v
GLASILO SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE, OKTOBER ■ VINOTOK 1992, ŠTEVILKA 3
Urednikova beseda
Vsako leto je prvi ponedeljek v mesecu oktobru mednarodni dan otroka in začetek tedna otroka. Dan ali teden v letu nista dovolj in seveda tudi nimata namena, da bi skušala nadoknaditi, kar odrasli ne znamo, nismo pripravljeni ali pa pozabljamo storiti za otroke. OtrociM še vedno ostajajo najbolj izpostavljeni, pogosto brez pravice svojega lastnega glasu v zaščito. Stotinam otrok vseh celin, lačnim, zapuščenim, osirotelim, pregnanim z domov, so pogledi s svojim večnim zakaj omrtveli, preden dosežejo naše sočutje pred televizijskimi ekrani. Na drugi strani pa se tudi družbe blaginje soočajo s spoznanjem, da pogosto niso sposobne razumeti otrok in jim ustvariti srečnega otroštva.
Otroci bežijo v omamne svetove alkohola,droge, nasilja ali celo brezna prostovoljne smrti
Svetje začel dokaj povio, šele sredi šestdesetih let, prepoznavati in prizna vati otroka kot osebnost v političnem, sociološkem, psihološkem in pravnem pogledu.
Organizacija združenih narodov je leta 1989 sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah, ki je postala osnoven dokument novega pravnega razumevanja otrok in katere podpisnik je tudi naša država. Kot ugotavljajo strokovnjaki, pa gre pri našem razumevanju otrok in razumevanju kot ga opredeljuje konvencija za filozofsko in politično različno izhodišče, pri nas je namreč skrb za otroka urejena s pravico in dolžnostjo staršev in družbe za otroka ne prizna vamo pa otroka kot subjekta pravice.
Mogoče besedovanje o otrocih res ni velika tema v trenutku t.u velikih tem o volitvah, lastninjenju, premislitvi polpreteklosti, toda je največja tenm za našo skupno prihodnost. Naj bo teden otroka od 5. do 11. oktobra tudi v naši občini teden drobnih priložnosti r družini, vrtcu, šoli, politiki, da nam o-od spregovorijo o sebi in da bomo mi spregovorili o sebi in otrocih.
Pustimo in dovolimo otrokom tisto, kar je njihovega: OTROŠTVO.
Milan Rman
Ne sprašuj komu gradiš dom, naredi ga zase!
OBČINA TREBNJE JE PRAZNOVALA
Ob prazniku občine Trebnje je bila 4. septembra na Trebelnem svečanost ob 50. obletnici ustanovitve Gubčeve brigade. Slavnostni govornik je bil član predsedstva Republike Slovenije dr. Dušan Plut, v imenu Gubčeve brigade je spregovoril Lado Kocjan.
V Mokronogu pa je bila slavnostna seja zborov skupščine občine Trebnje, kjer so podelili plakete občine, in sicer: Jožetu Jevnikarju, Francu Pustu in Silvestru Prparju.
Čas teče in prej ali slej bomo tudi sami iskali prostor, kjer bi lahko preživeli čas, ko se nam ritem življenja počasi umiri in bi se veselili umika iz vse bolj norega ritma, ki nam ga vsiljuje dandanašnji način življenja. Dejstvo je, da vsaka generacija išče svoj krog znotraj svoje starostne skupine ljudi s podobnim načinom razmišljanja in delovanja.
Občina Trebnje je ena redkih v Sloveniji, ki še nima svojega doma za starejše občane. Potrebe po domskem varstvu pa so in naraščajo, saj je kar 120 naših občanov po 23-ih domovih v Sloveniji, največ v Novem mestu, Gro-suplju in Črnomlju.
Starejši ljudje pa želijo ostati v domačem okolju oziroma občini, kjer so delali in kjer imajo prijatelje in svojce.
Priprave na gradnjo doma so se pričele v naši občini že leta 1985.
Da je dom v našem okolju nujno potreDen, se odraža tudi v programih strank naše občine ter pobudah delegatov na skupščini. Lokacija za gradnjo doma (proste površine nad pekarno v Trebnjem) omogoča vključevanje bodočih domskih oskrbovancev v domače okolje, kjer bi dobili potrditev, da jih družba, kjer so živeli in delali, ni pozabila. Poleg tega pa bi omogočili tudi drugim starejšim občanom, ki živijo še doma, vključevanje v novi center.
Prepričani smo, da je prava rešitev takšen dom, v katerem se ljudje ne bodo spraševali, zakaj morajo živeti v njem, temveč se bodo svojega bivanja v njem veselili. Da bi se
temu prepričanju čimbolj približali, se je izvršni svet odločil za razpis javnega natečaja, da pridobimo urbanistično arhitektonske rešitve.
Odziv na natečaj je bil dober, saj je prispelo kar petnajst idejnih rešitev. Ocenjevalna komisija, ki sojo sestavljali predstavniki naše občine in Društva arhitektov Ljubljana, je elaborate ocenjevala z upoštevanjem urbanističnih, arhitekturnih, oblikovnih in estetskih kriterijev ter funkcionalnosti zasnove. Elaborate so še posebej ocenjevali strokovnjaki, ki se že dlje časa ukvarjajo z gradnjo domov in poznajo življenje v obstoječih domovih, njihove slabosti in dobre strani.
Prva nagrada je bila soglasno dodeljena elaboratu s šifro “SOAVE” (avtorji: Andrej Ravnikar, Gorazd Ravnikar in Bojan Vavpotič iz Ljubljane), ki izjemno natančno definira realnost starostnikov in domov, dobro pozna domsko problematiko, rešitve ima usklajene z normativi.
Projekt je racionalen, prostorsko in funkcionalno. Trebanjski člani komisijepa pri elaboratu predlagajo pred realizacijo nekatere spremembe, predvsem pa proučitev možnosti strehe dvokapnice na objektu.
Elaborati doma z maketami bodo v prvi polovici meseca oktobra razstavljeni v zgornji avli stare osnovne šole v Trebnjem.
Oglejte si razstavo! Konstruktivno sodelujte z nami.
Vida Šušteršič
Prva nagrada s šifro “SOAVE” avtorjev A. Ravnikarja. G. Ravnikarja in B. Vavpotiča
Rok
za dodelitev posojil podaljšan za deset dni
IS SO Trebnje bi moral do 28. 9. odločiti o dodelitvi posojil za pospeševanje razvoja obrtništva, podjetništva in kmetijstva v občini Trebnje, vendar je rok podaljšal za 10 dni, to je do 8.10.1992.
Slavnostna seja zborov občinske skupščine. Dobitniki Plaket občine Trebnje od leve proti desni: Jože Jevnikar, Franc Pust in Silvester Prpar.
TEM
TOVARNA GIEKTROMATERIAIA CATGZ d.d.
V TEJ ŠTEVILKI:
Intervju Anica Zidar: “So trenutki, ko si želim, da bi čas obstal str. 4
Razpis natečaja za inovativno dejavnost v občini Trebnje str. 5
Brane Rokavec - dolgoletna motociklistična kariera str. 8
TEM ČATEŽ d.d.
tovarna elektromateriala str. 3
Bo proračunska vreča dovolj velika za vse?
Proračun občine Trebnje je bil sprejet na skupščini 31. 3. 1992 v višini 278.911.000 SIT. Proračunska poraba je bila določena po januarskih cenah. Že tedaj je bilo jasno, da bo poraba večja, kot so možnosti proračuna. Vlada Republike Slovenije je s t.i. renominacijo dne 5.8.1992 dovolila povečanje občinskih proračunov za 34,4%.
Skupna javna poraba v občini Trebnje po renominaciji znaša 383.845.000 SIT in predstavlja 90% rep. poprečja na prebivalca.
IS občine Trebnje je na svoji zadnji seji sprejel renominacijo proračuna in jo bo posredoval kot informacijo odbornikom skupščine. Kljub dodatnim sredstvom pa še naprej ostaja pereče financiranje nekaterih področij.
reM c at e z di
TOVARNA GIEKTROMATERIAIA ČATEŽ d.d.
IS določil upravnika
Ponovna reorganizacija
za svoja neprodana stanovanja vzgojnovarstvene
IS občine Trebnje je na svoji septemberski seji obravnaval dve ponudbi za upravljanje s stanovanji, ki so v lasti občine Trebnje. Ponudbi sta posredovali TERCA, podjetje za vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov ter promet z nepremičninami iz Šentruperta in Komunala Trebnje.
Člani IS so sklenili, da upravljanje občinskih neprodanih stanovanj zaupajo javnemu podjetju
V soboto, 5. septembra 1992, so v TRIMO Trebnje praznovali31. obletnico začetka kovinsko predelovalne industrije in 30. obletnico ustanovitve TRIMA oziroma takratne Ke-m oopreme.
Ob tej priložnosti se je predsednik IS Jože Rebolj zahvalil za dolgoletno vodenje podjetja bivšemu direktorju Stanetu Velikonju.
KOMUNALA, ki bo zaposlila tudi dva delavca, ki sta sedaj v občinski upravi delala na stanovanjskem področju. Komunala mora do 30. 10. 1992 po stanovanjskih hišah skleniti pogodbe o upravljanju. V primeru, da lastniki stanovanj ne bodo soglašali s sklenitvijo pogodbe o upravljanju, bo Komunala predlagala občini sodno imenovanje upravnika.
VRAČANJE
PREMOŽENJA
Sekretariat za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje je od sprejetja Zakona o denacionalizaciji do 31. 8. 1992 sprejel 272 zahtevkov za vračanje odvzetega premoženja:
6 za vračanje poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč, 3 za vračanje podjetij in 263 zahtevkov za vračanje kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev. Do 29. 5. 1993, ko se izteče rok za vložitev žalitev, na sekretariatu pričakujejo še kakšnih 400 zahtevkov. Do sedaj je upravni organ izdal 30 odločb, s katerimi je bilo vrnjenih okoli 160 ha gozdnih ter nekaj več kot 7 ha drugih kmetijskih površin.
Še vedno niso sprejeti vsi zakoni za hitrejše in učinkovitejše uresničevanja Zakona o denacionalizaciji. V občini Trebnje uresničevanje zakona teče v okviru vseh danih možnosti, kar potrjuje tudi podatek, da je naša občina po številu izdanih odločb glede na število vlog po informaciji Ministrstva za pravosodje na tretjem mestu v Sloveniji.
dejavnosti v Trebnjem
Močno deljena so bila na izvršnem svetu mnenja ob obravnavi predloga reorganizacije vzgojnovarstvenega zavoda, ki gaje pripravil sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti. Predlog predvideva, da bi bil vrtec organiziran podobno kot pred letom 1980, ko so bili vzgojnovarstveni oddelki priključeni k osnovnim šolam. Člani IS so bili ob obravnavi enotni,, da gre za gradivo, ki ga morajo obravnavati tudi vsi prizadeti: zaposleni v vrtcih, osnovne šole. krajevne skupnosti, na podlagi pripomb in predlogov razprave pa bo IS sprejel dokončne sklepe.
Izvršni svet je ob obravnavi problematike financiranja vrtca sprejel ukrepe za zmanjšanje stroškov, med katerimi bodo nekateri obremenili tudi starše. Vrtec bo uvedel mesečno doplačilo 400.00 SIT za varstvo nad 8 ur. prispevek za starše, ki so sedaj plačevali 55% ekonomske cene, pa se bo povečal na 70% ekonomske cene jaslic oz. rednih oddelkov.
Mačehovski odnos države do kmetijstva
V občini Trebnje imamo 6 krajevnih skupnosti (Svetinje, Sela, Šumberk, Dobrnič, Knežja vas, Šentrupert in Trebelno), ki spadajo v demografsko ogrožena območja po kriterijih zakona o tem, sprejetega v letu 1991. Ta zakon določa vrsto posegov v razvoj demografsko ogroženih območij. Sredstva se v glavnem dodeljujejo za hitrejši razvoj oz. ohranitev poseljenosti teh območij. Sredstva se dodeljujejo pod zelo ugodnimi pogoji. Za ta sredstva lahko kandidirajo posamezniki, ki se ukvarjajo z obrtjo, podjetništvom ali kmetijstvom, ter občine, in sicer ob izpolnjevanju določenih pogojev - celotna projektna dokumentacija.
Na natečaj za pridobitev sredstev je bilo iz občine Trebnje prijavljenih 56 projektov v skupni vrednosti 654.232.794,00 SIT. Od vseh prijavljenih projektov je občina kandidirala z 12, obrtniki in podjetniki tudi z 12. medtem ko je bilo za kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti na kmetijah vloženih 32 projektov.
Ministrstvo za planiranje je odobrilo le 9,6% vseh zaprošenih sredstev, od tega največji delež predstavljajo nepovratna sredstva v gospodarsko infrastrukturo (58,5%) in kreditiranje obrti in podjetništva (41.5%).
Za razvoj kmetij in dopolnilnih dejavnosti ni bi odobren niti en projekt, kar je nerazumljivo glede na razvojne programe občine in določila zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij. Ocenjujemo, da republiško ministrstvo ni upoštevalo pomena naložb za razvoj posameznega območja in regionalno razporeditev naložb za kmetijstvo, kot mu nalaga zakon. Občina Trebnje namreč spada med 12 občin v Sloveniji, ki imajo največji delež kmečkega prebivalstva. Od skupaj 8991 aktivnih prebivalcev jih kar 2391 opravlja poklic na kmečkem gospodarstvu, zato bi bili vsaj nekateri projekti s področja kmetijstva upravičeni do širše družbene pomoči.
Pri vsem tem se nam zastavlja vprašanje smiselnosti sprejema takšnih zakonov za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij, pri čemer bi bilo zanimivo izvedeti, kakšne kriterije je ministrstvo pri dodeljevanju sploh upoštevalo. Država s takim načinom spodbujevanja ogroženih območij ne bo dvignila kvalitetne ravni življenja kmeta in s tem tudi ostalega prebivalstva.
Majda Ivanov
Glasbena šola bo postala
samostojni javni zavod
IS je podprl predlog Sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti, da se Glasbena šola v Trebnjem, ki je bila do sedaj organizacijska enota Centra za izobraževanje in kulturo v Trebnjem, izloči in se organizira kot samostojni javni izobraževalni zavod. IS ocenjuje, da Glasbena šola izpolnjuje finančne, kadrovske in prostorske pogoje za samostojnost.
NAŠ
KLEPET
Z naključno izbranimi občani smo klepetali o kakovosti življenja, o tem, kaj ga bogati in siromaši, kaj pri tem počne politika, kaj mi sami.
MUDOECmr
POSTANITE
NAŠ
DOPISNIK
Franc LAVŠ, upokojenec iz Velikega Gabra:
Vse te spremembe so prišle preveč na hitro; zato tudi prihaja do nepotrebnih nesporazumov in napak. Ne vem, zakaj je potrebno praskati po komaj zaceljenih ranah in jih na novo odpirati. S tem se le pogreva in ustvarja sovraštvo. Osnovni pogoj zn dvig kakovosti življenja je vendar dober medčloveški odnos. Iskreno povem, da so ravno ti odnosi na najnižji stopnji, kar pomnim. Stranke naj se trudijo za uresničitev svojih programov, zgodovino pa naj pustijo stroki, da se bo v miru in brez čustev ukvarjala z njo.
Pavel JEVNIKAR, delavec na Petrolovi črpalki v Mokronogu:
Pred dnevi smo mokro noš ki gasilci izročili namenu nov gasilni dom. Tudi to spada h kvaliteti življenja. Vsi, ki smo k tej pridobitvi karkoli prispevali, se tega zavedamo. Sicer pa mislim, da naša ekonomija še ni prišla do dna in da se bomo o kvaliteti življenja lahko zares pogovarjali čez kakih pet let, ko se bo, po moji oceni, začel standard dvigovati. Do tedaj pa moramo imeti potrpljenje z vladajočo politiko in ona z nami.
Franci IIA RT OLJ, dijak z Bistrice
Ljudje vedno preveč pričakujejo od politike, potem so pa razočarani. Na koncu se mora tudi oblast učiti. Kljub temu pa mislim, da je v parlamentu preveč takih razprtij, zaradi katerih bi se še hudič prekrižal. S stvarmi, ki usodno vplivajo na kakovost življenja, ne gre zganjati komedije. Z moje, dijaške perspektive, bi želel, da bi se odgovorni več pogovarjali o bodočnosti, n.pr. o tem, kako do kvalitetnega znanja. Menim, da le z znanjem lahko pridemo do boljšega življenja.
Bojana SMRKE, dijakinja iz Razhor pri Čatežu:
Mislim, da bi morali veliko več storiti sami zase. Sploh bi morali živeti veliko bolj preventivno. Vsi n.pr. vemo, država tudi, da je kajenje škodljivo in marsikdo zaradi kajenja zboli. Če bi tovrstno zakonodajo uredili tako, da bi tak grešnik moral sam plačati zdravljenje, bi se marsikateri kadilec premislil. To le kot primer, kajti omenjena preventiva bi nam prišla prav še na marsikaterem področju. Politika pa me ne zanima.
Lojze RODIČ, gradbeni inženir z Račjega Sela:
Gradbinci bi rekli: porušiti do zdravega jedra in nato zgraditi novo stavbo, ki bo parirala zahtevam sodobnega življenja. Mislim, da prve faze še nismo opravili. Čeprav na večih koncih že zidamo, kar je seveda prav. Prav je tudi, da proces vseskozi spremlja dilema, kaj prej: ali kravca ali štalca? Od uravnoteženosti tega je odvisna kvaliteta življenja. Tu ima država odločilno vlogo.
H kvaliteti življenja prav gotovo spada tudi dobra informacija. Zato z velikim zadovoljstvom pozdravljam izhajanje našega občinskega glasila.
Gmonm
Krajevna skupnost Dobrnič
TEM CZATEZd.il
— Z lastnim delom za boljše življenje
TOVARNA ELEKTROMATERIALA ČATEŽ d.d.
Naša kakovost vaša varnost
Začetki obratovanja današnjega podjetja TEM Čatež d.d. segajo v sredino sedemdesetih let, ko je začel poslovati TOZD Čatež DO Elma iz Črnuč. V začetku je bilo zaposlenih 6 delavcev. Nato pa je bila uvedena proizvodnja sestavnih delov za instalacijski material, predelava bakelita in končno kompletna izdelava kovinskih delov. Po šestih letih je bila izgrajena nova tovarna, s tem pa zagotovljeni tudi pogoji za povečanje proizvodnje.
V letu 1989 seje TOZD TEM teto prilagajali zahtevam trga, gram v krajevni skupnosti na
Čatež izločil iz DO Elma Črnuče in ustanovljeno je bilo današnje podjetje TEM Čatež d.d..
Ker teija proizvodnja posebno tehnologijo in s tem tudi določeno raven znanja in strokovnosti, je TEM Čatež d.d. v vseh letih veliko vlagal v usposabljanje kadrov in razvijanje znanja. Tako je imelo podjetje v preteklih letih tudi preko 20 štipendistov. Le na takšen način je podjetje tudi danes lahko kos veliki konkurenci na zahodnem tržišču, kamor izvažajo, predvsem v Italijo in Avstrijo preko 60 % vsega izvoza. Tudi njih je prizadel izpad jugoslovanskega trga,tržne odnose pa so ohranili s Hrvat-sko in Makedonijo.
Osnovna programska usmeritev podjetja TEM Čatež d.d. so elektro izdelki za tovarne svetil, v sodelovanju z evropsko firmo Legrad pa proizvajajo tudi vse vrste stikal in vtičnic.
V prihodnje se bodo s kvali-
poseben poudarek pa bodo namenjali dvigovanju kakovosti. V letu 1993 predvidevajo, da bodo dosegli tudi standard ISO 9001, ki pomeni pregled funkcij poslovanja in kvalitete po evropskih standardjh.
Podjetjem TEM Čatež d.d. je več čas svojega obratovanja močno povezano z razvojem KS Čatež. Marsikateri
področju infrastrukture je naletel v vodstvu TEM Čatež na razumevanje in podporo.
KS Čatež in TEM Čatež d.d. sta ustvarjala pogoje za boljše življenje in delo krajanov, zato marsikaterega mladega človeka niso zvabili tuji kraji, temveč je lahko dokazal, daje mogoč oseben in družben razvoj tudi doma.
DEDIŠČINA
O mirenskem tromostovju
Čudno se sliši, a vendar je res, da so lahko Mirenčani ponosni na “tromostovje”, starejše od tistega v Ljubljani. Najimenitnejši most od vseh treh je tisti, ki povezuje oba dela vasi Mirne v eno samo urbano celoto. Zgrajen je preko reke Mirne s petimi prekati, trije so nad rečno strugo, ker pa je na tem delu vasi reka rada preplavljala bregove, so naredili še dva prekata. Danes le še trije prekati služijo namenu, čatrti je viden z južne strani, peti pa je popolnoma zasut. Most ni mogel uiti našemu, za take lepote neobčutljivemu času.
Preostala dva mostova sta zgrajena v podnožju gradu Mirne: eden spredaj in eden zadaj, oba služita cestni povezavi z grajskim zaledjem, z Bogenšper-kom in preko Zasavja z Ljubljano. Oblikovno so vsi trije mostovi delo iste kamnoseške delavnice, tako da se petprekatni most sredi vasi ponovi v treh prekatih pod gradom in v enem prekatu v Migolici, od tehnično najbolj zapletenega petprekatnega do enostavnega enoprekatnega mostu. Tem trem pa se na vzhodni strani doline pridruži še četrti s tremi prekati v Prelesju, preko potoka Bistrice.
Zelo razgibana gospodarska dejavnost te doline je narekovala gradnjo teh cestnih povezav z
gradovi, ki ležijo ob njih. Zlasti Mokronog je imel v tem odločilno vlogo, saj je bil v svojem času eden redkih trgov daleč naokrog. Od tu pa je pot vodila naprej v krško dolino, ki se je delila na sever mimo Krškega, preko Zidanega mostu v Savinjsko dolino, kamor se je upravno ta del Mirenske doline že od zgodnjega srednjega veka nagibal, in na jug proti hrvaškemu sosedstvu, zlasti proti Mokricam, ki so jim v tem času gospodarili Erdodiji.
Mostovi niso datirani (letnica na mirenskem mostu 1856 se nanaša na gradnjo kapelice), zgodovinske okoliščine pa nas pouče, da je bila v tej dolini v drugi polovici 17. in v prvi polovici 18. stoletja zelo živahna gradbena dejavnost. Višek te dejavnosti je bil okrog leta 1682, ko je bila končana barokizacija cerkve Sv. Janeza Krstnika na Mimi, malo pred tem pa so bila zaključena gradbena dela najprej na mirenskem in takoj za tem se na mokronoškem gradu. V tem času je bil grad na Mirni v lasti deželnega glavarja (Erdodijev in Lambergov, torej najmočnejših dinastičnih družin takrat v Sloveniji).
Trdna gradnja mostov iz rezanega apnenca, izvrstno izpeljana s prekatnimi loki, je statično natančno preračunana, saj še danes
prenese ves tovor, ki ga v to dolino prinaša nagli industrijski razvoj doline, in z edinstvenim občutkom za urbanistično celoto naselja (saj popotnik, ki prečka most, največkrat ne ve, da gre z enega konca vasi na drugega), kar vse daje mostovom ne samo zgodovinsko vrednost, ampak tudi enkratno estetsko in oblikovno dopolnilo krajem, v katerih so nastali.
In danes... se voznik zaleti v ograjo mostu, takoj poskrbi za razbitine svojega avtomobila, ruševine ograje pa pusti, da čakajo nekoga, ki jih bo vrnil na njihovo pravo mesto, morda pa tudi ne.
Marko Marin
Na križišču cest proti Novemu mestu, Žužemberku in Trebnjem leži kraj Dobrnič, središče fare in krajevne skupnosti. Krajevna skupnost Dobrnič obsega velik del Dobrniškega polja, ki je prava odprta učna knjiga zemljepisa o kraškem svetu: s svojimi rupami, jamami, brezni in ponikalnicami. Kljub kraški lepoti pa je ta svet svojim prebivalcem vedno rezal tanke skorje kruha. Tako ni čudno, da se je število prebivalcev v obdobju 1961 - 1991 zmanjšalo s 1000 na manj kot 750. Ker domača zemlja ni nudila dovolj zaslužka in ni zaživel kljub številnim dogovorom in obljubam kakšen manjši obrat, ki bi zaposlil domače moči, so se ljudje odpravili za zaslužkom v druge kraje, predvsem v Ljubljano, Trebnje in Novo mesto. Vedno pa sta bili kljub skromnim možnostim in občutku, da so ob robu občinskega razvoja, prisotni volja in želja po razvoju.
“Da” za boljše življenje so prebivalci KS Dobrnič izglasovali na svojem prvem referendumu za krajevni samoprispevek v letu 1984. Mogoče so bili tedaj nekateri tudi skeptični, toda 85 % uspeh samoprispevka je potrdil odločitve sveta krajevne skupnosti, ki gaje tedaj in ga še danes vodi Silvester Prpar. Krajani Dobrniča in okolice so se odločili za posodabljanje in asfaltiranje lokalnih in vaških cest, ureditev odvodnjavanja in drugo. Silvester Prpar pravi, da je bil tedaj položen asfalt samo skozi naselje Dobrnič, da pa ima KS Dobrnič sedaj že dobro urejeno cestno infrastrukturo, gre nemajluta zalivala sedanjemu županu občine Trebnje g. Cirilu Pungartniku.
V letu 1989 so krajani KS Dobrnič izglasovali svoj drugi samoprispevek. Planje obsegal zaključek nekaterih del na cestni infrastrukturi, pripravo dokumentacije in gradnjo mrliške vežice (skupaj s krajevnima skupnostima Svetinje in Knežja vas), glavni poudarek pa je bil na izgradnji telefonskega omrežja. Ves trud in prepričevanja, včasih tudi kakšna bolj oglata beseda pri napeljevanju telefonskega omrežja so bili poplačani in pozabljeni, ko so že v letu 1990 zabrneli po hišah prvi telefoni. Zalivala za to pa gre Milanu Kastelicu, najprizadevnejšemu v odboru za izgradnjo telefonskega omrežja v KS Dobrniču. Vendar pa KS Dobrnič še vedno ostaja demografsko ogroženo območje, z željo po manjšem obratu, ki bi zaposlil domačo delovno silo. Načrti za naprej pa so še: razširitev zmogljivosti telefonske centrale, asfaltiranje cestnega odseka Dobrava - Žužemberk. Velika želja pa je tudi, da bi prišlo do ureditve zahtevnega cestnega odseka Vrbovec, Podlipa, Ajdovec.
Za svoje dolgoletno vodenje sveta in delo v KS Dobrnič je ob letošnjem občinskem prazniku prejel Plaketo občine Trebnje predsednik sveta KS Silvester Prpar. Kot je ponosen na svoje priznanje, pa nikoli ne pozabi poudariti, da vseh teh uspehov v KS Dobrnič ne bi bilo brez aktivnega dela članov sveta KS, predvsem pa Danice Grden in Majde Gačnik.
M. R.
Slabo vzdrževana cesta proti Žužemberku
Poslovanje gospodarstva občine Trebnje v prvem polletju 1992
Podatke o poslovanju je ob polletju oddalo 109 podjetij, od tega 17 družbenih, 1 zadružno, 7 mešanih in 84 zasebnih. V teh podjetjih je bilo zaposlenih 2451 delavcev, največ (skoraj 97 %) v družbenih in mešanih podjetjih.
Splošna gibanja so podob- slovnih prihodkov, na tujem
na kot v gospodarstvu regije ali republike, industrijska proizvodnja nazaduje, zmannjšuje se število zaposlenih, povečujejo se težave z likvidnostjo podjetij in motnje v poslovanju. Kljub vsem težavam je gospodarstvo občine v polletju ustvarilo 5,4 miljarde tolarjev prihodka. Na domačem trguje bilo doseženih 73,5 % po-
Popravek
V drugi številki Glasila občanov je v članku Ruševine gradu v Mokronogu, v stavku: “Pod njo je levo nekdanja župnijska cerkev...” prišlo do neljube napake. Stavek se pravilno glasi: “Pod njo je župnijska cerkev...”
Za napako se bralcem in prizadetim opravičujemo.
Uredništvo
trgu pa 21,3 %.
Z ustvarjenim prihodkom podjetjem ni uspelo pokriti vseh dohodkov, ki jih je bilo za 5,5 milijarde tolarjev.
Akumulacija se je povečala za skoraj osemkrat in je znašala 78 miljard tolarjev, vendar pa se je izguba povečala za dvanajstkrat in je presegla akumulacijo za 97 miljard tolarjev.
Največ akumulacije so ustvarila zasebna podjetja (60 %), družbena pa le 20 %. Pri ustvarjeni izgubi pa prednjačijo 4 podjetja v družbeni in mešani lastnini (95 % vse izgube).
Za javno porabo je gospodarstvo občine v letošnjem polletju obračunalo 367 miljard tolarjev, kar je realno manj kot v enakem lanskem obdobju.
Za osebne dohodke so podjetja razporedila 624 miljard tolarjev, kar je za dva in polkrat več kot lansko polletje. Povprečni bruto osebni dohodek na zaposlenega je mesečno znašal 41.868 SIT, neto osebni dohodek pa 23.323 SIT.
Gospodarstvo občine seje kljub težavam pri poslovanju še vedno v celoti samoli-nanciralo. Nekaj podjetij pa je imelo v prvi polovici leta tudi večje težave z likvidnostjo.
Branka Kržič
Milan Kastelic
MMMm
Pogovor z Anico Zidar, pisateljico iz Mokronoga:
»So trenutki, ko si želim, da bi čas obstal«
Ko v trebanjski knjižnici brskaš po polici z avtorji z začetnico Z, poleg del nedavno umrlega in svoje čase v Mokronogu in Trebelnem delujočega pisatelja Pavleta Zidarja najdeš tudi šest knjig pisateljice Anice Zidar, upokojene učiteljice iz Mokronoga: Umirajoča kmetija, Sttrasti v grapi, Pomladne vode, Začutila sem tvojo ljubezen, Sonce na mavrici, Pridi k tolmunu.
Obrabljenost njenih knjig na knjižni polici govori o tem, da jih jemlje v roke kar veliko število bralcev, takih, ki želijo črpati iz njenega baročno pridvignjenega besednega tkiva arhaični svet zemlje in kmetstva ter njunih vrednot.
Tip literature, ki jo pišete ostaja v glavnem izven okvira zanimanja osrednje kritike in literarne zgodovine (v nasprotju s precejšnjo odmevnostjo vašega dela pri bralcih). Vas to kdaj moti?
Mojih zgodb se drži oznaka tivialna literatura, literarna kritika se z njimi res ne ukvarja veliko. Izjema je zadnja knjiga PRIDI K TOOLMUNU. Ocene so bile ugodne. Imam svoj krog bralcev. ki niti ni tako majhen. Ko pišem imam pred seboj ljudi, ki posegajo po moji knjigi. To so preprosti, mali ljudje. Pa o njihovi majhnosti ne moremo govoriti. To so notranje bogati, odprti, čustveni ljudje, navezani na vsako krpo zemlje. To je kmečki človek, čvrsto živi na svoji zemlji, kljubuje naravi, oblastem... Pisati o teh ljudeh in za te ljudi, je sreča. Kitajski pregovor: Pusti cveteti vsem cvetovom - je, mislim, dovolj zgovoren.
Za vami je že šest pripovednih del, kar obsežen opus. Zanima me, kdaj in iz kakšnih nagibov se je v vas rodila potreba po pripovedovanju zgodb?
Prepričana sem, da so najugodnješi vtisi v otroštvu bistveni temelj vsemu nadaljnentu. Odraščala sem v svetu zgodb, pravljic, živih pripovedi. Že zgodaj se je porodila žellja po izpove-
di. Pero so mi potisnili v roke spremembe na podeželju. Kmečki človek jih je občutil in jih še občuti na svojem hrbtu, kar pogosto doživlja v sebi kot hude pretrese, travme... Vsak,ima svojo zgodbo.
Na pisanje pa so vplivali tudi učenci s svojimi drobnimi stiskami. Marsikaj pa so iztisnili iz sebe tudi njihovi stara, kadar jih je čas le preveč obdeloval.
V svojih delih obravnavate vprašanja zemlje in kmetstva v menjavah časa, ki prinašajo in rojevajo prelome v življenju posameznika in skupnosti, Zdi se, da to dojemate kot boj dobrega in zlega, in zdi se, da bi včasih želeli čas kar ustaviti.
Čas je močno zasekal v poželje in njene ljudi, Ni se spremenila samo krajina, močno so se spremenili odnosi med ljudmi, med starši in otroki; starost na vasi je večkrat siromašna in zapuščena. Novi odnosi ustvarjajo nekakšno j aro gospodo. Izhojene poti med ljudmi se zaraščajo. To je svet neskladnosti, navskrižja, svet sisk, odtujenosti, tesnobe, socialne in moralne revščine. Ni časa, da bi se ljudje dokopali do sebe. Spopad med dobrim in zlim. V tej sivini so trenutki, ki si zaželim, da bi čas obstal: ko ustvarjam novo pripoved. ob družinskem klepatu. ob srečanju s
TEDEN OTROKA
od 5. do 10. oktobra
Prireditve za otroke in starše bodo v Trebnjem, Velikem Gabru, Šentlovrencu, Dol. Nemški vasi, Dobrniču, Šentrupertu, Mokronogu, na Mimi, Čatežu in Trebelnem.
Se posebej vabljeni na
MEGA ŽUR IGRAJMO SE
V sredo, 7. oktobra, od 13. ure dalje na igrišču pri stari šoli v Trebnjem
nastopili bodo:
-	Slavko PODBOJ z ekipami osnovnih šol
-	Otrok in starši vadimo skupaj - igre bo organizirala prof. Marija KOSEC
-	otroško kolonijo bo vodil akad. slikar Veljko TOMAN
-	neverjetne stvari bo prispeval ČAROVNIK JANI
-	kuharice iz vrtca bodo neutrudno pekle palačinke za vse
-	in še - in še
Če bo slabo vreme, bo vse skupaj v telovadnici stare šole.
Pogovor v tednu otroka:
Prosti čas naših otrok -odgovornost odraslih
Torek, 6. oktober 1992, ob 18. uri v kulturnem domu Trebnje.
Pogovor bo skušal osvetliti problematiko preživljanja prostega časa otrok v naši občini in njegove posledice iz vzgojnega, psihološkega, duhovnega, medicinskega in drugih vidikov.
Vljudno vabljeni.
prijatelji ob izletu v naravo...
Čeprav obravnavate vprašanja zemlje, prsti in krvi, pa je vaša pripovedna dikcija nekako pridvignje-na, baročno razbohotena, strastna (take so tudi vaše literarne osebe). Zdi se, da skozi pripoved govori vaša razčustvovanost ob problemih, ne pa življenje in problemi sami - tako živo vas le-ti prizadevajo.
V pisanju me zanimajo otrok, družina, zemlja. Današnji čas otroku ni
posebno naklonjen, vzgojna moč v družini se je razvodenila. Ne znamo vedno prisluhniti njegovim drobnim stiskam. Hira navezanost do zemlje. Pa prav beseda - ZEMLJA - je tista beseda, ki ima v sebi neizčrpan vir življenjske sile, pomeni splet čustev in spominov, ima prizvok tihega notranjega za-dovoljsstva. Ruši se intimno doživljanje med človekom in naravo. Tome jezi, gloda. Zato brskam za besedami, ki bi vse to povedale nekako drugače. Usodne življenjske sti ske so morda tudi prav zato res nekako povzdignjene v drugačno ozračje. Mislim pa, da je prav način izražanja nekaj, kar je v človeku. Bralci razumejo to govorico. Večkrat mi pišejo; vprašujejo, kje najdem vse te besede, ki dajo pisanju nekakšen pridih svojskosti.
Čeprav se zdi, daje skozi vaše pripovedi izražen predvsem vaš pogled na svet, na svet kmečkega življenja, njegovih presnov in vrenja, so v ozadju verjetno resnične zgodbe in usode. Kako ta “čista resnica” vstopa v vaš fiktivni svet oziroma postaja matrica vaših del?
Skoraj v vsaki pripovedi je jedro vzeto iz življenja; tudi literarne junake najdem nekje v svoji okolici. Šveda opravi svoje domišljija. Okoli pa potlej nanizam vse, o čemer bi rada spregovorila in dala ljudem v premislek. So stvari, ki me jezijo in bolijo: vsakršno nasilje, ravnodušnost v ljudeh, lenoba, pomanjkanje ljubezni, vojna... Prizadevam se, da bi junaki ohranili svojo drugačnost.
Vse te resnice iz zunanjega sveta se ob vstopu v moj namišljeni svet lepo spojijo z njim. Mislim, da to občutijo
tudi bralci, saj sem dobila že več ponudb ljudi, ki so imeli pestro življenjsko pot, naj bi jo opisala.
Vendar se za to nisem odločila. Ko pišem, moram biti sam v svojem svetu.
Za obsežnejša prozna delaje najbrž potreben načrt in posebna “tehnologi-’ ja "dela. Bi nam odprli malo vrata svoje pisateljske delavnice?
V njej je nered, delovni nered, v katerem se pa čudovito znajdem. Kako se zgodba poraja? Včasih je to oseba, ki ima nekaj v sebi, karme pritegne. Lahko je tudi zanimiv dogodek ali lastno doživetje. Vsebino si na kratko na-piišem; daje predstavni svet bolj živ. si osebe narišem. Potlej pridejo na vrsto kartončki, ne pišem v zaporedju od prve do zadnje strani, aptnapk vse, kar se utrinja v meni zapisujem na kartončke. Ko je vsebina izčrpana, sledi montaža. Potlej pa prepisovanje. Pivo, drugo, tretje... Delo s Pravopisom. Zgodbo odložim v predal, da se “uleži”. Po ponovnem branju, če je vse v redu, začnem s tipkanjem, sicer pa je treba še popravljati in piliti.
Kaj se dogaja in nastaja v tej delavnici v tem trenutku?
Skrbno prebiram svojo pripoved ZAPOJ, BELA GOLOBICA. Kot podlistek izhaja v Kmečkem glasu. Upala sem, da bo pripoved izšla v knjigi, pa je žal finančna suša. zanima me, kako bodo bralci sprejeli zgodbo s pravljičnim motivom. Ko delo pride na svetlo, me vedno nekako stisne pri srcu, kako jo bodo bralci sprejeli. Polasti se me občutek, kot bi stopala po ozki brvi, pod njo pa je deroča voda.
Prebiram Nobelovce. Razmišljam o romanu v pismih. Pripravljam nekaj o tem, kako narava včasih opehari človeka. Pa dovolj o načrtih. O njih ne govorim rada.
Pri krnil ste sv učili pisateljske ulirti oziroma koga in kaj ste največ brali?
Pri kom se se učila? Ne vem. Veliko sem brala. Vsako branje pa pusti sledi. S tem se menda človek rodi. To nosi v sebi. Z leti, z izkušnjami zori. Občutek imaš, da je nekje v riotranosti izvir. Miren, tih. Ko pa gaja vzburi, naraste in bruhne... Začneš s pisanjem. Največ sem prebirala naše klasike. Privlačijo me dela ruske in češke književnosti. Pa avtorice Pearl Buck, G razi a Deledda, Singrid Unset... V vsakem delu najdem nekaj, kar me pritegne, skoraj vsako preberem dvakrat.
Do sodobnih literarnih postopkov in pisateljske relativnizaeije sveta najbrž nimate afinitete?
Živim daleč od sodobnega kulturne-
ga vrenja in umetnostnih tokov, na obrobju... Včasih je to trpek, mučen občutek. Kolikor mi je dosegljivo, spremljam vse to: Marsikaj mi je všeč, me ogreje, veliko pa gre mimo. Zaradi časovne stiske pa se globlje ne morem posvetiti študijskemu delu.
Osebne literarne izkušnje so vam verjetno pomagale tudi pri leterar-nem mentorstvu svojih učencem?
Vsekakor. To, kar je meni blizu, sem hotela približati tudi njim. Približati, a ne vsiljevati. Prizadevala sem se, da bi imeli odprte oči in srce za svet okoli sebe, za ljudi, za naravo, da bi do zemlje, do dela, do kmečkega dela zavzeli svoj odnos. Seveda pa seje pri literarnem ustvvarjanju domišljija prepletala s pravljico, saj bo kasneje prav iz nje lovil vesele odmeve iz otroštva. Pravljica ima svojo sporočilno vrednost.
Ste tudi soavtorica berila za 2. razred osnovne šole, ki je te dni doživelo s strani novinarke TV, ki kar pogosto precej nestrokovno strelja mimo, oznako neustreznosti.
Oznako neustreznosti odločno zavračam. Resje, da so se tudi pri sestavi kresala najrazličnejša mnenja. Otrok uživa v drobni zgodbi. To uživanje v lepem je obenem že moralno oblikovanje, saj vzljubi tako svet okoli sebe. Dmgo berilo je bogato s takimi zgodbami. Vsaka novost potrebuje čas, da se je navadimo, da nekako “obsedi". Če ga bo učitelj sprejel za svojega, ga bo vzljubil tudi učenec. Branje mora biti prednostna naloga. Branje, hrabre spretnosti, zanimanje za knjigo moramo razvijati načrtno in sistematično. Brez temeljitega branja (glasnega in tihega) ne moremo pričakovati vzpona učenčeve ustvarjalnosti in sanroustvar-
jalnosti. Predstavlja pa tudi čvrsti temelj književne vzgoje.
Učitelj mora biti v osnovi optimist (čeprav včasih vsaj pesemističen optimist). Kakšna je vaša izkušnja in sodba o tem poklicu in svojem delu v njem zdaj, ko ste pod to delo z upokojitvijo potegnili črto?
Menda je od nekdaj tako, da je šolstvo pastorek dražbe, učitelj na dnu družbene lestvice, njegovo delo pa razvrednoteno. Koliko je bilo v prejšnjih letih nepotrebnega pisanja; bili smo bolj administratorji kot pa učitelji, vzgojitelji. Vsako delo je bilo potrebno opisovati na dolgo in široko. Kar naprej smo sestavljali nekakšne evidence. Da o celodnevni šoli sploh ne govorim. Kot bi z glavo rinili skozi zid. Na vse to pozabljam. Ostaja le učiteljica, v njej pa otroška neposrednost, razigranost, vesele, vprašujoče oči, pripravljenost za delo. Z menoj je še vedno čudovita pedagoška misel: “V vsakem otroku je nekaj dobrega, vsak otrok je za nekaj sposoben. To njegovo struno je treba iskati tako dolgo, da zazveni.”
Še vedno jo iščem, saj učenci prihajajo domov na klepet, po pomoč... Pišemo, sestavljamo, rišemo. In Strane še zazvenijo.
Človek se vendarle včasih počuti nemočnega, ko vidi, da svet gibljejo in tudi (krvavo) oblikujejo sile, na katere kot posameznik skoraj ne more vplivati.
Ne samo nemočnega, tudi skrajno obupan je, ko vidi, kako se sproščajo v ljudeh (so to sploh še ljudje) najbolj zverinski nagoni. Kot bi se svet premaknil v temačni srednji vek, kot bi se iz temne davnine dvignil Džingiskan s svojim krvoločnimi hordami. Ves kulturni svet ne more zajeziti podivjanosti in nasilja. Pa tudi okoli nas je bolj klavrna podoba: sla po oblasti, po moči, zdrahe, nasprtovanja. premalo strpnosti.... življenje pa ubira svoja pota. Kot reka. Da le ne bi bilo preveč mrtvih rokavov. Človek kot posameznik na to skoraj ne more vplivati, le pesti lahko stiska, se ves razbit v sebi priduša in upa, da bo jutrišnji svet svetlejši.... Za vse to seje potrebno bojevati tudi z besedo, s knjigo, čeprav knjiga ne bo razrešila težav, bolj ali manj jih le razgrne, da jih ljudem v premislek...
Kaj vam poleg pisanja (in do nedavno dela v šoli) še “osvetljuje” življenje?
Delo je tisto gibalo, ki mi napolnjuje dan; v moj delavnik je vgrajenih veliko dejavnosti: delo po hiši, na vrtu, v vinogradu, pletenje, rešujem križanke, odgovarjam na pisma, rišem, prebiram časopise, pišem... Vstajam zgodaj, všeč mi je dan v svojem rojstvu, vedno znova in znova me očara. Prijetni so trenutki, ko je skupaj vsa družina. To daje življenju čudovito barvo, radost, moč za delo. O delu sem prebrala tele misli: Delamo zato, da bi mogli živeti v ritmu zemlje in njene duše. Ko pa delamo, smo kakor piščal, skozi katero se šepetanje ur preliva v glasbo.
Spraševal je Ivan Gregorčič
Karitas pomaga v stiski
Delati pri Karitas pomeni DELATI ZA DANES IN JUTRI. Delati moramo za osvoboditev vseh vrst stisk, ki jih doživlja današnji človek.
10.,11. in 12. maja smo imeli akcijo zbiranja oblačil, higijen-skih potrebščin, čistil in hrane. Akcija je bila zelo uspešna. Tretjino zbranega smo poslali v zbirni center za bengunce v Črnomelj, ostalo pa v zbirni center na Čatež. V oba zbirna centra smo oddali tudi več kartonov oblek, igrač, hrane in čistil, ki so nam jih podarili trebanjski KRŠČANSKI DEMOKRATI-le tem je vse to pripeljala avstrij-
sko humanitarna organizacija kot BOŽIČNI DAR. Člani naše KARITAS smo pomagali pri čiščenju in urejanju prostorov za begunce iz BIH na Čatežu, tako da je piva skupina 60-ih beguncev našla novi dom v lepo urejenih prostorih OŠ. S pomočjo dobrih ljudi, ki so darovali štedilnike, hladilnike, pralna stroja, TV sprejemnik, otroške posteljice in drugo, so uredili kuhinjo, kopalnico in bivalne prostore. Z zbiralno akcijo po trgovinah v občini in nesebično darežljivo-stjo posameznikov (tudi denarno), smo zbrali veliko hrane, oblačil, čistil, pralnih in higijen-
skih pripomočkov. S tem smo omogočili, da danes več kot 160 beguncev živi urejeno življenje. Da pa niso ti ljudje potrebni samo materialne pomoči, kažejo naši obiski, ki se jih redno razveselijo. Ko se pogovarjamo, nam razkrijejo del svojih bolečin in stisk. Po pogovoru jim je lažje, lažje pa je tudi nam, saj vemo, da je tiha tolažba ali samo poslušanje včasih vredno več kot topla obleka.
Tu in tam slišimo, daje Karitas ob beguncih pozabila na probleme naših ljudi. To prav gotovo ni res. Kar nekaj socialno ogroženim družinam smo poma-
gali z oblačili, hrano in tudi skromno denarno pomočjo. Za našo občino so velik problem Romi, ki jim bomo pomagali, kolikor bo mogoče.
Naša Karitas lepo sodeluje z vodstvom zbirnega centra na Čatežu, občinsko civilno zaščito, RK in socialno službo. Naše delovanje nima določenih meja, pomagali bomo tam, kjer bo potrebno; bolnim in ostarelim, socialno ogroženim, beguncem, Romom, ljudem v stiski, mladim.
Za Županij s ko Karitas Emiljana Pavlin
MMMm
ZA
MLADOSTNO S DP SLOVENIJO
Očitno je, da so vse resnejše politične stranke že zdavnaj ugotovile, da slabo izpade v javnosti, kdor namesto populariziranja svojega programa in ljudi, blati svoje politične tekmece in jih prikazuje kot sovražnike ljudstva. Zato je temeljna značilnost današnjih jurišnikov proti S DP njihova majhnost in nepomembnost, zaradi katere se poskušajo izviti iz anonimnosti z grobimi napadi na S DP. S povzdigovanjem glasu poskušajo prikriti in nadomestiti pomanjkanje argumentov, majhno volilno podporo in majhno število parlamentarcev. Po drugi strani so se samo resnični intelektualci, kot sta npr. dr. France Bučar in dr. Veljko Rus, upali upreti potvarjanju zgodovine in aktualne vloge prenoviteljske stranke in potegnili jasno ločnico med SDP in bivšo Popitovo stranko, ki jim je grenila življenje v preteklosti. V SDP je danes manj kot petina nekdanjih komunistov in to tistih, ki so sprejeli socialdemo-kratizacijo stranke. Z mnogimi, za katere nam je žal, da so odšli, so iz SDP pohiteli prav vsi karieristi, ki svoje povzpetništvo lažje uresničujejo drugje. Na našo srečo so s seboj odnesli boljševistične manire, ki smo se jih že zdavnaj osvobodili.
SDP je tako stranka preteklosti le toliko, kolikor je temeljito spreminjala preteklost in je zaslužna za nevtralizacijo dogmat-skocentralističnih in velikosrbskih pritiskov na Slovenijo in za miren prehod v pluralistično demokracijo.
Stranka, ki je zmogla odhod s 14. kongresa ZKJ, ko je grozil politični in vojaški obračun z manjšino, se ne bo obotavljala upreti grozečemu militarizmu in terorizmu skrajne desnice. Stranka, ki je odigrala odločilno vlogo v slovenski pomladi, je pripravljena in sposobna soustvarjati Slovenijo kot razvojno uspešno in socialno pravično državo, stranka, ki se je uspešno upirala jugoslovanskemu unitarizmu, lahko odločilno prispeva k uravnoteženemu regionalnemu razvoju Slovenije; stranka, ki je dokazala sposobnost povezovanja političnih sil pri sprejemanju ustave, v procesu osamosvajanja in med agresijo, je sposobna sooblikovati tudi nov razvojni konsenz Slovenije; stranka, ki je pomembno prispevala k
zamenjavi gospodarsko neuspešne konzervativne vlade, lahko pomaga pri sklenitvi socialnega pakta in pri usklajenem reševanju razvojnih in socialnih problemov.
Brez SDP bi bili ogroženi socialna država, interesi delojemalcev, sklepanje socialnega pakta in oblikovanje novega razvojnega programa Slovenije, regionalizem, smisel za utrjevanje in razvijanje pravic manjšin, enakopravnost žensk in še marsikaj. Odrivanje SDP na obrobje politične scene si zato želi lahko le, kdor nasprotuje tem vrednotam ali pa si želi na lahek način prilastiti naše glasove. Brez SDP bi bila Slovenija manj evropska in bolj konservativna. Če SDP ne bi bilo, bi si jo morali izmisliti.
Vemo, kaj hočemo, moramo in zmoremo. Svojim pristašem in oponentom sporočamo, da se predvolilnih priprav lotevamo samozavestno, sistematično in celovito.Ponovili bomo uspeh z zadnjih volitev. Naš optimizem je realističen zato, ker gradimo na 25.000 zvestih in izkušenih članih in mnogo številnejši skupini simpatizerjev in volilcev, na utrjeni mreži pokrajinskih in občinskih aktivistov, kot jih nima nobena stranka, na prepričljivem volilnem razglasu, ki smo ga že predstavili na zborovanjih v Križankah, Opatjem selu, Novem mestu in drugod, na uspešnem delovanju naših funkcionarjev v predsedstvu, vladi, parlamentu in občinah, na pomladitvi na najodgovornejših funkcijah v vodstvu stranke z Borutom Pahorjem, Mauricijem Oleni-kom, Dušanom Kumrom in Danilom Tomšičem, na ponovnem vzponu demokratičnega foruma na njegovem kongresu v To-polščici, na vstopanju novih članov, med katerim naj posebej omenim Boruta Petriča in na vzpostavljenih vezeh s strankami, kot sta Delavska stranka in Demokratična stranka upokojencev, ki sta že stopili v zvezo s SDP. V zvezo vabimo vse stranke leve sredine, ki so pripravljene uveljavljati sodobno demokratično levosredinsko politiko.
Sodelujemo tudi z drugimi,s tistimi, s katerimi podpiramo sedanjo vlado.
Gradimo na uspešnih predvolilnih preizkušnjah s plakati, letaki, posveti, pikniki in zborovanji.
SDP Slovenije
REPUBLIKA SLOVENIJA
OBČINA TREBNJE
Sekretariat za občo upravo in držbene
dejavnosti
RAZPISUJE NAGRADE V LETU 1992,
in sicer:
L za raziskovalne dosežke in inovativno dejavnost
2. za raziskovalno delo mladih (dijaki, študentje, pripravniki...)
Podjetja, zavodi ter druge pravne in fizične osebe iz občine Trebnje naj do 16. novembra 1992 pošljejo dokumentirane predloge na naslov:
Občina Trebnje, Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti, Goliev trg 5 68210 Trebnje
Obisk predstavnika občine Guastalla pri Trebanjcih
Izražena je bila želja, da se od protokolarnih obiskov preide h konkretnemu gospodarskemu sodelovanju.
Ob občinskem prazniku 4. septembra, je bil na povabilo Skupščine občine Trebnje v gosteh svetnik občinskega sveta pobratene italijanske občine Guastalle, g. Dino Bellini.
V dvodnevnem bivanju v občini Trebnje si je ogledal Baragovo domačijo v Knežji vasi, begunsko taborišče na Čatežu, 4. septembra zvečer pa se je udeležil slovesnosti ob 50-letnici Gubčeve brigade na Trebelnem. Pretresla ga je tragedija beguncev iz BiH, predvsem usode otrok, ki jim je apokalipsa nacionalne mržnje, ki divja v njihovih krajih, vtisnila neizbrisen pečat.
Naslednji dan je imel delovni razgovor s predsednikom skupščine občine Trebnje g. Cirilom Pungartnikom, kjer sta oba izrazila ugotovitev in željo, da se bo sodelovanje med občinama lahko razvijalo in nadaljevalo le, če
letno prijateljsto med obema občinama. Predlagal je tudi, da bi ženskam in otrokom iz begunskega centra Čatež omogočili bivanje v njihovi občini. Možnosti za slednje morata občini ugotoviti na državni ravni.
V prelepem in umitem sobotnem popoldnevu si je gost z Opa-rove zidanice lahko ogledal dolenjsko panoramo; pogled je segal od špice Snežnika, Krima, Triglava do Kamniških alp.
In tedaj smo vsi vedeli, da besede italijanskega gosta “prijatelji, vi živite v mali Švici”, niso bile zgolj kompliment.
Za dobro počutje gosta in uspešno komunikacijo z njim, pa gre nemajhna zasluga prevajalcu in tudi poznavalcu pobratene italijanske občine, g. Nacetu Bukovcu.
M.R.
Predsednik skupščine občine Trebnje g. Ciril PUNGARTNIK z gostom italijanske občine Guastalla g. BELLINIJEM za tesnejše, predvsem gospodarsko sodelovanje.
mu bodo uspeli zagotoviti konkretne poslovne in gospodarske vezi.
G. Ciril Pungartnik je predlagal, da bi obe občini pripravili predlog ponudbe na gospodarskem področju, kar bi bilo izho-
dišče za definiranje nadaljnjih skupnih oblik sodelovanja.
Italijanski gost je povabil občino Trebnje, da v mesecu oktobru s predstavniki gospodarstva in obrti obišče Guastallo in da bi na ta način še utrdili dolgo-
CIK TREBNJE - LJUDSKA UNIVERZA
Kidričeva 2, tel.: 44-558
VPISUJE V TEČAJE TUJIH JEZIKOV
za odrasle:
100 urni intenzivni tečaji za odrasle
NEMŠČINA (od 1. do 5. stopnje) (ICC mednarodni certifikat AKTIVNO ZNANJE slovenski certifikat)
ANGLEŠČINA (od 1. do 5. stopnje) (ICC mednarodni certifikat AKTIVNO ZNANJE slovenski certifikat)
ITALIJANŠČINA (1. stopnja)
RUŠČINA (1. stopnja)
SLOVENŠČINA (za tujce) - AKTIVNO ZNANJE slovenski certifikat
za mladino:
NEMŠKA, ANGLEŠKA SLOVNICA za otroke:
NEMŠČINA, ANGLEŠČINA (od 6. leta dalje)
V
Begunci, begunci...
O njih poslušamo vsak dan. Včasih nam to zbudi celo slabo voljo in vprašanje, zakaj so prišli v tolikšnem številu. Še pogosteje se marsikdo vpraša, kdaj bodo odšli.
In kako žive? Starejši z rednimi vsakodnevnimi opravili, mlajši z igranjem, branjem, risanjem, z velikim upom, da se bodo kmalu vrnili na svoje domove. Izredno veseli so redkih obvestil radioamaterjev, tu in tam zapoznelega pisma. Bero ga skupaj, pogovarjajo se o napisanih vesteh, včasih z upom, drugič s solzami, ker zvedo bridko resnico, da so izgubili znanca, sorodnika, prijatelja.
Otroci pogrešajo očete, žene može, matere sinove, mlajše osebe iščejo starše. Začarani krog iskan-
ja.
Nekateri člani Karitasa in Rdečega križa nas obiskujejo, pri-neso sadje, solato in še kakšnih dobrin. Res, da so bili v začetku obiski pogostejši, za velike dobrotnike so se izkazali Čatežani in okoliški vaščani.
Morda je še v kakšnem sadovnjaku kaj sadja, katerega del bi namenili za otroke na Čatežu.
V centru je trenutno 95 otrok (trije otroci so se rodili pri nas), 45 žensk in 38 moških. Kaj jim ostane v tolažbo in upanje? Naše razumevanje, naša dobrota in strpnost.
Vsem, ki ste našemu centru pomagali doslej, pa prisrčna hvala.
Pavlina Horvat
Se eno novo naselje v občini
Odpravljanje starih krivic, ka- ni polnopravna članica), je bilo z kor se danes velikokrat sliši, ni velimim zanimanjem sprejeto samo vračanje po krivici odvze- poročilo naše države. Posebej za tega premoženja, temveč tudi 6. konferenco OZN za stand-poimenovanje naselij po imenih, ardizacijo zemljipisnih imen, ki ki so bila v rabi do leta 1945. bo v mesecu septembru v New Občina Trebnje sodi po številu Yorku, pa mora Slovenija pripra-naselij na število prebivalcev viti poročilo o preimonovanjih v oziroma na površino med rekor- povojnem času spremenjenih derje v evropskem merilu. V tem ;men nasep j času dobivamo še eno naselje z	Janez Slak
imenom Vesela Gora. Vesela Gora je naselje, ki je nastalo iz dela naselja Brinje in zavzema področje okrog cerkve na Veseli gori (hribu) pri Šentrupetu, kjer se vsako leto odvija tudi semenj.
Naselje Vesela Gora je nastalo na pobudo krajanov KS Šentrupert, z enostavno obrazložitvijo, da vsi prebivalci okoliških vasi uporabljajo za to območje ime Vesela Gora in nihče Brinje. Tako imamo danes v občini Trebnje 215 naselij.
V zvezi s poimenovanjem oziroma preimenovanji naselij je dobro vedeti tudi za priporočilo Regionalne skupine Organizacije Združenih narodov za standardizacijo zemljepisnih imen za vzhodno, centralno in jugovzhodno Evropo, da spremenjena naselja po letu 1945 dobijo pri ponovnem preimenovanju prvotno, originalno ime. Na svoji 11. seji, ki je bila od 5. do 7. maja v
Bratislavi, na katero je bila v a- Ob 110. letnici Gasilskega društva so v Mokronogu slovesno izročili namenu nov gasilski dom in, kot je bljena tudi Slovenija (čeprav še navada, vse skupaj prijetno obeležili z veliko gasilsko veselico.
CIK TREBNJE - LJUDSKA UNIVERZA
Kidričeva 2, tel.: 44-558
MOŽNOSTI IZREDNEGA ŠOLANJA V TREBNJEM
a)	Ekonomsko - komercialni tehnik (vpis od 1. do 4. letnika, možen vpis iz nedokončanih programov)
b)	Administrativni tehnik (vpis od 1. do 4. letnika, možen vpis iz nedokončanih programov)
c)	Strojni tehnik (2-letni nadaljevalni program)
d)	Osnovna šola za odrasle (šolanje brezplačno)
e)	Višja poslovna šola Ekonomske fakultete v Ljubljani (pogoj: končana 5. stopnja izobrazbe)
mmmw
Kolumb in doba odkritij -mednarodni knjižni klub
Za mlade bralce, pustolovce, pogumne raziskovalce in ljubitelje knjig se je letos odprla nova pot v neznano. Pridružili so se lahko šolarjem iz desetih evropskih držav:	Avstrije,
Češke in Slovaške, Estonije, Hrvaške, Nemčije, Poljske, Rusije, Španije in Švice pri reševanju mednarodnega kviza KOLUMB IN DOBA ODKRITIJ.
Kviz je potekal v okviru Evropskega knjižnega tedna in ga je pripravila nemška bralna ustanova Stiftung Lesen. V Sloveniji so tekmovanje vodile splošnoizobraževalne in šolske knjižnice. Vsebinakviza je bila povezana z letošnjo 500-letni-co Kolumbovega odkritja Amerike. Tekmovalci so se s pomočjo priročnikov, enciklopedij in leposlovnih knjig sprehodili skozi stoletja dobe odkritij in spoznali tudi velike može tistih davnih dni. Med njimi je pomembno mesto (druga končna rešitev) dobil tudi Friderik Baraga predvsem zaradi skrbi, ki jo je kot misijonar posvečal Indijancem rodu Otava in Očipave.
V Knjižnici Pavla Golie, na OŠ Trebnje in Šentrupert je kviz potekal od sredine maja do konca avgusta. Udeležilo se ga je preko 13o reševalcev, ki so poslali 74 pravilnih rešitev. Precej vprašalnikov je ostalo nedokončanih, ker mnogo otrok zaradi oddaljenosti med počitnicami ni prihajalo v
knjižnico. Zanimivo, bilo pa je zelo malo nepravilnih odgovorov.
Žrebanje je bilo 1. septembra v Knjižnici Pavla Golie v Trebnjem V prvem delu je s samostojnim koncertom nastopil harmonikar Franci Kravcar, učenec Glasbene šole v Trebnjem. V drugem delu je mala Ana izžrebala 10 tretjih nagrad, 14 drugih in 1 prvo nagrado. Vsi izžrebani so dobili majice z napisom “Branje je pustolovščina”, drugonagrajenci bodo šli še na kratek izlet po Dolenjski. Glavna nagarada je v vseh slovenskih občinah enaka: udeležba na izletu v neznano. Vsi udeleženci bodo imeli mmožnost biti izžrebani za mednarodno nagarado: udeležbo na mednarodnem bralnem taboru.
Da smo v Knjižnici Pavla Golie lahko organizirali in izvedli knjižni kviz, so nam ljubeznivo priskočili na pomoč podjetje Greda z Mirne, Gradbeništvo Zupančič, Gostilna Opera, PGP, Unitehna iz Trebnjega in Osnovne šole Mirna, Šentrupert, Trebnje. Za razumevanje naj lepša hvala!
Vsem reševalcem kviza, zlasti tistim, ki jim letos ni uspelo: na svidenje drugo leto!
Stanka Pungartnik
Etnološki tabor
Sredi poletja je potekal v Šentro-pertu Etnološki študentski raziskovalni tabor. Na njem je sodelovalo 17 študentov in študentk etnologije Univerze iz Ljubojane, ki so raziskovali način življenja v Mirenski dolini. Raziskave so zajemale teme iz materialne, družbene in duhovne kulture. Tako so študentje raziskovali prehrano in način priprave hrane, frizure oz. pričeske ob praznikih in delavnikih, romanja na Veselo in Žalostno goro, kulturni utrip v Šentrupertu v 30-ih letih našega stoletja, priprave na novo mašo v Sevnici, votivne podobe na Veseli in Žalostni gori, kapele in znamenja, življenje kaznjencev na Dobu, zanimale pa sojih tudi zgodbe ljudi, saj se skozi njih kaže vsa pestrost medsebojnih odnosov v vaški skupnosti.
V sodelovanju z Dolenjskim muzejem je bila pregledana in delno popisana zbirka kmečkega orodja v muzeju na Veseli Gori, v okviru tabora je delovala tudi video delavnica. Njeni članici sta s kamero skušala ujeti vsakodnevni utrip naselja v vročih poletnih dneh, beležili sta tudi delo in življenje na taboru.
Novosti v šolah
V šolah že nekaj let zaznavamo prizadevanja po vnašanju določenih sprememb, ki naj bi prinesle večjo učinkovistost dela in prijetnejše počutje otrok. Vse to poteka pod vodstvom Zavoda in Ministrstva za šolstvo.
Ob zaključku tabora smo naše delo predstavili na priložnostni razstavi, film z naslovom Poletni dan v Šentrupertu in okolici pa zavrteli v septembru. Načrtujemo, da bomo ob koncu leta izdali tudi knjižico, v kateri bomo objavili izsledke naših raziskav.
Tabor so omogočili: občina Trebnje, Župnijski urad Šentrupert, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in Slovensko etnološko društvo. Upamo, da bomo z delom nadaljevali in ga tudi razširili v naslednjem letu.
Marinka Dražumerič
V naših šolah želimo povečati aktivnost, samostojnost in ustavijalnost otrok. To delamo s projektom integriranjega pouka, ki poteka že tretje leto na OŠ Mirna. Uspešno ga vodi učiteljica Alenka Knez.
Naslednji projekt - trimestni - že tretje leto uvaja OŠ Veliki Gaber, drugo leto OŠ Šentrupert in Trebnje, letos prvič pa v Mokronogu in na Mimi. Glavni cilj teh sprememb je razporeditev kontrolnih nalog in ocenjevanja na daljša časovna obdobja ob upoštevanju otrokovega bioritma. Polletnih spričeval ni, kontrolne naloge in preverjanja so enakomerneje razporejena in vdprej napovedana. Potrebno je tudi večje sodelovanje s starši. Naloga vseh pa je preprečevanje kampanjskega učenja in navajanje na sprotno učenje.
Za projekt opisnega ocenje-
vanja, ki se letos na novo uvaja v 1. razredu naše šole, so se v dogovoru s starši odločile nekatere učiteljice šol Mokronoga, Šentruperta, Mirne in Trebnjega. Znanje iz posameznih področij bo prikazano na opisen način, prvo spričevalo s številčnimi ocenami pa dobijo v 3. razredu. Namen tega je, da otroka obvarujemo stisk in strahov zaradi slabih ocen.
Zunanje (eksterno) preverjanje znanja slovenskega jezika in matematike otrok 8. razreda ostaja tudi letos v vseh šolah v Sloveniji. V začetku drugega polletja bomo imeli možnost, da se poizkusimo v poskusnem preverjanju znanja, v maju pa bo obvezno preverjanje za vse tiste, ki bodo kandidirali za vpis na šolah, ki bodo imele omejitve.
A.N.
Pozdravljeno, zeleno drevo
Sredi septembra so na OŠ Šentrupert predstavili posebno številko šolskega lgasila Preproste besede z naslovom Pozdravljeno, zeleno drevo. Številka prinaša prispevke petošolcev, ki so preteklo šolsko leto nastali kot odmev na novo berilo za ta razred z enakim naslovom. Bogato glasilo je zraslo pod skrbnim mentorstvom Danice Zupan, ki so se ji s prispevki odzvali tudi nekateri odrasli ustvarjalci. Likovno je glasilo obogatil Lucijan Reščič.
TEM ČATEŽU.
TOVARNA EIEKTROMATERIAIA ČATEŽ d d
CIK TREBNJE - LJUDSKA UNIVERZA
Kidričeva 2, tel.: 44-558
VPISUJE V TEČAJE
-	za voznike viličarjev
-	za upravljalce težke gradbene mehanizacije
-	skladiščnega poslovanja
-	strojepisja
-	krojenja in šivanja
-	strojnega pletenja
TEČAJI RAČUNALNIŠTVA
-	DOS za začetnike
-	V/ORDSTAR
-	QUATRO PRO
-	LOTUS 1-2-3
-	PARADOX
Ff
Predstavniki Občine Trebnje so obiskali razstavni prostor obrtnikov iz Trebnjega
Jagoda - dohodkovno zanimiva sadna vrsta
V slovenski sadjarski literaturi je bilo letos o jagodah mnogo napisanega. To pa predvsem z namenom širiti to sadno vrsto po Sloveniji. Zaradi znanih dogodkov se je dobava jagod iz južnih republik nekdanje skupnosti povsem ustavila, zato je bilo na slovenskem trgu to leto jagod zelo malo. Prodajale so se skoraj izključno le jagode, pridelane v Sloveniji. Južni pridelovalci so leta nazaj pošiljali na naš trg jagode z izdredno nizko ceno in dvomljivo, če že ne z izredo slabo kvaliteto. Mnogo tega blaga je odkupila tudi naša predelovalna industrija. Najbrž dobave hitro pokvarljivega blaga, kar jagode vsekakor so, z juga ne bo več in bo prišel na svoj račun slovenski pridelovalec.
Zlasti je pridelovanje jagod izziv za pridelovalce v bližini večjih potrošnih centrov, kjer je možna hitra dostava na prodajna mesta. Ta pogoj bližine po-trošnega centra naše območje izpolnjuje, kajti Ljubljana je sorazmerno blizu. Precej jagod pa je mogoče prodati tudi v sami občini. Sicer pa pridelovanje jagod na našem območju ni novost. Precej jagod sta v preteklih letih pridelala Krško območje ter Ormož. V naši občini so jagode začeli pridelovati pred tremi leti in nekateri pridelovalci so si pridobili že precejšnje izkušnje. Jagode so hitro vračale vložen denar, pa tudi delovna ura je bila primemo plačana. V letošnjem letu, ko ni bilo jagod z juga, seje cena realno povečala za polovico, kar je dodatno vzpodbudilo pridelovalce. Predvidevamo, da cena jagod v bodoče bistveno ne bo padla. Tudi tehnologija se izpopolnjuje. Povzemamo jo v
glavnem od severno italijanskih in holandskih pridelovalcev.
V kmetijski svetovalni službi menimo, da bi bila jagoda zelo primerna za nekatere kmetije kot dopolnilna dejavnost, oziroma dopolnilni vir dohodka. Na našem območju je ustaljeno spomladansko sajenje jagod, to je sajenje ob koncu marca ali pa v začetku aprila, je pa jagode mogoče saditi tudi poleti in jeseni, vendar je potrebno take nasade ob sajenju intenzivno zalivati
ali namakati.
S spomladansko sajenje jagod v naslednjem letu je Kmetijska svetovalna služba pri pridelovalcu v Krškem že rezervirala okvirno število sadik. Do konca oktobra bomo sprejemali tudi naročila zainteresiranih za spomladansko sajanje.
Z ozirom na interes pridelovalcev bo v novembru tudi predavanje o pripravi zemlje in o sajenju jagod.
Janko Širec
Kam nasloviti zahteve za povračilo škode, ki jo povzroča divjad
Po sklepu skupščine s 17. 7. 1992, da so lovske družine dolžne spooročiti imena oseb, na katera oškodovanci naslavljajo svoje zahteve za povračilo škode, ki jo povzroča divjad, objavljamo imena in naslove:
1.	Lovska družina Dobrnič
Stane KOVAČIČ, Železno 15, Dobrnič
2.	Lovska družina Mirna
Rudi ŽIBERT, Roje 14, Mirna
3.	Lovska družina Mokronog
Jure ŽLAJPAH, Stari trg 29, Mokronog
4.	Lovska družina Šentrupert
Stojan VOJNOVIČ, Rakovnik 18, Šentrupert
5.	Lovska družina Trebelno
Martin ŠIRCELJ, Podturen 7, Trebelno Stane UREK, Drečji vrh 7, Trebelno
6.	Lovska družina Trebnje
Franc SLAK, SUROVINA, Trebnje
7.	Lovska družina Veliki Gaber
Stane JARM, Dol. Praproče 6, Velika Loka
8.	Lovska družina Velika Loka
Stane KOZLEVČAR, Velika Loka 24, Velika Loka
mmm
PRAVNI KOTIČEK
Zaposlovanje tujcev v republiki Sloveniji
VPRAŠANJE:
Prosim za pojasnilo, kakšni so pogoji, pod katerimi lahko tuj državljan dela v Republiki Sloveniji po novem Zakonu o zaposlovanju tujcev in kakšen je postopek za pridobitev delovnega dovoljenja?
ODGOVOR:
S 18. 7. 1992 je začel veljati nov Zakon o zaposlovanju tujcev (Uradni list RS, št. 33/92), ki določa pogoje, pod katerimi lahko tuji državljani oz. osebe brez državljanstva delajo v Sloveniji.
Po tem zakonu lahko tuji državljani sklenejo delovno razmerje ali opravljajo delo v Sloveniji le na podlagi delovnega dovoljenja.
Delovna dovoljenja izdaja Republiški zavod za zaposlovanje na vlogo delodajalca ali na vlogo tujca.
Delovno dovoljenje na vlogo delodajalca velja le za delo pri določenem delodajalcu, tistemu, kije zanj zaprosil, in se izda samo za določen čas, ki ne more biti daljši od enega leta.
Delovno dovoljenje na vlogo tujca (osebno delovno dovoljenje), pa se izda pod izjemnimi, z zakonom določenimi pogoji, in sicer za določen oz. nedoločen čas.
Zakon v prehodnem obdobju 3 mesecev po uveljavitvi zakona omogoča tujim državljanom, ki so že dosedaj delali v Republiki Sloveniji in nimajo slovenskega državljanstva, da pridobijo osebno delovno dovoljenje pod ugodnejšimi pogoji, in sicer:
1.	Državljani nekdanje SFRJ oz. državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so na dan uveljavitve zakona v Republiki Sloveniji:
-	v delovnem razmerju z.a nedoločen čas in imajo manj kot 10 let delovne dobe v Republiki Sloveniji
-	v delovnem razmerju za določen čas
-	v delovnem razmerju za določen oz. nedoločen čas kot dnevni delovni migranti
-	prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in prejemajo denarne prejemke v skladu z zakonom pridobijo ošefino delovno dovoljenje za eno leto.
2.	Državljani nekdanje SFRJ oz. državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so na dan uveljavitve zakona v Sloveniji v delovnem razmerju za nedoločen čas in imajo najmanj 10 let delovne dobe v Republiki Sloveniji, pridobijo osebno delovno dovoljenje za nedo-1. 'fen čas.
.v Osebe iz prejšnjih dveh odstavkov pridobijo osebno delovno dovoljenje, če zanj zaprosijo v roku 90 dni od dneva uveljavitve zakona. Osebam, ki v predpisanem roku ne zaprosijo za osebno delovno dovoljenje, preneha delovno razmerje.
Po 25. členu zakona je delodajalec (vsakdo, ki zaposluje, ne glede na njegovo statusno obliko oz. vse pravne in fizične osebe) dolžan v roku 30 dni po uveljavitvi zakona pisno seznaniti delavce z določbami zakona o zaposlovanju tujcev in posebej na posledico prenehabnja delovnega razmerja. O dejstvu, da so bili o tem pisno seznanjeni, se delavci osebno izjavijo s svojim podpisom.
S podrobnejšo obrazložitvijo pogojev za delo tujcev in s postopkom za pridobitev delovnih dovoljenj je torej delodajalec dolžan seznaniti svoje delavce.
Vprašanja za pravne nasvete pošljite na naslov: SO Trebnje (za Glasilo občanov), Goliev trg 5, 68210 Trebnje.
Prvakinja v znanju materinščine
Olga Tratar je doma s Trste-nika pri Mimi, sicer pa dijakinja 4. letnika ekonomske šole v Novem Mestu.
Lansko šolsko leto je na republiškem tekmovanju iz materinščine za Cankarjevo nagrado osvojila prvo mesto v kategoriji tretjih letnikov štiriletnih srednjih šol. To je tudi razlog da jo predstavljamo.
Pri slovenskem jeziku jo zanima delovanje, sistem, zlasti pa izjeme, posebnosti v sistemu. Te je iskala in opazila že v zadnjih razredih osnovne šole na Mimi, kjer ji je to omogočal učitelj slovenščine, od katerega je dobila, kot pravi, tudi največ znanja in veselja do tega predmeta, ker je razvijal jezikoslovno mišljenje, obenem pa dopuščal, da je mislila s svojo glavo. Pri učiteljih najbolj ceni to, da so dobri strokovnjaki, da imajo radi svojo stroko, da z gorečnostjo prenašajo zanimanje za svoj predmet na učence. Tak je bil po njeni sodbi poleg učitelja slovenščine v osnovni šoli tudi učitelj sociologije na zdajšnji šoli, ki pa je, žal, odšel v službo na ministrstvo v Ljubljano. Pri njem si je razvila sociološko mišljenje, zato jo trenutno najbolj zanima ta veda in družboslovje nasploh: filozofija, psihologija, politologija. Vendar je ne zanima uporabna, ampak raziskovalno - eksperimentalna plat teh ved. Za nadaljni študij bo verjetno izbrala fakulteto za družbene vede, najbrž novinarstvo: rada bi komentirala in presojala dogajanja v družbi.
Kakor jo pri jeziku in pri vsem najbolj zanimajo izjeme, odstopanja, pravi, daje večkrat že v osnovni šoli čutila, da je
Trgatev in predelava grozdja
Kletarjevo delo se začne, ko dozoreva grozdje. Vinogradniki z opazovanjem grozdja sami po barvi in velikosti jagod določijo čas trgatve. S tem pa se ne smemo zadovoljiti in moramo z analitično metodo ugotoviti, koliko sladkorja in kisline vsebujejo grozdne jagode. Količino sladkorja najlažje določimo zrefrak-tormetrom, količino kisline pa s titracijsko bireto v laboratoriju. Med dozorevanjem grozdja se količina sladkorja v soku povečuje, kislina pa se manjša.
Za trgatev moramo dobro pripraviti posodo in opremo. Le to
dobro namočimo in operemo s čisto vodo.
Pri trganju pazimo, da grozdje do predelave čim manj poškodujemo in da je pot od trte do predelovalnice čim krajša: traja naj le nekaj ur.
Pecljanje: s pecljanjem ločimo pecljevino od jagod. Pri belem grozdju pecljanje ni nujno, če je predelava hitra (do 4 ure). Pri rdečem grozdju je pecljanje nujno, kajti med izluževanjem barve, bi se izlužile tudi čreslovina iz pecljevine, s tem pa dobi vino trpek okus. Za letošnjo predelavo belega grozdja moramo ob-
Cepljenje proti gripi
V pozni jeseni bomo spet organizirali cepljenje proti gripi, ki seje posebno v pretekli zimi izkazalo kot 100 odstotna zaščita proti tej bolezni, saj zanjoi ni zbolel nihče od okoli 120 cepljenih.
Zaščitno ceplenje ne povzroča NOBENIH težav ali reakcij in ga zato priporočamo predvsem starejšim, oslabelim in kronično bolnim občanom, ki imajo težave s srcem, astmo, kroničnim bronhitisom, sladkorno boleznijo, in nepokretnim, saj je za te oblelost epidemično gripo lahko tudi smrtno nevarna.
Cepili pa bomo tudi vse tiste občane, ki se želijo izogniti tej bolezni, čeprav jih manj ogorža.
Cena cepljenja bo približno 300 tolarjev. Prijave sprejemamo do 15.11.1992. Cepili bomo v enkratni dozi z mrUiirn cepivom.
Podbrobnejša pojasnila lahko dobite pri svojem zdravniku ali v ZD Trebnje.
dr. Franc Žnidaršič
vezno mošt razsluziti in dodati kvasovke. Pri razsluzenju pazimo, da mošt pri pretoku čim manj zračimo. Kvasovke kupimo suhe ali mokre in si po priloženih navodilih iz njih pripravimo kvasni nastavek. Ko kvasni nastavek dodamo moštu, naj ne bo temperaturna razlika med kvasnim nastavkom in moštom večja od 5 stopinj celzija. Med vrenjem kontroliramo temperaturo mošta, ki naj bo okrog 20 stopinj celzija pri belem, pri rdečem pa 22 do 23 stopinj celzija.
Cvičku dodamo kvasni nastavek v kad. Ko povre 1/4 sladkorja, ga prešamo. Če hočemo dobiti črnino, prešamo ko povre 1/2 sladkorja. Pri vrenju rdečega mošta, naj bo v kadi nad tropom 1/4 praznega prostora, da se tam zadržuje C0 2, ki ščiti mošt pred oksidacijo.
Žvepljanje: žveplo varuje mošt pred oksidacijo in zavira razvoj ali celo uničuje škodljive mikroorganizme v moštu in vinu. Pred vrenjem mošt žveplamo z enim do dvema žveplenima trakovoma na lil, odvisno od zrelosti in nagnitosti grozdja. Manj zrelo grozdje žveplamo manj, bolj sladko in nagnito pa bolj.
Ludvik Jerman
tudi sama nekakšna izjema in upornik. Išče tisto, kar je zanikanje klasičnega, tradicionalnega, kjer vidi preveč mitskega in čustveno iracionalnega. Spoštuje in ceni svobodnost, razbijanje kalupov ter odpiranje novih duhovnih svetov, čeprav se zaveda relativnosti, sredi katere je potrebno loviti ravnotežje.
Olga je duhovno zanimiv svet, poln vprašajev. Posebnež pa je le toliko, kolikor poglobljeno in drugače razmišlja o tistem, kar večina morda sprejema površinsko.
Občinska hiša si je nadela novo podobo. Ali to pomeni, da bodo Občinarji pred bližajočimi volitvami (resda samo republiškimi) uredili tudi tisto, kar je znotraj?
Skupina za pripravo programa za oživitev funkcij družine
Nadaljujejo z delom
V eni od številk tega glasila ste že prebrali, da je izvršni svet naše občine imenoval posebno delovno skupino za pripravo in oživitev programov za boljše delovanje družin. Na podlagi poročila centra za socialno delo je bilo razvidno, da mnoge družine vseh svojih pomembnih nalog ne morejo opravljati dovolj dobro, da bi bilo manj ljudi, ki bi potrebovali zasvojenost, ki bi znali z zakoncem zaživeti v družinski skupnosti srečno, polno in kleno. To pa bi
dajalo trdno in zdravo oporo otrokom, kot najboljšo doto na življenjsko pot
Doslej smo se sestali skupaj s su-pervizorskim svetovalcem dr. Jožetom Ramovšem z vsemi, ki bi lahko kakorkoli pripomogli k ciljem dela te skupine:
-	s predsednikom skupščine občine, predsednikom izvršnega sveta,
-	z vsemi župniki na dekanijski konferenci,
-	z zdravniki zdravstvenega doma,
-	z ravnatelji vseh osnovnih šol,
-	z vsemi strokovnimi delavkami centra za socialno delo.
Pregledali smo dosedanje delo, ki je namenjeno družinam in skupaj iskali nove pluralistične oblike povezovanja in možnosti. Tako smo se dogovorili o nekaterih konkretnih programih, ki bi se začeli izvajati že v tem in prihodnjem letu.
V osnovnih šolah naj bi oživili vse oblike kulturnega delovanja za otroke in starše, konkreten program pa bo pripravila posebna skupina, ki smo jo imenovali. Potrebno je pristopiti k boljši pripravi na zakonsko življenje in starševstvo. Daljna priprava na zakon naj bi se začela že v zadnjih letih osnovne šole. Za konkreten program je bila imenovana posebna skupina.
Center za socialno delo namerava v tem projektu sodelovati z uvajanjem družabnih srečanj za upokojence v krajevni skupnosti in v tej prvi fazi dela odpreti dežurni telefon za klic v stiski za otroke in odrasle.
To so naša tipanja in iskanja, saj znanih programov za takšno delo tudi drugje v svetu ni. Rezultate pa dajejo nove povezave med posameznimi dejavnostmi, ki tvorijo socialno mrežo. Te povezuje z dobro informiranostjo vseh, vse kar je že doslej dobro delovalo in imelo med ljudmi dober odziv obogateno z novimi izkušnjami in spoznanji.
O našem nadaljnjem delu vas bomo sproti obveščali.
Center za socialno delo Trebnje
Trebanjci smo radi veseli, radi potujemo in uživamo v lepoti naše samostojne Slovenije
Tako je razmišljala tudi ga. Marija Cugelj, predsednica Turističnega društva, in organizirala enodnevni izlet v Goriška brda na obiranje breskev in ogled znamenite cerkve na Sveti gori.
(MEOMMOV
Družina - čudovita roža, ki raste v prihodnost
..DRUŽINA je čudovita roža, ki ne pozna letnih časov, vzbrsti iz semenja, ki se mu reče ljubezen, poganja nove in nove cvetove, iz njih požene spet novi... In tako iz dneva v dan. v brezkončnost.
..DRUŽINA, ta veliki čarobni svet, je zadnje čase nekam obolel, plesen je šla čezenj, nekateri cvetni lističi so čisto posiveli. Bodo izgubili svojo lepoto, moč?
TANJA: Zakaj so odrasli včasih tako čudni? Na primer - moji starši. Na cesti se držita za roke. Tudi poljubljata se. Pred ljudmi sta kot dva golobčka. Sam smeh ju je. Ko pa se zapro vrata doma, se v hipu spremenita. Prijaznost okameni. Medene besede se sprevržejo v led. Nekaj grobega.. .Očitki. Posmeh. Sumničenja. Kot da nimata srca. Kot da nimata mene. Njune besede me zadevajo kot ostri kamenčki. In to naj bo dom? Družina? Zakaj ne moremo staršev sami izbirati? ŠKODA!
..DRUŽINA je kot vezenina z vtkanimi cvetovi, z besedami, z nekakšnimi čarobnimi znamenji ki nas varujejo, ko se spotikamo po ovinkastih, kamnitih poteh.
MAJIC: Tisti dan mi je šlo vse narobe. Babica bi rekla, da je vse
Portret
Braneta Rokavca
Ali bo njegova jubilejna - deseta - tekmovalna sezona v cestnohitrostnem motociklizmu prihodnje leto najuspešnejša?
hudič zavozljal. Drvel sem s kolesom in padel, si razbil kolena, kolo pa je bilo podrtija. Pri matematiki sem dobil enko. Pa še nalivnik sem zgubil, ko sem se prevračal po poti. Privlekel sem se domov jezen , žalosten, prestrašen. Ampak to ni bil navadni dan. Bil je moj rojstni dan. Deseti rojstni dan. Oče pa me je potrepljal po rami: “Fant! Nič ne maraj za vse to! Danes je tako velik dan, deseti rojstni dan, da zaradi vsega tega ni potrebno izgubljati besed. Bo že še čas... Pojdiva na sladoled.”
Mama pa je pred naju postavila pehtranovo potico. Smejala se je z očmi, kot se zna le ona. Oče, res si dedec in pol. Hvala ti!
..DRUŽINA, čvrsta, topla beseda, s čudovito močjo. Kažipot za jutri. V skrito kamrico srca spravi vse, kar potrebujemo za veliko romanje v svet... Veselje do dela, do ljudi, spoštovanje do sočloveka... Vse. Za srečo. Bo v vsakem otroku ostala taka kamrica? Iz nje drsi ves čas tisti najlepši odsev, odsev iz otroštva...
Anica Zidar
RK Akripol Trebnje dosegel zastavljeni cilj
Brane Rokavec, ki je letos dopolnil 34 let je začel dirkati pred devetimi leti: leta 1983 je namreč nastopil na Grobniku na medklubskimi tekmi in po hudem padcu na treningu naslednji dan na tekmi -zmagal. Svojo najboljšo uvrstitev je dosegel leta 1987 na dirki svetovnega prvenstva na Grobniku v razredu 80 ccm . 20. mesto, enako visoko pa Brane Rakavec ceni svoje 13. mesto z istim motorjem leta 1989 na dirki evropskega prvenstva v Belgiji. Trikrat je bil republiški prvak leta 1985 in 1986 dvakrat v razredu 80 ccm in enkrat v razredu super bike 650 ccm, leta 1989 je bil vice prvak Jugoslavije v razredu 80 ccm, vsa leta pa se v tem razredu na mednarodnih FIM tekmah uvršča do petega mesta, najbolje v Schleizu 1986 na drugo mesto. Med njegovimi tekmovalnimi uspehi pa nekaj izjemnega
predstavlja devet zmag na dosedanjih devetih spretnostno - hitrostnih preizkušnjah na Mimi. Najodmevnejša je zadnja gorsko hitrostna dirka, saj je premagal vse najboljše slovenske tekmovalce v razredu super bike. Pobudnik mirenskih tekem in vsa leta med glavnimi organizatorji je prav Brane Rokavec, ki za prihodnjo, jubilejno gorsko hitrostno dirko načrtuje mednarodno udeležbo iz Italije in Avstrije. Pred zadnjo letošnjo tekmo v državnem prvenstvu zaseda s svojo hondo 600 v razredu super bike 750 ccm tretje mesto, pred njim sta le tekmovalca z močnejšim motorjem. Njegovi cilji za prihodnje leto so tekmovati na FIM tekmah v razredu 80 ccm, 3 do 4 krat nastopiti na tekmah evropskega prvenstva v številčno najbolj zastopanem razredu 600 ccm in v tem razredu - kolikor se
bo pri nas v njem začelo tekmovati - doseči naslov državnega prvaka.
Uspeh v cestnohitrostnem motociklizmu bolj kot v drugih športih pogojuje vložen denar, saj so - kot piše Emil Lukančič - Mori v letošnji majski števili E športa - več kot tri četrtine končnega uspeha na dirki odvisne od tehnične pripravljenosti in zmogljivosti motocikla, v zadnji četrtini pa so znanje, spretnost dirkača in športna sreča. To seveda pomeni, da mora tekmo-
Tyrolia open 1992 v športnem centru Vita
V soboto, 19.9., je bila v športnem centru Vita v Trebnjem prireditev z nazivom Tyrolia open 1992. Namenjena je bila predvsem vaditeljem, učiteljem in trenerjem smučanja, udeležili pa so se je lahko tudi ostali ljubitelji športa. Na prireditvi je bilo okrog 130 udeležencev, ki so se med sabo pomerili v tenisu, namiznem tenisu in mini nogometu.
V uradnem delu prireditve, katere glavna pokrovitelja sta bila MBS Boris Strel s Tyrolio in Vita, je predsedstvo Zveze vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije predstavilo izobraževalne demonstratorske vrste v alpskem in nordijskem smučanju za sezono 1992/93 ter njihove programe dela. Podelili pa so tudi častni znak ZVUTS
Teniški turnir
V	športnem centru Vita v Trebnjem je ob koncu septembra potekal teniški turnir med podjetji in ustanovami trebanjske občine. Med moškimi so se ga udeležili KPD Dob Mirna, Iskra Mokronog, Greda Mirna, Migros Mirna, Tesnila TIT Trebnje, Akripol Trebnje in Trimo Trebnje z dvema ekipama. Med ženskami pa sta igrali le ekipi Trima in Lekarne iz Trebnjega.
Rezultati (moški):
Polfinale KPD Dob : Trimo T. 2:1 Iskra : Tesnila TIT 3 : 0 Finale:	KPD Dob : Iskra 2 : 1
Za 3. mesto: Tesnila TIT : Trimo T. 2 .1 Med ženskami pa je bila v dveh medsebojnih dvobojih boljša ekipa Lekarne iz Trebnjega.
Za KPD Dob so igrali Bregant, Germovšek in Korošec, za Lekarno pa Brana Irena in Šterk Tanja.
V	zadnjem času je bilo to prvo športno srečanje podjetij v trebanjski občini in verjetno se bo taka oblika druženja nadaljevala tudi v prihodnje.
Slovenije generalu Janezu Slaparju.
Ob ponudbi Športnega centra Vita in Pivovarne Union ter ob zvokih klavirja je bil v večernem delu tudi zabavni del.
Čeprav je imela prireditev državni značaj, pa v trebanjskih uradnih krogih ni naletela na ustrezen odziv. Vseeno pa je v celoti gledano prireditev popolnoma uspela.
M.G.
Rokometni klub AKRIPOL iz Trebnjega, ki bo naslednje leto praznoval 10 let svojega delovanja, je dosegel težko pričakovano uvrstitev v 2. državno ligo - zahod.
Uspeh ni bil nepričakovan, saj je pretekli dve sezoni samo splet okoliščin preprečil tako uvrstitev. Velik uspeh pa je predvsem to, da je klubu uspela taka uvrstitev že v slabih devetih letih sodelovanja v tekmovanjih republiške nogometne lige.
Za začetek dela kluba smatramo ustanovni občni zbor, kije bil 17. 6. 1983, ko se je skupina ljubiteljev rokometa odločila za ustanovitev Rokometnega kluba Trebnje.
valeč še predno sede na motoriki -priti do konkurenčne opreme in kvalitetnega teama, ker ga bodo sicer premagovali tekmovalci, ki ga po sposobnostih ne dosegajo. Priti do enega in drugega pa je na Slovenskem izjemno težko in še težje je to v občini Trebnje. V nasprotju z Zahodno Evropo od koder prihajajo vsi najboljši motoristi, so namreč le redka podjetja in zasebniki pri nas, ki menijo, da se vlaganje denarja v šport splača. V dobro desetletje dolgi karieri je Brane Rokavec tri leta vozil za Riko racing team, dve leti za Tesnila Trebnje, zadnji dve leti pa je njegov glavni sponzor Color iz Medvod. Ob strani so mu stali še Unitehna Trebnje. IO Pohorje Mirna in Dana Mirna. Največ stroškov pa je Brane Rokavec pokrival iz svojega žepa - ves ta čas namreč ni bil samo eden najboljših slovenskih motociklistov, ampak tudi uspešen obrtnik, ki se v Šentrupertu bavi s polnjenjem kemičnih izdelkov in marketingom. Pri Branetu Rokavcu je bilo ves čas tako, da je bil njego vsakokratni uspeh na dirki - in teh ni malo niti niso ma-
jhni - odvisni največ od njega samega. Njegov team je bil on sam. Njegova pot do vrhunskega športnika je bila pravzaprav pot samotarja in če je hotel biti boljši od drugih, je moral biti povsem drugačen od tistih, katerih edina skrb v teamu je bila, da s pripravljenim in boljšim motociklom od njegovega oddirkajo tekmo... Spremenjene ekonomske razmere pri nas mu zaenkrat še niso prinesle boljših časov in tudi ne manjših skrbi.
Marko Kapus
V	začetku je bilo igralcev komaj za nepopolno člansko ekipo, ki se ji je prej kot po enem letu tekmovanja uspelo uvrstiti v takratno 2. slovensko ligo. V tej ligi je članska ekipa nastopala do letošnje sezone.
Zahtevnost organizacije tekmovanj, treningov in vzgoje mladih igralcev, predvsem pa finančna zahtevnost sodelovanja v takem rangu tekmovanja, je narekovala novo, boljšo organiziranost kluba, kar nam je uspelo pred dvema letoma. Posledica tega je uvrstitev v višji rang tekmovanja.
Poleg članske ekipe sodeluje v državnem tekmovanju tudi kadetska ekipa, z različnimi pionirskimi selekcijami pa se udeležujemo vseh tekmovanj, ki so nam dostopna.
Sedanja kadetska ekipa nastopa v 1. slovenski ligi, kjer je v skupini “center" letos dosegla 3. mesto.
V	vsem času delovanja kluba smo maksimalno pozornost posvečali vzgoji mladih igralcev, najprej s pionirjih., 7. in 8. razredov, v zadnjem času pa že s 4. in 5. razredom. Sedanja kadetska ekipa je rezultat vztrajnega dela s pionirskimi selekcijami, s katerimi se udeležujemo vseh tekmovanj, na katerih naši pionirji dosegajo lepe uspehe.
Vsi ti uspehi pa bi bili še danes samo želja, če ne bi imeli zagnanih ljudi, združenih v upravnem odboru, ki skrbijo za treniranje, organizacijo tekmovanj, pridobivanje materialnih in finančnih sredstev, ob tem pa tudi zvestih sponzorjev, ki z materialno pomočjo pomagajo klubu.
V	klubu je trenutno okoli 100 članov, večina so igralci različnih selekcij, člani upravnega odbora, strokovnega sveta in nadzornega odbora, ostalo pa ljubitelji rokometa. Število gledalcev, ki se iz sezone v sezono povečuje, nam dokazuje, daje naša usmeritev pravilna. Ljubiteljev bo v višjem tekmovalnem razredu gotovo še več.
Martin Hočevar
Organizirali smo letovanje za socialno ogrožene otroke
Center za socialno delo in Športna zveza Trebnje - Center za šport občine Trebnje sta bila s strani Izvršnega sveta Trebnje zadolžena, da evidentirata in organizirata letovanje 30 otrok iz socialno ogroženih družin. V prejšnjih, bolj bogatih letih so takšna letovanja potekala za večje število otrok, potem pa so
se z denarno sušo zmanjševale tudi te možnosti.
Letovanje je bilo letos na Debelem rtiču od 24. 8. do 30. 8. 1992. Skupaj s šolsko svetovalno službo in dispanzerjem za šolsko mladino Zdravstvenega doma Trebnje ter Karitasom, smo evidentirali najbolj potrebne otroke. Starši so se presenečeni, a veseli odzvali, in po svojih zmožnostih tudi sami prispevali k stroškom letovanja. Večji del sredstev pa je prispeval občinski izvršni svet iz proračuna.
Povratni odzivi otrok in staršev so polni pohval vsem, ki so jim to omogočili. Otroci doma navdušeni pripovedujejo o lepih vtisih in o tem, da so bili dnevi za vse dejavnosti prekratki. Skupaj s tremi vzgojitelji so preživeli sedem pravih počitniških dni. Večina otrok je prvič videla pravo morje.
Vsi se želijo zahvaliti vsem, ki so jim letovanje omogočili in menijo, daje to obliko letovanja potrebno ohraniti tudi v prihodnje.
Marinka Sila
miLO OBČIM
Ustanovitelj: Skupščina Občine Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje. Izdajatelj PRELEST, d.o.o., Dunajska 7, Ljubljana. Uredniški odbor: Milan Rman Marko Kapus, Stane Peček m Ivan Gregorčič (lektor). Koordinator: Anka Ostanek Tehnično urejanje: Drago Pečenik. Na osnovi zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (Št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Naklada: 5000 izvodov, ki se razdeljuje brezplačno Grafična priprava: MULTIGRAF, d.o.o. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija.