nflRODm GOSPODAR GLASILO ZRDRUŽOE ZVEZE V LJUBLJAHI. Člani „Zadružne zveze" dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono; za člane zvczinih zadrug po tri krone na leto. — Posa-mezne številke 20 vin. -J ■C jec :: Telefon šlev. 21B. :: C. kr. poštne tiran. št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 16.649 I Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. — Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cena inseratom po 30 vinarjev od enostopue petit-vrste, za večkratno inseracUo po dogovoru. ]■< □■<3 A Vsebina: Ob dr. J. E. Krekovi petdesetletnici. Skupščina štajerskega pododbora Zadružne zveze. Položaj naše kmetije. František Cyril Kampelik. Vestnik Zadružne zveze. Zadružni pregled. Gospodarski pregled. Vestnik Gospodarske zveze. Razne objave. Občni zbori. Bilance. Ob dr. J. E. Krekovi petdesetletnici. Dne 25. decembra 1915 bo preteklo 50 let, odkar je pri Sv. Gregoriju nad Sodražico zagledal luč sveta naš odlični zadružni prvoboritelj dr. J. E. Krek. Razvoj slovenskega zadružništva v novejšem času nosi na sebi peč,at njegovega dela. Takrat, ko je nastopil dr. Krek v naši javnosti, so vladali o zadružništvu še medli pojmi. Bilo je sicer dobre volje, toda manjkalo je jasnili načrtov in določenega programa, po katerem naj bi se zadružna organizacija širila in izpopolnjevala. Ni se znalo, ne kaj, ne kako. Tudi je manjkalo sotrudnikov, ki bi bili s potrebnim umevanjem šli na podrobno delo za gospodarski preporod ljudstva. V mnogem oziru je bilo torej treba še le ustvariti podlago za ustanavljanje zadrug. Kakor nikdo med Slovenci, bil je doktor Krek, ki je vedel ceniti veliki pomen organizacije, od katere je odvisno vse. Vedno in vedno je povdarjal, da je treba ljudstvo poučevati, vzgajati, združevati, kazati mu nedostatke v socialnem življenju, pa tudi prava pota in sredstva, kako jim odpomoči. Umstveni napredek je glavni pogoj gospodarskemu napredku. V tem smislu delujoč je zbral dr. Krek okoli sebe četo požrtovalnih oseb, ki so ga umevali in šli na delo s konkretnimi cilji. V poznejših trdih bojih jim je brez sentimentalnosti, brez jadikujoče obupnosti vlival vedno novega, krepkega poguma. Veliko je delal tudi s peresom. Omenimo naj tu le njegove „Črne bukve kmečkega stanu", „Socialne pomenke" in „Socializem", s katerimi je širil poznavanje socialnega vprašanja, v katerem zavzema zadružništvo važno mesto. Nebrojno njegovih člankov o gospodarskih stvareh pa je raztresenih po dnevnem in strokovnem časopisju. Prvi katoliški shod leta 1902 je začrtal dobro zasnovan socialno-gospodarski program. Od tedaj naprej je zavel tudi v zadružništvu nov duh, mnogo živahnejši, mnogo krepkejši. Kar smo imeli dotlej zadrug, bile so samo posojilnice t. zv. mešanega ustroja, napol šul-cejevke, napol rajfajznovke, ki že po svojem bistvu niso mogle nikdar dobiti pravega stika z ljudstvom. Prevladovala je v njih kolikor toliko kapitalistična tendenca, zato so več ali manj ostale tuje duhu naroda. Zadružno gibanje je dotlej vodila Zadružna zveza v Celju, oziroma njen predsednik Mihael Vošnjak. Leta 1895 se je osnovala Zveza kranjskih posojilnic z namenom, združiti vse posojilnice na Kranjskem. Istega leta se je v Ljubljani ustanovila kot društvo Gospodarska zveza, ki naj bi širila zadružništvo po vseh slovenskih pokrajinah, in sicer ne samo posojilnice, ampak tudi nedenarne zadruge. Vsled intenzivnega dela obeh osrednjih organizacij se je težišče slovenskega zadružništva polagoma preneslo v Ljubljano. Leta 1900 se je Zveza kranjskih posojilnic razšla, društvo Gospodarska zveza pa se je premenilo v zadrugo z istim imenom. V odbor je bil izvoljen tudi dr. Krek, ki je leta 1902 potem prevzel predsedništvo in ga obdržal vse do danes. Gospodarska zveza si je stavila širok delokrog: izvrševala je revizije, posredovala je denarno izravnavo, uvedla je blagovni promet in je gojila tudi prodajo kmetijskih pridelkov. S tem je bil storjen v izpopolnitvi zadružne organizacije velik korak naprej. Zadružni propagandi je zveza obračala vedno veliko pozornost. V ta namen je pričela izdajati svoje lastno glasilo „Narodni Gospodar" in je prirejala razne poučne tečaje in predavanja, da se med ljudstvom poglobi smisel za zadružništvo. Zveza je dalje poskrbela, da se je ustanovila lastna Zadružna tiskarna, kjer dobivajo članice vse potrebne poslovne knjige in druge tiskovine. S tem sc je pripomoglo, da je postalo poslovanje pri včlanjenih zadrugah enotno. Zveza je torej nudila svojim članicam mnogovrstne ugodnosti, kakršnih dotlej niso imele. S tem se je doseglo, da je bil stik med zadrugami in zvezo vedno večji, kar je bilo celotni organizaciji le v korist. Spočetka je Gospodarska zveza združevala kmetovalce, obrtnike, trgovce in zadruge. Tak delokrog je bil preobširen. Zato se je 1. 1903 organizacija razdelila. Revizije, denarno izravnavo in zakonito zastopstvo zadružnih interesov si je pridržala prejšnja centrala, ki pa si je izpremenila ime v Zadružno zvezo, blagovni promet pa je prevzela nova Gospodarska zveza, ki naj bi služila kot centrala za skupni nakup in prodajo. V tej obliki obstoji organizacija še dandanes. • Mlado zadružno gibanje je imelo spočetka na vseh koncih in krajih srditih, zagrizenih nasprotnikov, celo v krogih, ki bi je bili morali pospeševati. Boj proti zadružništvu je bil razvnel strasti do skrajne meje. Toda nasprotniki so skušali samo razdirati, njihovo delo je obstojalo edino le v negaciji, pozitivnega pa niso. mogli ničesar izkazati. Dr. Krek je v teh težkih časih vstrajno vodil organizacijo po začrtani poti in dandanes uživa lahko veliko zadoščenje, kajti pozicija zadružne organizacije je sedaj tako trdna in močna, da jo morajo upoštevati tudi oni, ki so ji nekdaj nasprotovali. Zadružni organizaciji se je zlasti očitalo, da je pričela gospodarski boj. „Ta ugovor11, je dejal dr. Krek na drugem katoliškem shodu leta 1900, „nam svedoči, kakšni nevedneži so tisti, ki ga ponavljajo. Ali ne divja ta boj že več kot eno stoletje? Ali ni v socialnem in verskem oziru razbil vse, kar nam je dragega in svetega? Vsled politiškega in gospodarskega boja se je pričelo združevanje in ne narobe.11 Učinek intenzivnega dela, ki ga je razvijala pod dr. Krekovim vodstvom Gospodarska, oziroma Zadružna zveza v Ljubljani, se kaže tudi v suhih številkah. Na Kranjskem n. pr. se je od leta 1873 do vštetega 1893'ustanovilo vsega skupaj samo 30 zadrug; od leta 1894, ki tvori nekak mejnik v zgodovini slovenskega zadružništva, do konca leta 1912 se jih je osnovalo 567! Ob svoji ustanovitvi je Gospodarska zveza štela 61 zadrug, leta 1905 jih je imela (kot Zadružna zveza) že 285, leta 1910 608, leta 1913 celo 682 in leta 1914 591 (število jo padlo vsled izstopa dalmatinskih članic). Njen denarni promet je leta 1900 znašal nekaj nad 5 milijonov kron, leta 1905 nad 32, leta 1910 pa 116 milijonov kron. Kdor pozna zadružno življenje bližje, ve dobro, koliko ogromnega podrobnega dela tiči v teh številkah. V prvi dobi zgodovine slovenskega zadružništva nahajamo skoro izključno posojilnice in tu in tam boren poizkus s kako obrtniško zadrugo. Od leta 1894 pa se slika iz-premeni; poleg posojilnic je vzrastla cela vrsta kmetijskih, nakupovalnih in prodajalnih, kon-sumnih, mlekarskih, živinorejskih, strojnih in nekaj obrtniških zadrug. Dr. Krek je bil, ki je dajal vedno nove impulze za ustanavljanje produktivnih zadrug in znal zanesti vedno novo, čilo življenje v zadružno organizacijo. Dr. Krek ni samo gledal, da se ustvarja nekaj novega, trudil se jo tudi mnogo, da se zadružna organizacija izpopolni in okrepi tudi na znotraj, kar je neprimerno težje delo. Veliko pozornost je vedno obračal revizijam, ki so za zdrav razvoj zadružnega življenja nemalega pomena. Revizije je Gospodarska zveza vpeljala takoj po svoji ustanovitvi, še predno je bil izdan revizijski zakon (leta 1903). Tstotako je polagal veliko važnost na knjigovodstvene, poučne in zadružne tečaje in okrožne sestanke. V deželnem zboru kranjskem je dal inicijativo, da se je na slovenski trgovski šoli v Ljubljani osnovala zadružna šola, ki je bila prva v Avstriji in za darmštadtsko druga v Evropi sploh. Ta zavod obeta mnogo dobrega za nadaljni razvoj zadružne organizacije na vsem jugoslovanskem ozemlju v tostranski polovici. Leta 1903 je sklical v Ljubljano zadružno enketo, katere so se udeležili zastopniki zadružništva iz vseh slovenskih pokrajin in iz Istre, da obravnava o združitvi vsega slovenskega zadružništva v eni osrednji zvezi. Leta 1913 pa je po njegovi inicijativi zboroval v Ljubljani zadružni kongres, ki je razpravljal o raznih aktualnih vprašanjih. Njegovi živahni nastopi na občnih zborih Zadružne zveze, njegovo temperamentno obravnavanje zadružnih vprašanj je imelo vedno veliko privlačno silo. Ko je pravosodno ministrstvo sklicalo enketo, da sc posvetuje o načrtu novega zadružnega zakona, udeležil se je tudi dr. Krek, ki je tu kakor tudi ob raznih drugih prilikah odločno zastopal koristi zadružništva napram oblastem, napram javnosti in v postavodajnih zborih. Dr. Krek pa ni poznan kot izboren zadrugar samo v naši ožji domovini. Da vedo tudi drugod ceniti njegove odlične zmožnosti in njegovo obširno znanje, je najboljši dokaz to, da je bil pri Splošni zvezi avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju skoro ves čas njenega obstoja odbornik in zadnja leta podpredsednik. Zadružno organizacijo, ki jo je vodil, je znal povzdigniti tako, da je vzbujala občudovanje tudi raznih tujih strokovnjakov iz Češkega, Poljskega, Bolgarskega in iz drugih dežel, ki so prihajali v naše kraje ogledat si zadružno delo med Slovenci. Zaključujemo. Dr. Krekovo ime je ozko spojeno ne samo s kulturnim, ampak tudi gospodarskim preporodom slovenskega naroda. S polnim prepričanjem trdimo, da je za gospodarsko povzdigo našega ljudstva storil toliko kakor nikdo drugi. Zadružna organizacija, za katero je toliko delal, ga bo vedno ohranila v hvaležnem spominu. Jubilarju želimo, da ga Bog ohrani še dolgo krepkega in čilega na duši in telesu v nadaljni prospeh našega zadružništva. A. Kr. Skupščina štajerskega pododbora Zadružne zveze. Prejšnji teden se je vršila v Celju skupščina slovenskoštajerskih zadrug, katere so se vkljub slabim železniškim zvezam udeležili zastopniki dobre tretjine vseh članic. Zborovanje je otvoril v imenu pododbora dr. Korošec, ki je pozdravil vse navzoče, osobito državnega poslanca dr. Kreka kot zastopnika centrale. Povdarjal je važnost denarnih in izobraževalnih organizacij v programu za naše bodoče delovanje. Nadrevizor Vladimir Pušenjak poda poročilo o delovanju pododbora in njega članic v leta 1914. V pododbor se izvolijo soglasno vsi dosedanji člani pododbora, kot predsednik g. profesor dr. Josip Hohnjec. Dr. Krek razpravlja o skušnjah, katere je napravila zadružna organizacija v času od leta 1908 naprej. Leta 1908 je vladalo veliko pomanjkanje denarja, povzročeno vsled suše in gospodarskih polomov v Ameriki; v kon-zumu je bil napredek večji kot pri produkciji, denarne razmere so se poslabšale, in banke so zahtevale 8—10 0/0 obresti za posojila, samo kmečke posojilnice so ostale pri prejšnji obrestni meri, kar je bilo le mogoče, ker so strogo držale disciplino; posebno pohvali časten nastop slov.-štajerskih zadrug. Prišla je obilica denarja v sedanjem času, vsi zavodi izkazujejo veliko odvisnega denarja. Banke si pomagajo s tem, da so obdržale staro obrestno mero za posojila, za vloge pa znižala na 4, 3i/2, da, celo na 3 °/q. Kmečki denarni zavodi so obdržali prejšnjo obrestno mero, niso znižali tako obrestne mere za vloge kot banke. Bilo je mogoče to vršiti, ker se naslanjajo na kmečka posestva, katera niso vsled vojske toliko trpela kot trgovina in obrt. Denarno smo trdni, treba izpopolniti organizacijo s tem, da se lotimo zadružnega nakupa in prodaje, k čemur je potrebna centrala, ki mora biti zanesljivo financirana. Močna in trdna organizacija slovenskega kmečkega stanu je najboljša priprava za vse razmere, katere bodo nastopile. Govoru zadružnega voditelja je sledilo živahno odobravanje. Poslanec dr. Korošec stavi vprašanje na zborovalce glede skupnega postopanja vseh slovenskih zadrug na slovenskem Štajerskem v okviru samostojno štajerske Zadružne Zveze. O tem vprašanju se je vnela živahna debata, v katero je poseglo mnogo zborovalcev in se je splošno povdarjalo, da bi bilo velikega gospodarskega pomena, ako bi se dosegla med štajerskimi Slovenci — skupnost na zadružnem polju. Predsednik pododbora dr. Hohnjec po-vdarja, da igrajo v svetovni vojski važno vlogo gospodarska vprašanja, katera so velikega pomena za življenje narodov, kakor tudi posameznega naroda. Da zavzema naš narod v gospodarskem oziru trdno stališče, gre hvala naši Zadružni Zvezi, katera je narod gospodarsko osamosvojila in izobrazila. Naša gospodarska organizacija je dobro prestala veliko preskušno, radi tega je upravičeno upanje, da bo ista tudi v bodoče največja opora kmečkega stanu in našega ljudstva. Po „Slov." Položaj naše kmetije. Našo kmetijo se danes rado presoja enostransko, namreč s stališča njenih dohodkov. Odtod tudi to zavidanje, kakor da bi se kmetu v sedanji vojski „najbolje" godilo. To domnevanje pa ni pravo in kaže premalo vpogleda v dejanski položaj. Res, da so se „kosmati" dohodki na kmetih povzdvignili, ali zato so se poslabšale vse druge razmere. Na kmetih so se poslabšale razmere za pridelovanje, pa tudi razmere za prodajo in za domačo porabo pridelkov. In zaradi tega trpi vse naše gospodarstvo. Pridelovalne razmere so se v marsičem poslabšale. Ne le, da manjka danes delavnih rok in delavne živine in da je vsako delo veliko dražje, manjkajo nam danes tudi razni drugi pripomočki, s katerimi se je v zadnjih letih izboljševalo pridelke in ugodno uplivalo na napredek kmetije. Manjkajo nam umetna gnojila in močna krmila. Po drugi strani se je pa vse življenje podražilo tako, da je danes tudi na kmetih izhajanje težje, kakor je bilo pred vojno. Le pomislimo malo na ceno usnja, obleke olja, mila in drugega trgovskega blaga, da vidimo, zakaj nima denar nobenega pravega teka. Vse je dražje, tako da če ima kmet danes tudi kaj več skupička za svoje pridelke, ima pa na drugi strani 2G5 — dosti večje stroške za svoje življenske in gospodarske potrebščine. Visoka cena pri živini je tudi zanj občutna, ker se mora odprodana živina premnogokrat nadomeščati s kupovno živino. Treba je le pogledati nekoliko za našimi sejmarji, ki hodijo po plemene voli in po praseta. Cim dalje težji postaja pa tudi položaj naše kmetije zaradi prodaje in porabe njenih pridelkov. Danes ne smemo več razpolagati s svojimi pridelki. Naši pridelki so zaseženi, tako da jih še za dom ne smemo obračati, kakor bi bilo dobro in potrebno. Danes nima kmet več prostih rok na svoji kmetiji. V teh razmerah trpi najbolj ena in druga vrsta naše živinoreje in ž njo v zvezi naše mlekarstvo. Na ta način trpi reja telet in sploh mlade živine, reja praset, reja perutnine, reja molzne živine in reja pitovne živine. Za vse te vrste domačih živali nam manjka močnih krmil, ker jih ne smemo jemati iz naših žitnic. Da trpi na ta način tudi vse drugo gospodarstvo, ni treba posebej povdarjati. Tako imenovane „najvišje cene“ so spravile vso našo kupčijo v težaven položaj in nastavile nevarno past za našega kmeta. Najvišje cene so se nastavile zaradi tega ker so potrebne, da se zabrani neopravičeno navijanje cen. Le škoda, da nimamo za vse pridelke primerneje določenih cen in da se smatra od strani kmetovalca najvišja cena kot postavno določena tržna cena za vsako blago, tudi za blago nižje vrednosti. To napačno mnenje je spravilo že enega in drugega v kazen in napravilo vso kupčijo premalo varno. Dejstvo je, da trpi danes vsa kupčija zaradi premalo varnih in premalo zanesljivih cen in da mora naša kmetija to v prvi vrsti občutiti. Tako izgleda položaj naše kmetije, ki nikakor ni tako solnčen, kakor se v mestnih krogih rado misli, ampak ima mnogo senčnih strani, ki tlačijo vse naše gospodarstvo. V. Rohrman v „Dol. Novicah". František Cyril Kampelik. „Dne 14. novembra, pišejo „Zemčdelskč a družstveni listv" v Pragi," je poteklo 110 let, kar je zagledal luč sveta prvoboritelj češkega zadružništva, zdravnik František Cyril Kampelik. Dr. Kampelik je bil sin ne zelo premožnega češkega mlinarja v Sifenovu pri .ličinu. V svoji mladosti je prebil težko življensko šolo; z lastnim delom in lastno skrbjo si je pomagal naprej; preživel je prvo dobo boja, katerega je bil češki narod za svoje jezikovne, politične in gospodarske pravice. Za svoje prerojen j e se ima zahvaliti češki narod enemu od svojih buditeljev — Kampeliku. Z njegovim imenom je spojeno brušenje in povzdiga češkega jezika ter njegovo uveljavljenje v leposlovju; z imenom Kampelikovim so ozko udružena imena Jan Kollar, Pressl, llnevkovsky, titule, Amerling in Safari k. Delovanje Kampelikovo za probujo češkega naroda na Moravskem, na Dunaju in po dokončanih študijah na Češkem je z zahvalo zapisano v zgodovino prerojenja češkega naroda, za katerim je stremil ta odlični mož z vso vstrajnostjo in požrtvovalnostjo. Tudi tedanje politično gibanje je našlo v Kampeliku uglednega in odkritosrčnega sobojevnika. Zanimivo je, da je leta 1848 bila izdana v 20.000 izvodih Kampelikova brošura: „Z Bogom! — Slavnemu poslanstvu Češke Krone na Dunaju dano od odbora meščanske Besede v Pragi na pot dne 19. marca 1848 ob 6. uri zjutraj." Od kmečkih političnih prvakov je stal Kampeliku najbližje njegov dolgoletni in zvesti prijatelj Brauner. Po krajših potovanjih za mejo je bival Kampelik večinoma v vzhodnočeških mestih, • zlasti v Kraljevem dvoru nad Labo, v llro-novu, v Vamberku, na Opočni, v Libčanih pri Kraljevem gradcu, kjer je izvrševal svojo zdravniško prakso, predaval poleg Lambla prirodoslovjc in češčino na kmetijski šoli v Stšžerah in poučeval češki navod s članki v časopisih in z raznimi spisi znanstvene, politične in glavno narodno-gospodarske vsebine. Kampelik je .imel kot zdravnik osobito priliko spoznati, kaj narodu koristi in kaj ga teži. Imel je odprte oči in odprto srce; zaradi tega je lahko dobro svetoval zlasti kmečkemu ljudstvu, s katerim je osobito prišel v dotiko. V svojem spisu z 1. 1864 „Splošna ase-kuracija proti škodljivim življem in padanju živine" je nasvetoval ustanovitev okrajnih zavarovalnic, v spisu „Kako si pomagamo do dežja in dobre rose" je svaril pred nepremišljenim pokončevanjem gozdov, v knjigi „Sredstva proti hudim časom" je svetoval gospodarska predavanja in prireditev zabavno-podučnih kmečkih vgselic, v kmetijsko-obrtnčm časopisu „Obrt" je dal podnet za ustanovitev mnogih še sedaj obstoječih podjetij v kraljevo-gradskem okolišu in v svojih „Predlogih za obrtnike" je vspodbujal k notranji kolonizaciji. Iz cele vrste narodno-gospodarskih predlogov se pripisuje sedaj največji pomen predlogu, stavljenemu 1. 1861 v spisu „Hranilnice po farah pomagajo sebi in obrti iz revščine". V tem je vspodbujal Kampelik ljudstvo, ki ima male prihranke, da bi jih vlagalo v male farne hranilnice, katerih poslovanje in vodstvo je do podrobnosti naznačil. Dasiravno nekateri praktični poskusi Kam-pelikovi zadružnih ustanovitev niso ostali vzor današnjemu denarnemu zadružništvu, vendar je toliko gotovo, da je Kampelik prvi na Češkem zanesel misel kmetijskega zadružništva med ljudstvo, da je on prvi izvršil tudi praktične poskuse in da je bil on pred Rajfajznom na delu za zadružno kmečko organizacijo. A ponosni smo in ostanemo, da je bil mož, kateri je istočasno z Rajfajznom in Schulze-Delitzschem v Nemčiji dvignil prapor zadružne samopomoči na Češkem, Čeh; naj nam služi vedno v slavo, da se je našel med prvoboritelji češkega naroda mož, kateri je s svojim bistrim in dalekoglednim razumom kazal češkemu narodu pred pol stoletjem pot, po katerem hodi naš narod danes in katera ga pelje višje in višje do gospodarske moči in gospodarske samostojnosti ter neodvisnosti. Ko so položili 1. 1872 na Kuklenskem pokopališču v grob Kampelikovo telo k večnemu počitku, niso bile s telesom pokopane tudi krasne in dragocene ideje, katere je zastopal do svojega zadnjega diha. Duh Kampelikov — duh buditelja češkega naroda, buditelja kmečkega ljudstva — bdi in bode med nami bdel; znameniti njegov rek, „kar je enemu nemogoče, to je skupnosti možno", ostane za večne čase podlaga našemu zadružništvu in vendar enkrat podlaga nove in boljše češke politike. Kampelik je spadal k starim našim rodoljubom, čijih geslo je bilo: „Vse za domovino!" Iz bogatega svojega duševnega zaklada je dal češkemu narodu toliko dragocenih napotil, da zasluži, da se češki narod hvaležno spominja 110 letnice njegovega rojstva. Preživljamo veliko dobo; ako nam manjka voditeljev velikih imen, se spomnimo dobrega vzgleda in dobrega sveta buditeljev češkega naroda, spominjamo se njihovih gesel in ravnajmo se po njih; s tem najdostojnejše slavimo njih spomin. Tn stari domoljubi češki bodo lahko spali v grobovih svojih nevzbudno spanje, ako bo češki narod gospodarsko ujedinjen in osamosvojen in ako bodo potomci naših narodnih buditeljev v težkih in odločilnih dobah vse žrtvovali za domovino. Vestnik Zadružne zveze. Tretjega vojnega posojila sc je podpisalo pri Zadružni zvezi v Ljubljani 3,725.000 kron. Vseh podpisovalcev je bilo 2157. To je dokaz, da so se podpisovanja močno udeleževali tudi manjši vlagatelji. Zadružna zveza je bila za nabiranje podpisov pooblaščena še le v sredi subskripcijske dobe; če bi sc ji bil ta posel poveril takoj spočetka, bi bil uspeh gotovo še znatno večji. — l>C>7 — Zadružni pregled. Mlekarska zveza v Ljubljani jc odstopila blagovne posle Gosppdarski zvezi v Ljubljani. Mlekarska zveza pa bo ostala še naprej in sc bo bavila s strokovnim poukom in z vsemi drugimi agendami, katere je izvrševala dosedaj, razim da opusti blagovno kupčijo. Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev je po vojski z Italijo močno prizadeta. Njeni bivši uradni prostori v Gorici so docela porušeni. Kakor znano posluje zveza sedaj v Ljubljani, kamor je pravočasno spravila v varnost vse važnejše stvari. Savez srpskih zemljoradnički h zadruga razpuščen. Službeni list hrvatske vlade prinaša oglas, da je z odlokom kraljevega sodnega stola kot trgovskega sodišča v Zagrebu odrejen razpust tvrdke „Savez srpskih zemljoradničkih zadruga" v Zagrebu. Švicarske zadruge v vojski. Glasilo švicarskih rajfajznovk piše sledeče o tem, kaj so švicarske kmetiške posojilnice doživele tekom svetovne vojske: Ko so v zadnjih dnevih julija 1914 prihajala poročila o mobilizacije pol Evrope, bilo jc pač marsikateremu vlagatelju tesno pri srcu zaradi prihranjenih grošev. To jc svedočil splošni run na banke; stotine uplašenih vlagateljev jc stalo v dolgih vrstah pred bankami in hranilnicami in celo policijo je bilo treba poklicati na pomoč, da jc delala red med razburjenimi ljudmi. Celo kantonalne banke, za katere jamči država, so takrat izplačale več milijonov hranilnih vlog. Kako pa je bilo pri rajfajznovkah ? Črno-vojniki, ki so morali že ob prvih dneh pod orožje, so dvigali majhne zneske in morda še tu in tam kak boječ vaščan, ki pa jc navadno po primernem pouku zopet pustil svoje prihranke pri posojilnici. Drugače pa jc vladalo v posojilnice popolno zaupanje. Morda je to vedenje nekoliko pripisati mirnejši, manj nervozni naravi kmečkega ljudstva. Da so bili dvigi res neznatni, je razvidno iz okolnosti, da jc bilo pri zveznih posojilnicah 1. 1914 manj denarja dvignjenega kakor v obeh prejšnjih letih skupaj. Dviganje jc bilo neprijetno le v toliko, ker jc nastopilo koncem julija, torej ob času, ko morajo posojilnice imeti na razpolago mnogo denarnih sredstev za izplačevanje mleka sirarjem. Mnogim posojilnicam se za izplačevanje hranilnih vlog sploh ni bilo treba obrniti do zveze. Poprečno je vsaka posojilnica izplačala približno .2000 frankov, to je nekako 1 % pri posojilnicah naloženega denarja. To je brez dvoma dokaz, kako trdna je na Švicarskem zadružna ideja in kako veliko zaupanje ima ljudstvo do posojilnic. Proti koncu 1. 1914 in ves čas v 1. 1915 so hranilne vloge močno naraščale. Ker so poleg tega posojilnice z ozirom na negotovost splošnega položaja dajale le malo posojil, se jc nabralo mnogo odvisnega denarja in se je likviditeta povsod zelo povzdignila. Posojilnice uživajo velik ugled osobito zaradi tega, ker dajajo posojila na zemljiško posest, ki je pač najboljša garancija za varnost podeljenih kreditov. Gospodarski pregled. Program novega trgovinskega ministra. Novi trgovinski minister dr. Spitzmiiller jc pri nastopu svoje nove službe imel nagovor na uradnike, katere jc opozarjal na nove velike naloge. Ena najvažnejših bo obnovitev nagodbe z Ogrsko. Novi minister upa, da se bo vsled vojne ideja skupnosti okrepila in tudi gospodarske vezi utrdile. Glede razmerja do Nemčije pravi, da je to vprašanje preveč kočljivo in zapleteno, da bi se ga že danes dalo obravnati progmatično. Vendar bo treba že za sklep miru doseči tesnejše gospodarsko zbližauje z Nemčijo. S tem v zvezi bo treba posebno gojiti in izpopolniti naše trgovsko-politično razmerje do Balkana in bližnjega Vzhoda. — Brez ugovora se mora priznati, da se je avstrijsko državno in narodno gospodarstvo sijajno izkazalo. Čaka pa nas obilo resnega in težkega dela. Pripraviti bo treba prehod gospodarstva iz vojne v mir. Po vojni bo treba voditi obsežno produkcijsko politiko, katera bo vsem panogam dala dosti dela. Le tako bo mogoče tudi popraviti škodo, katero je vojna le prehodno povzročila naši valuti. Na vseh poljih nas čaka obilo in veliko dela. Zlasti pa nam je vojna približala idejo socialnega zavarovanja. Danes vemo, da se imamo za obrambo in boljšo bodočnost zahvaliti le skupnemu delu vseh ljudskih slojev. Končno je novi minister priporočal uradništvu enotnostv uradovanju in t r d no vero v uspeh dela. Dunajska borza se zopet otvori. Dunajska borzna zbornica se je že delj časa posvetovala o zopetni otvoritvi borze in je potem stavila tak predlog finančnemu ministrstvu. Kakor poroča „Korr. Wilchelm“, je finančni minister izjavil, da mu je simpatično, če sc borza v omejenem obsegu zopet 268 — otvori, vendar bi se morale ustvariti varnosti, katere zahtevajo sedanje izredne razmere. V kratkem bo izdal potrebne odredbe. Na koncu je minister pristavil, da v slučaju otvoritve računa na izkazan patriotizem udeleženih krogov in časopisja, da se prepreči vsaka prenapeta špekulacija. Živežna politika in konsum. Ker so nam sovražniki zaprli dovoz važnih živil in surovin, sta morali osrednji velesili v zagotovitev prehrane ljudstva in armad ukreniti vrsto odredb, ki so bile pod naslovom „živežna politika11 sprejete v področje narodnogospodarskih vprašanj. Poleg žita in žitnih proizvodov, katerih uprava in razdelitev se je kmalu po začetku vojske državno uredila, to je monopolizirala, sta vladi centralnih velesil posvečali [»osebno resno skrb mesnemu vprašanju. Odredbe v varstvo živinoreje in omejitev porabe mesa smo dobili najprej pri nas. Šele v zadnjem času so tudi na Nemškem uvedli dneve brez mesa in šli pri tem še korak dalje ter uvedli tudi dneve brez masti. Proti oderuški špekulaciji z mastjo je Nemčija energično nastopila z določitvijo maksimalnih cen za trgovino z živimi prešiči, svinjskim mesom in slanino; te cene veljajo od 1. decembra dalje brez razlike za celo Nemčijo. Na Ogrskem kakor tudi v Avstriji so se že dolgo časa oglašale tožbe radi visokih cen svinjine in masti. Še pred dvema mesecema se je ponekod plačevalo do 10 K za kg Špeha in masti ter do 8 in 9 K za kg svinjine. Zahteva po maksimalnih cenah je postajala vedno nujnejša. Vse je napeto pričakovalo izida pogajanj z Ogrsko, ki so se vršila med obema vladama. Medtem so pa ogromne cene svinjskemu mesu in masti same po sebi padle: Prebivalstvo teh cen ni moglo več zmagovati ter ni več kupovalo. Cene masti so padle na 8 K za kilogram. Nato so dne 29. oziroma 30. novembra izšle maksimalne cene za svinjino, mast in slanino na Ogrskem in pri nas; Ogrska si je tudi to pot znala zagotoviti svoje posebne gospodarske koristi. S 1. decembrom je stopila v veljavo tudi naredba o uporabi mleka; mleka se ne sme več posnemati, omejuje sc krmljenje mladih živali z mlekom in prepoveduje uporaba mleka v industrijske svrhe. Nadaljne omejitve z uvedbo mlečnih kart morejo odrediti deželne oblasti. V zadnjih dneh se je v naši državni polovici znova omejila produkcija »piva in določila na 55% običajne količine. Ker pa radi slabe letine ječmena tako primanjkuje, da vlada niti dovoljene množine ne bo mogla nakazati pivovarnam, bodo morale le-te produkcijo še znižati. Ogrske pivovarne pa imajo še dovolj ječmena in delajo v polnem obsegu. Glasovi, ki prihajajo iz ogrskih političnih in in poljedelskih krogov, nas počasi pripravljajo na to, da nam Ogrska ne bo mogla dati obljubljene množine krušnega žita. Pa če tudi bi nam Ogrska dala obljubljeno žito, nam bo še vedno primanjkovalo nad 10 milijonov met. stotov moke. A ko ne dobimo od zunaj večjega dovoza žita, sc nam na spomlad zopet obetajo bridki — koruzni dnevi. O oddaji fižola kmetovalci v več krajih še vedno niso na jasnem. Žitni zavod nam piše: Po dosedanjih ministrskih določbah si sme vsak posestnik (obdržati toliko fižola, kolikor ga rabi za seme in za hrano v svojem gospodarstvu do prihodnje žetve. Ostali fižol sc mora oddati komisijo-narjem žitnega zavoda. Nikakor ni torej dovoljeno prodajati fižol drugim, kot komisijonarjem žitnega zavoda in sc vsi taki slučaji strogo kaznujejo. Tudi vojaštvo nima pravice nakupovati fižola od kmetovalcev. Cena za fižol je 40 kron za 100 kg netto in so ga kmetovalci dolžni pripeljati na bližnjo železniško postajo. Kmetovalci sc opozarjajajo na to, da ta cena ostane in se nikakor ne bo zvišala. Žitni zavod. Naj višje cene za mast. S posebno naredbo je določil trgovinski minister najvišje cene za svinjsko mast, Špeh in slanino. Na temelju cesarske naredbe z dne 10. oktobra se razglaša: Pri prodaji svinjske masti in Špeha od strani proizvajalca trgovcu bo znašala najvišja cena za 100 kg čiste teže v času od 16. decembra 1915 do 15. januarja 1916 za zabelo 721, za zaseko 680, za surov Špeh 639; v času od 16. januarja do 15. februarja 1916 za zabelo 670, za zaseko 628, za surov speli 608 K, v času od 16. februarja do 15. marca 1916 za zabelo 618, za zaseko 577, za surov Špeh 556 K; od marca 1916 naprej pa za zabelo-567, za zaseko 525 K, za surov Špeh pa 505 K. Na Ogrskem pa znaša v času od 16. decembra do 15. novembra najvišja cena za zabelo 700 K, za zaseko (surovo mast) 660 K in za Špeh 620 K pri 100 kg; vsak mesec se cene znižajo za 50 K in bodo 16. marca znašale za zabelo 550 K, za zaseko 510 K in za Špeh 490 K. Nova naredba glede mleka. Ministrstvo je izdalo naredbo, ki občutno omejuje uporabo mleka. Zakaj ? Mleka je manj. Vzrok za to ? Močnih krmil manjka in tudi število krav molznic sc je zmanjšalo. V naših krajih pa je ponekod še za navadno krmo precej huda. To je en vzrok pomanjkanja mleka. Drugi vzrok pa je v tem, da se v sedanjih hudih časih, katerih se še vedno ali nočemo ali ne moremo zavedati, porabi precejšne množine mleka v take namene, ki ne pomenjajo več skromne zadostitve vsakdanje potrebe po brani, ampak že luksus. Imamo pa otroke, bolnike, delaven, kmeta in malega meščana, kateremu je mleko velik del vsakdanje brane. Tem slojem je treba mleko ohraniti že zaradi zdiavja. Nova ministrska naredba hoče to doseči s tem, da prepoveduje porabo mleka v namene, ki sc danes smejo imenovati luksus. Odslej je po celi Avstriji prepovedano izdelovati penasto smetano, katere se zlasti dosti porabi v kavarnah pri kavi in čaju. S to prepovedjo pa bi se ne pridobilo ravno dos^i mleka in zato je vlada kratkomalo prepovedala prodajo vsake smetane. Prepovedano je tudi z mlekom krmiti teleta in prešičke čez šest tednov stare. Prepovedano je porabljati mleko za tehnične in industrijske namene, n. p. za izdelovanje barve, sladoleda, čokolade, kreme in bonbonov. — Izdelovanje sira sicer ni popolnoma prepovedano, toda za izdelovanje je dovoljeno porabiti samo ono množino mleka, kakor se je porabila v letu 1914. Deželne vlade pa imajo tudi pravico prepovedati, da se med gotovimi urami na dan po gostilnah in kavarnah ne sme mleka niti samega niti v zvezi z drugo pijačo dajati. Po kavarnah in gostilnah vlada lahko prepove tudi rabo kondenziranega mleka. Vlada tudi lahko producente prisili, da dobavo mleka za konzum vzdrže in pomnože. Ge so namreč dosedaj dajali mleko za konzum, tedaj se jim lahko ukaže to še nadalje. Seveda se pri tem ozira na število živine, krmo in domačo potrebo. — Vlada in po njeni odobritvi tudi okrajna glavarstva lahko izdajo potrebne odredbe, da se zagotovi mleko predvsem otrokom, doječim materam in bolnikom. Po večjih mestih dobimo tedaj morda karte za mleko. Najprvo se bo dalo mleko zgoraj imenovanim osebam na karte, šele ko bodo te osebe preskrbljene z mlekom, pride mleko naprodaj za druge. Toda to še ni določeno. — Na koncu ima vladna naredba določbo, da so producent in trgovec z mlekom ter prevozna podjetja dolžna okrajni politični oblasti dati vsa potrebna pojasnila in dokazila. Oblastveni organi smejo pregledati njhove prestore. Za prestopke so določene primerne kazni. Vojaki za gozdna dela. Vojno ministrstvo je za pomoč pri gozdnih delih odredilo, da se dajo občinam oziroma posameznim posestnikom podobno kakor za poljska dela na razpolago moštva, ako sc to zahteva potom politične oblasti 1. instance. Dopusti za gozdna dela se pa ne bodo dajali. Dosedanje določbe glede oprostitve gozdnih gospodarjev in gozdnih varnostnih organov (gozdarjev, logarjev, gozdnih čuvajev), dalje glede delavcev v gozdnem gospodarstvu in njegovih postranskih obratih (žage, ogljarne itd.), t. j. glede gozdnih delavcev, ogljarjev, voznikov, žagarjev itd., ostanejo v veljavi. Naj višje cene za predivo so po vladni naredbi (drž. zak. št. 267 z dne 15. sep. 1915) slc-sledeče (za v Avstriji izdelano, presušeno blago): Za otrepauo predivo, godeno v vodi ali v rosi : 1. 270 K, II. 220 K, III. 180 K za 100 kg. Za mikano predivo 1. vrste, ki ga v predilnici ni treba več mikati: 270 K, za treno predivo prima 220 K, 1. 200 K, II. 180 K, 111. 160 K za 100 kg. Za treno predivno tuljavo (Brechflachswerg) in za tu-1 javno predivo (Wcrgflacks): I. 120 K, II. 90 K, III. 60 K za 100 kg. Za predivove potirke od trenja (Brechabfalhvcrg), kolikor so še pripravni za predenje, 30 K za 100 kg. Cene se razumejo brez embalaže, Iranko od prevzamne postaje nakupne centrale, pri direktni pošiljatvi na predilnice franko predilnične postaje. Vezati se sme samo z enakovrednim lanom. Namočiti blago pred odpošiljatvijo je prepovedano. Zasega sena, otave in slame na Štajerskem. Štajersko namestništvo je z odlokom od dne 25. novembra t. 1. odredilo zasego vseh zalog sena, otave in slame v prid vojaški upravi. V tej naredbi je določeno, da se odslej naprej ne sme izvažati seno, otava in slama iz štajerske dežele brez dovoljenja namestništva ali vojaške intendahce v Gradcu. Prodaja, oziroma nakupovanje sena, otave in slame v deželi sami pa ni prepovedano. Odslej naprej se bode smelo prodajati seno, otava in slama samo vojaškim skladiščem po sledečih, uradno določenih cenah: za meterski stot- sena 9-50 K, otave 9 K in slame od 6 do 7 K za meterski stot. Te cene veljajo za kraj, koder so se ti predmeti kupili, oziroma prodali. Stroški za prevažanje, stiskanje sena itd. se posebej preračunijo. Samoumevno ni zasežena tista množina sena, otave in slame, katero rabi kmet za svoje lastne potrebe. Poljedelski stroji dražji. Zveza tovarnarjev za izdelovanje poljedelskih strojev naznanja, daje zvišala cene za poljedelske stroje za 15 do 20 odstotkov. Poraba ovsa. Ker ovsa v smislu cesarske naredbe z dne 21. junija 1915, drž. zak. št. 167 ni smatrati za krušno žito, zato je nedopustno ga mleti in rabiti za prehrano. Lastnikom poljedelskih podjetij puščene množine doma pridelanega ovsa se smejo torej le na ta način porabiti, da se po odbitku semenskega ovsa porabijo za živinsko krmo. Dopustna izmera ovsa za krmo (1 kg za konja na dan) je urejena z ministrsko navedbo z dne 11. maja 1915, drž. zak. št. 116, oziroma z dne 21. julija 1915, drž. zak. št. 203. Ves preostali oves, tudi oni, ki je sicer za porabo dovoljen, toda ne po vsem porabljen, se mora v zmislu § 6. zadnje navedene naredbe ponuditi v nakup vojno žitnemu uradu. Ko se zadosti potrebščinam vojaške uprave ter žitno industrijskim podjetjem, se mora še preostali oves v smislu § 1. ministrske naredbe z dne 11. avgusta 1915, drž. zak. št. 282, oddati centrali za krmila. Naj višje cene za špirit. Po naredbi c. kr. trgovskega ministrstva z dne 8. novembra 1915 so se uvedle najvišje cene za špirit. Najvišja cena de-naturiranega špirita v kotlih ali sodih čez 500 litrov je za Kranjsko 109 K. Cene pri nadrobni prodaji pod 25 1 smejo biti kvečjemu 10% višje in jih uredi politična deželna oblast. V ti količini mora biti 90% alkohola, če ga je pa več, se sme cena dvigniti razmeroma. Nadrobni prodajalci špirita morajo imeti v svojih lokalih na vidnem prostoru nabite naj višje cene. Kontrola za točno izpolnjevanje te naredbe je poverjena političnim oblastim I. instance. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali z globo do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev. Nove cene zn krompir in seno. Deželna vlada za Kranjsko je določila za nadrobno prodajo (do 10 met. stotov) prebranega jedilnega krompirja ceno za 1 kg 13 v, za neprebran krompir pa 12 v. Za prešano seno so najvišje cene 9 K 50 v za 100 kg, za rahlo seno 8 K 50 v. Ti odredbi stopita v veljavo 1. decembra. Gospodarska zveza z Nemčijo. Na zborovanju ncmško-avstrijsko-ogrske gospodarske zveze v Draždanih so sklenili resolucijo, ki zahteva gospodarsko zvezo iu po pogodbi za daljši čas sklenjeno skupno trgovsko politiko. Odklanja se dajanje posebnih ugodnosti, pač pa zahteva skupen zunanji carinski tarif. Gospodarske posebnosti se dajo v medsebojnem prometu vpoštevati s posebno izravnalno carino. Popis sukna za vojaštvo, drugega čisto volnenega, polvolnenega in manipuliranega blaga (komerčno blago), konfekcioniranik plaščev za moške, moških oblek in odej (posteljne odeje za moštvo in odeje za konje) je odrejen z ministrskim ukazom z dne 6. decembra 1915. Osebe, firme, društva in avtonomne korporacije, ki take predmete obrtovalno ali za občekoristne namene izdelujejo, uporabljajo, podelajejo ali imajo v hrambi, so dolžne, da naznanijo na predpisanih prijavnih listih najpozneje do 5. januarja 1916 ono množino takega blaga, ki je dne 31. decembra 1915 v njih posesti ali hrambi, tisti trgovski in obrtniški zbornici, v katere okraju je blago spravljeno. V prihodnje je podajati prijave po stanju 31. marca, 30. junija in 30. septembra 1916 do petega naslednjega meseca trgovski in obrtniški zbornici. Prijave je podati na uradnih listih, katere bo dobiti pri trgovskih in obrtniških zbornicah. Liste je natančno izpolniti. Oni, kijih zadene prijavna dolžnost, morajo sedaj takoj naznaniti pismeno pristojni trgovski in obrtniški zbornfci, koliko prijavnih listov posameznih številk približno potrebujejo. Za poznejše popise je treba do dne 10. marca, 10. junija in 10. septembra 1916 pismeno naznaniti pristojni trgovski in obrtniški zbornici, koliko prijavnih listov posameznih številk potrebujejo. Umetno mleko. Angleški zdravniški list objavlja poročilo o poizkusu, kako bi se napravilo umetno mleko. V Londonu so preiskali svojstva arachisa, ki se mnogo rabi v lekarnah radi hranilnega olja, ki daje diabetikom Plod arachisa je bogat hranilnih snovi in maščob, ki znašajo 45 % vse sestavine. Za izdelavo mleka sc mora sad osušiti, stolči in skuhati v alkalični vodi. Tej tekočini se pridem; dekstrina in soli, ki se nahajajo v naravnem mleku. Kuhati se mora precej dolgo in mešati vzdržema. Potem se precedi in predela z raznimi mesnimi kislinami in v dveh urah je snov gotova. Naposled se preda tekočina vplivu enega mikroba mlečne bakterije, ki so vzgojene v ta namen, in to napravi mleko tečno in okusno. Cena umetnemu mleku bi bila komaj polovična pravemu mleku. Ostanek ploda je še poln hranilnih snovi in bi se izvrstno rabil za krmilo. Po barvi se ne razlikuje prav nič od pravega mleka, samo malo tanjše je. S kavo pa ta nedostatek izgine. Prcdno se rabi, mora se steklenica stresti, ker se maščoba sesede na dno. Draginja na celem svetu. Draginja v vojni nikomur ne prizanaša ter so jo v enaki meri deležne tudi nevtralne države. Na Francoskem stane sladkor še enkrat toliko nego v miru. Dvanajsterica jajc je preje stala 1.50 franka, danes pa 2.40 do 3 franke. Poljski sadeži so se podražili za 75 do 100%. Iz Italije se istotako poroča o naraščajoči draginji najpotrebnejših živil. Ondi nedostaja še vsake organizacije v preskrbovanju in vsak korak zakonodaje v tem oziru naleti med državljansko nediscipliniranim ljudstvom na velike težkoče. Na Angleškem je tačas cena za prvovrstno pšenico višja nego na Nemškem, znatno višja nego cena najvažnejšega nemškega krušnega žita, rži. Ravno tako je tudi moka na Angleškem dražja nego na Nemškem. Tudi mesne cene so na Angleškem silno visoke. V nevtralnih državah ni nič boljše. Rumu-nija, izrazito poljedelska dežela, zelo trpi vslcd velike draginje živil. Že v septembru so poročali ru-munski listi, da je večina rumunskih proizvodov dvakrat do trikrat dražja nego drugače, dasi jih je v izobilju. Ravno tako drage kakor živila so oblačilne potrebščine. Nikjer v Evropi ni take draginje kakor v Rumuniji, kjer je postalo življenje za široke ljudske sloje posebno v mestih naravnost nemogoče. Prav tako je v Švici. Meso in surovo maslo sta dosegla ceno, kakršnih nihče ne pomni. Pa tudi iz ostalih dežel prihajajo poročila o naraščajoči draginji. Petdesetletnica latinske denarne unije. Te dni preteče petdeset let, odkar je bila med Francosko, Italijo, Belgijo in Švico sklenjena denarna unija, kateri so pozneje pristopile še druge države. Švicarski listi opozarjajo, kolike važnosti so taki mednarodni dogovori, vsled katerih je cirkulacija denarnih sredstev odvisna od položaja v drugih državah. Vojska je pokazala potrebo, da se tudi denarstvo nacionalizira in osamosvoji. Metriška mera v lesni trgovini. C. kr. deželna vlada kranjska je odredila, da se sme v lesni trgovini porabljati samo metriška mera. Merska enota za trgovino z drvmi za kurjavo v metriški meri je določena z ministrsko odredbo z dne 23. decembra 1875 drž. zale. št. 157. Prestopki se bodo kaznovali z globo od 10 K do 200 K oziroma z zaporom od 1 do 20 dni. Ogrski državni dohodki in dolgovi. Sedaj objavljeni računski sklep za prvo polovico 1. 1914 izkazuje pri rednem in izrednem gospodarstvu primanjkljaja 64,938.000 K, dočim se na drugi strani izkazuje prebitek 36,893.000 K. Obračun državnih dolgov izkazuje povišek za 246,273.000 K. Vrednost nepremičnega premoženja v deželi se ceni po državni inventuri z zneskom 5.614,817.589 K. Premoženjska bilanca izkazuje aktiv 9.941,868.846 K, kateri stoje nasproti državni dolgovi v znesku 6.442,497.382 K. Lesna trgovina po vojni. Kako se bo razvijala lesna trgovina po sklepu miru, o tem so mnenja različna, večinoma pa se pričakuje, da bo zelo živahna. Za zgradbo novih ali za popravo poškodovanih poslopij se bodo potrebovale silne množine lesa v obširnih pokrajinah, ki so prizadete po vojski. Tudi industrija pohištva in druge panoge, ki obdelujejo les, bodo imele mnogo dela. Treba bo n. pr. izboljšati mnogo železniških voz, ki se bodo med vojsko zelo obrabili, oziroma bo treba nabaviti novih. Delo po ladjedelnicah, ki sedaj počiva, se bo znova začelo. Tudi potrebščine vojaške uprave bodo po sklenjenem miru še precej časa dokaj velike. Največjega pomena za lesno" trgovino pa bo, kako se bodo uredili trgovskopo-litični odnošaji z inozemstvom, četverozveza se namerava tudi v carinskih vprašanjih zbližati in z neugodnimi carinami oškodovati obe osrednji velesili. Toda na našo lesno trgovino najbrž to ne bo imelo dosti upliva. Kajti tudi doslej se je od nas največ lesa izvažalo na Nemško, približno za 110 milijonov kron na leto ali 41 odstotkov vsega našega lesnega izvoza, ki je znašal v zadnjih letih povprečno 270 milijonov kron. V Italijo je šlo našega lesa na leto povprečno za 85 milijonov kron, torej približno 31 odstotkov vsega izvoza (surovega in obtesanega lesa 1. 1913 16.600 vagonov, žaganega lesa pa okoli 82.500 vagonov); ta les se je uvažal brez carine, to pa zaradi tega, ker si Italijani niso znali drugače pomagati. Posebnega pomena za lesno trgovino in industrijo bo tudi, komu bodo trajno pripadle po zaveznikih zasedene, gozdov bogate pokrajine na Ruskem Poljskem in v Voliniji. Finančno bojišče. V nemškem državnem zboru je zakladnik državni podtajnik dr. Helfferich obširno govoril o stroških vojne. Nemčija izda na mesec skoro dve milijardi, eno tretjino več nego so znašali skupni vojni stroški nemŠko-francoske vojne. Strahovito je težaven čas, v katerem živimo. Nikar si tega ne zakrivajmo. Drugo leto vojne bo težje vzdržati nego prvo, kajti treba bo velikih novih naporov, da prebivalstvu olajšamo vzdržanje, treba bo še več sredstev, da se olajša sedanja stiska in sc prepreči grozeča beda. Nemška vlada bo iz novih kreditov dala 200 milijonov mark občinam kot podporo za njihove vojne dobrodelne naprave. Vsak Nemec je vedel, zakaj mora prinašati toliko žrtev in novi vojni krediti so izraz volje nemškega naroda, da hoče vzdržati do zmagovitega konca. Dokler se sovražniki ne podajo in iz dejstva nemške nepremagljivosti in zmag ne izvajajo posledic, dotedaj je samo orožje tisto sredstvo, s katerim se jih prepriča. Šele po vojni bo Nemčija mislila na to, kako končno urediti vprašanje vojnih stroškov, toda že sedaj je nemški zakladnik izrekel značilne besede: „Povzročitelji vojne so zaslužili svinčeno težo milijard; naj jo oni, ne pa mi, cela desetletja vlečejo za seboj." Dnevni stroški vseh držav znašajo skoro 300 milijonov mark, mesečni stroški presežejo 8 milijard, tedaj na leto skoro 100 milijard. Naši sovražniki nosijo skoro dve tretjini svot, Nemčija in njeni zavezniki pa nekoli nad eno tretjino. Med vsemi vojnimi strankami so sedaj samo Nemčija, Avstrija in Angleška znatni del svojih vojnih stroškov krile s posojili na dolgi rok. Avstrija je sama zbrala 8 milijard kron in ta uspeh zasluži z ozirom na gospodarstvo in bogastvo monarhije največje priznanje. Francija, slovita dežela rentirjev, daleč zaostaja za temi številkami. Cisti donos njenih dolgoročnih posojil doseže komaj 2 milijardi frankov, to je četrtino tega, kar je dosedaj zmogla Avstrija. 0 Rusiji, Italiji in malih ententarjih zakladnik noče govoriti, ker brez potrebe tudi proti sovražniku ne bodi trdosrčen. Sovražnika presegamo tudi v načinu, kako dobiti potreben denar. Nasprotniki niso imeli sreče s svojimi vojnimi posojili. Angleška bo morala iskati veliko posojilo v Ameriki. Pri tretjem vojnem posojilu bo pa tudi Nemčija morala zvišati emisijski kurz. Tudi sovražni državni papirji so v svojem kurzu šli še bolj nazaj nego nemški, tako francoska 3°/0 renta za 20%, angleški 21/2% konzoli za 11%, nemško 3% državno posojilo samo za 9%. Od začetka vojne je nemška državna banka povečala zalogo svojega zlata za 1 milijardo. Njeni bankovci so danes pokriti z zlatom z 33-7%, francoski samo z 28'3%, angleški komaj z 25-3%. Nemški zakladnik je tudi zavrnil legendo francoskega „Tempsa“, da si je Nemčija prisvojila zlate zaloge avstro-ogrske banke. Svojim zaveznikom zlata nismo vzeli, kajti to postopanje ni po nemškem načinu in to prepuščamo Angležem. Skrivnost nemškega uspeha na finančnem bojišču tiči v tem, da ima Nemčija vse potrebno doma. Sicer rabi denar, toda porabi ga ne, ker ga ni treba pošiljati čez mejo. Avstrijski Lloyd. Bilanca avstrijskega Lloyda za lansko leto izkazuje obratnega prebitka 3,579.350 K. Obrat je bil lani ustavljen pet mesecev. Od obratnega prebitka so že odštete posojilne obresti, ki znašajo V3 milijone kron. Odpisi so se izvršili v smislu pravil, dasi so se ladje porabljale le 7 mesecev. Za odpise se je porabilo 5-7 milijonov kron, dalje se dotira zavarovalni zaklad z R64 milijoni kron in penzijski zaklad z 933.839 K. Upoštevaje te odpise in dotacije se pokaže primanjkljaj 4‘8 milijonov kron. Za pokritje primanjkljaja se porabi najprej prenos čistega dobička po 303.000 K in ves redni rezervni zaklad po 2'8 milijonov kron, ki bo na ta način popolnoma izčrpan. Nepokriti ostanek primanjkljaja po V5 milijona kron se pokrije iz glavničnega rezervnega zaklada, ki znaša 4\5 milijona kron in se torej zniža na 3 milijone kron. Koliko se pridela krompirja. Množino pridelanega krompirja, ki je osobito sedaj tako važna hrana, je mogoče približno dognati na podlagi Statistike o povprečnem pridelku krompirja v zadnjih petih letih. Povprečno sc namreč na celi zemlji pridela krompirja okoli 141,637.000 ton. Največ ga producira Nemčija, približno okoli 43,286.000 ton na leto, potem Rusija preko 31 milijonov ton, Avstro-Ogrska 18,440.300 ton, Francija nad 13 milijonov ton in Anglija okoli 8 milijonov ton. Skupaj se pridela v Evropi okoli 128 milijonov ton krompirja, t. j. 90 odstotkov svetovnega pridelka, v Ameriki okoli 11 milijonov ton, v Avstraliji okoli 537.000 ton in v Afriki 105.000 ton. Več praktične strokovne izobrazbe. Naučno ministrstvo je pred kratkim izdalo deželnim šolskim svetom svarilo, ki je vsega upoštevanja vredno. Ministrstvo trdi, da so naše srednje šole, gimnazije in realke, prenapolnjene, iz njih dobivamo preveč ljudij, za katere ni kruha, nasprotno pa manjka strokovno izšolanih ljudij v praktičnih poklicih. V šolskem letu 1913/14 smo imeli 517 gimnazij in realk z 154.882 učenci in 5871 ženskimi dijaki. Število zavodov in učencev se je v zadnjih 30 letih podvojilo, kar pa ne odgovarja kulturnim in gospodarskim potrebam. Državni uradi ne bodo stalno potrebovali vedno več osobja. Ravno nasprotno, število uradništva se bo omejilo. Po vojski bo veliko dela ravno v onih poklicih, za katere ni treba visoke ali srednje šole. Zato naj se mladina navaja bolj v one šole, ki nudijo praktično strokovno izobrazbo. Obisk strokovnih šol zelo zaostaja za srednjimi šolami. Na višjih strokovnih šolah je bilo samo kakih 15.000 dijakov (na državnih obrtnih šolah 4800, na trgovskih akademijah 8000, na poljedelskih in drugih podobnih šolah okoli 2000. Tudi v primeri z nižjimi razredi srednjih šol je obisk na nižjih strokovnih šolah razmeroma premajhen. Vestnik Gospodarske zveze. 1. Pravila Gospodarske zveze so se na zadnjem občnem zboru precej spremenila, oziroma dopolnila. Dosedanje članske knjižice so pošle. Radi tega so se dale natisniti nove. Kakor hitro bodo dotiskane, se bodo cenjenim članom dostavile. Naj blagovolijo torej v tej zadevi toliko časa počakati. 273 — 2. V smislu naših pravil se sme blago zlasti na drobno prodajati le članom. — Kdor želi G. Z. pristopiti, lahko svoj pristop tudi pismeno javi. Pristopnino 1 K in delež 2 K (skupaj 3 K) naj obenem pošlje po nakaznici, oziroma po položnici isti s tozadevnim označenjem in natančnim svojim naslovom. Pristopnica se mu bode v svrho lastnoročnega podpisa nato poslala, ki se naj tudi kmalu vrne. 3. Trgovske posle Mlekarske zveze j c prevzela z 10. t. m. G. Z. Mlekarski obrat in pisarna se nahaja še na starem prostoru (Dunajska cesta — Krisperjevo skladišče.) Svojo detajlno trgovino pa ima ravno tam, kjer se razprodajajo mleko in razni drugi mlekarski proizvodi. Začasno imamo v zalogi sledeče proizvode: Gouda sir 20% » » 30% ovčji » 40% edamski» 20% » » 30% po 4-35 K k kg » 4"45 » » » » 4-60 » » » » 4,25 » » » » 4-45 » » » 1“ emendolski sir v hlebih po 70—100 kg .... po 4-80 Ia parmezan sir v hlebih po 12—25 kg.............po 4-50 polnomastni švedski sir v hlebih po 10 kg..................po 4"65 dansko maslo v sodih po 50 kg...................po 8-50 švedsko maslo v sodih po 50 kg...................po 8-40 holandsko maslo v sodih po 50 kg...................po 8‘30 moravsko maslo v kosih po 5 kg....................po 8-25 K k kg K k kg K k kg K k kg K k kg K k kg K k kg Cene se razumejo brzovozno za 1 kg, postaja Ljubljana, brez zavojnine in proti takojšnjemu plačilu. 4. Gospodarska zveza ne prodaja blaga več na drobno v svojih glavnih prostorih. Kdor to želi, naj se poda v njeno detajlno trgovino, ki se nahaja na Dunajski cesti nasproti in blizu njenega glavnega poslopja. Tam se dobi vsakovrstno blago, ki ga sploh ima Zveza v svoji zalogi. — Opomnimo pa, da se prodaja tam le njenim članom. Članske izkaznice se dobe pri knjigovodstvu. 5. Vinska trgovina G. Z. se nahaja v Spodnji Šiški v Zajčevi hiši. Dobe se vsakovrstna zajamčena pristna vina kranjska (zlasti iz Krškega, Metlike, Vipave), Goriško, Istrsko, Dalmatinsko, Štajersko, Hrvaško in Ogrsko vino. Na željo se dopošljejo vzorci in ceniki. Častito duhovščino opozarjamo, da imamo še posebej odločeno Vipavsko vino I. vrste za sv. maše. Naročila se sprejemajo istotam. 6. Vnovčevalnica G. Z. za živino se je preselila iz svojihj.prejšnjih prostorov v pritličje tikom glavnega vhoda. Kupuje: prešiče žive nad 100 kg, zaklane prešiče nad 70 kg, breje svinje, plemenske prasce, prašiče za pitanje, ovce in koze za pleme in klanje, kozličke ter belgijske zajce. Prodaja: goveje in prešičevo meso sveže in prekajeno, kranjske klobase ter Špeh na drobno in na debelo. Izvršujejo se tudi naročila za plemenske krave, vprežne vole, plemenske prasce, koze, ovce in belgijske zajce. Svojo mesnico ima v Šolskem drevoredu v poslopju bogoslovnice. 7. Posvetovalnica G. Z. (predsedstvena soba) se je preselila v prejšnje prostore 'vnovčevalnice, torej v I. nadstropju na desno po dvoriščnem hodniku zadaj. 8. Cenjeni člani in članice se tem potom opozarjajo, da ima G. Z. poleg drugih še špecerijske predmete v zalogi: po K sledeče do K Čaj Souchany in Ceylon . 1 P— 12— Čokolado navadno in fino . 480— 520— Cikorijo razne vrste . . . —.— —•— Kavo Robusta » Santos 420— 520— » Guatemala .... » Žgano Lug 40'— • Konserve za golaš goveji . 145-— * Konserve za golaš telečji . 165— —•— Konserve za golaš svinjski 175— —•— Konserve danske za golaš . 240— —•— Suhe češplje 166— —•— Milo 220.— 340— Olje na,mizno 920— —■— Olje jedilno 820— 860— Olje jedilno cenejše . . . 750— ‘ Olje za stroje 180— —•— Sol (belo) 26— —•— Sterinske sveče razne velikosti 220’— 280— Vžigalice (navadne in švedske) 240"— Sardine v malih in večjih Škat- Ijicah 90— 100— Slanike, marinirane v škatljicah 170-— —•— Polenovka (nasoljena) . . . 180— —•— Riž zdrobljen . 220— 240— Riž Raugoan . 275— —•— Riž Glacć . 320— —•— po K do K Testenine v raznih oblikah 195-— • Slanino razne vrste po maksi- malnih cenah. Salami krakovske 800-— 1 Salami brunšviške .... 550-— * Salami holandske 12-— • Salami ogrske 11-— * Sladkor v grudah, kockah, pile po karteliranih cenah . . 96-— 102-— Petrolej, bencin za stroje in avtomobile po maksimalnih cenah. Cene se razumejo za & 100 kg odnosno 100 komadov franko Ljubljana, proti takojšnjemu plačilu. — Kdor želi, se mu blago tudi proti povzetju pošlje. 9. Strojne zadruge in kmetovalce opozarjamo, da tovarne poročajo, da se bodo stroji podražili in pozneje težje dobili, ker jim manjka delavskih moči. Gospodarska zveza se je pravočasno preskrbela s tozadevno zalogo, ki se nahaja v glavnem poslopju iste zadaj na vrtu. Priporoča sledeče stroje po najugodnejših cenah: gnojnične črpalke, razne vrste vrtila, slamoreznice z ročnim in mlatilnim obratom, bencinmotorje, mlatilnice, čistilnice, vozove za gnojnico, brzoparilnike, meč-kalnike, trijerje, stiskalnice, drobilne stroje, mline za sadje, pluge razne vrste, poljske in travniške brane, kosilnice, tehtnice za živino, reporeznice itd. Stroji so iz najboljših tovarn. 10. Poljedelce opozarjamo, da imamo še v zalogi nekaj super fosfatu po 14 kron in kaj-nita po 7 K franko Ljubljana. Razpošilja se v vrečah po 50 kg. Tudi z raznovrstnim travnim in detelj nim semenom lahko postrežemo. 11. Za prešičerejcc! Ob času, ko nam primanjkuje otrobov, koruze in drugih krmil, je treba pač skrbeti zato, da z istimi, kar jih imamo, kar le mogoče dalj časa izhajamo in njih uporabo na ta ali oni način kolikor mogoče omejimo. To nam je pa seveda le v tem slučaju mogoče, da dobimo kak nadomestek, ki ga lahko prešičem namesto teh krmil pokladamo in ki ima obenem tudi zadostno množino redilnih snovi. Ena izmed takih vrst, ki še dosedaj ni bila tako zelo v rabi, vendar pa bo položaj časa zahteval, da je pri krmljenju kolikor mogoče uporabljamo, je krvna krma. Že njena sestavina nam jamči za dober uspeh. Kajti sveža goveja kri in krmilna moka sta njeni glavni sestavini. Poleg tega pa krvna krma vsebuje tudi druge rudninske snovi, kakor žveplo, ogljik, sol in klajno apno. Ima torej najboljše in najpotrebnejše snovi, ki jih potrebuje krmilo, da bo dobro in uspešno. Krvna k laja se izdeluje v drobnih in debelih zrnih. Drobno zrnata služi za klajo mlajših prešičev (pujskov), debelo zrn a ta pa za klajo svinj. Seveda se debelozrnataj'da tudi zdrobiti tako, da se dobi z nje drobnozrnata. — Kako se uporablja krvna krma? Taka, kakoršna je, se primesi drugi klaji. Ni je treba torej za to še posebej pripraviti. In ta primes napravi navadno bolj neredilno, takorekoč vodeno hrano zelo tečno in redilno. Glede množine, ki se naj primesi, je pripomniti sledeče: za mlajše prešičke t. j. 2-—3 mesece stare pujske naj tvori krvna krma polovico navadne dnevne klaje. (Torej vsakega pol!) Pri starih svinjah pa je krvne krme lahko 3/4 dnevne klaje. Pujskom se daje lahko tudi drobnozrnata ali zdrobljena debelozrnata kot suha krvna krma ali pa se ista pripravi kakor mlečna juha in sicer naj je dobe na dan >/8 ali i/4 kg. Poleg tega omenjamo, da se je drobnozrnata krvna krma izkazala tudi kot zelo tečna in priljubljena piča za perutnino. Gospodarska zveza je dobila to krmilo in je ima v zalogi. Prodaja je po 48 K a 100 kg franko Ljubljana z vrečo vred. Lahko se naroči tudi za poskušnjo. Da bo voznina ceneja, je dobro, če se je naroči skupno v večji množini. Županstva, oziroma živinorejske ali druge zadruge naj zbero naročila pri posameznikih. Pri naročilih naj se denar naprej pošlje — ali pa se bodo naročila izvršila po povzetju. Želimo, da nam o uspehih te krme poročate. 12. Za živinorejce! Gospodarska zveza si je vse prizadjala, da bi dobila kaj koruze za klajo. Upa, da je dobi vsaj še nekaj vagonov. Seveda se bo potrudila, da bo to majhno množino, ki ji bo na razpolago, pravično in oziraje se na potrebo dosedanjim naročnikom porazdelila. Ako se ji posreči kaj več koruze dobiti, bo o tem pravočasno javnost obvestila. Sicer pa opozarjamo, da je povpraševanje ne le po koruzi ampak tudi po drugih krmilih silno veliko po vsej državi. Krmil bo prav težko dobiti. Radi tega tudi aprovizacija živine dela merodajnim v to poklicanim osebam1 hude preglavice. Začasno smo tako srečni, da moremo sporočiti cenjenim naročnikom, da ima Gospodarska zveza še v zalogi zmlete orehove in sezamove tropine, orehove luskine, tropine solnčnih rož in bučnih peška, nekaj ajdovih plev, trijernih odpadkov in klajnega apna. Razpošilja jih v vrečah po 75—100 kg. 13. Surovi sladkor. Centrala za krmila na Dunaju sporoča, da se dobi surovi sladkor v svrho krmil za živino denaturiran in nedenaturiran. Kdor naroči še nedenaturiran surovi sladkor in ga želi sam denaturirati (za klajo pripraviti), veljajo zanj sledeča določila, ki jih je v tozadevni okrožnici podala centrala z naročilom, da se o tem obvestite tudi vsi cenjeni naročniki. Radi tega jih tudi mi na tem mestu objavljamo: a) Surovi sladkor se sme rabiti samo za krmljenje živine. Kdor bi ga porabljal v drugačne namene, moral bi plačati za porabo sladkorja 38 K pri 100 kg. Zapade lahko celo še zaporu in mora poleg tega še plačati 10 K pri 100 kg centrali za krmila na Dunaju. 'Ve globe ne more niti sodnik znižati, kajti tudi centrala se je pod istim pogojem naproti sladkorni centrali zavezala, da se ne bo surovi sladkor v druge namene porabljal. b) Denaturiran in nedenaturiran sladkor se ne sme v istem vagonu odpošiljati. c) Kdor naroči nedenaturiran sladkor, ga mora sam denaturirati po predpisanem načinu ter takoj centralo za krmila na Dunaju obvestiti o kraju, kjer se bo to izvrševalo in obenem sporočiti, kje se nahaja najbližja finančna postaja. d) Da se zamore nedenaturiran! sladkor dobro shraniti in priprava sladkorne krme temeljito izvršiti, je treba v to sposobnih prostorov in priprav. e) Predno se priprava surovega sladkorja za krmo prične, je isti v skladišču ves ta čas pod finančno zaporo. Čas, ko se prične s pripravo, je treba pravočasno finančni straži sporočiti, da more delo nadzorovati. Kajpak, da je poleg tega dolžan dotični tudi potne stroške in prehrano nadzorovatelja sam povrniti. f) Kot sredstvo za denaturiranje sladkorja se lahko vporabijo sledeči predmeti v sledečem razmerju: 10% debele rezanice ali 10% otrobov, oljnatih oziroma palmovih tropin ali mesne moke (Fleischmehl) in poleg tega je treba za vsakih 100 kg surovega sladkorja primesiti 10 gramov metilvioleta. Če pa ni teh sredstev ali jih vsaj dovolj ni, se lahko surovi sladkor pripravi z 0-25% zmesjo rodečega železnatega oksida in 0-01% metilvioleta. Tako zgotovljena sladkorna krma ne sme imeti v sebi več 'kot 30% teže surovega sladkorja. g) Naročeni surovi sladkor se mora že naprej plačati in se odpošilja le v vagonskih množinah. Prevzemna cena za nedenaturirani sladkor je določena za mesec november in december t. 1. 34-05 K, potem pa je vsak naslednji mesec 1. 1916 za 20 vinarjev dražja. Cena za denaturiran! sladkor z železnim oksidom in metilvioletom pa je za 40 vin. dražja kot zgoraj označena cena. Te cene veljajo za 100 kg brez vreč in brez popusta, postavljenih na postajo odpošiljajoče sladkorne tovarne. Te cene se ravnajo po dnevu odpošiljatve in ne po dnevu naročila oziroma nakazila. — Če pa kdo naprej denar pošlje in se naročilo izvrši še le pozneje, bo treba centrali diferenco (primankljaj) doplačati. — Vreče mora sleherni naročnik sam naprej poslati in se bo naročilo še le po dohodu vreč izvršilo. Filijalka, c. kr. priv. avstrijske dež. banke (Landerbank) v Pragi pa naročnike obvešča, v katero tovarno je treba poslati vreče. Vreče naj bodo za 100 kg teže. Ako bodo vreče po 50 kg, tedaj je cena pri sladkorju pri 100 kg za 5 vin. višja. Za posamno vagonsko pošiljatev se zahtevajo vreče le ene vrste, torej le 50 kg ali 100 kg vreče. Za zasilno pokritje vagonov ima skrbeti sladkorna tovama sama. Ako bodo plahte v to porabljene, jih je treba takoj brzo vozno, ^.franko in nepokvarjene tovarni vrniti ter doplačati še 35 K od kosa. Za pripravo trdne strehe potrebne stroške ima tudi naročnik poravnati po prejemu blaga, za kvaliteto in kvantiteto blaga je tovarna odgovorna le na svojem mestu oziroma prostem skladišču. — Kdor želi, mu takoj centrala za krmila na Dunaju po možnosti preskrbi vreče za naročeno blago. Treba ji je za posamezni kos poslati 2-60 K. Gospodarska zveza je začasno naročila pet vagonov denaturiranega sladkorja in sprejema -že sedaj naročila zanj. Cene se bodo pravočasno sporočile. — Toliko v vednost vsem onim, ki hočejo s sladkornim krmilom preskrbeti svojo živino, zlasti konje. Razne objave. Kletarski tečaji. V primeru z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo še na jako nizki stopnji. Zaradi tega je nujno potrebno, da sc naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjenja ter da pridelujejo dobro, okusno, cisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga gospodarju vinogradniku še tako lepo grozdje, ako ne zna iz njega pripraviti tako pijačo, kakoršna sc dandanes po svetu zahteva ? Ravnotako j c tudi za kletarje, vinske trgovec in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najgnusnejša pijača! Da imajo ukaželjni priliko, se v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi c. kr. vinarski nadzornik H. Skalicky pri državni vzorni kleti v Rudolfovem tekom tekoče zime več trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj se takoj pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem. Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, čim prej zglasiti. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bo o tem potom posebnega vabila vsaj en teden pred pričetkom tečaja obveščen. C. kr. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko v Rudolfovem. Sadjarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče, ki se hočejo praktično izvež-bati v obrezovanju in oskrbovanju drevja, v cepljenju in gojitvi drevja v drevesnici. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 15. maja 1916. Sprejme se 12 vajencev v starosti od 15 let naprej. Sadjarski vajenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa po 10 K na mesec. — Prošnje, katerim je priložiti izpnstnice ljudske šole in krstni list ali pa domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Novomesto na Kranjskem, do 5. januarja 1916. Viničarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtničnih delih. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 31. oktobra 1916. Sprejme sc osem učencev v starosti od 16 let naprej. Viničarski učenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa po 10 K na mesec. Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali pa domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Novomesto na Kranjskem, do 5. januarja 1916. Razglas c. kr. dežel, predsednika za Kranjsko z dne 19. decembra 1915, št. 35.871, o cenah, ki se jih je držati pri trgovanju s pitanimi prešiči. Dodatno k tukajšnem razglasu z dne 17. oktobra 1915, št. 27.582, zaukazuje deželna vlada v sporazumu s c. in kr. 5. armadnim etapnim poveljstvom z veljavnostjo za celo deželo Kranjsko, da se pri trgovanju s pitanimi prešiči s težo več nego 150 kg, ne sme prekoračiti cene K 3-70 za 1 kilogram žive teže. Ta odredba dobi moč s 22. decembrom 1915. Ostala določila tuuradnega razglasa z dne 17. oktobra 1915, št. 27.582, ostanejo še nadalje neizpremenjena. V Ljubljani, dne 19. decembra 1915. Razglas c. kr. dežel, predsednika za Kranjske, z dne 16. decembra 1915. 1., št. 35.309, o določitvi najvišjih cen za svinjski Špeh in svinjsko mast. Na podstavi § 3. ministrskega ukaza z dne 29. novembra 1915. 1., drž. zak. št. 348, sc zaukazuje za prvo razdobje cen, ki se začne 16. decembra 1915. L, tako: § 1. Kadar prodaja ■ izdelovalec svinjski Špeh prc-kupen, sme - biti jiaj višja^cena za 100 kg čiste teže naslednje navedenih vrst Špeha: Za namizni Špeh (soljen in nesoljen) . K 650'— „ hrbtni Špeh (soljen in nesoljen) . . „ 703'— „ sirov Špeh (soljen).....................„ 6391— „ prekajen sirov Špeh...................... 690'— „ prekajen’namizni Špeh...................„ 702'— „ prekajen hrbtni Špeh....................„ 759*— „ neprekajen Špeh v kosih . . . . „ 67 V— „ prekajen in papriciran Špeh v kosih „ 7241 — „■ oparjen Špeh...........................„ 724-— „ desertni Špeh...........................„ 800'— § 2. V nadrobni prodaji, to je, kadar se neposredno prodaja porabniku, bodisi, da prodaja izdelovalec ali prekupcc, sme znašati najvišja cena za 1 kg Čiste teže naslednje navedenih vrst Špeha in masti: — 277 Za topljeno mast (zabelo) K 7-88 „ nestopljeno mast (salo, trebušno mast) „ 7-60 „ sirov Špeh, soljen ali nesoljen . . „ 6-52 „ namizni Špeh (soljen ali nesoljen) . . r 7-08 „ hrbtni Špeh (soljen ali nesoljen) . . „ 7-G4 „ prekajen sirov Špeh „ 7-52 „ prekajen namizni Špeh n 7-64 „ prekajen hrbtni Špeh n 8-24 „ neprekajen Špeh v kosih „ 7-28 „ prekajen in papriciran Špeh v kosih . „ 7-88 „ oparjen Špeh „ 7-88 „ desertni Špeh „ 8-72 § 3. Glede prestopkov zoper sprednja določila se bode postopalo po predpisih §§ 5. in 6. ministrskega ukaza z dne 29. novembra 1915. 1., drž. zak. št. 348. 0 , S 4- S tem izgube moč vse dosedanje za svinjski Špeh in svinjsko mast določene cene. § 5. Cene za prihodnja mesečna razdobja se bodo pravočasno določile. S b. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Naklem, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 10. januarja 1910 ob 4. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1915. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Mlekarske zveze v Ljubljani, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 7. februarja 1910 ob 3. uri popoldne v njenem uradnem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1914. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 0. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se 1 uro kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v St. Vidu mul Ljubljano, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 9. januarja 191G. ob 3. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva; 2. Odobritev računskega zaključka za I. 1915. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen. vrši se čez pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. * 1 2 3 4 5 Vabilo na rodni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Strugali, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, / ki se vrši 16. januarja 1910 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1915. 4. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure pozneje na istem mestu in po istem sporedu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Živinorejske zadruge v Strugali, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši IG. januarja I91G ob pol 4. uri popoldne v posojilnici. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1915. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. G. Slučajnosti. Ako bi bil ta občni zbor nesklepčen, se vrši pol ure pozneje ravno tam drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število udeležencev. Bilanca Hranilnice in posojilnice v Šmartnem pri Kranju, reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila 448.542-76 Tekoči račun z Zadr. zvezo 68 893-— Inventar premični . . . 800 — Zaostale obresti posojil . . 10.573-38 Delež pri „Zadružni zvezi" 1.000-— Stalna vlog pri „Zadr. zv." 1.000-— Gotovina 31. decembra 1914 7.920-38 Skupaj . . 528.729-52 Pasiva. K Deleži 756-— Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi . . . 512.211-52 Predplačane obresti posojil 432-07 Rezervni zaklad .... 12.860-47 Čisti dobiček 2.469-46 Skupaj . . 528.729-52 Denarni promet .... 509.030-80 1 1 1 1 1914 . 188 Pristopilo . . . 5 Izstopilo . . . 4 Stanje koncem leta 1914 . . . . 189 Bilanca Hranilnice in posojilnice pri Sv. Jurjn ob juž. žel. reg. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila 483.675-87 Tekoči račun z Zvezo . . 41.519-— Inventar puprnični .... 759 63 Inventar nepremični . . . 7.238'64 Zaostale obresti posojil . . 14.238-75 Vrednost tiskovin .... 100-— Zaostale najemnina . . . 180-— Delež pri „Zadr. zvezi" 1.000-— Delež pri Zadružni tiskarni 1.000- — Obresti od tega . . . . 304-28 Vojno posojilo 1.000-— Tekoči račun s člani . . 29.482-83 Naložen denar 111.841-13 C. kr. postna hranilnica . . 177-80 Gotovina 31. decembra 1914 11.830-55 Skupaj . . 704.348-28 Pasiva. K Deleži 1.229-— Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi . . . 683.129 91 Predplačane obresti posojil 1.077-86 Dolg na tiskovinah . . . 220 — Dolg na rentnim , . . 436 90 Rezervni zaklad .... 15 340-35 čisti dobiček 2.915-26 Skupaj . . 704.348-28 Denarni promet .... 685.018-59 Stanje članov začetkom leta 1914 . 433 Pristopilo . . 9 Odpadlo Stanje koncem leta 1914 . . . 428 Bilanca Posojilnice v Slatini, reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila 311.432-85 Tekoči račun z Zvezo . . 2.392-— Inventar premični .... 686 63 Zaostale obresti od posojil 8 976-53 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000-— Vadij 93-01 Prehodni 300-— Naložen denar 33.118-63 C. kr. poštna hranilnica . . 103-82 Gotovina 31. decembra 1914 568-08 Skupaj . . 358.671-55 Pasiva. K Deleži 2.032'— Hranilne, vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi . . . 320-819-61 Predplačane obresti posojil 1.609 01 Rezervni zaklad .... 33.100-92 Čisti dobiček 1.11001 Skupaj . . 358.671-55 Denarni promet .... 216.502-20 Stanje članov začetkom leta 1914 . 818 Pristopilo Odpadlo Stanje koncem leta 1914 . . . . 829 Bilanca Posojilnice v Ormožu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila 296.08602 Inventar premični .... 3.880-80 Inventar nepremični . . . 87.478-— Zaostale obresti posojil . . 6.573-50 Delež pri „Zadružni zvezi" 600-— Zaostala najemnina . . . 166-— Prehodni 592-31 Naložen denar 19.003-53 Poštna hranilnica .... 603-87 Predplačana dividenda . . 20-— Gotovina 31. decembra 1914 2.472-31 Skupaj . . 417.466-34 Pasiva. K Deleži 7.534-— Hranilrie vloge 352.721 02 Predplačane obresti posojil 307-90 Obresti deležev .... 95 — Tekoči račun z Zvezo . . 1I1-- Izposojila vknjižena . . . 30.989-71 Rezervni zaklad ./ . . . 24.997-41 Čisti dobiček 710-30 Skupaj . . 417.400*31 Denarni promet .... 498.826-39 Stanje članov začetkom 1. 1914 . 786 Pristopilo Odpadlo . . 31 Stanje koncem 1. 1914 . . . . 781 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Cirkovcah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila.................182.355'— Tekoči račun z Zvezo . . 10.535'— Inventar premični .... 80 30 Zaostale obresti posojil , . 1.787 08 Delež pri „Zadružni Zvezi" 1.000'— Tekoči račun s člani . . 5.630 40 Vojno posojilo........... 1.950' — Gotovina 31. decembra 1914 1.379 05 Skupaj • • 204.71G'83 Pasiva. K Deleži............................ 984'— Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . 193.789 02 Predplačane obresti posojil 1 250' 19 Rezervni zaklad .... 7.242-81 čisti dobiček.................. 1.450-51 Skupaj . . ,204.716-83 Denarni promet .... 206.602'11 Stanje članov začetkom I. 1914 . 241 Pristopilo............................. II Odstopilo............................... 6 Stanje koncem 1. 1914 .... 246 Bilanca Posojilnice na Črnigori pri Ptuju, reg. zadruge z neoni, zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. Inventar premični 69.809-13 146-97 1.103-77 1.000-— 10.755-35 1.470-98 Skupaj Pasiv a. vanimi obrestmi 84.286-50 884'— 78.245-70 196'— 564-47 3.223-94 I 172-39 Skupaj 84.286-60 98.648-02 214 / Bilanca Ljudske hranilnice in posojilnice v Rečici oh Savinji, registrovane zadruge z neomejeno zavezo z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila Tekoči račun z Zvezo . . Inventar premični .... Zaostale obresti posojil . . Delež pri „Zadružni z vezi “ Naložen denar Tekoči račun s člani . . Vojno posojilo Gotovina 31. decembra 1914 383.094-84 194.042-— 23305 10.264-15 1.000'— 133.292-63 147.194-85 4.878-13 4.954-43 Skupaj . . 879.854-08 Pasiva. K Deleži Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . Predplačane obresti posojil Rezervni zaklad .... Čisti dobiček 2.012-— 856.700-99 366-89 18.687-98 2.086-22 Skupaj . . 879.854-08 Denarni promet .... 581.674-79 Stanje članov začetkom leta 1914 405 Pristopilo Odpadlo . . 13 Stanje koncem leta 1914 . . 403 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Petrovčah, reg. zadruge z neom. zavezo. z dnom 31. decembra 1914. A ktiva. K Posojila Tekoči račun z Zvezo . . Inventar premični .... Zaostale obresti posojil . . Delež pri Zadružni zvezi . Gotovina koncem leta 1914 97.295-— 132-— 165-29 2.483-63 1.000-— 481-68 Skupaj . . 101.557-60 Pasiv a. K Deleži Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . Predplačane obresti posojil Rezervni zaklad .... Čisti dobiček 218-— 96.294-48 420 80 3.733-37 890-95 Skupaj . . 101.557-60 Denarni promet .... 145.970 70 | 1 1 1 1 1914 . 105 Pristopilo Odpadlo . . 2 Stanje koncem 1. 1914 . . . . 109 Bilanca Hranilnice in posojilnice na Prihovi, reg. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila 76.706-— Tekoči račun z Zvezo . . 16.581-— Inventar premični .... 238-06 Zaostale obresti posojil 1.473-63 Delež pri „Zadružni zvezi" 1.000-— Naložen denar .... 566-04 Vojno posojilo 400'— Gotovina 31. decembra 1914 2.781-54 Skupaj . , 99.746-27 Pasiva. K Deleži 384-— Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi . . . 94.615-28 Predplačane obresti posojil 394-96 Rezervni zaklad .... 4 352-03 Skupaj . . 99.746.27 Denarni promet .... 138.738-34 Stanje članov začetkom 1. 1914. . 179 Prirasti o . . . 14 Odpadlo . . . 1 Stanje koncem 1. 1914 . . . . . 192 Bilanca Mlekarne v Hrušici pri Vod- gradu, reg. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Vrednost blaga .... 13.717' — Terjatve na blagu pri nezadr. 11.061-85 Vrednost nepremie. invent. 30.833-48 Vrednost premic, inventarja 20.483-26 Nesprejeta odškodnina od banke Slavlje .... 200-— Preplačilo za led .... 500-— Naloženo pri c. kr. poštni hranilnici 1.638-20 Deleži zvezani s posojilnico 230-— Kavcija na železnici . . . 92-— Gotovina 31. decembra 1914 751-70 Skupaj . . 79.507-49 Pasiva. K Deleži 5.273-— Izposojila 18.933-19 Dolg na blagu zadružnikom 9.677-65 Dolg na blagu nezadružnik. 14.304-— Dolg na inventarju . . . 5.306-62 Tekoči račun z Zadr. zvezo 570 — Rezervni zaklad .... 24.362-57 Čisti dobiček 1.080-46 Skup;y . . 79.507-49 Denarni promet .... 8‘23.088-18 Stanje članov začetkom 1. 1914 . 631 Pristopilo........................ — Odpadlo........................... — Bilanca Hranilnice in posojilnice na Igu, reg. zadruge z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila 236.020-33 Tekoči račun z Zvezo . . 57.592 — Inventar premični .... 222-36 Inventar nepremični . . . 4-163-— Zaostale obresti posojil . . Delež pri Zadružni Zvezi . 6.890-43 1.000-— Delež pri Ljudski posojilnici 4*— Delnica Union 335-— Gotovina 31. decembra 1914 8.402-84 Skupgj . . 314.629-96 Pasiva. K Deleži 1.420-— Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . 300.522-27 Tekoči račun s člani . . 13-21 Predplačane obresti posojil 81614 Rezervni zaklad .... 10.980-36 Čisti dobiček 877-98 Skupaj . . 314.629 96 Denarni promet .... 401.971-22 Stanje članov začetkom 1. 1914 . 303 Pristopilo Odpadlo Stanje koncem 1. 1914 . . 284 Bilanca Ljudske hranilnice in posojil- niče v Idriji reg. zadruge z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila 457.370-71 Tekoči račun pri Zvezi . . 92.050"— Inventar premični .... 198-19 Inventar nepremični . . . 6.285-51 Zaostale obresti posojil . . 12.710-41 Delež pri „Zadružni zvezi" 1.000-— Delnica „Union" .... 335-— Vojno posojilo 10.000-— C. kr. poštna hranilnica . 139-85 Gotovina 31. decembra 1914 1.897-82 Skupaj . . 581.987-49 Pasiva. K Deleži 564-— Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . 558.647-65 Predplačane obresti posojil 4.051-14 Rezervni zaklad .... 17.005-05 čisti dobiček 1.719-65 skupaj . . 581.987-49 Denarni promet .... 585.591-64 Stanje članov začetkom 1. 1914 . 273 Pristopilo Odpadlo Stanje koncem 1. 1914 . . . . 282 Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik ,,Zadružne zveze“. Trnek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani. /