribune« je prinesla včeraj vest, da se je kralj Aleksander po dalj šili razgovorih z ministra skim predsednikom Pašieem od po. vedal prestolu v korist kraljeviču Gjorgju. Ta vest je zlobna in po? polnoma izmišljena.
SESTANEK PAČIĆA   Z DELLA TORRETTO.    — VPRAŠANJE REKE.
— Pariz, 13. oktobra. (Izvirno') V tukajšnjih diplomatskih krogih smatrajo, da je g. Nikola PaŠić svoje bivanje v Parizu uporabil iz važnih razlogov tudi za to, da se je sporazumel z italijanskim zunanjim ministrom Della Torrctto za skup* ni sestanek. Sestanek se vrši v Ri* mu, kamor bo pozvan tudi preds sednik reške vlade Zanella. Kon= ferenca ima namen, ustvariti aran« žma v reškem vprašanju.
FINANČNI MINISTER ODPO* TUJE V LONDON.
— Beograd, 13. oktobra. (Iz* virno) Finančni minister dr. Kumas nudi je včeraj ministrskemu svetu naznanil, da od 15. oktobra odpo* tuje v London v svrho pogajanj za najetje večjega zunanjega posojila
NARODNA SKUPŠČINA.
— Beograd, 13. oktobra. (Izv.)1 Ministrski svet je na včerajšnji svoji seji razpravljal o sklicanju narodne skupščine. Odrejeno je. da se narodna skupščina skliče za 20 t. m., kakor je to že določeno v ustavi. Z ozirom na to je vlada takoi brzoiavno pozvala ministrskega predsednika g. P a š i ć a na no-vratek. Na današnji dopoldanski seji se definitivno odloči sklicanje skupščine. Tei seli bo prisostvoval tudi predsednik skupščine dr. Ivan Ribar.
DRŽAVNI DOHODKI.
— Beograd, 13. oktobra. (Izvir:
no) Sedemmesečni proračun dva; najstin je izkazoval dohodkov na na trošarini 89,860.729 dinarjev, to* da že v prvih 4 mescih je bilo na trošarini vplačanih 113,436.730 db narjev. Dohodki na taksah in pri= stoibinah so bili budgetirani za 4 mesce z zneskom 33.803.058, placa* r.ih pa ie bilo 6-1557.343 dinariev. Državni dohodki nam torej izkazu> iejo znaten narastek.
ITALIJA NASPROTUJE NAŠIM ZAHTEVAM V ALBANIJI. FRANCIJA JIH PODPIRA.
— Beograd, 13. oktobra. (Izv.) Na včerajšnjem ministrskem svetu je minister g. Marko Trifkovič podal najnovejše poročilo ministrskega predsednika g. Nikole Pašiča z dne 11. in 12. t. m. Pašić poroča, da je skupno s kraljem vodil razgovore z g. C a m bonom, predsednikom poslaniške konference in B r i a n d o m O albanskem vprašanim Konferenca se je tikala vprašanja albanskih mej iz leta 1913. To vprašanje vo Pašičevem poročilu še ni rešeno in se interesi Francije krijejo z našimi. Albanci skušajo podaljšati mejo proti Debru in Prizrenu. Iz strategi čnih ozirov zahteva naša država korekturo teh mej. Tei zahtevi pa Italija kategorično nasprotuje. Vlada ie brez dvoma prepričana, da bo Francija naše zahteve podpirala, posebno ker je ministrski predsednik Briand naš velik prijatelj. Briand je bil stvaritelj solunske fronte.
GRADNJA JADRANSKE 2E* LEZNICE.
— Beograd, 13. oktobra. (Izv.) »Demokratiia« javlja* »Ker je na* črt o gradnji jadranske železnice v ministrskem svetu proučen, izgo* tavlja ministrstvo saobraćaja vse poslednje predpriprave za gradi« rev. Gradnja te železnice se prične v teku 6 mescev.
KONFERENCA V PORTOROSE?
— Rim. 12. oktobra. Naznanja so, da prienr) konferenca v Port>rose. ki jo bila. že tolikrat napovednna pa odložena, svojo delo dne 17. t. m.
RAZDELITEV GORNJE ŠLE* ZIJE.
— Pariz, 12. oktobra. (Izvirno) »Temps« priobčuje naslednjo raz* delitev gornješlczijskega plebiscit; nega ozemlja: Poljski pripade večji del okrožja Ples in Rvbnik, dalje Katovice, mesto in okolic?*, del okrožja Tamovice in Lublinca. Konigshutte in Leutland. Nemčiji pripadejo mali del? Rvbnika in Plesa, okrožje Gleiwitz in Hindens burg, mesto Bitom, ostanki okrožja Tamovice, Strevice, Logava in Ratibor.
KOMUNIKE! NEMŠKIH POSLANCEV JTČNE TIROLSKE.
— Trideni. 12. oktobra. Nemški poslanci in nemško ljudstvo se ne udeležuje svečanosti povodom prihoda kraljevske dvojice na Tirolsko. Nemški poslanci so to?tvamo objavili komunike, ki pravi, da je neudeležba utemeljena, ker italijanska vlada sploh noče poslušati zastopnikov Gor. Adiž^>, ker italijansko časopisja neprestano sovražno napada to pokrajino, ker vlada ne da nilrakecra jamstva za vzdrževanje nemške narodnosti in zgodovinskih nemških pravic. k?r se italiianizi-ra Gor. Adiža in sili nemško deco v italijanske .sole, ker je vlada raztegnila na nemške državljane naborni zakon in ker zatira r.emško časopisje. Posebej pa še naglasa komunike, da ni bilo mo-£0Č3 v okvir slnvnosti spraviti direk-tno-ra pog^ov^va nemških zastopnikov s krni jem. Zato se ne udel?žo nikake snreiemne slovesnosti.
Upravi nn^trn lisf-^ so 'oddali za:
»Podporno društvo ]Hg09iOV. akademikov^-: Kamniški akademiki dani-jejo B36 kron.
»Jasr^'l^van^ko Matico«: Telovadno društvo Sokol v Medvodah na svojem ^Koroškem večeru* zbirko 5^2 K v spomin nesrečnega plebiscita.
P~nžl>o sv. Cirila in Metoda: Rodbina Ravnikar - Bežek 100 K mesto cvetja na prerano comilo "rajnega nečaka, Oziroma bratranca Josipa Be-žeka. — Srčna hvala!
— »Družbi sv. Cirila in Metoda«
je izročih ga, Amndiia JVbsdičeva, trgovka v LJubljani znesek K TOOO v počaščen ie dneva smrti svoiesra nokoine-fta ^oprojra. Iskrena hvala! Vrlo rodo-linbkinio in narodno zavedno trgovko priporočamo v posnemanje!
Jugros'ov. Matico«: Nožna družba 100 K radi nepravilnega prevažanja cvetlic. — Srčna hvala!
— Družbi sv. CM. je mkaznla gdč. učiteljica Marija Ažmanova   v Liliii
za kamen 200 K mesto cvetja milemu prijatelju dr. Alfredu Jen>omi. — V crostilni Dolinšek je bil nabran ob priliki pogreba ponesrečenega r-. Stanki Skarabot, žel. uradnika v Trbovljah, znesek 132 K 20 v za CMD. Iskreni hvala.
priredi v nedeljo, dne 16. oktobra
o m\\M svoje 25 letnice
v veliki dvorani hotela „UNION"
ZABAVIM VEČER
Na snoredu so pevske točke in komični prizori članov opere in drame,  koncertne  točke godbe J Dravske divizije, srečolov in plcs'^
Vstopnina" 5 D^f^Zaletek ob 7. ■
* Hci ruskega carja, velika knegi n]a Ana lazijovna živa? V Parizu ie izšla interesant knjjga pod naslovno) >Preživelac. Knjigo ^e napisala ed;o» še živa članica bivše rusko carsko rodbine, carjev;! Lcj. veljka knegiuja Ana. 3tazijo\ma, ki pripoveduje« da jo w> morišču Bimulirala siuri, nakar jo 3^ iickj delavec težko ranjeno odnesel v svojo Liso. Doma ji ,e ozdravil rano in ]0 potem spremil skozi Sibirijo «Io \ la-divostoka, *"-oz Japonsko v Zedinjssis države. SlužI"5ni boljseviakj dokumc:i:L pričajo, da so je truplo eno žrtve po umom carsko rodbine l ez al da iz£,J-* bilo. Tako bi mogla pisateljica te knjigo rea biti najmlajša carjei a iičj.
* Iz življenja bfvsega cesarja Vi* ljema. V Beroljuu jo iz.Ua kn[iga e* sar v prcj^nanstNTK, ki j<» je B\ isaia na* ka ženska^ Viljč^m zi\'\ v Doornu zelo
udobno. Iz Nemčije je dobil dragoceno pohiStvn. Dnevno opravlja svoje verske dolžnosti, ob nedeljah pridigajo« bere dnevno o€em časopisov, predvsem
>Kreutzzeitun£so sprehaja i-i vo;i v avtomobilu. Najboljšo Opravilo mi [O sekanje in laganje drv. Med um delom kadi cigarete jn pije dobro vino. V po« litičnem oziru ni spremenil svojih nazorov. Ako sl{'-i ime Hardenove >Zu-kunite, so strese in zavpije: >Pfui!< Posebno sovraži prostOzidarle. \ iljria nikakor no more jn noče razumeti, zakaj pa jo nemški narod v nov« ml ; i 191S pre_nial v tujino, ki vedno trdi. da je deloval vse življenje za blagor Nemčije in da morfc Opravičiti nesrečno vojno pred ljudstvom. Vedno sanja o bolj« hi bodočnosti, toda nikdar no izda nobeno svoje namere. O bodočnosti Iloh-enzollernov pa sploh molčj. Vjl] sprejema pogosto obiske svojega brata Henrika in Hlndenbnrga ter jo zelo ojrorčen, ker ne obišče noben nek« donjih njegovih zvest j h dostojanstvenikov«
* O bivšem nemškem prestolonasledniku pise >Ne\v Vork World«, da mora živeti vsled slabih finančnih razmer v Wjeringonu, čeprav bi hotel živeti kje drusrod. Vsled pomanjkanja denarja tudj ne moro živeti skupno s Evojo ženo in otroki, ki tra obiskujejo le enkrat na leto. Sicer pa jo še votlno ves'el in živahen ter sanja o motnosti da ga ho Nemčija poklicala na prestbL
* Jan Kubelik v življrnskl nevar-nostj. >P^ily Ne>W8€ poročajo, da je bil na parnikn >Breydel<, ki ie zadel v norveškj pamik >Salina<1 ki eo jo potopil, tudj violinski virtuoz Jan Kubelik. >Breydel< se jo moral vsiod, poškodb ^Tniti v Dover
* Kdo sme Javno potjubovart? V Ameriki so jo zgodilo, da so jo mini par, poročen žo dve leti, favno polju-boval pri kopanju. Prjsotni oro/njkl SO opozorili oba na dostojnost, toda brez uspeha. Ko sta s"o okopala in hotela oditi, so ni peljali orožnik] prer! sodnika, ki jima je začel pridijevati o javni dostojnosti. Zagovor obtožencev, da sta mož in žona, je bila pri sodbi otežknjooa okoliščina, ker jo sodnik izjavil, da so smejo javno poljubovati samo neoženjeni. Oženjeni imajo doma dovolj časa za poljubovanje.
* lr\(^e >T*sto žensk. Prt nas je dvoje vrsro žensk. Prve so tiste, v katere vsak zija, ko jih vzamete na sprehod, dru jo so pa one. zaradi katerih vsak zija v vas, če se sprohajato ž njimi.
— Najden liste.k. Mestni stražnik j. Arzenšek jo na-šel včeraj listek o popravilu nekega predmeta, ki je i il ir.ročen zlatarju Alojziju Fuehsu. Listek so dobi pri stražniku v Tivolskem parku.
Glavni urednik: I^asto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Ivan Pcdržaj.
Izjava.
Zahvaljujem št* javno banci Beogradske zadrug".?, koja mi je kulantno precenila moju štetu <Vl požara, te mt isplatila, štetu od K 36.0001—
Prenoručam svakom prosp-»daru, ovaj naš potpuno domaći zavod osiguranja, ali ujedno upućujem gospodar^ neka se osicruraju prema današnjoj vrednosti imanja.
TJ Ot>ku kraj Osrulina., 10. sept. 1921.
Josip Ponovio* v. r.
vzi m §^
poš cn, zanesljiv, haferi ima veselje do trgovine, z boljšo izobrazbo, se spre j-K8 tskes v trgovini mešanega b'aga
oinik,	
'■-"Ti ~	
	
valeč, zmožen tudi risarni4kega dela, m! deniČ, samostojen, iz poštene slov. družine, govori slovensko italijansko in i     !<o lepe pisave. Naslov pri uprnv.
Slovenskei a Naroda. 7321
iibi.
f= dobavi do 31. maja 1922. Ponudbe z nav dbo cene do konca tega meseci ia „Zanesjj va dobava" poštno ležeče
Domžale, Gorenjsko. 735
' **»:T» {T*)
-4^
'roda sos
dobro ohranjena, na pol pokrita, lahka '."cč-rcci z oljnatimi osmi, elegantne, m .lo rabljene dvosedežne sani in priprava za termalna kopal (Thenn?!-Krenz-Bad). — Natančnejše pri dr. ČE-ŠARKU v Mokronogu. 7323
-UH'm
le naprs£al pri
!v. Starinu. wm. Glifiie 30.
popolnoma nov se ceno proda. Tomšič, Sn- Šiška 6S. 7336
godali, loke pihala in pogreb Ščine. Strune na drobno  in de-■ .1 belo. Spec:ja!i-
am E J Ute: Rolianre, B;ack Ends, Elite itd. Popravila i/, prve roke, strokovno in ceno. A. ftinuič, UnbUansL  Šelenbnrncva nI. 6.
PSČ P0aEiy^!!M*:
izurjenih železninarjev srsrejnie
Franc Stupica,
V Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1.
Javna dražba
porabnega lesa in desk, — se vrši v nedeljo 16. okt. ob 9 uri dop. na dvorišču Ponpjatzove šupe (Meksika) Ahacljeva c. 7332
Knjigovodja
ali spreten kontorist, samostona moč, z večletno prakso in dobrimi spričevali,
zmo.'en amerik. knjigovodstva in bilance ter siov.-hrvaSk »a in nerršk .^a dopisovanja, sasijr?-^-; nroti dobri plači takoj ali poineje. Pls c e ponudbe je nasioviti( F. ČUDE , Ljub)j i.ia, Fje^er-aova ulica 1. 73o4
Že ni t na ponudba!
Gospedična, mlada. simDatična, izobražena, bi se rada radi rodbinskih razmer latos roročila. Najraje s trgovcem aH veleposestnikom. Ponudbe s sliko poslati ped »Trgovina 416 7319« na upravni ;tvo Slov. Naroda. 7319
dolgoletne modne trgovine, brez lokala, se proda takoj. Naslov pove uprava SI. Naroda. 7318
radnik
izvežbanega saldokontista in
o t n i &
s^re?nj© za takojfinv nastop
Del pivovarna u b im
7313
Jillc
piodajalka manufakturne stroke, starejša, dobra samostojna moč pod dobrimi po-poii v novo trgovino. Ponudbe pod .Samostojna 7345" na upravo Slov. Naroda. 7345
v
Zeniina ponudba.
Gospodična srednje starosti, dobro izurjena v gospodinjstvu, želi znanja v svrho ženitve, najrajše s kakim starejšim gospodom ah pa vdovcem. Ponudbe naj sc pošiljajo na upr. lista pod »Pridna go>podinja 73 8 7358
Pozor.     pck.-HJi!     ,,DiamaUrt tvornice
Hanser & Sobotka, Dunaj -Sfadlau v predpiodaini kakovosti se dobi zoret >ri glavne n zastopstva za Jiigos'avlo Z.l: ,;rd Ca^anec, Zagreb. Skladišče Suossmavcfova ulica 10. 7269
Dekle
za vse, nad 20 let staro, ae lito v slovensko družino na Hrvaško. Ponudb;
na Franjo Jakil, Karlovce, Hrv. 7323 ———_— m
Jprslme se tofioj ufenec
za klobučarsko obrt v učenje.
Franc Adamlfe,
klobučarski mojster v Trboljah - Lok« 345, Štajersko. 732C
Hiša na prodaj
v Mostah št- 3, obstoječa iz dveh stanovanj, dveh lepili kleti, hleva in dveh drugih obsežnih prostorov, Pri hiši si nahaja vrt, travnik in njiva. Pojasnila
se dobe istotam. 7321
Predalnika
zanesljiva, samostojna, bolj priletna išče službe in gre najraje na deželo. Po» nudbe pod .Zanesljiva 7333" po5tnq leieče Ljubljana. ^
6 stran
,SLOVCNSKi NAf*tJD\ dne 14. oktobra 1921.
ftev. 231
Soba
semebtovana, s posebnim vhodom, se Isco ia takoj* Ponudbe pod »Strok, uradnik 7351* na upravništvo Slovenskega Naroda. _7351
Stenojroflnjii
popolnoma vešča slovenske In nemške stenografije, se soreime takoj. Začetnice niso izključene. Ponudbe pod .Ste-nografiaja 896—7350" poštno ležeče Izubijana. 7350
Ifte se spretna Magajiaru
za tukajšnjo detajlno trgovino. Pismene ponudbe pod Šifro »blagajničarka/7330 na upr. Slov. Nar. 7330
I Kron nagrade
dobi oni, kdor preskrbi solidnemu gospodu v mestu sobo. Če le mogoče z električno razsvetljavo. Ponudbe pod .Inženjer 7339* na upravo SL Nar. 7339
Sprejme se
oskrbnik
S trgovsko naobrazbo srednje starosti Naslov pove An. zavod Drago Be-Mljak & drug, Ljubljana, Sodna u I.
štev. 5. 733S
Sprejmem
mlade inteligentne delavce, katere bi izučil v papirni stroki. Kartonažna tov. I. Bona«. Čopova cesta 16. 7327
Ceno se proda
nov kostum, boa, klobuk in površna jopica. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7344
Soarilo.
Jaz nisem plačnica za svojega moža Antona Žgajnarja, ki dela razne dolgove.
Antonija tgainar, mesarica.
Sobo išče
za takoj v sredini mesta bančni uradnik, samec, po možnosti a hrano. Ponudbe pod .Vesna 7348" na upravo SI. Naroda. 7348
Trs. pomočnik
^ dobrimi referencami, dober manufaktu-rist in železninar
se takoj sprejme
v trgovino z mešanim blagom pri J os. Kotiričn v Sv. Križu pri Kostanjevici. Istotam se sprejme tudi vajenec, ki je dovršil vsaj 5 razredov ljud. šole. 7349
VI
ivtacino:
žajc?, srne, jelene, fazane, jerebice, divje race kupuje vsako množino po najvišjih cenah E. Vajda, izvoz perutnine in div-sčinec Čakovec, Medjimurje Tel. ln-crurb. 59. 7102
j--
Ženit na ponudba!
Boljše situirana dama (vdova), srednje starosti, mirna in dobra, koji bi bil glavni smoter sreča družine, želi znanja s primernim, značajnim gospodom svrho že-nitbe. Ponudbe pod .Obnovitev sreče 7342« na upravo Slov. Naroda. 7342
Pozor gostilničarji!
Prodam dobro ohranjen krasen avtomat, godba na lok. Ogleda se v gostilni št. 37 v Trebnjem, Dolenjsko. Cena po dogovoru. 7340
FotografiCnl aparat
6X9 na filme, z vsemi potrebščinami, ceno na prodaj. Na ogled pri »Atoma Company 'd. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. 7359
Prijazno staranje
obstoječe iz 1 sobe in kuhime, z električno razsvetljavo v predmestju se zamenja s stanovanjem z dvema sobama in huhmjo v mestu. Dopise pod št ,R. 16—7335 na upravo SI. Naroda 7335
1
3
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest da je naš dobri oče, stari oče, stric in svak, gospod
Miha
s?
čevljarski mojster in posestnik
v sredo, dne 12. oktobra ob 20. uri izdihnil svojo blago duSo.
Pogreb nepozabnega ranjkega se vrzi danes ob 4. popoldne iz hiše žalosti Zalokarjeva ul. o, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni   cerkvi Sv.
Petra.
Zainfoči osiaii.
Marila Btamauerjeva naznanja potrta globoke žalosti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, pretužno vest, da se je Bogu vsemogočnemu vzljubilo poklicati k Sebi mojega predobrega, nadvseljub-ljenega soproga, oziroma očeta, brata, strica in starega očeta, gospoda
lap etnika.
Po kratki, mučni bolezni, previden s tolažilii sv. vere je mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek dne 14. t. m. ob 2. pop. iz hiše žalosti, Zabjek št. 6, na pokopališče k Sv. Križu.
Žalujoča soprona Marija Blnmauer in hčerka Ana Venko roj- Blnmaner.
Prodale ao tri prodajalno
mize
Naslov pove upfiveiitvo Slovenskega Naroda. 7317
Išče se
pripraven pisarniški prostor, obstoječ iz trgovskega lokala ali treh sob. Ponudbe pod št. 1477—7326 na upravo Slov. Naroda. 7326
Sluibe išče
kolar, dobro izurjen, vajen tudi boljiega dela ter zmožen samostojno voditi podjetje. Ponudbe pod .Prva moč 7274c na upravo Slov. Naroda. 7274
Treži se
kasa (blaga'na) Nr. O ili 1, i jedna Nr. 5 di 6. Ponude gostilna Tancar, Jesenice.
Oglas.
26.
Veliki messečni semnji za konje, govedo, prešiče in kramo se vrše v Divači dne 26. vaakega meseca. 7250
Kupi se
hita v sredini mesta ali trga s trgovskim lokalom ali pekarijo na Dolenjskem ali Štajerskem Ponudbe pod .Kupi se 7297" na upravo Slov. Naroda.   1297
isce se
mese2na soba
3 posebnim vbodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na prstni predal št. 53. 4805
Prazne sove in rabljene
ure če Rokove)
vsaki množini ro najnižji ceni pri
FR. SIBC, KRANJ.
Kjpulem snne gelse. f f žoi. liriĐlevo ofle. itoasitete naprodaj.
tel 30 sob. restavracija, kavarna in vinska trgovina. Krasne gostilne in trgovine v mestu in deželi. Pekama, gostilna n sodavica in 14 oralov zemlje, 90 ora-lov smrekovega gozda 30 — 40 letni 500.000 K. Lepa kmetijska in vinogradska posestva, velerosestva, graščine, 'c vile, mlini i. t. d. Farol Bresni k CeBje, Scleono!je 3. 6953
PreobI?k©val-mca klobukov
za dame in gospode
Sarborlc -Zavrian
Mestni <rg 6.-7.
Jfcrboljše okrepčyjoce
sredstvo za odraslo in otroke je
žel- znato vino lekarnarja O- PiCCOlija v Irinbl'ani. 1 6^
Konjske odeje
in fine volnene odeje v največji izbiri po tovarniških cenah pri
M. Bauer, Zagreb
Ilica 39.
Tekstilno blago na debelo. Odeje za zorce pošiljam brzovozno na ogled. 6616 Samo za preprodajalce.
Hiša
enonadstropna, novo zidana, z dvema sranovanjema s po tremi sobami in pritik-linami ter s stanovanjem za hilnika, se proda. Ponudbe pod .Nova stavba 7280' na upravo Siov. Naroda. 7280
ofer
CD t**
z dobrimi spričevali se sprejme k Sauerjevemu tovornemu avtomobilu. Ponudbe s prepisi spričeval na Ed. Suppanz, Pristava.
Za učenko-začetnico
bi rada vstopite v kako večjo trgovino samo v mestu, najraje v Ljubljani. Hrano, stanovanje bi rada imela v ht&l. Tudi bi se rada priučila nemščini. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7586
Sprejme se takoj aH v bližnjem času
srrsieptsec (ttrejeptska) in stornira!
ffintal 21 slftvenakt m nemški jezik U'Sjfl; pod ugodnimi pogoji. Stanovanje event. zaslgurano. Dr. Itn Iti* MOvie. odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6. L 7311
Proda se
otroški voziček. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 7314
Ceno so proda
pritlična hiša
v predmestju večjega mesta ob dveh glavnih cestah. V hiši je trgovski lokal, pekarija in roleg dve parceli sveta za stavbe. Eventualno se tudi zamenja s hišo z lokalom ali pekarijo, najraje kje na Dolenjskem ali Štajerskem. Ponudbe pod .Pritlična 729ft* na upravo Slovenskega Nasodd. 7258
^Ikaiemicarka
Sč> stanovanje v centru mesta. Plača dobro. Ponudbe rod „Akademičarka 7299" na upravo Slov. Naroda. 7299
Kot praktikant
ne sprejme absolvent trg. šole. Ponudbe s prepisi spričeval pod „Lesna družba 7291" na upravo Slovenskega Naroda. 7291
Potrebujem
jednog pečarskog pomočnika, koji je sposoban u formovanju platlranl posao l u postavljanju peči. Posao stalan, plata dobra, nastup odmah. Seri mike, lončar, Novi Vrbas (Bačka) Kafe nI. br. 199. 7292
Absolventinja
trgovskega tečaja, vešča slovenskega, češkega in nemškega jezika v govoru In pisavi, išče primerno mesto za takoj, Ponudbe pod .Oktober 7242* na upravo Slov. Naroda. 7242
zeli privatno podučevatl klavir. Mlajše učence in začetnike poučuje po najnovejši metodi. Ponudbe pod .1—3 popoldan 7287* na upravo SI. Naroda.
Proda se
lepa enonadstropna hiša z lepim vrtom v Ljubljani. Cena zmerna, stanovanje na razpolago. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7272
Kožuh
kratek, dobro ohranjen, se proda« Našlo? pove uprava Slov. Naroda. 7302
Avto
Laurin & Klement, 12 HP, 4 cilindre, štirisedežen, generalno repariran, se proda. Istotam se proda moško kolo z dvojnato nrestavo. Vpraša se pri V. Fortlč, Slomikova nI. 17. 7214
event. s subst. pravico dobi takoj ali kasneje mesto v veliki odvetniški pisarni v Ljubjjaui. Pogoji zelo ugodni, event. pozneiSa družba. — Dopisi pod .Eksistenca 7309" na upravništvo S'ov. Naroda. 7209
rovaimca i
sprejme spretne in dobro uvedene akvi-ziterje za življenjsko in polarno stroko, ter zastopnike v vseh večjih krajih Slovenije. Ponudbe pod .B. Š. 7206" na upravo Slov. Naroda. 7206
Tapetniški pomočnlta
se sprejme v stalno delo. Istotam se sprejme vajenec - Ivan Černe, Dunajska cesta. 7127
Nova hiša
c3
s 4 stanovanji in vrtom v Sp. Šiški se proda iz proste roke. Istotam se proda različno pohišlvo radi odpotovanja. Po-izve se v Žbertovi ulic!  188, pritličje.
Proda se krasno posestjo
s polji, travniki, gozdi in krasnimi vinogradi. V hiši stara gostilna z vsem inventarjem. -~ Pripravno za Amerikance. —- Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 7341
za izvoz jabolk za prešanje in namiznih ter suhih sliv in sMvovice kakor I pridelkov iz Bosne in Srbije. NajmanjSa vloga 100.0 0 d narjev. Riziko i.^k ju-cen .— Prvo bosansko izvozno podjetje Oj. Yz-sil{evlč   Taz'a, Bosna.
v bližini Tuzle v Industrijski in ruJokopnl okolici me»:a 3 do 12 km da'e.\ Pripravna za mlekarstvo in trgovino, vprašati  pri Oj. Vaslljo .-i?u, Tnzla.
UeCla dobro opeljana Soparna pcržSa fSče d SDrfto razifrienja obrata
% razpoložljivim kapitalom najmanj
i*r* s@@©©o. k.
Pogoji ugodni, cnormni dobiček. Cenjeni dopisi pod „Resnost" na uprav. Slov. Naroda. 73,17
Lastnika:
Oesiica a D:ajo Vojsia
Lastnika:
Galta S Dragi Voisia
Var. itjbhjU
Jugoslovanska izdelovalnloa perila
LJUBLJANA
ftlnn Hita testa It 21     Tolvode lilia cesta It. 21
naznanja
da je preselila svojo delavnico s Poljanskega nasipa 10 v novo-urejene prostore na Vojvode Mišića cesto si. 21.
Tovarna „TRIGLAV* izdeluje po brezkonkurenčnih cenah in v najmodernejši obliki iz prvovrstnih tkanin: moške in ženske srajce, spodnje hlače, plastrone, mehke ovratnike, ženske bluze,
predpasnike, samozaveznice itd. Ponudbe na zahtevo. — Razpošilja po vsej državi. — Samo na debelo.
„TRIGLAV J. I. P. - LJUBLJANA.
Llkarskl mofsfer
ali spretna, energična
likarska mojstrica
ter 5 — 10 dobrih finih likarlc za svetlo likanje in nakitno perilo se takoj sprejme. Ponudbe in prepisi spričevat na
tt
HYGIEA   parna pralnica,
_Zagreb, Savska cesta 58._
OGLAS.
Nabavka masti.
Pozivaju se interesenti, da 24. oktobra pre podne stave pismene ponude za drugo ofertalnu licitaciju podpisatoj Komandi radi dobave 10.000 kg Čiste svinjske masti franko intendantsko slagalište Ljubljana.
Predaja 14 dana po odobrenju.
Ponude biljegovati sa 20 dinara. Kaucija 5 •/«.
Uslovi kod podpisate Komande.
Koir.anda Dravske divizijske oblasti E. broj 16-171.
kolonijalne stroke, zanesljiv in vesten, dobro uveden na Štajer«
skem, s sedežem v Mariboru
Obširne ponudbe z zahtevki in referencami na pošni predal štev.
83 v Ljubljani.
mr s- -•■     mji. rr-r mmm '
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
^^Prevzems vse bančne posle pod naingodneiSind pogoji.
i
♦
!
Beograd,   Celje,   Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor? Metković, Opatija, Sarajev®, Sn3K, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, ¥¥ies?.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v
tu- in inozemstvu.
5E
3' wm
3»—
mm MM
IriPtninn in tisk »Narodne tiskarne««
Za inseratni del odgovoren Valentin Kooitar.
DF
69