Številka 2 LETO 5 MAJ 1983 Poštnina plačana pri pošti 63240 Šmarje pri Jelšah Le zlato z leti ne zbledi Zimi počasi popuščajo moči. Ranjena in onemogla se je zatekla v globeli in le tu in tam v onemoglem besu zamahne s svojim ledenim ¡kijem. Takrat se oster piš pripodi izza gora in prebujajoče se cvetje strahoma zakriva svoj božanski obraz. Le za hip. ¡Ni je sile, ki bi zadržala eksplozijo ¡bujnega rastja, kot da si je v mesecih mirovanja in otrplosti nabirala energijo in odločnost. To je narava, to je pomlad, to je življenje. Mesec april je žrtev te 'borbe preobrata, ko se vse vedro in lepo prepleta z mrkim in turobnim, pa je vendar mesec začetka novega brstja in novega življenja. Maj je lepotec, olepšan s cvetjem vseh barv, prepoln mladosti in kopr-nenja, ¡sonca in sreče, pa je le dedič meseca pred njim, drugi v času nastajanja življenja. Pred 30 leti je v mesecu brstja usahnil cvet; morda zato, ker je preveč cvetel, ker je ponosno , kljuboval številnim zimam, ker ni priznaval zime. Pred tremi leti je usahnil še drugi, enako cvetoč in za življenja še bolj čvrst, še bolj sijoč, prvi med prvimi, ponos Balkana in zgled sveta. Umrla sta dva velikana tega ljudstva; pred 30 leti Boris Kidrič in pred 3 leti naš Tito. Pa ravno na pomlad, v mesecih cvetja in nastajanja novega življenja, kot da bi hotela žrtvovati sebe zd novo mladost za novo življenje, kot da sta z svojim življenjem obudila tisoče življenj. Ravno na ¡pomlad. Boris in Tito dva verna druga, ki sta plemeniti smisel življenja našla v ¡borbi, v nenehni ¡borbi za pravičnost in srečo ljudi proti ¡krivicam in izkoriščanju delavcev, ki sta desetletja družno nosila zastavo revolucije in nas vodila ¡po poti v lepši in pravičnejši svet. Vedno na čelu, v prvi vrsti, tam kjer vsak hip kdo omahne, zadet od sovražnikovega izstrelka. Boris je ¡padel med prvimi in Titu je v pretresljivi žalosti vzrohnelo sicer jekleno srce. Izgubil je velikega sotova-riša, najboljšega, zvestega, inteligentnega in prepričljivega sodelavca. Lahko smo ponosni, da je bil naš rojak iz Rogaške Slatine, in da si je svojo osebnost oblikoval med slatinskimi glažarji. Lahko smo ponosni, da je tudi Tito zrasel iz teh tal, da mu je puntarsko kri in smisel za pravičnost darovala mama iz Trebč, skromna Marija Broz. To nas navdaja s ponosom, hkrati nas tudi obvezuje. Sedaj, ko ni Tita in Borisa, smo mi dediči njune zapuščine, nosilci in uresničevalci njunih idej, graditelji novega, lepšega, boljšega. Naj bodo oblet- nici smrti priložnost za novo zaprisego, da bomo še bolj enotno in odločno strnili vrste in krenili naprej težavam in našim nasprotnikom navkljub. Njuno življenje se je prelilo v nas, njun zgled in delo je sedaj delo in ravnanje slehernega od nas, vsak dan. Drevesa umirajo stoje in iz globokih korenin raste nova podrast tisoče novih dreves in novih življenj. Neke pomladi je žalost zagrenila naša srca, ves svet zato, da bodo vse naslednje pomladi lepše še bolj polne brstja in življenja. »Imeli smo ljudi, v poljani cvet imeli smo jih, vrhu gore hrast«. Njihovo delo, žrtvovanje, ideje, njihova imena z zlatom zapisana v knjigo življenja in zgodovine ne bodo nikoli zbledela. Darko Bizjak Prejemniki občinskega priznanja OF in srebrnega znaka ZSS področju občinske organizacije zveze sindikata. Predsedstvo OK SZDL Šmarje pri Jelšah je na predlog žirije za podeljevanje priznanj OF dne 21. 4. 1983 sklenilo, da prekinejo letošnja »Priznanja OF« s srebrno značko naslednji dobitniki: PLANINSKO DRUŠTVO ROGAŠKA SLATINA — za 15-'let-no plodno aktivnost pri širjenju slovenskega planinstva, za razvijanje in ohranjanje tradicij NOB ter utrjevanje sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. ZENSKI KOŠARKAŠKI KLUB ROGAŠKA SLATINA — za pomembne rezultate na področju množičnega vključevanja mladih v košarkaške vrste, za nadvse požrtvovalno in samoiniciativno delo pri zagotavljanju materialnih delovnih pogojev ter še posebej za blesteče športne dosežke v slovenskem, pa tudi širšem meriilu. KRAJEVNA ORGANIZACIJA Združenj rezervnih (.vojaških starešin ROGATEC — za vtidno vlogo v družbenopolitičnem, vojaškem ter samozaščitnem usposabljanju delovnih ljudi in občanov ter za pomemben delež, ki ga ima organizacija pri kropljenju bratskega sodelovanja in enotnosti med Občani z obeh strani reke Sotle. KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO »ANTON AŠKERC« ŠMARJE PRI JELŠAH — za vsestranske zasluge pri širjenju kulturno umetniške dejavnosti v občini, ter Zlasti za vidne dosežke na področju zborovskega petja. Bogate sekcijske oblike dela, med njimi zlasti dramska, odpirajo pot kulturi v vrste delovnih ljudi in občanov, jih plemenitijo in tudi animirajo kot soustvarjalce kulturnih gibanj v kraju ter občini. GASILSKO DRUŠTVO PODČETRTEK — za dosežene uspehe pri praktičnem izvajanju samozaščitnih aktivnosti, plodno sodelovanje v frontni Socialistič-nd zvezi ter krepitev in negovanje bratskih odnosov z društvi iz Socialisitčne republike Hrvat-ske. GOBEC VLADO IZ ŠMARJA PRI JELŠAH — za zavzeto in predano delovanje v organizaciji Zveze rezervnih vojaških starešin, v organih krajevne samouprave ter za uspešno opravljanje pomembnih funkcij v krajevni konferenci SZDL. VOVK MILOŠ IZ PILŠTANJA — za dolgoletno in plodno vodenje krajevne organizacije SZDL Lesično, za pomemben prispevek v razvoju in organiziranju krajevne samouprave ter vidno vlogo, ki jo je odigral v razvojnih prizadevanjih kraja. Vse to daje ob dejstvu, da je tov. Vovk zaseben kmet, njegovim dosežkom še posebno težo in pomen. PELKO MARTA IZ ROGAŠKE SLATINE — za nesebično vsesplošno, požrtvovalno in dolgoletno angažiranost pri širjenju narodnih glasbenih in folklornih vrednost med šolsko in izven-šolsko mladino v Rogaški Slatini ter njen nesporen prispevek k uspešnemu delu mladinske organizacije v tem kraju. Priznanja so bila podeljena na slavnostni seji 26. aprila letos v Rogaški Slatini. ★ Na podlagi 2. odstavka 122. člena Statuta Zveze sindikatov Slovenije ter na podlagi predlogov osnovnih organizacij zveze sindikatov, kot tudi na predlog organizacijsko kadrovske komisije pri Občinskem svetu zveze sindikatov Slovenije Šmarje pri Jelšah, je predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Šmarje pri Jelšah soglasno sprejelo sklep, da se za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva podeli pet srebrnih znakov Zveze ■ sindikatov Slovenije posameznikom in en srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije osnovni organizaciji zveze sindikata. organizacij SZDL Leto 1983 pomeni za frontno socialistično zvezo volilno leto. Letos namreč potečejo mandati organom in večini funkcionarjev SZDL. To pomeni, da je treba opraviti do jeseni obsežno in odgovorno delo: v vseh 25 JCK SZDL na območju občine ter tudi na nivoju OK SZDL je treba kvalitetno pripraviti in izvesti volilno-programske konference, kar terja obsežne, odgovorne in pravočasne priprave ter tvorno in usklajeno delovanje vseh frontnih delov Socialistične zveze. V letu 1982 smo prod skupščinskimi volitvami v Sloveniji sprejeli dokument o poglavitnih načelih in merilih kadrovske politike, ki je veljal tako za evidentiranje delegatov v skupščinski sistem, pomeni pa osnovno kadrovsko izhodišče za pripravo in izvedbo volitev v SZDL. Brez dvoma rti odveč, če osvežimo nekatera temeljna izhodišča iz tega dokumenta: 1. upoštevanje družbenih razmer in .potreb ter ustvarjalnih sposobnosti kandidatov, zlasti ko gre za nosilce vodilnih funkcij, pomeni temeljno načelo kadrovanja 2. proces nadaljnjega prenašanja težišča dela družbenopolitičnih organizacij v temeljne sredine ter ustvarjanje pogojev za množično in demokratično povezovanje delovnih ljudi in občanov terja posebno zavzetost in odgovornost aktivistov SZDL ter poudarja njihovo sposobnost kot predpogoj uspešnega dela 3. med osebnimi sposobnostmi kandidatov morajo biti posebej izražene naslednje vrline: — idejnopolitična in konkretna opredeljenost za socialistično Letošnji dobitniki srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije so: IVICA OSOJNIK iz cenovne organizacije zveze sindikatov TOZD METKA Kozje za njeno večletno uspešno delo v osnovni organizaciji zveze sindikata, razvijanju družbenoekonomskih odnosov v TOZD, kakor tudi za njeno požrtvovalno delo na področju krepitve samoupravnih odnosov in za delo v samoupravnih organih. SLAVKO PODOJSTERŠEK iz osnovne organizacije zveze sindikata GG TOZD BOC Rogaška Slatina za večletno uspešno delo v osnovni organizaciji zveze sindikata in občinskem svetu zveze sindikatov Slovenije Šmarje pri Jelšah. DUŠAN POKRAJAC iz osnovne organizacije zveze sindikata GOKOP — delovna skupnost skupnih služb za večletno vzorno delo v osnovni organizaciji zveze sindikata, kakor tudi na samoupravljanje, za uresničevanje zgodovinskih interesov delavskega razreda ter za samoupravljanje — pozitiven odnos do socialistične revolucije, neuvrščene zunanje politike, koncepta SLO in DS ter negovanja in krepitve bratstva in enotnosti — da uživajo v sredinah, kjer živijo in delajo, ugled ter zaupanje, pridobljena z dosedanjim družbenopolitičnim in družbenim delom Vsi kandidati, zlasti pa kandidati za vodilne funkcije, morajo imeti dovolj znanja, praktičnih izkušenj, samoiniciativnosti, organizacijskih sposobnosti ter razumljive in demokratične metode dela. Ob tem je nujno potrebno strmeti za ustrezno kadrovsko za-stopnost mladih, žensk, delavcev iz materialne proizvodnje ter kmetov. Upoštevanje splošnih načel sprejete kadrovske politike narekuje . tudi dosledno spoštovanje principov rotacije, reelekcije, ne-kopičenja funkcij, združljivosti funkcij ter seveda tudi specifičnih karakteristik okolja in ravni, kjer bo bodoči kandidat deloval. Množičen in demokratičen karakter naše organizacije, zlasti pa njena izjemna vloga pri uresničevanju temeljnih načel samoupravnega, demokratičnega pluralizma, terjajo nenehno širjenje naših vrst ter poudarjajo našo odprtost. Zato jeneobhodnoin nenehno potrebno širiti naše vrste z novimi, predanimi in sposobnimi aktivisti, ki jih med nami ni malo. To so dokazale številne množične aktivnosti, ki smo jih izvedli doslej (volitve, refe- BRANKO SEVER iz osnovne organizacije zveze sindikata LI BOHOR Mestinje za večletno vzorno delo v osnovni organizaciji zveze sindikata, kakor tudi na nivoju občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije in v predsedstvu občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije, kjer je zadolžen za področje delitve po delu in rezultatih dela. DRAGO KORBAR iz osnovne organizacije zveze sindikata Steklarska šola za večletno vzorno delo v osnovni organizaciji zveze sindikata, kjer je deloval kot predsednik, kot sekretar osnovne organizacije zveze komunistov, predsednik sveta šole itd. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE SINDIKATA GORENJE — TOZD Kondenzatorji Rogatec za uspešno večletno učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva. rendumi, javne razprave itd.) Z gotovostjo lahko trdimo, da so sveže sile in kadri v naši organizaciji jasen dokaz maše odprtosti in demokratičnosti ter obenem pomemben pogoj za uresničevanje našega družbenega poslanstva. Povedano dokazuje, da moramo pričeti s kadrovskimi pripravami na volilne konference odgovorno in takoj. V bistvu pri tem sicer ne gre za neko novo, kampanjsko akcijo, temveč za intenziviranje aktivnosti pri uresničevanju dogovorjenih kadrovskim procesov, ki tečejo permanentno in neprekinjeno kot neločljiva sestavina socialističnega samoupravljanja. Istočasno z volilnimi nalogami bodo imele naše jesenske konference tudi programski značaj. Pri tem gre za uresničevanje pred leti sprejete prakse, da enkrat letno naše organizacije ocenijo uspešnost preteklega delovanja ter sprejmejo programska izhodišča za nadaljnje aktivnosti. V bistvu gre pri tem za pomembno vsebinsko nalogo, ki ohranja in razvija vlogo naše organizacije kot pomembne subjektivne sile in jo usmerja k reševanju konkretnih problemov in naše družbene prakse. Kadrovska okrepitev ter akcijska naravnanost so torej gesla, ki morajo biti poudarjena vodila pri zagotavljanju pogojev za naše nadaljnje uspešno delo. Dane družbene razmere, zlasti ustalitvena prizadevanja, to brezkompromisno terjajo in zavezujejo vsakogar izmed nas. Jože Drofenik Pred volilno = programskimi konferencami Tudi letos nas ne sme nič presenetiti (NNNP -1983) Tradicionalne samozaščitne in obrambne aktivnosti, ki jih množično in uspešno izvajamo že nekaj let, pomenijo tudi letos našo osrednjo nalogo pri utrjevanju obrambnega in samozaščitnega sistema naše družbe. Nedvomno smo si nabrali v preteklih obdobjih mnogo pomembnih izkušenj, iz katerih izhajajo naše nadaljnje usmeritve ter prizadevanja. Tako je na primer postalo docela jasno, da z občasnimi, pogosto enkratnimi akcijami ali »-vajami« ne dosežemo pravih učinkov, saj so lete vnaprej zrežirane in pogosto časovno opredeljene tako, da ne pomenijo več nikakršnega presenečenja. To pa vsekakor ni v prid naši usposobljenosti in pripravljenosti v Objektivnih razmerah in pogojih, ki -pogosto nastanejo nenapovedano, trenutno in v katerih morajo priti do popolnega izraza iniciativnost ter sposobnost delovanja v vseh možnih oblikah, razmerah in ob vsakem času. Ob -tem seveda ne gre prezreti pozitvindh dosežkov v dosedanjih aktivnostih. . Mednje nedvomno sodita množičnost in zavzetost naših delovnih ljudi in občanov, pa tudi viden napredek v strokovnosti kakor tudi v nivoju obrambne ter samozaščitne zavesti in kulture. Naša naloga je, da na doseženih rezultatih gradimo nove kvalitete, zlasti v smeti spontanega in nenehnega, ne kampanjskega delovanja v sklopu našega vsakodnevnega življenja in dela. Pri izvajanju letošnjih aktivnosti NNNP — 1983 bomo torej izhajali iz prizadevanj, da naše delovanje dobi trajen, kontinuiran in časovno neomejen značaj. Ne bomo več govorili o samo trajni, neprekinjeni in medsebojno usklajeni aktivnosti, ki mora postati nenehen in običajen sestavni del naših samoupravnih odnosov. Obrambna in samozaščitna prizadevanja torej ne bodo več pomenila nekaj, kar izvajamo na sugestijo nekega tretjega, teveč zavestno prizadevanje vseh in vsakogar'izmed nas, da vedno in povsod ravnamo skladno z obrambnimi in družbeno samozaščitnimi interesi naše samoupravne družbe. Poglavitne smeri naše aktivnosti v letošnjem, po vsej verjetnosti pa tudi v prihodnjih obdobjih izhajajo iz ugotovitve, da mora ostati družbena samozaščita še vedno posebej pomembno področje naših prizadevanj. To terjajo ugotovljene varnostne razmere, ki kažejo na poudarjeno potrebno po aktivnosti na naslednjih področjih: — cestno prometna varnost — požarna varnost — usposabljanje civilne zaščite — usposabljanje narodne zaščite — varstvo pri delu ter kot posebna naloga — izboljšanje stanja varovanja družbene lastnine v vseh oblikah ter na vseh področjih. Obseh in vsebina naših nalog sta razvejana in zelo zahtevna. Zato so predpogoji za njihovo uspešno izvajanje nedvomno pravočasno in realno programiranje ter zavzeto, usklajeno in odgovorno izvajanje. Kot vsa leta doslej bo tudi letošnje aktivnosti »-NNNP« vodil in usklajeval Koordinacijski odbor za SLO in DSZ pri predsedstvu OK SZDL Sonarje pri Jelšah. Neposredni in posebej pomembni ter odgovorni izvajalec pa so družbeno politične organizacije in skupnosti s svoiimi or- in skupnosti, družbene organizacije in društva ter vsi ostali dejavniki naše družbe. Poudariti velja, da so aktivno- sti »NNNP 1983« sestavni del naših stabilizacijskih prizadevanj, zato nosimo zanje poudarjeno odgovornost. Jože DROFENIK Vlak bratstva in enotnosti ’83 Vse, kar je vezano na vlak BIE, na s kljub časovni odmaknjenosti hote ali nehote spominja na prve dni okupacije, ko so Nemci po v naprej pripravljenih programih pričeli izvajati obsežne akcije preseljevanja naprednih, zavednih in progresivno usmerjenih Slovencev. Vse to so delali z namenom, da bi onemogočili širjenje uporniške miselnosti in odpora. Na tisoče naših ljudi je moralo takrat, v nekaj urah zapustiti svoje domove in to le s skromno osebno prtljago. Po krajšem zadrževanju v zbirnih taboriščih so bili s posebnimi transporti pregnani v razne kraje severne Bosne, Slavonije in Moslavine ter Šumadije in zapadne Srbije. Bili so brez vsakih sredstev za preživljanje in v polni odvisnosti od dobre volje in razumevanja ljudi in okolja, v katerem so se znašli. Kljub težkim razmeram, v katerih so živeli, so prebivalci teh krajev polni razumevanja, na prostovoljni osnovni sprejeli naše pregnance v svoje domove in z njimi delili vse, kar so imeli. Mnogi naši pregnanci so se preko svojih gostiteljev povezali z narodnoosvobodilnim gibanjem in odšli v partizane, mnogi pa so vsa štiri leta pregnanstva preživeli pri svojih gostiteljih. Ne samo zaradi hvaležnosti, temveč predvsem iz želje in potrebe, da se tako skovano bratstvo, solidarnost, tovarištvo in medsebojna razumevanja kot sestavni del pridobitev narodnoosvobodilnega boja prenašajo na ostale delovne ljudi in občane, še posebno pa na mlajšo generacijo, je vznikla ideja o vlaku BIE, sicer kot organizirani obliki tega povezovanja in kot zunanja manifestacija bratskega povezovanja in sodelovanja med 28 slovenskimi in 30 občinami v SR Srbiji. »Vlak bratstva in enotnosti« prispe v Slovenijo letos v petek, 3. junija, vračal pa se bo v ponedeljek, 6. junija. Dve vlakovni kompoziciji bosta pripeljali predvidoma blizu 1.400 gostov — udeležencev te manifestacije iz SR Srhi j e. Slavnostni sprejem gostov na prvem postanku vlaka v Sloveniji bo v Krškem, slovesno in prisrčno pa bodo gostje pričakani na vseh izstopnih postajah severno-vzhodne Slovenije i-n Gorenjske, še posebej pa jih pričakujejo naši gostitelji po občinah, kjer bodo gostje preživeli svoj letošnji obisk. Prijateljstvo je bilo skovano v najtežjih dneh naše zgodovine, bratstvo in enotnost pa se šilita med sedanjimi generacijami narodov in narodnosti SFRJ. Dobrodošli, dragi prijatelji! ________________________ M. K. V spomin 23. marca 1983 je v svojem 60. letu nenadoma umrl Anton PLEMENITAŠ, pomočnik ravnatelja na osnovni šoli Šmarje pri Jelšah. Rodil se je v Rogaški Slatini, preživel trdo mladost, končal gimnazijo, bil borec NOV in se kmalu po vojni zaposlil kot učitelj v Olimju. Ves čas je služboval v šmarski občini: nekaj časa na Kristan vrhu, nato v Lembergu in od leta 1971 kot pomočnik ravnatelja v Šmarju. Letos v marcu je dopolnil 40 let delovne dobe, toda usoda mu ni namenila niti enega dneva v pokoju. Na njegovi zadnji poti ga je spremila velika množica ljudi, ki so ga imeli radi zaradi njegove vedrine in življenjskega optimizma. Generacijam učencev je bil učitelj in vzgojitelj, predvsem pa prijatelj. V krajevni skupnosti Mestinje — Lemberg pa je bil agilen družbenopolitični delavec, povsod priljubljen zaradi svoje človeške neposrednosti. Prav zato bo ostal vsem, ki so ga poznali, v trajnem spominu! J. J. GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH Dolgoletni direktor Steklarne V o jo Djinovski odhaja v pokoj Po 36. letih dela v Steklarni, od tega 27 let kot direktor DO, odhaja Vojislav Djinovski v zasluženi pokoj. Ob tej pomembni življenjski prelomnici smo ga zaprosili za kratek razgovor. Predstavite se prosim! Rodil sem se 20. 8. 1915 v Titogradu. Gimnazijo in študij kemije sem končal v Ljubljani. Med vojno sem bil interniran v taborišču Ganos v Italiji. Nato sem se vključil v NOB, in sicer sem bil borec I. inžemirijske brigade, ki je delovala v Mačvi. Demobiliziran sem bil decembra 1945. Kdaj ste prišli v Rogaško in kakšno delo ste prevzeli? V Rogaško sem prišel na željo Borisa Kidriča, da bi tri leta delal v Steklarni na področju tehnologije, in sicer konec avgusta 1947. Takrat je bil to majhen obrat z eno pečjo — podružnica hrastniške steklarne. To je bil komaj obnovljen obrat. Takrat smo začenjali s topljenjem svinčenega brušenega stekla. Leto dni je trajalo, da smo osvojili proizvodnjo svinčenega brušenega stekla. Kateri trenutki so se vam posebej vtisnili v spomin v vseh teh letih? Bilo je veliko nepozabnih, pa tudi hudih časov. Tako smo leta 1951 ostali takorekoč brez naročil, imeli smo pa -že dve peči. Takrat smo na mojo pobudo začeli proizvajati »psevdoporcelan«, kot sem mu rekel. Šlo je pravzaprav za barvasto opalno steklo, iz katerega smo proizvajali skodelice za črno in belo kavo ter čaj. Prodaja teh artiklov, katerih pomanjkanje je bilo občutiti na trgu, je šla res dobro, saj praktično ni bilo pomembnejših večjih proizvajalcev parcelama. Kasneje smo iz tega stekla začeli izdelovati tudi razsvetljavno barvno steklo, ki se je več let dobro prodajalo. Ta program smo obdržali vse do 1961. leta, ko smo se združili s Steklaro iz Slovenske Bistrice, ki je prevzela ta program. Do leta 1956 sem se v glavnem ukvarjal s tehnologijo stekla. Takrat sem prevzel delovno mesto direktorja in položaj se je počasi normaliziral, zopet smo začeli proizvajati »naš program«. V katernih letih se je Steklarna začela pomembneje vključevati v izvoz? Povedati velja, da je Steklarna izvažala vse od svoje ustanovitve. Toda pomembneje se je vključila v izvoz v šestdesetih letih. Vse več kupcev je začelo kazati interes za naše izdelke. Ustalili smo proizvodni program in razvoj. Začeli smo povečevati proizvodnjo svinčenega brušenega stekla. V brusilniško delo smo uvajali prve ženske, ker je bilo za tiste čase nekaj posebnega, nezaslišanega. Od takrat beležimo skokovit razvoj brušenja, povečevanje brusilniških kapacitet v Rogaški in Kozjem in odpravo mehanskega in kemičnega ročnega poliranja. Kakšno je bilo vaše sodelovanje s steklarji, neposrednimi nosilci tovrstne proizvodnje? Takoj po vojni so v steklarni delali izkušeni steklopihalski moj- stri, pa tudi brusilci. To je generacija, ki je delala že pred in med vojno. Bili so mojstri svojega poklica. Vedno so bili ali v Steklarni ali okrog nje. Bili so res vezani nanjo. Druga generacija steklarjev še tudi izhaja iz predvojnih let, vendar so vsi da-,nes že upokojeni. Tretja generacija pravkar odhaja v pokoj, zamenjuje jo torej že četrta. Delal sem z vsemi. Takoj po vojni so bili drugačni časi. Življenje je bilo drugačno. Ni bilo TV, avtomobilov, vikendov. Dobro smo se razumeli, se obiskovali. Imel sem navado, da sem mojistre prve in druge generacije vsako jutro obiskoval pri delu in se z ¡njimi pogovarjal. Podobno je bilo še s tretjo generacijo. Takšni stiki so nujno potrebni, saj gre za ročno delo, kjer je človek daleč najpomembnejši. Veliko smo govorili tudi o delu, in nekoliko manj kot danes pa je bilo govora o nagrajevanju in delitvi. Menim, da bi to neposredno kontaktiranje vodstvenih delavcev s tistimi na »verštatu« oziroma pri »cajgu« veljalo gojiti tudi v bodoče. Žal je teh sestankov zadnje čase vse manj. Bili ste tudi aktiven družbenopolitičen delavec kajne? Ne bom našteval vseh zadolžitev od članstva in predsednikovanja v strokovnih združenjih, zveznega poslanca do podpredsednika skupščine občine — bilo bi preveč vsega. Za svoje delo sem dobil precej priznanj. Najbolj ponosen sem na Orden dela III. stopnje in Red republike s srebrnim vencem ter za dosežke na Kraigherjevo nagrado na gospodarskem področju. Vendar bi rad omenil, da mi je bila v največje zadovoljstvo kvaliteta, ki smo jo dosegli, saj smo dosegli evropski nivo, kot radi pravimo, in si ustvarili renome. Imel sem dobre sodelavce in skupaj smo spoznali, da je usmeritev v izvoz nujna. Zaradi tega smo bili čestokrat tepeni, če lahko tako rečem, saj izvoz dolga leta ni hil ustrezno plačan. Menil sem, da je Steklarna za domači trg prevelika. Šele sedanje generacije ženejo sadove pravilnosti takratnih odločitev. Kajti šele sedaj družba izvozu vendarle namenja večjo pozornost. Torej so se razvojne usmeritve izkazale za pravilne. Kaj si Steklarna lahko obeta v prihodnje? Tovrstno proizvodnjo je potrebno razvijati in dograjevati v enakem obsegu. Vendar zaradi vse višjih OD, stroškov energije ter vseh ostalih stroškov moramo postaviti na noge tudi proizvodnjo, ki bo nekoliko cenejša, a bo vendar ohranila kvalitetno raven, ki je za nas značilna. Hi- ter razvoj tehnologije zadnjih let že omogoča zadovoljivo kvaliteto in menim, da je čas, da povečamo kapacitete ter znižamo določene stroške, obdržimo p>a stik s tendencami razvoja steklarske industrije. s V pokoj vam želimo obilo prijetnih trenutkov, predvsem pa večkrat med nami. zdravje v upanju, da boste še Hvala! Zlatko Novak Vabilo inovatorjem Ponovno se obračamo na vas, dragi bralci, in vam posredujemo letošnji razpis za inovacijsko dejavnost pod naslovom »Inovator 1983«. Kot veste, je bil prvi razpis leta 1981, a žal ni uspel. Lanskoletna akcija pod naslovom »Inovator 1982« pa je dala prve rezultate. Naj vas spjomnimo, da smo lani sprejeli 8 prijav, ki so vsebovale 11 inovacij, v katerih je sodelovalo 15 inovatorjev. Predložene inovacije je ocenila pose-bna komisija. Predlog komisije je bil posredovan odboru za px>-s peš e vanj e inovacijske in raziskovalne dejavnosti, ki je oblikoval predlog o podelitvi nagrad in priznanj in ga posredoval skupščini v potrditev. Tako ga je skupščina potrdila im vsak inovator je sprejel na seji občinske skupščine 22. 12. 1982 denarno nagrado v višini din 10.000,00 im pismeno priznanje »Inovator 1982«. Ob tej pjriliki smo organizirali tudi majhno slovesnost, tako da so se inovatorji med seboj spo-znali. Želimo, da bi se letošnje akcije udeležilo čim večje število prijavljencev in tako pripomoglo k bolješmu gospodarjenju v naših delovnih organizacijah in občini. Čeprav bo vaš dosežek (nadaljevanje na 9. strani) OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST ŠMARJE PRI JELŠAH Koordinacijski odbor za stabilizacijo in koordinacijski odbor za družbenoekonomski razvoj pri Občinski konferenci SZDL Šmarje pri Jelšah in Raziskovalna skupnost Šmarje pri Jelšah objavljata RAZPIS o podelitvi nagrad in priznanj »Inovator 1983« Za nagrado »Inovator 1983« lahko kandidirajo delavci v združenem delu občine Šmarje puri Jelšah, ki so v letu 1982 in do px>lletja 1983 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumi, modeli in vzorci, tehnične in druge izboljšave). Kandidate za nagrado lahko predlagajo: — komisija za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost v TOZD ali DO, — delavski svet TOZD ali DO, — družbenopolitične organizacije, koordinacijski odbori za stabilizacijo na vseh ravneh, — strokovne službe TOZD ali DO, — posamezniki Prijava v pismeni obliki mora vsebovati: — osebne in splošne podatke prijavljenca, — kratek opis alii risbo prijavljene inovacije, — podatke za vrednotenje inovacije, prihranek uporabnikov. izvirnost, — pogoji nastanka, pomembnost za stabilizacijo, — dokazilo, da je inovacijo obravnavala im priznala pristojna komisija, odbor ali drugi pristojni organ v TOZD oz. DO. Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj bosta Občinska konferenca SZDL im Raziskovalna skupnost Šmarje pri Jelšah podelili največ 10 nagrad s priznanji, 10 priznanj za ostale udeležence pa posebna priznanja za sodelovanje. Podeljene bodo: ena prva nagrada, tri druge in šest tretjih (glede na pomembnost inovacije), višina nagrade pa se bo določila ob zaključku razpisa akcije. Prijave sprejema Občinska raziskovalna skupnost Šmarje pri Jelšah do 10. 7. 1983. Razpis, rezultati in nagrajenci bodo objavljeni v sredstvih javnega obveščanja. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite pri Občinski raziskovalni skupnosti Šmarje pri Jelšah (skupne strokovne službe SIS) tel. 821-212. Posamezniki lahko nastopajo tudi z več inovacijami v istem letu. V tem primeru se vrednoti vsaka inovacija posebej. Šmarje pri Jelšah, 13. 4. 1983 Uvodno besedo naj pričnem s citatom tov. Tita, ko je ob neki priložnosti na skupščini Sa-veza invalida rada SFRJ dejal: »Invalidom, in še posebej težkim invalidom, je .potrebno ustvariti takšne pogoje, da se bodo čutili kot koristni člani družbe. Na prvem mestu mora biti skrb za človeka. Posebej tisti delavci, ki so bili poškodovani na delovnem mestu ali pa zaradi takšne poškodbe oboleli, morajo biti naša prva skrb.« Mnogokrat je bilo rečeno, dorečeno pa nikoli in verjetno tudi nikdar ne bo, da smo invalidi tista kategorija ljudi, s katerimi se je poigrala narava ali pa nas je nesreča pri delu, na cesti ali kjerkoli drugod, pa tudi poklicna bolezen spravila v to kategorijo ljudi. Nočemo biti kamen spotike ne doma niti zunaj. Moramo dokazati, da smo sposobni biti enakopravni in koristni člani naše družbe ter se nikomur ne vda- skrb zanj, za njihovo boljše počutje, za njegovo srečo. V vseh teh in drugih dokumentih pa sta opredeljena tudi vloga in pomeri družbenih organizacij in društev. V praksi se vedno bolj uveljavlja spoznanje, da je združevanje članov posebna oblika socialistične samoupravne demokracije, s čemer lahko Občan izraža svoje in skupne družbene interese, kjer lahko uveljavlja svojo osebnost, s tem pa postaja tudi aktiven sodelavec in ustvarjalec, ki odloča o vseh, tudi o najpomembnejših vprašanjih. Naše društvo ni nastalo le zato, da bi njegovi člani hitreje in učinkoviteje reševali svoja živi jenska vprašanja in zadovoljevali svoje specifične potrebe, pač pa tudi zato, da bi lahko z vključevanjem v razne samoupravne mehanizme, s svojo aktivnostjo in svojim glasom, s prepričljivimi dokazi in skladno z interesi celotne naše družbe postali ustvarjalen član naše skupnosti. mo. Za nami je obdobje, v katerem smo se organizirali in naredili prve, dokaj trdne korake. Želje in hotenja invalidov, da se organizirajo, ki so vzklile pred 14. leti, so danes stvarnost. Pomembnejše kot to pa je dejstvo, da so se tudi njihova pričakovanja v glavnem uresničila. Ob tej ugotovitvi pa ne smemo prezreti okoliščin, v kakšnih je naša organizacija nastajala, rasla in se razvijala. Kot številna druga je tudi naše društvo nastalo iz potreb, želja in kot logična posledica novih tokov in novih odnosov v naši družbi. Torej temeljita tudi naše društvo in aktivnost na načelih, ki so izražena v ustavi, številnih dokumentov ZK, SZDL, sindikatov idr., v katerih stopa v osredje človek in Nobenega dvoma ni, da je naša družba veliko storila pri urejanju mnogoterih vprašanj na področju varstva invalidov. Imamo eno najbolj naprednih in svobodno urejenih zakonodaj na tem področju. Žal pa to ni dovolj. Kljub takšni zakonodaji se še mnoga vprašanja vse prepočasi rešujejo. Se vse preveč je raznih birokratskih in podobnih ovir. Zato je dolžnost nas vseh, da na te pomanjkljivosti opozarjamo in si tudi sami prizadevamo, da pomagamo sprejete sklepe in stališča čimbolj učinkovito razrešiti. Pri uresničevanju naših zahtev in hotenj pa moramo seveda upoštevati tudi realne možnosti naše družbe. Prav zato je prisotnost našega društva oz. delegatov neobhodna tako v SZDL, sindikatih, SIS in povsod tam, DRUŠTVO INVALIDOV občine Šmarje pri jelšah SEDEŽ ROGAŠKA SLATINA St.: 16/83 ' Datum: 26. 3. 1983 Skladno z 8. in 48. členom pravil Društva invalidov občine Šmarje pri Jelšah in na predlog predsedstva je izvršni odbor društva na svoji redni seji dne 28. 10. 1982 podal predlog, da se sprejme naslednji SKLEP Zaradi boljšega delovanja društva se proglasi »Teden invalidov občine Šmarje pri Jelšah«. Teden invalidov se prične vsako leto zadnji spomladanski ponedeljek in se konča v nedeljo. Program aktivnosti za »Teden invalidov občine Šmarje pri Jelšah« bomo izdelali vsako leto posebej in ga sprejemali enako kot akcijski program in finančni načrt. kjer lahko uveljavljajo svoje in skupne interese. Celotno naše delovanje mora biti še bolj kot doslej usmerjeno v krajevno skupnost, to je tja, kjer ljudje živijo, in največkrat tudi najbolj učinkovito rešujejo vsakodnevne in najbolj občutljive probleme človekovega življenja. V »Invalidskem kotičku« boste od danes našli mnogokaj koristnega, saj vam bomo v prispevkih posredovali najrazličnejša vprašanja in odgovore iz naše organiziranosti, poročali pa bomo tudi o življenju v krajevni skupnosti. Pravočasno vas bomo seznanjali o raznih akcijah, ki jih organizira naše društvo. Želimo, da vzamete rubriko za svojo in jo zvesto preberete, še bolj veseli pa bomo vaših prispevkov, ki jih bomo z veseljem objavili. Osebna izkaznica našega društva Veliko vas je, ki društvo in njegovo delo dokaj dobro poznate, saj ste se cesto udeleževali bodisi dobro organiziranih izletov ali športnih prireditev. Preostalim, ki društva še ne poznate, pa ga naj na kratko predstavim. Društvo je bilo ustanovljeno junija 1969. leta, se pravi pred 14. leti. Je organizirano po delegatskem principu. Ima svoja pravila, ki predpisujejo, da ima izvršni odbor, predsedstvo in razne komisije. V društvo sta včlanjena tudi dva aktiva invalidov in sicer: Aktiv invalidov Steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Slatina in Aktiv invalidov Zdravilišča Rogaška Slatina. Po vseh krajevnih skupnostih imamo tudi svoje poverjenike, ki skrbijo za povezavo članov z matičnim društvom. V naše društvo je doslej včlanjenih prhko 1000 članov, približno 500 invalidov pa ne čuti potrebe, da bi se včlanili, vendar upam, da bodo to storili sedaj, ko bodo v celoti doumeli pomen društva. Društvo ima na razpolago tudi svojega pravnega zastopnika, ki svetuje, ali po potrebi zastopa naše člane — izključno o invalidskih vprašanjih, brezplačno seveda. Društvo je včlanjeno v Zvezo društev invalidov SRS in preko nje v Savez invalida rada SFRJ. Sedež društva je v Rogaški Slatini, kjer imamo prijetno urejeno pisarno. Za stranke velja .delovni čas vsako' sredo od 10. do 16. ure. V pisarni dobijo invalidi odgovore na najrazličnejša vprašanja. Po potrebi deluje tudi svetovalna služba. To je torej na kratko osebna izkaznica društva. Vse ostale informacije pa boste dobili v preostalih člankih. A. Pišek Poročilo iz občnega zbora V soboto, 26. 3. 1983, je bil v restavraciji Bohor v Rogaški Slatini 6. redni občni zbor Društva invalidov občine Šmarje pri Jelšah. Občnega zbora se je udeležilo presenetljivo veliko število delegatov, saj je bilo od skupno 76 vabljenih, prisotnhi kar 66 ali 87 °/o. Poleg tega pa so bili prisotni še naslednji gostje: predsednik Zveze društev invalidov SRS tov. Ivan Japelj, predsednik drutšva invalidov občine Laško Poročilo o delu društva v preteklem mandatnem obdobju in program dela za tekoče leto sta bila posredovana skupaj z vabili vsem delegatom v .pismeni obliki. Zato je po izvolitvi organov občnega zbora, verifikacijske in kandidacijske komisije ter po sprejemu poslovnika občnega zbora dosedanji predsednik društva tov. Pišek podal le uvodno poročilo, v katerem je glavno mesto posvetil osnutku novega zakona o invalidskem in Delovno predsedstvo občnega zbora društva tov. Franc Žgajner, sekretar občinskega sindikalnega sveta tov. Franc Vukovič, član .predsedstva SZDL tov. Hinko Zekar, predstavnik občinskega socialnega skrbstva tov. Martin Plevčak, predstavnik občinske zveze upokojencev tov. Galuf in predstavnica radia Šmarje pri Jelšah tov. Mimica Kidrič. pokojninskem zavarovanju. V nadaljevanju je predsednica komisije za šport in rekreacijo pri društvu tov. Jožica Korez podarla podrobnejše poročilo o delu in nalogah omenjene komisije. Po podanih poročilih se je razvila obširna razprava, v kateri so sodelovali vsi gostje in tudi nekateri delegati. Razpravo je. pričel tov. Japelj in v uvodu najprej pozdravil vse prisotne v imenu Zveze društev invalidov Slovenije. Za tem je spregovoril nekaj besed o pomenu te organizacije in poudaril, da je glavni pomen v tem, da tako organizirani invalidi lažje rešujejo prenekatere probleme, ki se porajajo v zvezi z njihovo invalidnostjo. Precej pozornosti je posvetil osnutku zakona s posebnim poudarkom na nelkateiih spremembah oz. dopolnitvah, ki jih morajo še posebej invalidi doibro proučiti in nanje dati tudi eventualne pripombe, kajti nov zakon mora biti zaikon, ki ga bodo delavci, med katerimi je mnogo invalidov, Oblikovali sami, saj bo skladno z zakonom potrebno spremeniti tudi samoupravne splošne akte v delovnih organizacijah. Ob koncu je še pohvalil delo društva, ki je eno aktivnejših v Sloveniji in zaželel še obilo delovnih uspehov in plodnega medsebojnega sodelovanja tako z Zvezo društev invalidov kot tudi z ostalimi društvi. Iz razprav ostalih gostov občnega zbora je bilo razvidno, da so vsi zadovoljni z delom društva, da še vnaprej pričakujejo medsebojno povezanost in težnjo po še boljšem sodelovanju na vseh področjih. Za tem je bila podana razreš-nica tistim članom izvršnega odbora društva, komisij in nadzornega odbora, ki jim je potekel mandat, nato pa so bile javne volitve organov društva. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik tov. Albert Pišek iz Rogaške Slatine. Zaradi boljšega delovanja društva je občni zbor sprejel sklep o proglasitvi »Tedna invalidov obrane Šmarje pri Jelšah«, ki se bo pričel vsako leto zadnji pomladanski ponedeljek in končal z nedeljo. V »Tednu invalidov« se bodo organizirale aktivnosti društva na vseh področjih in istočasno počastil mednarodni dan invalidov, za katerega vemo, da je prvo pomladansko nedeljo. Program aktivnosti za »Teden invalidov« se bo sprejemal vsako leto posebej na enak način kot program dela tin finančni načrt. Se posebej pohvale vredna pa je bila odločitev delegatov, ko so ¡se soglasno odrekli potnim stroškom in s tem uspešno in v duhu stabilizacije zaključili občni zbor. Marinka Šeligo Delegati na občnem zboru Kaj smo za Invalide v naši občini naredili na rekreativnem in športnem področju Začetek je bil lep in obetaven, saj sta tekmoval kar dve ekipi. Žal pa smo odvisni od vremena, ker je igrišče na prostem, in pa od zasedenosti igrišča. Res je tudi, da živijo na našem področju pretežno starejši invalidi — delavci ali kmetje, ki imajo dovolj dela tudi doma. Kljub temu pa mišim, da bi nas moralo biti toliko, da bi trenirali vsaj z eno ekipo. Junija leta 1982 smo ponovili srečanje invalidov — planincev na Boču, udeležilo pa se ga je preko 280 naših invalidov in invalidov iz sosednjih občin: Slovenske Bistrice, Laškega, Slovenskih Konjic, Žalca, Šentjurja ter predstavniki drugih organizacij. Pri tem naj še omenim, da društvo organizira za svoje člane prevoz na relaciji: Podplait-Boč-Podiplat s kombiji, pri čemer seveda ne manjka problemov. Septembra smo za naše člane organiziral izlet v Gornjo Savinjsko dolino, kjer smo si ogledali kulturne in naravne lepote. Udeležba na tem izletu je bila proti vsem pričakovanjem — 6 polnih avtobusov. To je bila izredno težka in zahtevna organizacija, če pomislimo, da se ga udeležil invalidi od Dobovca do Grobelnega, od Kozja, Trebč do Lesičnega — skratka iz vse občine. Za vseh 300 ljudi smo poskrbel topel obrok, vodstvo pri raznih ogledih ipd. Seveda smo sodelovali tudi na meddruštvenih srečanjih v Brestanici, Slovenskih Konjicah, Žalcu in še kje. In kako je ;s finančnimi sredstvi? Sama prireditev na Boču nam zmanjša sredstva za cca 30.000,00, čeprav se pri tem obnašamo zelo skromno, izlet kot je bil minulo leto pa cca 120.000,00 din. Prihranimo največ pri funkcionalnih izdatkih od dotacije, ki nam jo nudi Zveza. Kakšno bo delo komisije v bodoče? V načrtu imamo, da bomo srečanja na Boču nadaljevali in jih še popestrili, k sodelovanju pa povabil še več društev iz Slovenije. Nadaljevali bomo z rekreativnimi treningi in če bo dovolj zanimanja, se bomo ,tu in tam udeležili kakšnega tekmovanja. Se naprej bomo gojili prijateljske vezi s sosednjimi društvi, za svoje člane pa bomo tudi v bodoče organiziral — pač v Okviru možnosti — izlete po naši ¡domovini. To je le nekaj smernic za naše bodoče delo. Vse aktivnosti bo komisija podrobneje obdelala in sestavila program, kako bodo potekale. Seveda pa je velik del uspeha odvisen od nas, vseh invalidov. Ce bomo pripravljeni sodelovati, če se bomo hotel odzvati vabilu — ne le za izlet ampak tudi za kakšen trening ali tekmovanje na Boču. Življenje samo nudi invalidnemu človeiku številne dodatne ovire in probleme, ki jih sicer ne bi imeli, zato je še kako pomembno, da se znamo vsaj od časa do časa razvedriti in pozabiti na svoje težave. Jožica Korez AKTIVNOSTI V TEDNU INVALIDOV 1. V tednu invaldov, t.j. od 20. junija do 26. junija 1983, bomo organizirali srečanje na Boču. 2. Obiskali bomo naše bolane člane, ¡ki so priklenjeni na bolniško posteljo ali invalidski voziček. Doslej smo obiskali naše člane konec leta, to pa je bilo včasih zaradi snega in težkega terena skoraj nemogoče. KJ SREČANJE INVALIDOV NA BOCU — SREČANJE INVALIDOV NA LETOS BOMO ORGANIZIRALI SREČANJE INVALIDOV-PLANIN- CEV NA BOCU 25. JUNIJA ¡1983 s pričetkom ob 8. uri pri Planinskem domu Prevoz bo zagotovljen na relaciji Podplat — Boč — Podplat (tudi do Mestinja) za vse tiste, ki nimajo drugega prevoza. Komisija za rekreacijo in šport pri Društvu invaldov občine Šmarje je pričela z delom spomladi 1981. Pri svojem delu smo upošteval stalšče, da nimamo namena gojiti strogega tekmovalnega športa, prav tako nimamo namena vzgajati vrhunskih športnikov med invaldi. Zavzemamo se za takšne oblke rekreativne in športne dejavnosti, ki so primerne za širok krog invalidnih ljudi — torej za množičnost — za takšne dejavnosti, ki so zanimive ter invalida pritegnejo in razvedrijo. Naloge smo razdelili po področjih: — ORGANIZACIJO REKREATIVNIH SREČANJ — REKREATIVNE TRENINGE — ORGANIZACIJO IZLETOV — MEDDRUŠTVENA SODELOVANJA NA ŠPORTNEM PODROČJU Tako smo v letu 1981 za po- častitev mednarodnega leta invalidov organiziral udeležbo na srečanju invaldov na Graški gori — »gori jurišev« 250 našim članom. Precej dela smo imel z nabavo in izdelavo rekvizitov naši igiri: KROGLO v dlj in šaljivo košarko, ki sta naši izvirni zamisM in ju uspešno in z veseljem posnemajo tudi že druga društva. V jeseni istega leta smo organiziral prvo srečanje invaldov — planincev na Boču, kjer smo ti igri prvič izvedi, dodal pa še pikado in srečanje popestril s ¡pohodom po planinski transverzal. Srečanja se je udeležilo preko 200 invalidov in gostov iz sosednjih in naše oibčine, v igrah pa jih je sodelovalo 143. Spomlad 1982 smo nabavil tri zračne puške ter garnituro balinov, v mesecu maju pal že pričeli z rekreativnimi treningi. PROGRAM: 1. Tekmovanje v šaljivih igrah: Krogla v cilj in košarka ter pikado in streljanje z zračno puško 2. Pohod po planinski -transverzali 3. Po tekmovanju kulturni program s podelitvijo priznanj in pokalov najboljšim Seveda bomo poskrbel tudi za vesel del z glasbo in humorjem do večernih ur, ko se bomo vračal, predvidoma od 19. — 20. ure. HRANA: Letos društvo ne bo zbiralo prispevkov za topi obrok (kot je to bilo minul dve leti), pač pa le za delno kritje prevoza. Znesek bo določen kasneje in ga bo vsak prijavljen oddal poverjeniku. Društvo pa se že dogovarja z vodstvom restavracije Planinski dom na Boču glede hrane. Tako bo možno v restavraciji dobiti po naročilu enolončnico, čevapčiče in druga jedila ter pijačo — pa tudi kavo. Vse ostale informacije lahko dobi vsak invalid pri svojem poverjeniku. TOREJ 25. JUNIJA VAS VABIMO, DA PREŽIVITE Z NAMI PRIJETEN DAN V VESELI DRUŽBI IN OB ŠALJIVIH IGRAH. ______________________________________________ Jožica Korez Akcija solidarnostne pomoči oškodovanim po toči - Poročilo komisije Akcija zaključena - sredstva razdeljena!? 66. DIMITROVIC Miha, Žagaj 67. KUNST Martin, Hrastje 68. BABIC Anton, Kunšperk 69. OSOJNIK Jožefa, Križan vrh 70. PREGRAD Franc, Križan vrh 71. MARENOlČ Frančiška, Dekmanca 72. KUNEJ Terezija, Hrastje 73. KRAMER Angela, Srebrnik 74. GERSAK Elizabeta, Črešnjevec 75. DEBELAK Martin, Križan vrh 76. DOBRINA Franc, Trebče 77. POŽEG Frančiška, Hrastje 78. URSlC Matevž, Hrastje 79. KOVAClC Karl, Križan vrh 80. KUNEJ Jože, Križan vrh 81. POLAK Martin, Križan vrh 82. PAVLIC Jože, Hrastje 83. MATOŠEC Marija, Ples 84. VALENCAK Jožefa, Dekmanca 85. KOVAClC Franc, Hrastje 86. SPLEJT Vinko, Ples 87. HERCL Anica, Križan vrh 88. POSTERŽIN Franc, Trebče KRAJEVNA SKUPNOST BUČE 1. BLATNIK Ivan, Ortnice 2. FERLIČ Franc, Buče 3. KAJBA Anton, Buče 4. ZAKOSEK Ivan, Vrenska gorca 5. REBERŠAK Neža, Buče 6. SINKOVIČ Albin, Bučka gorca 7. REKAR Ana, Zece 8. UMEK Janez, Vrenska gorca 9. STRLE Ivan, Pecelj 10. JANClC Martin, Pecelj 11. URH Janko, Pecelj 12. VALENCAK Jurij, Pecelj 13. POLAK Anton, Ortnice 14. TACER Cecilija, Buče 15. POLŠAK Alojz, Buče 16. BOVHA Marija, Buče 17. SINKOVIČ Franc, Vrenska gorca 18. JANClC Marija, Vrenska gorca 19. PIRŠ Mihael, Vrenska gorca 20. LONČARIČ Cecilija, Vrenska gorca 21. PAJK Marija, Vrenska gorca 22. KOZOVINC Ana, Vrenska gorca 23. ZVONAR Franc, Vrenska gorca KRAJEVNA SKUPNOST KOZJE 1. FERLIN Marija, Veternik 2. BOSNER Marija, Veternik 3. KOROŠEC Avguština, Veternik 4. JUG Ema, Kozje 5. BRAČUN Anton, Veternik 6. MRAMOR Franc, Zdole 7. KRAJNC Amalija, Kozje 8. KLAKOCAR Anton, Veternik 9. URSlC Karl, Kozje 10. BRAČUN Marija, Veternik KRAJEVNA SKUPNOST LESIČNO 1. BEVC Anton, Pilštanj 2. JAGRlC Anton, Dobležiče 3. JANClC Dominik, Pilštanj 4. GUČEK Ivan, Pilštanj 5. VREČKO Jože, Pilštanj 6. LAH Ana, Pilštanj 7. GNUS Ivan, Pilštanj 8. POLŠAK Angela, Lesično 9. KOVAClC Ivan, Pilštanj 10. KREBS Neža, Gubno 11. CENTRIH Jakob, Gubno 12. ROMIH Ana, Gubno 13. KLADUŠEK Janko, Lesično 14. SIMONIEK Branko, Drensko rebro 15. KOVAClC Franc, Drenisko rebro 16. ŽLENDER Anton, Drensko rebro 17. CEPIN Ivan, Drensko rebro 18. REBERŠAK Janez, Gubno 19. MAJERIČ Marija, Lesično 20. JUG Marija, Pilštanj 21. ROMIH Terezija, Gubno 22. ŽVEGLER Anton, Dobležiče 23. TACER Janez, Gubno 24. KANDORFER Katarina, Pilštanj 25. STRNAD Andrej, Drensko rebro 26. ZAGRAJŠEK Terezija, Lesično 27. SKOBERNE Albin, Gubno 28. ČERNIČ Silvo, Pilštanj 29. LABOHAR Alojz, Gubno 30. POLŠAK Marija, Gubno 31. POTOČNIK Andrej, Gubno 32. TOPLIŠEK Marija, Gubno 33. KOVAClC Ana, Drensko rebro Čeprav akcija ni 100 % zaključena, saj še nekatere manjše TOZD (štiri) niso nakazale solidarnostnih sredstev, Obljubile pa so, da bodo to storile čim-prej, smo se na komisiji odločili, da dospela sredstva po določenih kriterijih razdelimo. Na posebni žiro račun je bilo nakazanih 3,262.899,05 din. Sredstva so bila razdeljena spodaj navedenim socialno ogroženim občanom in kmetom kooperantom, to je tistim kmetom, ki nimajo pogojev, da bi postali kooperanti. Vse spiske komisije, ki je škodo ocenjevala, so ponovno pregledale krajevne skupnosti in nam omogočile lažje delo. Omeniti moram, da so sredstva kot regres prejeli vsi navedeni, katerim je bila škoda na pridelkih ocenjena nad 50 %. Na koncu se naj v imenu komsiije, ki je akcijo vodila in sredstva razdelila, zahvalim vsem delovnim organizacijam v občini Šmarje pri Jelšah, da so akcijo podprle in solidarnostni dan oddelale ter dokazale, da tudi v takih primerih ostanemo solidarni. Upamo pa, da bodo tudi tiste TOZD, ki sredstva še niso nakazale, to storile čimprej, da bo ta akcija 100 % izpolnjena. Predsednik komisije Jože Planinc Seznam prejemnikov pomoči po KS: KRAJEVNA SKUPNOST BISTRICA OB SOTLI 1. ŽAGAR Ivan, Bistrica 2. KRAMER Ana, Bistrica 3. DRAGOV AN Franc, Bistrica 4. KOVAClC Marija, Runšperk 5. KLOBOCER Antonija, Kun-šperk 6. JURlCKO Ana, Kunšperk 7. NAJGER Franc, Kunšperk 8. ŠTIMEC Ana, Kunšperk 9. ZUPAN Jožefa, Kunšperk 10. POLAK Jože, Kunšperk 11. BOŽIČEK Jože, Trebče 12. KOREN Stanko, Črešnjevec 13. LUPŠINA Marija, Hrastje 14. PORLIC Franc, Hrastje 15. ČERNELČ Vinko, Hrastje 16. LATIN Anton, Hrastje 17. GERŠAK Kristina, Hrastje 18. DOMITROVIC Antonija, Srebrnik 19. URŠIČ Marija, Srebrnik 20. GREGL Marija, Srebrnik 21. VOLF Justa, Srebrnik 22. URŠIČ Urška, Srebrnik 23. OSOJNIK Marija, Križan vrh 24. SMISL Jožefa, Križan vrh 25. DOBRINA Jožica, Trebče 26. ČERNELČ Ana, Kunšperk 27. KLOBOCAR Antonija, Žagaj 28. ZUPAN Anton, Žagaj 29. ŽOGAN Franc, Hrastje 30. POŽEG Frančiška, Hrastje in ROZMAN Marija, Hrastje 31. KRAMER Jožefa, Bistrica 32. KUNEJ Milan, Trebče 33. JUHART Ana, Trebče 34. KOŽUH Kristina, Trebče 35. BOSTNER Elizabeta, Križan vrh 36. ŠTEFUR Janez, Hrastje 37. GUBINA Angela, Ples 38. URŠIČ Cecilija, Črešnjevec 39. GERŠAK Jožefa, Srebrnik 40. PREDRAG Jakob, Trebče 41. GREGL Antonija, Kunšperk 42. ZUPAN Franc, Hrastje 43. PENIC Franc, Žagaj 44. ULČNIK Marija, Trebče 45. KORENINI Martin, Trebče 46. OSOJNIK Ferdo, Žagaj 47. PLANINC Marija, Hrastje 48. MARTINČIČ Jožefa, Crešnje-vec 49. PONDELAK Mirko, Žagaj 50. ŠTEFUR Miha, Hrastje 51. ŽLENDER Franc, Dekmanca 52. VALENCAK Anton, Dekmanca 53. HODINA Ana, Hrastje 54. KOVAClC Anton, Črešnjevec 55. GERŠAK Ana, Trebče 56. KRAMER Anton, Polje Ob Sotli 57. URŠIČ Franc, Polje 58. DOBRINA Marija, Srebrnik 59. DOBRINA Roza, Srebrnik 60. POŽEG Miha, Žagaj 61. BOSNER Elizabeta, Križan vrh 62. ROZMAN Marija, Črešnjevec 63. ULČNIK Slavko, Trebče 64. KLADNIK Janez, Križan vrh 65. KOTNIK Jože, Križan vrh 34. BRILEJ Anton, Pilštanj 35. AMON Marija, Drensko rebro 36. BELAK Marija, Gubno 37. KRIŽNIK Julijana, Gubno 38. MRAMOR Avgust, Drensko rebro 39. GRIL Martin, Dobležiče 40. JAZBINSEK Franc, Gubno 41. JAZBINSEK Anton, Gubno 42. BOBEK Rudolf, Dobležiče 43. VOLAVŠEK Miha, Gubno 44. MLINARIC Julka, Dobležiče 45. SKOBERNE Leopold, Gubno 46. KOŽUH Ana, Dobležiče KRAJEVNA SKUPNOST PODČETRTEK 1. MRAZ Marija, Imenska gorca 2. JUG Marija, Imenska gorca 3. PLEVNIK Anton, Sopote 4. ŽLENDER Rok, Sopote 5. ARBEITER Jože, Sopote 6. ŠKORJANC Leopold, Sopote 7. ŽLENDER Miha, Rudmica 8. OSOJNIK Angela, Sopote 9. ŽLENDER Franc, Sopote 10. TOVORNIK Anton, Sopote 11. ŽLENDER Antonija, Sopote 12. MOTTOH Ivan, Rudnica 13. ŽLENDER Anton, Rudnica 14. KOŠAK Stanko, Rudnica 15. DRUSKOVIC Milka, Sopote 16. POCIVALSEK Vinko, Sopote 17. KOZAR Elizabeta, Sopote is. Škorjanc Stanko, sopote 19. ŽLENDER Franc, Rudnica 20. TOPLISEK Franc, Rudnica 21. URSlC Ivan, Sopote 22. KORITNIK Andrej, Sopote 23. LIPOVŠEK Anton, Sopote 24. PONDELAK Martin, Sopote 25. POCIVALSEK Alojz, Sopote 26. HOHNJEC Anton, Imeno KRAJEVNA SKUPNOST PODSREDA 1. SIMONClC Marija, Gradišče 2. KLAKOCAR Angela, Vojsko 3. SIKOSEK Terezija, Poklek 4. NOVAK Frančiška, Gorjane 5. KOSTANJŠEK Maksimiljan, Gradišče 6. KLADISEK Marija, Gradišče 7. ČERNELIČ Marija, Osredek 8. ŠVAJGER Ferdinad, Osredek 9. SUC Jože, Osredek 10. ČERNELIČ Jakob, Osredek 11. OMERZU Franc, Osredek KRAJEVNA SKUPNOST POLJE OB SOTLI 1. ZAKOSEK Marija, Prelasko 2. GERŠAK Marija, Brezovec 3. SMISL Anton, Brezovec 4. KOPRIVC Anton, Brezovec 5. SMAJGART Marija, Lastnič 6. POLAK Matilda, Brezovec 7. PRISTOŠEK Ivan, Lastnič 8. PISANIC Ivan, Lastnič 9. VALENCAK Ivan, Sedlarjevo 10. KLOBASA Roza, Sedlarjevo 11. DRAMA Marija, Sedlarjevo 12. VALENCAK Ivan, Lastnič 13. KOLAR Marija, Lastnič 14. BOSNER Metod, Lastnič 15. STEFANČIČ Alojzija, Lastnič 16. ŠVAJGER Jožefa, Lastnič 17. ZMAJSEK Franc, Lastnič 18. KOVAČIČ JOže, Lastnič 19. PENIC Amalija, Lastnič 20. JAZBINSEK Amalija, Lastnič 21. POŽEK Marija, Lastnič 22. OSOJNIK Rozalija, Lastnič 23. VALENCAK Ivan, Lastni« 24. KOREN Alojz, Brezovec 25. IVANC Marjanca, Sedlarjevo 26. VRENKO Ivan, Polje 27. HOSTNIK Ivan,. Lastnič 28. ŠTURBEJ Marija, Prelasko 29. ŽAGAR Amalija, Lastnič 30. ZUPANIČ Ivanka, Lastnič 31. PAVLOVIČ Jeroni, Dekmanca 32. ČERNELIČ Ivan, Dekmanca 33. PREGELJ Jože, Dekmanca 34. NOVAK Jože, Dekmanca 35. MARENClC Frančiška, Dekmanca 36. VALENCAK iožefa, Dekmanca 37. VRACUN Marija, Lastnič 38. ŠUŠTERlC Franc, Prelasko 39. VALENCAK Jože, Sedlarjevo 40. LAPORNIK Marija, Prelasko 41. VRENKO Marija, Brezovec 42. MRAMOR Marija, Lastnič 43. DEBELAK Marija, Lastnič 44. STEFANIC Franc, Lastnič 45. LEBIČ Cecilija, Lastnič 46. VALENCAK Ana, Lastnič 47. DEBELAK Marija, Brezovec 48. RATAJC Jože, Polje 49. HOSTNIK Matilda, Polje 50. HOSTNIK Justa, Lastnič 51. ZIMŠEK Martin, Brezovec 52. PREBIL Alojz, Sedlarjevo 53. PRISTOVŠEK Anton, Brezovec 54. ŽNIDARIČ Ljudmila, Brezovec 55. DEBELAK Angela, Brezovec 56. KODRIN Ljudmila, Brezovec 57. VALENCAK Ana, Sedlarjevo 58. KODRIN Neža, Lastnič 59. VRENKO Franc, Lastnič 60. OMERZEL Frančiška, Lastnič 61. CATER Marija, Prelasko 62. KOSTANJŠEK Jože, Prelasko 63. POCIVALSEK Franc, Prelasko 64. ŽUCKO Karl, Lastnič 65. JAGRlC Kristina, Lastnič 66. SIVKA Alojz, Lastnič 67. POLAK Marija, Lastnič 68. JURICAN Jože, Brezovec 69. VRENKO Martin, Lastnič 70. PLANINC Franc, Lastnič 71. ŽLENDER Franc, Sedlarjevo 72. SIKOSEK Marija, Lastnič 73. POŽEG Ivan, Lastnič KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTVID 1. MIKOLA Leopold, Platinovec 2. CAKS Mihael, Lipovec 3. SPOLENKA Stanko, Lipovec 4. KUNDIH Ivan, Lipovec 5. BELAK Angela, Završe 6. CEROVŠEK Marija, Rakovec 7. FURST Jože, Platinovec 8. PEČKO Ivan, Bodrež 9. RIBIC Franc, Rakovec 10. POGELŠEK Peter, Rakovec 11. MIKOLA Marija, Završe 12. ŽABERL Marija, Rakovec 13. ROŽANC Marija, Lipovec 14. MUŽERLIN Franc, Rakovec 15. KOTNIK Leopold, Rakovec 16. SLEMENŠEK Cecilija, Rakovec KRAJEVNA SKUPNOST TINSKO 1. COKL Anton, Zgornje Tinsko 2. LUGARIČ Miha, Zg. Tinsko 3. BENCINA Ivanka, Zg. Tinsko 4. KRAMPERSEK Mirica, Zg. Tinsko 5. SMOLE Angela. Zg. Tinsko 6. MARZEK Marija, Zg. Tinsko 7. MECILOVSEK Ignac, Zg. Tinsko 8. DRAME Marija, Zg. Tinsko KRAJEVNA SKUPNOST VINSKI VRH 1. PEVEC Štefka, Babna brda 2. PODREBŠEK Angela, Lekmarje 3. ESIH Karl, Lekmarje 4. GRABENSEK Marija, Babna reka 5. GRABENSEK Terezija, Babna reka 6. ŽAKAR Valentina, Babna gora 7. ROMIH Jakob, Babna brda 8. TERClC Anton, Babna reka 9. KOLAR Franc, Babna gora 10. ŠEGA Jakob, Babna gora 11. DRAME Leopold, Bukovje 12. KOVAClC Stanko, Babna reka 13. BOBEK Anton, Babna reka 14. ŽABERL Ana, Bukovje 15. ROŽANC Marija, Grobelce 16. KOZJAN Tercija, Babna reka 17. OBREZ Franc, Babna brda 18. PEVEC Ivan, Babna brda 19. KUŽNER Vinko, Lekmarje 20. NOVAK Neža, Lekmarje 21. JOHAN Ivan, Bukovje 22. TRAMŠEK Ana, Grobelce 23. HOSTNIK Marija, Grobelce 24. SELIČ Anton, Grobelce 25. ŽABRL Marija, Grobelce 26. VERK Karl, Babna brda 27. LUPŠCE Ferdo, Babna gora 28. VOLAVŠEK Vera, Vinski vrh 29. TEPEŠ Jakob, Babna gora 30. GAJŠEK Jože, Babna gora 31. BOBEK Marija, Bukovje 32. JESENKO Anton, Babna reka 33. VERK Alojz, Babna reka 34. ŠTANCER Franc, Babna reka 35. MUŽERLIN Jože, Babna reka 36. KOROŠEC Frančiška, Babna brda 37. ROMIH Alojzija, Babna brda 38. SENIC AR Štefka, Babna brda 39. STRAŽE Ivan, Bukovje 40. TOJNKO Alojz, Grobelce 41. VRACUN Neža, Babna brda 42. ŽABRL Vinko, Grobelce 43. KOPRIVC Karl, Grobelce 44. PEPEVNIK Anton, Babna gora 45. KAJBA Franc, Babna gora 46. LOJEN Marija, Babna gora 47. SENICAR Franc, Babna gora 48. JOŠT Avgust, Babna gora 49. ŠEŠERKO Alojz, Bukovje 50. TOJNKO Martin, Babna reka 51. FRECE Marija, Babna brda KRAJEVNA SKUPNOST VIRŠTANJ 1. BELINA Janez, Virštanj 2. MUHA Marija, Virštanj 3. STRGAR Ivan, Virštanj 4. PLEVNIK Antonija, Sela 5. SUSNIK Stefan, Gostinca 6. STRAŠEK Jožefa, Sela 7. STRAH Franc, Virštanj 8. TRUPEJ Matilda, Virštanj 9. SARLAH Terezija, Virštanj 10. JUG Milan, Virštanj 11. ŠELEKAR Rajko, Virštanj 12. SLEMENSEK Miha, Virštanj 13. PLEVNIK Jože, Virštanj 14. GROBELŠEK Anton, Gostinca 15. SARLAH Jurij, Verače 16. HRVATIC Helena, Verače 17. PELC Ivan, Verače 18. JUG Ivan, Gostinca 19. LUPŠA Ivan, Gostinca 20. JUG Albin, Gostinca 21. STRNAD Julijana, Sela 22. KODRIN Franc, Verače 23. LUPŠE Anton, Verače 24. CERNOSA Albin, Sela 25. BELINA Ana, Virštanj 26. JUG Terezija, Virštanj 27. KRIVEC Terezija, Virštanj 28. PERKlC Jožefa, Virštanj 29. PAJK Ana, Sela 30. STRNAD Dani, Virštanj 31. PETAN Jože, Virštanj 32. MRAZ Jože, Virštanj 33. ŽAGAR Maks, Virštanj 34. TOVORNIK Stanko, Gostinca 35. GROBELŠEK Jože, Virštanj 36. ŽAGAR Jurij, Virštanj 37. ZAKOSEK Anton, Virštanj 38. VOVK Terezija, Virštanj 39. ZIMŠEK Zofka, Virštanj 40. KUŽNER Jože, Virštanj 41. IVANC Jože, Virštanj 42. ŠTRUKL Franc, Verače 43. ZAKOSEK Leopold, Virštanj 44. KOVAClC Amalija, Verače 45. ILEK Franc, Verače 46. AMON Ana, Verače 47. VOVK Urška, Gostinca 48. HUMSKI Željko, Gostinca 49. PERTINAC Cilka, Gostinca KRAJEVNA SKUPNOST ZIBIKA 1. JOŠT Vinko, Orehovac 2. BEDRAČ Jože, Orehovac 3. MALIGAJ Alojz, Strtenica 4. PILKO Peter, Strtenica 5. ROMIH Neža, Strtenica 6. ŽAGAR Neža, Strtenica 7. ŽAGER Neža, Strtenica (nadaljevanje s 4. strani) majhen in se vam bo zdel nepomemben, verjetno ne bo tako, saj vsaka novost na področju vašega delokroga pomeni korak naprej. Naj vas spomnimo na star pregovor: iz malega raste veliko. Tako bi mogoče z majhno dopolnitvijo proizvodnega procesa lahko dosegli večji izkoristek materiala, boljši način proizvodnje ali pa ugodno vplivali na nadaljuj razvoj vaše delovne organizacije, kar je v sedanjem času stabilizacije izredno pomembno. Zato apeliramo na vas, da vse dosežke iz preteklega leta vključno do letošnjega polletja prijavite na razpis. Ce nimate v delovni organizaciji formirane ustrezne komisije, sporočite to svojim delovodjem ali pa delavcem, ki se ukvarjajo s tem in so strokovno usposobljeni ali pa za to zadolženi. Dosežek opišite, morda dodate tudi skico in to predajte enemu izmed zgoraj navedenih. Upamo, da bomo v času trajanja razpisa uspeli navezati stike z vašimi poslovodnimi organi, tako da bo v vsaki delovni organizaciji zadolžen delavec, ki bo spremljal dosežke na področju inovatorstva, jih beležil in skrbel za to, da se delavci prijavijo na razpis in. ustrezno nagradijo. Pogoje in roke prijave lahkp preberete v razpisu, podelitev nagrad pa bo v okviru občinskega praznika naše občine (v mesecu septembru). Za uspešno akcijo se udeležite razpisa v čim večjem številu. Slavica Flojhar Informacija o razpisu štipendij iz združenih sredstev Razpis štipendij iz združenih sredstev bo objavljeno v časopisu Delo. Posredujemo nekaj informacij v zvezi s tem razpisom, ki bodo zanimale starše in šolajočo mladino. ŠTIPENDIJO IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV pogosto imenujejo tudi OBČINSKA ŠTIPENDIJA ali SOCIALNA ŠTIPENDIJA. Za štipendijo iz združenih sredstev in razliko h kadrovski štipendiji lahko zaprosijo učenci usmerjenega izobraževanja in študenti, ki so predhodno zaprosili za kadrovsko štipendijo in katerih dohodek na člana v družim v letu 1982 ne presega 7.901,00 din. Višina štipendije je različna. Izračunava se za vsakega štipendista posebej po enotnih merilih. Višjo štipendijo dobijo tisti štipendisti, ki med šolanjem stanujejo izven stalnega bivališča, imajo boljši uspeh in manjši dohodek v družini. Prednost pri podelitvi teh štipendij imajo: — prosilci, ki se izobražujejo v proizvodnotehničnih usmeritvah, — prosilci iz družin, ki so v slabšem socialno ekonomskem položaju, — prosilci z boljšim učnim uspehom in — prosilci, katerih nagnenja in sposobnosti omogočajo uspešno šolanje in uspešno delo v izbrani usmeritvi. Štipendija iz združenih sredstev se praviloma NE PODELJUJE za poklice, ki so v Sloveniji opredeljeni kot suficdtar-ni. Ti so: — avtomehanik, kemijski laborant, krojač, frizer, prodajalec, — vzgojitelj, kemijski tehnik, gradbeni tehnik, medicinska sestra, likovni tehnik, — predmetni učitelj angleščine, predmetni učitelj biologije, predmetni učitelj zemljepisa in zgodovine, specialni pedagogi, socialni delavci, višji zdravstveni tehniki, višji upravni delavca, — profesor angleščine, dipl. biolog, dipl. geograf, dipl. umetnostni zgodovinar, dipl. psiholog, dipl. sociolog, dipl. pedagog, politolog, novinar, likovni umetniki, dipl. arhitekt. Lista suficitamih poklicev se bo med letom še dopolnila. Vlogo za štipendijo iz združenih sredstev vložijo prosilci v občini stalnega bivališča, prosilci iz drugih republik pa v občini, kjer prejemajo kadrovsko štipendijo. Potrebni DOKUMENTI za štipendijo so: — vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic (obr.'8,40) — potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: V dohodek se štejejo vsi dohodki v družini iz delovnega razmerja, obrti, pokojnine, iz kmetijstva (KD x 6), vključno z otroškimi dodatki. Ce so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1982, — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oz. potrjuje ga davčna uprava in matični urad), — fotokopija zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih, — izjavo kadrovskega štipenditorja, da je kandidat pri njih zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ni bila podeljena, — izjavo prosilca, da nima nikjer kadrovske štipendije, — izjavo prosilca, ali se v šolo vozi in na kateri relaciji ter — .potrdilo o vpisu v šolo. Prosilci za razliko h kadrovski štipendiji morajo predložiti tudi kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji. Vloge s predpisanimi dokumenti prosilci šmarske občine vložijo pri SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE ŠMARJE PRI JELŠAH od 20. 6. do 5. 9. 1983. Skupnost za zaposlovanje Šmarje pri Jelšah VPIS V ZAČETNI LETNIK VISOKOŠOLSKIH ORGANIZACIJ V SR SLOVENIJI V ŠTUDIJSKEM LETU 1983/84 Center za razvoj univerze v Ljubljani je pripravil podatke o številu prijav v visokošolske organizacije v Sloveniji za redni študij in študij ob delu. Letos se bodo kandidati težje vpisali kot prejšnja leta, saj je za redni študij 1476 prijav več kot vpisnih mest. Na visokošolskih organizacijah, kjer je več prijav, bodo morali razmišljati o omejitvi vpisa (preizkusi znanja). Iz primerjave v tabelah lahko razberemo višek oziroma primanjkljaj prijav na posameznih šolah oz. smereh. VDO, VTOZD Redni Ob delu — smer razpis. prijav. razpis. prijav. VAŠ 80 185 30 55 — tehnolog, s pospeš. kmet. 166 36 80 30 — kmet. strojništvo 19 19 103 100 29 zUU — navtični program 80 20 20 1 — strojni program 80 27 20 6 — pomorsko-tra nsport. prog. 40 56 60 22 VPŠ 160 130 200 217 VŠSD 80 192 90 217 — socialno delo 140 138 80 90 — kadrovsko soc. delo 52 79 VŠZD 190 513 30 155 — medicinske sestre 80 224 30 133 — fizioterapevti 30 150 ■ 9 — delovni terapevti 20 36 — 3 — RTG tehniki 30 62 — 4 — sanitarni tehniki 30 41 — 6 VTVŠ 60 104 50 38 VUŠ 200 146 250 324 — splošni oddelek 129 295 200 250 — odd. za statistiko in AOP 17 29 PA LJ 455 927 90 264 150 76 — slov. srbohrv. 15 10 —* — srbohrv.-knjižničarstvo 5 10 2 — slov.-knjižničarstvo 15 50 14 — angl.-knjižničarstvo 15 30 4 — angl.-slov. 15 20 2 — nem.-knjižničarstvo 15 5 3 — nem.-slov. 5 1 — — zgod.-geografija 15 42 20 90 — zgod.-likovna vzgoja 15 39 3 — geograf.-likovna vzgoja 15 20 3 — biologija-kamija 15 25 4 — kemija-gospodinjstvo 15 10 1 — gospodinjstvo-biologija 15 28 9 — matematika-fizika 20 51 6 — fizika-tehnična vzgoja 15 13 5 — tehnična vzgoja-matematika 15 29 2 — glasbena vzgoja 30 36 16 — spec. pedag. duš. motenih 20 39 27 — spec. pedag. MVO dom. v. 15 39 22 — surdopedagogika in log. 15 30 — 7 — nerazpdsane povezave — 44 — 38 PA MA 390 505 90 102 — razredni pouk 1000 139 12 — slov.-srbohrv. 15 8 2 — slov.-nem. 15 8 1 — slov.-angl. 15 16 1 — ang.-nem. 15 13 6 — madž.-kombinacije 5 5 — — DMV-sllov. 15 15 6 — DMV-zgod. 15 20 4 90 — geografija-zgodoviina 30 50 5 — biologija-kemija 30 37 4 — matematika-fizika 30 35 — — tehnična vzgoja-fizika 30 22 1 — likovna vzgoja 15 27 — 1 — glasbena vzgoja 30 20 4 — telesna vzgoja 30 82 36 — proizvod, teh. vzg. — — 12 — nerazpisane kombinacije — 8 — 7 VDO, VTOZD Redni Ob delu — smer razplis. prijav. razpis. prijav. VEKŠ 700 423 s 350 340 VSOD 100 144 120 280 — org. proizvodna 30 49 126 120 — org. računalniška 30 52 76 — org. kadrovsko-izobraž. 40 43 78 VTS — VTO Strojništvo 370 225 320 88 — strojništvo 300 192 270 80 — tekstil 70. 33 50 8 VTS — VTO Elektrotehnika 300 175 100 72 VTŠ — VTO Gradbeništvo 120 107 68 19 VTS — VTO Kem. tehnolog. 120 64 80 30 AGL 80 84 15 11 AGRFT 16 106 — 1 ALU 40 115 5 21 BF — VTOZD Biologija 70 94 10 6 BF — VTOZD Agronomija 202 282 20 23 — višješolski št. agron. 92 19 170 20 — visokošod. št. agron. 141 4 — urejanje krajine 32 49 — — BF — VTOZD Živinoreja 85 98 20 22 — višješolski 25 50 20 21 — visokošolski 60 48 — 1 BF — VTOZD Veterinarstvo 60 115 10 13 BF — VTOZD Živil, tehnolog. 60 74 20 5 BF — VTOZD Gozdarstvo 30 71 30 6 — višješolski (iz dela) — — 30 6 — visokošolski 30 71 — — BF — VTOZD Lesarstvo 90 60 — 14 — višješolski (iz dela) — 11 — 13 — visokošolski 90 49 — 1 EFBK 750 738 250 215 FAGG — VTOZD Arhitektura 65 269 6 6 FAGG — VTOZD Grad. In geo. 190 242 72 22 — gradbeništvo 120 167 40 8 — geodezija višješolski 30 34 20 10 — geodezija visokošolsk 40 41 17 4 FE 750 697 70 77 — elektrotehnika 580 487 70 70 — računalništvo in infor. 170 210 — 7 FNT — VTOZD Mat. in meh. 115 113 30 11 — -pedagoška smer 30 32 25 1 — uporabna smer 72 9 85 5 — itoretična smer 9 1 FNT — VTOZD Fizika 100 81 30 1 — izobraževalna smer 30 4 30 — — druge smeri 70 77 — 1 FNT — VTOZD Kem. in kem. t. 325 159 75 16 — kemijska smer 120 71 30 11 — -kem. izobraževalna smer 15 2 15 — — kem. tehnološka sm. 190 86 30 5 FNT — VTOZD Farmacija 80 84 40 42 — višješolski — — 40 39 — visokošolski 80 84 — 3 FNT — VTOZD Farmacija Tekst. teh. 120 186 40 27 — tekstilna tehnologija 80 66 20 16 — oblikovanje tekst, lin obl. 40 120 20 11 FNT — VTOZD Monitanistika 135 118 50 7 — geologija 30 21 10 3 — rudarstvo 30 51 10 2 — metalurgija 75 46 30 2 FSPN 330 294 60 87 — soc. pol. nov. STM 210 223 20 43 — SLO in DS 120 71 40 44 FS 480 459 150 90 — višješolski 280 270 150 89 — visokošolski 200 189 — 1 FTK 90 214 15 51 — pedagoška smer 90 210 15 29 — ostali smeri — 4 — 22 FF (A ali samostojno) 585 805 104 111 — -nespec. ali dodat, št., B — 28 — 3 — filozofija 40 55 8 9 — pedagoška 50 42 6 10 — psihološka 40 87 5 15 — zgodovina 50 . 60 5 17 — zgodov. umetnosti 20 43 7 9 — arheologija 10 20 2 2 — etnologija 10 37 3 4 — geografija 45 59 5 4 — slov. jezik 91 69 12 6 — srbohrv. jezik 7 6 1 1 — ruski jezik 5 2 1 1 — prim. slovan. jezik. 2 — 1 — VDO, VTOZD Redni Ob delu — smer razpis. prijav, razpis. prijav. 2 4 3 8 7 4 2 — franc, jezik — ifalijan. jezik — španski jeZik — iingl. jezik — angleški jdzik — latinski jdzik — grški jizdk — primerjal, jiziikoslov. — primerjalna književ. — muzikologija 25 20 20 70 40 4 3 5 20 8 21 32 18 107 54 1 2 3 41 18 5 8 8 6 8 1 1 4 5 2 MF 200 546 — — — splošna medicina 150 448 — — PF 300 302 30 37 Univerza E. Kardelja v Lj. 6533 8391 1767 1949 Univerza v Mariboru 2340 1958 1358 1203 SKUPAJ 8873 10349 3125 3152 Skupnost za zaposlovanje Šmarje pri Jelšah Žene v vrstah JLA Nič več novica, da ibodo letos v mesecu juliju tudi dekleta stala v vrstah JLA kot prostovoljke obrambnega usposabljanja. Vendar to ni prvo srečanje deklet z uniformo in vsem, kar je z njo v zvezi. Večina mladih, ne glede na spol, se namreč že v šoli seznani z vojaškimi dolžnostmi, osnovami splošnega ljudskega odpora in še z marsičem. Na Obrambnem usposabljanju kmečko delavske mladine in v vrstah TO pa zaživijo pravo vojaško življenje. Tokratno obrambno usposabljanje v JLA pa je kljub vsemu nekaj povsem novega. Pomeni priznanje, da je tudi za žene prostora v prvem udarnem ešalonu oboroženih sil. Tega pa, vemo, sestavljajo mladi kot gonilna sila vsakega naprednega gibanja v družLr. 'Za tako odločitev in zaupanje našega vodstva so bile že-ne-bortke v NOB prepričljiv argument. ma številu prijavljenih deklet in žena. Največ prijav je prispelo iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Vojvodine in Kosova. Naša — — slovenska — .dekleta so zastopana v manjšem številu. Preseneča pa podatek, da se je večina prijavljenih deklet odločilo za obrambno usposabljanje v šoli rezervnih oficirjev in se s tem za daljše usposabljanje (6 mesecev). Za ostale rodove (vojakinje) je namreč predvidena doba usposabljanja 3 mesece. Zaradi tega bodo morali tudi občinski organi za ljudsko obrambo z drugimi družbeno-politični-mi dejavniki opravita postopek kadrovanja — izbora po enakem principu, kakor je to predvideno za moške vojaške obveznike. Med prijavljenimi prostovoljkami je tudi precej žensk v starosti nad 27 let, torej nad predvideno zgornjo starostno mejo. Nekatera dekleta so spraševala, zakaj velja V tem trenutku potekajo v garnizijah, ki bodo sprejele prve vojakinje, vse potrebne priprave za njihovo dobro počutje v času usposabljanja. Teh priprav pa ni malo. Zakonska določila, pravilni, ki in odredbe, ki določajo status prostovoljk v JLA, so že pripravljeni. Tudi prostori se že preurejajo in pleskajo. Žensko oko je namreč zelo občutljivo na malenkosti in upatije, da le ne bo vse v SMB barvi. Prav te dni potekajo priprave starešinskega kadra, ki bo izvajal obrambni pouk z vojakinjami. Intendantska služba načrtuje tudi ustrezno prehrano (več vitaminov in manj kalorij) za nove gostje. Zanimiv je tudi podatek o odzivu oziro- zanje omejitev pri usposabljanju v oklepnih enotah, zrakoplovstvu, itd. Lahko povemo, da je bilo o tem precej izrečenega in ni izključno, da bo v bližnji bodočnosti na krilih naših GALEBOV IN ORLOV poletela v višave tudi naša žena-pilot, pripadnica naših oboroženih sil. Zelo zanimivo pa bi bilo slišati tudi vaše mnenje o teh novostih. Verjetno so vaša mišljenja različna, kot smo si pač različni ljudje med seboj. Mladi bodoči vojaki se teh sprememb vsekakor vesele, ker že razmišljajo o skrajšanem vojaškem roku na račun dobrovoljk. Pa tudi če iz le-tega ne bi bilo nič, težave ne bodo več tako velike — saj ji bodo zmogla tudi dekleta. Le starojugoslovanski oficirji zagotovo ¡nezaupljivo vihajo brke, saj bi bila takšna odločitev v njihovih časih nezaslišana predrznost. No, zaenkrat lahko govorimo le o pogumnih dekletih, prvih lastovkah, in upamo, da bo njihovo poletje ¡prijetno toplo in ¡predvsem uspešno. Saj morebitna vojna nikakor ne bo delila človeštva na moške in ženske, temveč na junake in bojazljivce. L. Arnič Uspel Kozjanski kulturni teden Letos poteka že sedem let, odkar je v Lesičnem med ¡člani kulturnega društva vzniknila ideja o prazniku amaterske kulture. Povezali so se z bližnjimi krajevnimi ¡skupnostmi in društvi šmarske in šentjurske občine ter organizirali medsebojna gostovanja z različnih področij amaterske ustvarjalnosti. Že prvi Kozjanski kulturni teden je imel velik odmev med krajani v tem delu šmarske občine. Z leti pa sta se obseg in vsebina kulturnega tedna obogatila. S pomočjo Zveze kulturnih organizacij in aktivnih kulturnih društev v občini je prerasel v občinsko kulturno manifestacijo, prikaz amaterske kulture v občini. Skupni imenovalec oz. osrednja tema je obravnava ene izmed kulturne dejavnosti, ker se opravi podrobnejša analiza delovanja ter pripravijo smernice za nadaljnje delo. V tem smislu so bila kompleksno obravnavana nekatera področja kot so spameniškovarstve-na, gledališka, glasbena in druga. Za letošnji 7. Kozjanski kulturni teden lahko rečemo, da je uspel. Prireditev sicer ni bilo toliko kot v prejšnjih letih, so pa bile kvalitetne in dobro obiskovane. Med osrednjimi so bile v Kozjem, Lesičnem in Rogatcu. Premiero filma »Nasmeh in bolečina« so organizirali člani kulturnega društva »Bohor« Kozje. Režiser Milan Ljubič je znal v zanimivem dokumendarcu prikazati bogastva in življenje v krajih spominskega parka Treb- če in hkrati vključiti vanj zgodbo o nastanku portreta Titove matere. Več sto ljudi je v Osnovni šoli Edvard Kardelj v Rogatcu 23. aprila 1983 prisluhnilo lepemu slovenskemu petju. Na Občinski reviji odraslih pevskih zborov občine Šmarje se je predstavilo -kar deset zborov., sedem moških, dva mešana in eden ženski pevski zbor. V Lesičnem so odprli nov prostor knjižnice v kulturnem domu. Ob otvoritvi pa ¡so organizirali literarni večer, kjer so se predstavili literati samorastniki s svojimi deli. Poleg njih so v razgovoru o amaterski literarni dejavnosti so- Štiri amaterske predstave Amaterska gledališka dejavnost je na ¡področju občine Šmarje še vse premalo razvita. Čeprav je bilo v zadnjih letih zgrajenih ali adaptiranih precej kulturnih domov še vedno ne služijo svojemu ¡namenu, tako kot bi bilo treba. V kulturnih domovih, kjer je oder urejen -tudi ¡za najpreprostejšo in scensko nezahtevno predstavo, bi moralo kulturno društvo pripraviti vsaj eno predstavo v sezoni. Vendar opažamo, da so skoraj bolj aktivna -društva, kjer ni ustreznih prostorov, kot pa tam, kjer so. Tako sta letos ¡dve gledališki skupini, ki nimata ustreznih prostorov za gledališko delovanje, skupina Stojno selo je predstavo Cvetka Golarja Vdova Rošlinfca gledališka skupina iz Pristave delovali še priznani literati Saša Vergi, Milan Štancer in Jože Šmit, katerih življenska pot se je pričela prav v krajih šmarske občine. Razgovor pa je izzvenel predvsem v smislu nakazovanja nekaterih problemov, s katerimi se srečujejo mladi literati, in tona j več pri objavljanju svojih pesmi, bodisi v glasilih ali samostojnih zbirkah. Skupaj so ugotovili, že uveljavljeni literati so to potrdili, da pot do uveljavitve ni lahka, da pa je potrebno na njej vztrajati in biti pogumen. Kulturni večer v Lesičnem so popestrili še z otvoritvijo razstave prve pionirske likovne kolo» gledališke odirala kar v šolskem razredu, pa je predstavo Marjana Marinca uprizorila v Podčetrtku, ker v kraju še ni urejena dvorana. Dve skupini, ki -ima-ta svoje prostore, ¡pa ¡sta ¡upravičili to prednost: to .sta gledališka ¡skupina Kristan vrh, ki je v obnovljenem domu krajanov pripravila domačo igro Tekma za moža, in pa gledališka skupina Šmarje, ki je v kulturnem domu uprizorila komedijo Noela Cowarda Vikend. Odbor -za gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij si bo v prihodnje moral zadati nalogo, da se oživijo gledališke skupine tudi v ostalih krajih, kjer ¡so možnosti. Le tako bi amaterska gledališka dejavnost bolj zaživela in ¡dobila svojo veljavo med amaterskimi dejavnostmi, J. C. SPOMINSKI MUZEJ V ROGATCU V Rogatcu so se lotili urejanja spominskega -muzeja v neposredni ¡bližini osnovne šole »Edvarda aKrdelja«. Pobuda za to je vzniknila med tamkajšnjimi krajani, ljubitelji starin, ki so uvideli, da jih v kraju mi malo. V prvi vrsti so imeli pred očmi tipično spodnjepamonsko ¡kmečko hišo iz prve polovice 18. stoletja, v kateri se je rodil znani partizanski -pesnik Jože Šmit. Da bi delo bolje steklo so ustanovili društvo za ureditev spominskega muzeja in se -takoj lotili prvih akcij. Povezali ¡so se z zavodom za spomeniško varstvo v Celju, ki je izdelal -dokumentacijo o zgodovinski vrednosti hiše, načrt rušenja, prenosa im prenove hiše, le ta se namreč -nahaja v Tlakah, v neposredni bližini Rogatca. Finančna sredstva za realizacijo predloga pa bo zagotovila Kulturna skupnost Slovenije. Veliko ¡dela ¡pri ¡pripravi zem-ljiš.a so že opravili s ¡prostovoljni mdelom. Na mestu, kjer naj bi uredili spominski muzej so posadili 88 dreves, ki Ibodo omejevali spominski prostor, .postavili pa so tudi tablo z napisom in sliko spominske hiše. Zavedajo se, da bo potrebno opraviti še veliko dela im hkrati si želijo, da bi spominski muzej uredili še to leto. Upajo pa tudi, da ibodo v društvu privabili še koga, ki bi lahko kakorkoli pripomogel k izgradnji in ureditvi spominskega muzeja iv Rogatcu. DAN ŠOLE V PODČETRTKU 10. maj je z velikimi črkami zapisan v šolskem koledarju osnovne šole Podčetrtek. Ta dan so si namreč izbrali za praznovanje -dneva šole v spomin na 10. maj leta 1945, ko so padli trije njihovi borci. Učenci in učitelji ¡se -vsako leto skrbno pripravijo na praznovanje, povabijo medse ¡preživele borce iz njihovega kraja in ostale krajane, ta -dam pa jih obiščejo tudi predstavniki pedagoške akademije iz Maribora, s katerimi tesno sodelujejo. Tudi letos je bilo ¡tako. Letošnji šolski praznik, zaradi sprejema štafete mladosti so ga prestavili za en ¡dan, jim bo toliko bolj ostal v spominu. Srečni in ponosni so bili, da je sprejem štafete mladosti skorajda sovpadal s praznovanjem ¡dneva šole. Vsi, ki so se udeležili njihovega praznika, so bili ponovno presenečeni. Brezhibna organizacija, v celoti so jo prevzeli učenci, domiselnost in iznajdljivost, so vsakomur dali vedeti, da učenci v tej šoli ne živijo za zaprtimi vrati. To je bilo čutiti tako v razgovoru z borci, kakor tudi pri igrah brez meja, ¡ki so jih seveda priredili ¡po svoje, pa kljub temu z veliko mero življenjskosti. Kajpak, to je značilnost njihove šole, ki ob podobnih priložnostih prihaja še bolj do izraza. lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC Ustvarjalci predstave Noela Cowarda Vikend v izvedbi gledališke skupine KD Šmarje GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH nije Titovi 'kraji, naši kraji. T. K. TEDENSKI SPORED RADIA ŠMARJE PRI JELŠAH Ponedeljek: 17.00 — napoved sporeda Poročila, Obvestila, Reklame 17,20 — Stari in novi znanci 17.30 — Mladi mladim 18.00 — zaključek sporeda Torek: 17.00 — napoved sporeda Poročila, Obvestila, Reklame 17.30 — Športnih sedem dni 17,45 — Osem not za sto radosti 19.00 — zaključek sporeda Sreda: Za 90. rojstni dan Najstarejša krajanka Podčetrtka Helena POŽARNIK je 13. aprila praznovala 90-letnico. Čestitkam so se pridružili tudi učenci osnovne šole v tem kraju, ki so ji za to priložnost pripravili krajšo slovesnost. S šopki cvetja, skromnimi darili in harmoniko so jo obiskali na njenem domu, neučakani, da bi ji čimprej stisnili roko ter ji zaželeli še veliko zdravja in sreče. Zares lepo in pristno je bilo srečanje s Heleno Požarnik, v kateri. je še toliko življenja, bistrosti in jasnih spominov, ki bi jih težko pripisali nekomu, ki ima že 90 pomladi. D. L. BESEDA UREDNIŠTVA Dragi bralci! Tokratna beseda uredništva je namenjena prilogi. Kot vidite- smo jo namenili invalidom. Le-ti so imeli pred časom redni letni občni zbor in se je zato nabralo toliko gradiva, da samo v rubriki »invalidski kotiček« vsega ne bi mogli objaviti, pa če bi še tako krajšali prispevke. Sicer pa mislimo, da je prav, da dejavnost Društva invalidov šmarske občine enkrat predstavimo nekoliko obširneje. V prihodnje pa bodo prisotni s svojo rubriko. Tudi ostala društva vabimo v »Bohor žari«. Uredništvo Mladinski delovni tabor 17.00 — napoved sporeda Poročila, Obvestila, Reklame 17,15 — Danes v studiu 18.00 — zaključek sporeda Četrtek: 17.00 — napoved sporeda Poročila, Obvestila, Reklame 17.30 — Aktualni četrtek 17,45 — Kulturni mozaik 18.00 — Mavrica ¡pozabljenih 18.30 — Šopek domačih 19.00 — zaključek sporeda Petek: 17.00 — napoved sporeda Poročila, Obvestila, Reklame 17.30 — Zabavna podoknica 18.00 — zaključek sporeda Nedelja: 10.00 — napoved sporeda V živo z Radiom Šmarje pri Jelšah (Informativna oddaja, Obvestila, Kmetijska oddaja — 10,45, Reklame, Popevka po želji — 11,00, Od ponedeljka do nedelje, Reportaže) 12.00 — Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Ljubitelji kolesarstva pozor! Mladinska delovna akcija »Spominska park Trebče 83« bo letos prvič organizirana v novi organizacijski obliki. Akcija bo republiškega značaja in bo potekala v občinah Šmarje, Brežice in Krško. V okviru le te ¡bo ¡potekal mladinski delovni tabor in sicer ¡v drugi izmeni, s čemer bo opravljen ¡prvi širši ¡poskus vključevanja v eno od oblik mladinskega prostovoljnega dela tudi za tiste mlade, ki sicer nimajo možnosti sodelovati na akciji. V delovnem taboru ne bo več klasičnih brigad, ampak bo to boy sproščena oblika prostovoljnega dela. Na njem ¡bo mogoče sodelovati tudi ¡za krajši čas, ¡vendar ne manj kot sedem ¡dni. Umik življenja si bodo lahko udeleženci krojili sami, po lastnih željah in interesih. Prijavi se lahko torej vsakdo, skupaj s prijatelji ali. družino. D. L. 22. maja bo Tradicionalni kolesarski maraton Cel je-Šmar je-T rebče -Celje Vabljeni! Glasilo BOHOR ŽARI izdaja Občinska konfe*e*ca SZDL Šmarje pri Jelšah v nakladi 5000 izvodov. — Uredniški odbor: Bizjak Darko, Habjan Vinko, Kidrič Mimica, Murgelj Zvonko, Čakš Jože, Kampuš Anton, Arnič Vlado, Babič Marjan, Novak Zlatko, Gojtan Jože, Rihtarič Jaka, Dojen Darja, Škarmik Bdi in šmigoc Karel, Fotografije: Mesitdnšek Stanko. Naslov uredništva: Radio Šmarje pri Jelšah, tel. 821-118, 821-200, žiro račun 50730-603-35225 Radio Šmarje pri Jelšah. — Tisk: »Papdrkonfekcioa« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 421-1/72. — Fotografij in rokopisov ne vračamo.