161. številki g Limuni, i tonu, u. loiun nos. XLI. leto. *s»ja vsak dsn ovečer iavscmti nedrje in pnuuiks ter velja po potu prejeman n iegel potrjuje, da so Slovenci imeli pravico, zavrniti kneza, ako jim ni ugajal, in kralj jim je moral poslati drugega (»und fuegtt er innen nitt, so muoss jn das Rich ainen andren herren vnd hertzougen gen.« Gorotanski Slovenci pa so tudi imeli v najstarejših časih nekako narodno zavest, ki je bila prvotno identična z vernostjo za njihova stara božanstva. To dokazuje dejstvo, da so si izvolili Sama za kneza, češ, da so Bavari oholi in vsiljivi s svojim krščanstvom. Kakor na svoj jezik in svojo vero, tako so bili Slovenci tudi ponosni na svojo nošo. Fredegar pripoveduje, da Samo ni hotel sprejeti frankov-skega odposlanca Svchariusa, zato se je ta oblekel na slovenski način ter tako lahko prišel pred Sama. — V njihovi upravi je vladala prava demokratična enakopravnost. Zato pa je tudi kmet pri ustoličenju vprašal, ali je bodoči knez svobodnega stanu — o plemstvu ni hotel izpregovoriti. (Dalje prihodnjič.) 30 2E naslednika se imenuje v prvi vrsti poslanec P erge lt. V tem slučaju pa bi bila nemška napredna stranka zastopana v ministrstvu po dveh članih, dočim bi imeli nemški nacional-ci le enega zastopnika. Da se napravi ravnotežje, vzel bi se naslednik ministra Marcheta iz nemškonacional-ne zveze. Prvi kandidat nemškona-cionalne zveze je poslanec Svlvester. Nemški radikale! imajo dva ministrska kandidata: Pacherja in dr. Rol-lerja, ki pa v sedanjih razmerah nimata dosti upanja, da bi kateri prišel v ministrstvo. — V poslanskiii krogih zatrjujejo, da minister Prade v najkrajšem času odloži svoj držav-nozborski mandat za mesto Liberci. Nekemu časnikarju je izpovedal minister Prade: »Dne 11. t. m. sem pisal ministrskemu predsedniku baronu Becku ter mu ponudil svojo demisijo. V pismu sem se skliceval na svojo izjavo, ki sem jo podal, ko sem zopet prevzel ministrski posel. Takrat sem namreč rekel, da le z nevoljo prevzamem portfelj,ker moje zdravstveno stanje ne prenaša razburi j i-vosti in naporov takega posla. Odgovora na svoje pismo pa do danes še nimam. Vesel bi bil, ako bi se mi že sedaj določil naslednik. Dalje kakor do zopetne otvoritve državnega zbora pa portfelja nikakor ne obdržim. Glede naslednika je rekel minister, da pridejo seveda v poštev državni poslanci Pacher, Pergelt, Schreiner in Danim. Seveda bodo stranke sporazumno z vlado morale določiti kandidata.« Nadalje je rekel minister, da poprej noben minister ne bo mogel doseči uspehov za Nemce na Češkem, dokler se status sodnih uradnikov ne uredi z zakonom. Istotako pa se mora tudi jezikovno vprašanje urediti potom zakona. Da kriza še ni posebno akutna, dokazuje dejstvo, da se je za danes določeni ministrski svet odgodil za par dni. Minister Gessmann o političnem položaju. Dunaj, 13. julija. Minister dr. Gessmann je govoril včeraj na shodu v Mistelbachu o političnem položaju ter rekel, da je krivično, ako se delovanje novega parlamenta sodi skeptično. Storilo se je mnogo, toda ovire delajo narodna vprašanja. Parlamentarizmu v Avstriji je predpogoj parlamentarna vlada vkljub razcepljenosti med strankami. Poraba § 14. je v novem parlamentu popolnoma izključena. Najtrdnejša podlaga parlamentarne vlade je trdna in složna večina. Končno je povedal Gessruann, da je minister dr. Ebeu-hoch izdelal za kmečko prebivalstvo celo vrsto predlog, ki se izroče parlamentu v jeseni. Razmerje med Ogrsko in Hrvaško. Reka, 13. julija. Poslanec S u-p i 1 o je imel v Delnicah velik shod, na katerem je poročal o delovanj a hrvaških delegatov v peštanskem parlamentu. Supilo je rekel: »Pomisliti je treba, ali naj hrvaški sabor še nadalje pošilja svoje poslance k sejam državnega zbora. Sprememba državnozborskega poslovnika je hrvaškim poslancem skoraj popolnoma onemogočila uspešno delovanje. Vendar pa se abstinenca ne sme izvršiti tako, da bi hrvaški poslanci odložili svoje mandate. Našlo bi se potem še vedno nekaj poslancev, ki bi svoje mandate obdržali ter se udeleževali sej. Hrvaški sabor bi moral skleniti, da sploh ne pošlje delegatov v Budimpešto. Hrvaški narod bo brez-dvomno mogoče pridobiti za ta požrtvovalni korak, ker bo potem dana nova podlaga, da se izvojujejo razlike med Hrvaško in Ogrsko. Maščevanje bana Raucha. Zagreb, 13. julija. Za neljubi sprejem se je baron Rauch Karlovča-nom maščeval na ta način, da jim je imenoval vladnega komisarja, obenem pa prepovedal tedenske sejme s pretvezo, da sejmišče ni prav urejeno. Budim ešta, 13. julija. Ugledni madžarski tednik »Egveter-tes« piše glede imenovanja vladnega komisarja za mesto Karlovac na uvodnem mestu zelo ostro proti Rau-chovi vladi. Članek pravi, da Rau-chu niso mar višji interesi države, temuč je postal hipoma tako energičen le iz osebne maščevalnosti in to-gotnosti. Njegova odredba proti Kar-lovčanom pa nima drugega pomena, kakor da si je ban nakopal veliko odgovornost. Imenovanje vladnega komisarja je protizakonito. Za vlade neodvisne stranke na Ogrskem se ne sme v nobenem delu države vladati absolutistično. Sicer pa postaja Rau-chovo vladanje na zunaj čimdalje bolj podobno nekdanji Fejervarvje- vi vladi na Ogrskem. Rauchova vlada si ne more pridobiti zaupanje naroda, kakor si ga tudi Fejervary ni mogel na Ogrskem. Vsi resni, ugledni elementi se Rauchu odmikajo, a zbirajo se okolu njega takšni obskur- ni elementi, napram katerim je treba popolne previdnosti. S takimi ljudmi ni mogoče delati politike, ni mogoče pomiriti razburkane dežele. Kriza na Srbskem. B e 1 g r a d , 13. julija. Ker je Miloša vi je vic odklonil sestavo ministrstva, poveril je kralj tako nalogo staroradikalcu dr. Milovanoviču, ki se je pričel takoj pogajati s političnimi strankami, da jih pridobi za proračun, za trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko in za nove volitve. Angleško - ruski predlog glede Maoedonije. London, 13. julija. Angleška vlada je predložila velesilam načrt, ki ga je izdelala sporazumno z Rnsi-jo glede Macedonije, in sicer je predložen za sedaj le tisti del načrta, ki govori o porabi razpoložljivih mace-donskih vojakov in orožnikov. Predloge glede finančnih in justičnih reform predloži velesilam Rusija. Punti na Turškem. Carigrad, 13. julija. Na potu iz Soluna v Carigrad je neki mla-doturški častnik na francoski ladji streljal na divizijskega generala S a-d i k pašo ter ga precej hudo ranil. — Brzojavna zveza z Bitoljem je pretrgana, tako da ni mogoče izvedeti, kaj se godi tam. V Mali Aziji so se spuntala razna plemena ter je vlada sklenila, da odpošlje proti njim 36 bataljonov vojaštva iz evropske Turčije. Za enakopravnost Poljakov na Ruskem. L v o v , 13. julija. Ruska vlada je za poskušnjo dovolila, da se v 240 šolah varšavske gubernije uvede poljščina kot poučni jezik. — »Zveza ruskih ljudi« pa grozi z lepaki, da uprizori na dan otvoritve poljskega pouka nasilstva in splošni pogrom proti židovski inteligenci v Varšavi. Gospodarstvo na portugalskem kraljevem dvoru. Madrid, 13. julija. Komisija, ki je preiskovala državno gospodarstvo na Portugalskem za časa diktature Franka, je sedaj dognala, da je med tem časom izdala vlada iz državne blagajne na račun kraljice 80 milijonov frankov, vkljub temu, da je kraljica od svojega očeta dobila ogromno doto. Vsled tega razkritja se širi strahovita razburjenost med prebivalstvom ter je dinastija v nevarnosti. Dnevne vesti. V Ljubljani, 14. julija. — Nekoliko opomb glede občnega zbora »Kmetijske družbe«. Z dežele se nam piše: Gospod Gombač se je na občnem zboru »Kmetijske družbe« izrazil, da ga je izid volitev v družbeni odbor zelo presenetil, ker ni bil izvoljen grof Barbo. Bodi mu na vsa usta povedano, da naj ga to nikar ne razburja. Vemo odkod je pihal veter. Toda osebne koristi gospoda Gombača nam niso nič mar. Ce hoče biti gospod Gombač v milosti pri klerikalcih in pri Nemcih, je to sicer umi j ivo, a za nas čisto brez pomena. Naše načelo je, da se grof Barbo več ne voli v odbor »Kmetijske družbe«. Družba je za kmetovalce, nikakor ne za grofe in barone, ki vrh tega za nas kmetovalce nimajo nič srca, ker so ravno grofje in baroni in vrh tega še Nemci. Naša želja je, naj se volijo v odbor sposobni posestniki slovenske narodnosti, z nemškimi grofi in baroni pa ven iz družbe. Tudi barona Liechtenberga smo se hoteli iznebiti, a za enkrat smo mu še prizanesli. Gospod ravnatelj Pire se je tudi zavzel za grofa Barba. Ker je gosp. ravnatelj družbeni uradnik, je bilo, milo rečeno, prav nepotrebno, da se je vtikal v volitev in se postavil zoper večino članov. Ce bi člani hoteli imeti grofa Barba v odboru, bi ga bili volili, ko se je glasovalo z listki. Gospodu Stanoniku iz Horjula povemo le to, da ga prihodnjič postavimo pod kap, če nas bo še kdaj sumničil zahrbtne agitacije. Tako sumničenje je nesramno. Kar se tiče novega podpredsednika, naj si gosp. Gombač nikar ne beli glave. Gospod Knez ni samo trgovec, nego tudi posestnik in pozna kmetijstvo bolje in temeljiteje, kakor potovalni učitelj kmetijstva. Sicer pa je najbolje, če se nas člane pri volitvah v odbor pusti v miru, da si po svojem spoznanju in prepričanju izvolimo odbornike. Komanditirati se od nikogar več ne pustimo. Kmetovalec z dežele. — V novo ministrstvo za javna dela je imenovanih okrog 150 različnih uradnikov, a med njimi ni niti enega Slovenca. Po razmerju slovenskega prebivalstva bi jih moralo biti najmanj 6 ali 7. Ali nič ne izda dr. Šusteršičevo prijateljstvo z Gess-maunom? — Klerikalna onemogla jeza. Snočnji »Slovenec« je zopet zlil svoj žolč na Sokole. Sokolski zlet v Logatcu ga jezi, zato laže in grdi v svoji onemoglosti. Brezpomembno je bilo vse! »Slovenec« pravi, da je »skupne redovne vaje izvajalo do 45 telovadcev«. Mi teh vaj nismo videli, ker se niso izvajale! Da jih je videl »Slovencev« poročevalec, je znamenje, da še ne ve, kaj so redovne in kaj so proste vaje! Taki ljudje naj potem trdijo o pomembnosti sokol-skega zlet a in naj ocenjujejo telovadbo, kakor se je osmelil ravno omenjeni poročevalec! Prizna sicer, da je telovadbo gledalo mnogo tujcev, tega pa seveda ne more in ne sme povedati, koliko pohvale in priznanja je bilo čuti iz njih ust! Impertinent-nost je pa, kar je zapisano v zadnjem stavku. Tam se bere: »Ponoči pa je bil obilen srečolov.« Na sokolskih zle-tih se ne uganjajo nobene nedostoj-nosti in nespodobnosti in tudi na logaškem se niso. Pri »čukih« je seveda drugače. Kadarkoli napravijo ti ljudje kak izlet, se napijo, da pobijajo šipe po vagonih in uganjajo druge protipostavnosti,. da ima potem kazensko sodišče zadnjo besedo. Ljudje, ki se skozinskoz vedejo sirovo in nedostojno, bodo pa Sokolom očitali to in ono! Wie der Sehelm selbst ist, so denkt er von anderen! — Kanonik Sušnik — gorski vodnik. Kakor nam je sporočil »Slovenec« pretekli teden, je peljal kanonik Sušnik pred kratkim gojenke 8. razreda uršulinske šole v Mekinjah pri Kamniku v Kamniško sedlo. (Drugi ljudje hodijo na Kamniško sedlo). Baje so se vsi, kanonik Sušnik kakor punice, imeli silno luštno, saj »Slovenec« zatrjuje to. Prenočili so v koči v Kamniški Bistrici, drugo jutro je pa najnovejši gorski vodnik Sušnik peljal svojo čredo v sedlo. Mi bi se gotovo ne pečali s tem izletom, ko bi nas v to ne silila neka okolnost. Kanonik Sušnik je smel napraviti izlet s celim tropom mladih živih deklet, tisti Sušnik, ki je z bajoneti prišel izganjat s fare župnika B e r c e t a , kateremu je škof vzel za glavni greh, kot za prestopek zoper sinodalne določbe,ker se je nekoč ob belem dnevu peljal z učiteljico iz Sore na pošto v Medvode! Škof je takrat očital Bercetu, da dela pohujšanje, kaj pa poreče zdaj Sušniku, ki je celo spal pod eno streho z mladimi dekleti! Ali ga ne bo opomnil na sinodalne določbe! Ce je Berce delal pohujšanje, tudi Sušnik ni dajal dobrega zgleda! Po našem mnenju Berce rii napravil nobenega pohujšanja, vendar ga je škof potem dal izgnati z žandar j i s fare; radovedni smo, kaj stori zdaj s kanonikom Sušnikom, ki mora biti v škofovih očeh silen pohujšljivec! Pa ne da bi bila pri katoliškem škofu dvojna mera, ena za Bercete, druga za Sušnike!! — Iz Ribnice smo prejeli naslednje pisanje: V številki 156. »Slovenskega Naroda« z dne 8. julija v notici »Žaljenje uradnikov« je čitati med drugim tudi tole: »In najlepše je tole: G. deželni glavar baje še zdaj dolguje ravno temu gostilničarju sto kron za zadnji poset, ko je priredil nekak dine.« Prosim slavno uredništvo, da izvoli v »Slovenski Narod« po zinislu §19. tiskovnega zakona sprejeti sledeči popravek: »Resnici na ljubo konštatujem, da gospod deželni glavar dvorni svetnik Šuklje pri meni nikoli, torej tudi ne •pri zadnjem posetu ni bil priredil nobenega dine j a, ter da je torej vest o kakem dolgu popolnoma neosnovana in izmišljena. — V Ribnici, dne . . julija 1908. — Anton A r k o , gostilničar. — V tej stvari nam poroča naš ribniški dopisnik: Sedanji gospod deželni glavar je leta 1885. kandidiral v državni zbor in je proti črnim zmagal. Tedaj je bil v proslavo te zmage pr*'|rospodu Arku dine, katerega se je udeležil tudi gospod Šuklje. Ta dine še danes ni plačan. — Coketova voda in lurška voda. Pred postavo smo vsi enaki, stoji zapisano v državnih temeljnih zakonih, toda v življenju je vse drugače. V šenklavškem farovžu imajo etablirano pravo pravcato trgovino z lur-ško vodo in jo prodajajo kakor žafran drago. Lurško vodo prodajajo svobodno, Coketovo vodo pa so preganjali, kar se je dalo. Coketova voda je naravna voda, in kemična preiskava je dokazala, da vsebuje različne mineralične snovi, ki so zdravju koristne. Toda Coketovo vodo so preganjali kar se je dalo. Deželna vlada je preganjala lastnika Coketove vode kakor največjega hudodelnika in državno pravdnistvo ga je dvakrat zgrabilo, hoteč mu zlomiti vrat. Zaradi lurške vode pa se nihče ne gane, dasi je očitno sleparstvo. Zakaj pa tu ne store oblastniki svoje dolžnosti? — Kolesarska dirka v Gorici v nedeljo se je vršila v najlepšem redu in miru ob naj krasne j sem vremenu, čisto nemoteno od strani Lahov. Kakor da bi se bili nalašč poskrili, skoro nobenega Laha ni bilo v nedeljo popoldne na ulicah, Slovenci pa so se pomikali po mestu proti Velodromu, da se jih je tam nabralo okoli 5000. Lahi so kapitulirali pred Slovenci, ki so jim pokazali po binkoštnem ponedeljku svojo moč tako, da so jih prisilili k temu, da puste Slovence v mestu nemoteno pri veselicah. V Velodromu so vihrale tudi mestne zastave, belo-modra, prvikrat na slovenski veselici. Na gonjo proti slovenski zastavi so jim odgovorili mestni Slovenci s tem, da so proglasili mestno zastavo tudi za svojo, kar močno bode Lahe, češ, da je tako odvzeto italijanstvo njihovi zastavi. Tudi kokarde v mestnih barvah so nosili Slovenci na prsih. V Velodromu so vihrale tudi slovenske zastave, le tako, da niso bile preveč vidne na zunaj, drugače je bilo vse okrašeno v naših barvah. Tržaških gostov je bilo okoli 150. Veselica je uspela v vsakem oziru povoljno. Med dirkači so se posebno odlikovali Jos. Maka-r o v i č iz Solkana, J osip Modrijan iz Trsta in Ed. Rusjan iz Gorice. Veselica je trajala pozno v noč ter se končala v miru in redu. — Tako bi bilo že 8. junija t. 1., da ni stopila laška fakinaža, nahujskana od dr. Venierja, na ulico ter delala kra-vale in napadala Slovence. V nedeljo se je pokazalo, da so Slovenci mirni ter nikogar ne izzivajo, obenem pa tudi, da so Lahi napadalci in izziva-či. Ker so bili Lahi mirni, je bilo vse v redu in miru. V nedeljo so obsodili sami sebe za izzivalen in nemiren element. Abiturijentska veselica, ki se je vršila dne 5. t. m. v Kranju v korist ljudskim knjižnicam »Prosvete«, je v moralnem in gmotnem oziru uspela tako nepričakovano lepo, da čutimo veliko dolžnost javno zahvaliti vse one, ki so na ta ali način pripomogli k temu krasnemu uspehu. Predvsem velja naša iskrena zalivala naprednemu meščanstvu mesta Kranja, ki se je veselice udeležilo v tako impo-zantnem številu. Dalje zahvaljujemo slavni odbor »Narodne čitalnice«, osobito njega predsednika, veleblag. prof. M. Pirnata, za preprijazno prepustitev čitalnične dvorane in veleblag. g. V. Majdiču, ki nam je blagovolil posoditi ciprese za ozaljšavo ter vse darovalce krasnih dobitkov. Izrednih zaslug za uspeh prireditve so si stekle z razpečavanjem razglednic, narodnih kolkov, cvetlic in srečk gospodične K. Kerčeva, A. Kuralto-va, J. Maverjeva in H. Sajovičeva; iskrena zahvala jim! Prav tako zahvaljujemo tudi dijaški pevski oktet in sekstet na lok za požrtvovalno sodelovanje — nekateri tovariši so prihiteli sodelovat nalašč celo iz daljne Štajerske. Vsem in vsakemu posebej naša iskrena zalivala. Simpatije, ki nam jih je izrazilo s svojo udeležbo na veselici napredno meščanstvo mesta Kranja, nam bodo bodrilo v našem nadaljnem narodnem delu, vsik-dar jih bomo znali dostojno ceniti. — Napredni abiturijentje gimnazije v Kranju. — Slovensko akademično ferialno društvo »Prosveta« v Ljubljani. — Matura aa I državni gim naziji v Ljubljani je bila pod predsedstvom dež. šolskega nadzornika Fr. Hubada od 7. do 13. t. m. in je imela ta-le uspeh: Od 42 maturantov jo je prebilo 10 z odliko, in sicer: Erben Hugon iz Sebinja na Sedmograškem, Gruden Ivan iz Vojsk ega, Krziwanek Karel iz Prage, Moro Viktor iz Ljubljane, Pretnar Franc iz Rečice pri Bledu, P u os k o Aleksander iz Ljubljane, 5 o h o 11 Emil iz Ljubljane, Šimenc Josip iz Podgore, Težak Marko iz Božakovega pri Metliki, pl. V o r b e o k Alired iz Št Jurja pri Hrastniku; spričevalo navadne zrelosti so dobili: Adamič Alojzij iz Velikih Poljan pri Ribnioi, Andolšek Oskar ii Kranjske gore, Bloudek Stanislav iz Idrije, D er no vše k Ivan iz Hrastnika, Filipič Ivan iz Hotavelj pri Poljanah, Gerlovič Frano iz Žu-peče vasi pri Krškem, Grozni k Anton iz Starega trga, Hollegha pi. Hollegau Karel iz Celja, Jenko Frano iz Lipice, J o n k e Ivan iz Svetlega potoka pri Kočevju, Kastrevo Robert iz ZatiČne, K o o h 1 e r Rihard iz Ljubljane, KošiČek Ivan iz Ljubljane, Kramberger Ludo vik iz Št. Lenarta v Slov. goricah, Krejči Viljem iz Ljubljane, Kur ni k Anton iz Ljubljane, Palčič Rudolf iz Ljubljane, Pfeifer Josip is Krškega, Rubbia Valter iz Voloske, Ruppe Juri iz Loga, Ruprecht Stanislav iz Trebnjega, Sohneditz Ivan iz Ljubljane, Sedej Frano iz Trate, Skala Leon iz Vremskega Britofa, 6 t r i t o f Nikolaj iz Ljubljane, T r o s t Anton iz Vodio, Vol o Frano iz Luč na Štajerskem, Vrtoveo Josip iz Št. Vida nad Vipavo, Zor man Ivan iz Ljubljane in Žužek Oskar iz Postojne. En kandidat je bil reprobiran na eno leto. — Maturo u goriški gimna- Zl]| mo napravili ti-le Slovenci: Frano Crnigoj iz Dobravelj, Viktor De-vetak iz Gorice, Alojzij Filipič iz Ravnice, Andrej Klanjšek iz Št. Ferjana, Matija Klavora iz Bovoa Fran Kompara iz Lokavca, Nor-bert Kor že iz Ribnice na Štajerskem (z odliko), Marin L u x a iz Prošeka, Ivan M i k 1 u š iz Pevrne, Ivan Mozetič iz Mirna (z odliko), Josip Mani h is Sv. Lucije, Franc Novak iz Gorice, Filip Orel iz Velikih Žabelj, Anton Pavlin iz Vrtojbe, Josip Peršič iz Ozeljana, Rudolf Pipan iz Škrbine, Friderik Pir o iz VojšČioe, Josip Prinčič iz Orehove! j, Vladimir PrinČiČ iz Vi polž, Roman PrinčiČ iz Gorice, Karel S1 r k a r iz Motovuna, Anton T o n k 1 i iz Gorice, Nikolaj Tonkli iz Gorice, pl. Zuooatc Ivan iz Ozeljana. — Imenovanje. Centralna komisija za umetniške in zgodovinske spomenike je imenovala prof g. dr. Jakoba Žmavoa v Ljubljani za svojega korespondenta. — Tržačanka doktorica mo-droslovja Na graškem vseučilišču je bila Trzačanka Olga Sakler promovirana za doktorico modroslovja. — Iz politične službe. Dr. Ivan Verčon je imenovan za sanitetnega asistenta pri namestništvu v Trstu. Plemstvo je dobil fmlt. M. Ti š 1 j ar, nadzornik avstrijskega orož-ništva, in sicer s predikatom „Len-tulis". Račanske listke družbo sv. Cirila in Metoda so se naročili nadalje sledeče p. n. tvrdke iz Ljubljane: gostilna Marčan; Nežika Pod-rekar, Narodni dom; Bonač za gostilno pri Zajcu; Narodna kavarna; gostilna pri Zupanu; gostilna Tratnik; hotel .Ilirija«; Hotel „Seidel"; gostilna pri „Roži" ; gostilna Oonžek; restavracija Auer; — iz dežele: Fr. PristovŠek, za podružnico Žalec; Alojzija Leon, za „Narodni dom" v Mariboru; I. Mešiček, Sevnica; Ignacij Sitar, Toplice; gostilna pri Zvezdi, Št. Peter na Krasu ; Jos. Zupan, trgovec, Mojstrana; Ana Zupančič, gostilna, Dolsko; Anton Mikuš, Sv. Lucija; gostilna Jerman, Krško; Tomo Šorli, not. kand., Komen; Jos. Pikon, Blejska Dobrava; K. Strmeckv, Celje; M. Lončar, Tržič; Rezika MevŽelj, za gostilno pri „Zvezdi" v Mokronogu. Računskih listkov bi se prodalo v korist družbe ogromno število, Če bi le vsi narodni gostilničarji storili svojo dolžnost Lepih dohodkov bi se lahko družbi naklonilo po računskih listkih posebno po letoviščih. Vse narodno zavedno občinstvo prosimo vljudno, da zahteva vsepovsod računske listke. Tudi na rodni trgovci naj bi se zdramili! Obvelja naj že enkrat geslo: „Svoji k svojim!" — poleg tega pa tudi: „VsaKa narodna trgovina imej računske listke družbe sv. Cirila in Metoda!" V korist dražbi sv Cirila in Metoda prodaja kislo vodo „Pe-tanjsko slatino" trgovec Jakob Vrečko v Slovenjem gradou. Ker nam ni znano, kje ima na Kranjskem zalogo, opozarjamo naravnost na njegov naslov in s tem odgovarjamo na vprašanja z raznih strani, kje se nahaja zaloga. Na višji dekliški Soli so se končali na trgovskem tečaju končni izpiti z naslednjim resultatom: Izmed 41 kandidatk so dovršile Marija Cera r, Ljudmila K o Č e v a r, Pavla L a-pajne, Franja Mlin ar, Zora Mozetič in Marija Škrl tečaj z odliko, vse druge, razen ene, s povoljnim ali zadostnim uspehem. Prihodnje šolko leto je vpisovanje v trgovski tečaj 28. septembra, sprejemni izpiti pa 29. septembra. Družba sv. Cirila In Metoda je imela junija 5766 K 49 v dohodkov in daril. Ljubljanska kreditna banka Delničarje Ljubljanske kreditne banke opozarjamo ponovno, da poteče jutri, dne 15. t. m., rok za subskripoijo novih delnic IV. izdaje po nizkem kurzu K 430 — za vsako novo delnico. Na vsaki dve stari delnici pripade ena nova, ter je potreba predložiti stare delnice pri blagajnah banke v Ljubljani, ali pri podružnicah v Spljetu in Celovcu v prekolekovanje. Nove delnioe se plačajo v treh obrokih, in sicer do 15. t. m. K 130.—, do 1. septembra t. 1. K 150.— in do 1. novembra t. 1. K 150.—, ter se obrestujejo vplačila po 43/4% do 31. decembra 1908. Priglasnice se dobe pri centrali v Ljubljani in pri podružnicah v Spljetu in Celovcu. Izlet na razstavo v Prago« Slovenski izletniki v Prago dobijo vozne listke 16. t. m. na postaji, kjer vstopijo. Udeleženci se še sprejemajo ter plačajo udeležnino pri vstopu v vlak. Nesreča« Dne 9. t. m. ob pol 6. zjutraj sta v predora Ture-Anlautcal trčila dva vlaka. Neko osebo is Inomosta so mrtvo potegnili izpod stroja; več drugh je ranjenih. Pri zgradbi te železnice je zaposlenih jako mnogo Slovencev. Ust za ioli odraslo mladino začne izhajati še ta mesec v »Učiteljski tiskarni". Vsebina listu bo poučna in zabavna. Naslov mu bo „Naša bodočnost". Letos bo izhajal kot brezplačna priloga „Domaćemu ognjišču", drug leto pa kot samostojen list. Novi list je prvi korak k emancipaciji naše mladine od Škodljivih vplivov. Zastrupil In ustrelil se le v Trstu 48letni trgovski potnik A n-d r e j M e r k. Ustrelil se je v usta in bil takoj mrtev. Nesreća. 52letnega sodarja J o-žefa Vižintinaje v Trstu velik sod tako pritisnil, da ga je vsega zmečkal. Težko da bi okreval. Ranjen vsled eksplozije puškine patrone* V Trstu je našel 141etni Stanislav Vidmar na cesti vojaško patrono in s kamnom toliko Časa tolkel po nji, da se je izstrelila. Deček je pri tej izstrelbi dobil dve hudi rani na glavi. Angleška eskadra je včeraj odpotovala iz Trsta v Pulj, odkjer odplove na Reko. Tam se razdeli in gre del v Zader in Split, del pa v Dubrovnik in morda v Kotor. Na Krku se brodovje združi in se skupno povrne na Malto. Slina suša« Kako silna suša je letos, se vidi pri kopanju za novi celjski vodovod v vojniški okolioi. Zemlja je suha do dva metra globoko. Kaj takega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Stavka. V Gornjem gradu so svišali kot drugod gostilničarji oene piva za 8 vinarjev pri litru. Ker so pivopivci vsi dos'edno izvajali štrajk, so krčmarji uvedli zopet staro ceno po 20 vinarjev vrček. Z nabiti ima prav. Dne 8 t. ia. je vprašal lavantinski knezoškof o priliki birme na Pilštanju nekega priprostoga kmeta, kateri izmed sv. zakramentov da je najpotrebnejši. Kmet je nekoliko časa premišljeval, potem se odrezal: „sv. zakonu. „Za-kaj pau, je vprašal škof. „Zato, ker brez babnic ne moremo živeti", je odgovoril zmagoslavno kmetic nato. Nesreča. V Trbovljah se je pri kopanju zemlje za železnico pri novem predoru vsula zemlja na dva delavca. Eden je težko ranjen, ima tudi nogo zlomljeno, drugi 181etni Štefan Kovač je bil takoj na mestu mrtev. Doma sta iz Čakovca Štajerski meji. Te ovadno društvo Sokol v Tržiču priredi v nedeljo, 19. t. m. ob 3. uri pop. v bližnji Pristavi pri g. Josipu Primožiču veselioo v prid svoje telovadnice. Še je Tržič slovenski. To je sijajno pričal 5 t. m. ob otvoritvi železnice Kranj Tržič, ko so visele kamor je seglo oko slovenske zastave in ko so se razlegali povsod le gromu podobni klici: Živio in na zdar. Tržič pa tudi mora biti slovenski. Zastava za to je telovadno društvo Sokol, Če mu damo kar mu gre, to je telovadnico. Slovenska bodočnost Tržiča je zadeva, ki se tiče vseh Slovencev. Ža sokolsko telovadnico v Tržiču prispevaj sleherni Slovenec. V ta namen se zganite vsi zavedni Slovenci v nedeljo v Tržiču! Prepričajte se, da smo ga ohranili slovenskega! Pokažite, da se veselite naših uspehov! Zagotovite nas, da se lahko zanesemo na Vašo pomoč! S svojo kar najštevilnejo udeležbo nam vzbudite ponos, našim nasprotnikom pa strah! Za nadaljne boje, katerih bo še mnogo, nas ohrabrite. Za pomoč, katero nam prinesete, boste obilno odškodovani. Pokrajina med Kranjem in Trži čem je prelepa. Veselica bo kar trosila prijetnosti, radosti in kratek Čas. Največje plačilo pa Vam bo zavest, da ste storili svojo narodno dolžnost. V nedeljo bodi torej geslo: na veselico telovadnega društva Sokol v Tržiču. Tržiška železnica ima zvezo z vsemi vlaki iz Ljubljane. Nazaj bo vozil poseben vlak in sicer ob 10 uri zvečer tako, da bode zveza z vlakom v Ljubljano in na Gorenjsko. Bistriške novice. C. kr. glavno zalogo tobaka v II. Bistrici prevzame s 15 t. m. gospica Podbojeva. — Vodovod misli letos bistriška občina podaljšati ob desnem bregu Bistrice. Saj je pa tudi skrajni čas, da se temu perečemu nedostatku v okom pride. Cel del vasi je sedaj brez vodovoda, največ seveda po pribrižnosti prizadetih hišnih posestnikov samih. Ko se je napravljal vodovod, so posestniki molčali, mesto bi se energično za vodovod pobrigali. Sedaj se je nekaka akcija prizadetih v prid vodovodu pričela; upamo pa, da nam bode slavno županstvo na roke šlo. — Bistriški „Sokol" udeležil se je korporativno zleta notranjskih sokolskih društev. Drugo leto bode zlet v fl. Bistrico. — Podružnioa „Slov. plan. društva" v Bistrici jako vrlo napreduje. Zaznamovala so se pota tako na primer na Sv. Ahacij, Planine, Snežnik itd. Tudi nekatere ori-Jentaoijske table so se že postavile. Zaradi velike suše ne bode letos vojakov v naše kraje. Odkritje nagrobnika in spo-■Unske plošče Simonu Gregorčiču. Osrednji odbor za Gregorčičev spomenik je sklenil, da se praznuje -ine 6. septembra t. 1. odkritje spominske plošče na rojstni hiši na Vršnem in Nagrobnika tam gori pri Sv. Lovrenci pod sivim Krnom, odkritje skromnega *naka hvaležnossi slovenskega naroda **pram geniju velikega pesnika. Spo- minska plošča in nagrobnik sta delo slovenskega umetnika Biteinika v Gorioi, omogočila pa je to delo požrtvovalnost Čestiloev Gregorčičeve muze. Slovesnost se bo vršila v skromnem slogu, in sicer po sledečem sporedu: ob 9 uri zjutraj odkritje spominske plošče na Vršnem, ob 11. uri predpoldne pa odkritje nagrobnika na pokopališču. Na obeh krajih bode kratek slavnostni govor (govornika dr. Ozvald in dr. Šorli) in pevoi za-poj o nekaj Gregorčič vih pesmi. K tej slavnosti so vabljene vse Slovenke in vsi Slovenoi. Vrsno je približno na sredi med Tolminom in Kobaridom. Udeležniki, ki pridejo po železnioi, izstopijo na postaji Sv. Luoija-Tolmin, odkoder lahko dospejo do Vrsna deloma z vozom aH pa peš. Tudi od Trbiža čez Predil se lahko pripelješ s pošto do Kobarida. Slavnost se konča okoli poldne. Najprimernejša kraja za obed sta prijazna trga Kobarid in Tolmin. Zakal se zovefo klerikalni telovadni odseki — čuki? „Čuk je smrtna ptioa in p omenja smrt liberalizmu". — Tako docira nekdo v mariborskem nSlov. Gosp." z dne 9. julija t. 1. Pasja vročina učinkuje Čembolj v vrstah naših klerikalnih neumnežev. Celjska podružnica „Sud-marke" je imela dne 10. julija t. 1. svoje glavno zborovanje. L. 1907 je oddala 2700 K prispevkov centrali od svojih članov. — Za prihodnjo dobo so spet izvolili za predsednika podružnici mestnega predstojnika dr. O. Ambrosohitza, za njega namestnika pa avskultanta dr. Jurija Skoberneta. Kakor kaž e ta imeni, sta oba pristna — Nemca. Učitelj Ožbald Lakitsck na deželni meščanski šoli v Celju bode na lastno prošnjo, tako se nam piše, prestavljen na meščansko šolo v Rad goni. — Lakitsch je oni mož, katerega so celjski politiki silno Črtili. On je namreč odkrit pristaš socialdemokratske stranke in sotrudnik graškemu listu „Arbeiterwille". Ker pa je ravno ta list za bivanja La-kitschevega v Celju razkril marsikatero gnilobo celjsko, zato so celjski oblastneži uprizorili neusmiljeno gonjo proti učitelju Lakitschu. Sedaj pa Lakitsch sam odide in mirni bodo lahko spet razburjenci okrog celjske „Deutsohe Wacht"! Že zopet v Lurd I Iz slovenskega Šbajarja se nam piše 12. julija t. 1.: „Slov. Gospodar" z dne 9. julija slovensko ljudstvo že spet poziva na romanje v Lurd vzlic temu, da naša „Kršč. socialna zveza" itak priredi letos meseca avgusta romanje v Marijino Cel j e. Romanje v Lurd pa se priredi dne 10. avgusta t. 1. z Dunaja. — Vsled izredne suše in mnogih uim letos večji del — več ali manj — zavlada križem slovenskega Štajerja velika beda. A to naših „kmetskih" prijateljev okrog Koro-Ščevega „Slov. Gospodarja" kar nič ne moti. Vkljub temu še kličejo k potratnemu potovanju v daljni Lurd! Ti dobrotniki „dobrega" našega ljudstva hočejo le to res privesti na rob propada! Zni tanje cen železa« Avstrijski veletržci z železom so znižali ceno za železo v palicah in pločevino pri 100 kg zal K. To znižanje cen je posledica znižanja cen, katero so vpeljal« livarne pred kratkim. Bivši dekan — krčmar. Bivši dekan v Ospu v Istri, Ko m p are po imenu, je postal zdaj v Ameriki krčmar. Otroka Je usmrtil veleposestnik Anton Polak iz Trsta, ko se je v avtomobilu peljal skozi Puščavo na Koroškem in mu je otrok prišel pod kolesa. Obsežna, gozdnata graščina Gornje Trušnje (Ober Tnxen) pri Velikovcu je prišla v slovenske roke. Kupili so jo kranjski Slovenci. Nemci po svojih koroških glasilih radi tega besnijo. Slov. akad ler. društva „Oo-rotan" občni zbor se vrši dne 23. t. m. ob 3. popoldne na Trati pri Borovljah. Samomor vojaka« V Pulju se je ustrelil vojak 87. polka Štefan Selinšek, ker mu jemati pisala, da se je njegova zaročenka z drugim poročila. Proti časnikarski svobodi Sotrudnik tržaškega lista „Lavora-tore", Umberto Calligaris, je prinesel obširne podatke o družbi sleparskih igralcev. Ker bi bila policija rada zvedela podrobnosti, je navedla Calligarisa za pričo. Pred preiskovalnim sodnikom pa je izjavil, da stvari, ki jih zve v izvrševanju svojega poklica ne more izdati, ne da bi omadeževal svoje stanovske dolžnosti. Sodišče pa je Calligarisa vkljub temu obsodilo na 50 K globe ter ga znova zasliši. Za pogorelce na Bledu je daroval Mat. Bolničar, vinski trgovec v Šmartnem pri Ljubljani 50 kron. Znesek je bil sioer izkazan še zadnjo soboto, toda pomotoma je bilo rečeno, da je darovalec v Šmartnem pod Šmarno goro. Za SfldmarkO je daroval kočevski knez Auerperg 1000 K. MOVO Oigare. S 1. avgustom se začne prodajati po prodajalnah sa tobačne specijalitete nova vrsta cigar a imenom „Pigmeos". V zabojčkih po 25 komadov bodo stale 4 K, posamezne pa po 16 v. Prememba posesti. Graščino Vitanje na Štajerskem s pripadajočimi posestvi je kupil Rudolf Oroszv iz Ljubljane od Edvarda M u 11 e y a. Za aačelnika okrajnega cestnega odbora višnlegorakega je izvoljen g. Štefan Pirnat, posestnik in župan v Višnji gori. Nagrada. Josip Novak in IvanKovačiČ iz Dobrepolja pri Postojni sta dobila po 20 kron nagrade od dež. vlade, ker sta rešila smrti nekega človeka, da ni utonil. Slovenci v Ameriki. Plini so zadušili v Indianapolisu Antona Gabrijelčiča, doma iz Golovca pri Kanalu na Goriškem in Jos. Lavrinca iz Rake na Dolenjskem. — Zgorela je v Puebiu Rezika Hočevar s hčerko vred, ker je po stari razvadi polivala drva s petrolejem, ki je planil po njeni in hčerkini obleki. Ponesrečena je bila doma iz Hinj na Dolenjskem ter šele leto dni poročena. Zaklalo se je v mestni klavnici ljubljanski od 28 junija do vštevši 5. jul. 67 volov, 5 krav, 10 bikov, 134 prašičev, 165 telet, 24 ko struno v in kozlov in 23 kozličkov; zaklane živine se je vpeljalo 6 prašičev, 7 telet, 1 koštrun, 2 kozlička in 402 kg mesa. Psa Je obetrelil včeraj s flo-bert puško v Tobačnih ulicah železniškemu uslužbencu Franu Češno-varju nek hlapec. Aretevan je bil včeraj delavec Ivan Gerbeo, rojen 1870. 1. v Trstu in pristojen v II. Bistrico, kateri je sumljiv, da je pokradel v noči 12. na 13. t m. služkinji Barbari Teža-kovi na Stari poti za 36 kron obleke. Izdala ga je svilnata ruta, katero je prodal neznanemu delavcu. Gerbec je bil že se sedemkrat predkaznovan. Izročili so ga deželnemu sodišču. Izgubila se le v vlaku med Jesenicami in Bledom zlata zapestnica. Lastnica je gospa Frančiška Kozjek, trgovka v Dovju, p. Mojstrana. Odda pa se tudi lahko pri Zofiji Debevc, Gradišče št. 19. Izgubila le neka gospodična dva wertheim-ključka. Pošteni najditalj naj ju odda pri policiji. Šolski učenec Jcdij Golob je našel srebrno uro s kratko verižico, na kateri je obesek s konjsko glavo. Zatekel SO je k hišnika „Narodne tiskarne" temnorjav lovski pes z belimi lisami in odsekanim repom. Številka znamke je 376 letošnjega leta. Oglasiti se je pri imenovanem hišniku. „Društvena godba ljubl|an-ska11 priredi danes zvečer na vrtu restavracije „Novi svet" koncert za člane. Vstopnina za člane prosta. Nečlani plačajo 40 v. — Začetek bo 8. zvečer. „Društvena godba ljubljau-skakl koncertuje jutri zvečer na vrtu meščanske pivarne (A. Dekleva). — Vstopnina prota. Začetek ob 8. zvečer. Drobne novice. — Knez Eulenburg je tako oslabel, da se ne more več v naslanjaču držati po koncu, temuč so ga morali včeraj k obravnavi prinesti na nosilkah. Pri dvornem svetniku Kistlerju, ki ga je napravil Eulenburg iz svojega služabnika za dvornega svetnika, so našli pri hišnj preiskavi v Monako vem dve Eulenbur-govi pismi, v katerih ga knez prosi, naj podkupi glavno pričo za napačno izpoved. Iz teh pisem je knezu znova dokazano hudodelstvo. — Glavni protzročitell velike nesrečo pri cvetličnem korzu v Pragif ženin ministrove vdove Kaizlove, poročnik pl. Gjorgjevič, je baje sin pok. srbskega kralja Kristića in njegove ljubice Kristićeve, Vseh ranjenih je bilo 27, med temi so Štirje še vedno v smrtni nevarnosti. Proti Gjorgjeviču je vložena obtožnica. Njegove rane so nevarne, ker se mu vnema tudi rebrna mrena Kaizlova je iz nevarnosti, ter je bila včeraj že zaslišana. Nesrečo je baje provzroČila ubita gledališčna igralka Sla vinska, ki je bila dobro znana s Kaizlovo ter ji hotela vreči rožo v voz, zadela pa je is krega konja med oči, da se je vzpel ter udaril s prednjima nogama Slavinsko v prsi. — Hudodelstvo na ieleznioi. Na progi Lvov - Javorov so štirje zločinoi položili na tračnice debela bruna, vsled Česar je vlak zdrknil s tira ter sta bili dve osebi hudo ranjeni, d o čim je lahko ranjenih 15 oseb. — Ponesrečen rop. V hipo- tečni banki v Monakovem sta hotela dva elegantno oblečena gospoda izvršiti velik rop. Eden teh je nagovoril bančnega služabnika, ki je nosil kaseto s 16.000 markami, drugi pa je med tem služabn.ku iztrgal kaseto. Toda na signal so zaklenili vsa vrata, nakar se je posrečilo prijeti oba roparja. — Pri njima so našli jako mnogo avstro-ogrskih bankovcev, ki so gotovo bili tudi ukradeni. — Zaradi vobunstva so prijeli v Srbiji ob bosanski meji stotnika avstro-ogrskega generalnega štaba K Herschmanna ter so našli pri njem razne risbe in načrte. Rožne stvori. * Slćinskt v zaporu. V Ivov-skih sodnih krogih so uverjeni, da bo morilec grofa Potockega priporočen cesarju v pomiloščenje. Sodni odlok se je odposlal takoj, a ne običajnim potom, temuč ex praesidio. Si-Činjski se vede v zaporu popolnoma mirno. Ves dan čita ali pa piše pisma rojakom in pristašem. V kaznilnici bo najbrže nameščen za pomožnega učitelja ali pa za pisarja v uradu. * Pojemanje tuberkuloze. V francoski akademiji je dr. Armain-gaud predaval o j etiki ter konštatiral iz statistike, da ta bolezen pojema. V zadnjih dvajsetih letih je padel odstotek za jetiko umrlih posebno v velikih mestih. Ako bi se odšteli je-tični bolniki, ki prihajajo z dežele v bolnišnice velikih mest, bi se ta odstotek še bolj znižal. Glavni vzroki pojemanju j etike so napredovanje kulture, izvrševanje higijenskih predpisov in boj proti alkoholizmu. * Delovanje srca. Najmarlji-vejši organ našega telesa je srce. Od prvega do zadnjega dihljaja dela neprestano podnevu in ponoči. Dete v zibelki ne razvija še nikakega znat nega delovanja mišic, ne pokazuje še skoraj nikakega delovanja možgan, pljuča dihajo počasi, ali srce bije okolu 140krat v minuti, torej na dan 200 000krat. Srce odraslega Človeka bije le za polovico tako naglo, ali vendar okoli 35milijonkrat na leto. Ponoči ne miruje srce niti trenotek. Na srce moramo paziti, kajti vsako nepravilno povišanje telesne delavnosti, pretirano delo, pretiran šport, alkohol, kava, čaj, kajenje itd., je srcu škodljivo. Telefonsko in brzojavna poročilo. Velik požar v Trstu. Trst| 14. julija. SnoČi, malo pred 11. uro, je začelo goreti v skladišču lesa tvrdke Matatias & Matatias, ki se nahaja med Miramarsko cesto in ulico di Tor San Piero, to je ravno predno se pride do rojanskih obokov v smeri od mesta. Prvi je zapazil da gori, neki brivec, ki je takoj pohitel v bližnjo kavarno Trieste, ki se nahaja v ulici del Belvedere št. 47, ter je od tam telefoniral gasilcem. Trebalo je pa skoraj 10 minut, predno je mogel zbuditi na telefonski centrali speče uradnike, da so ga dejali v zvezo z glavno gasilsko pes taj o. Med tem Časom se je pa ogenj širil in ko so prišli gasilci k požaru, je gorelo že preko polovice skladišča. Razširil se je bil ogenj tudi na skladišče transportnega podjetja K. Exner, v katerem skladišču se je nahajalo za 100 vagonov pohištva (mebljev), ki je popolnoma vse zgorelo. Ob ulici Svete Terezije, ki vodi z Miramarske oesto v Rojan, se pa nahaja skladišče premoga tvrdke Edmondo Forli, in tudi tu je začelo goreti, ter je oelo zgorelo za kakih 10 vagonov premoga. — Ob 11. uri in 20 minut so prišli gasilci s tremi brizgalnicami ter so se lotili omejevanja požara, kar se jim je posrečilo okoli 2. ure popolnoči. Za prvimi tremi brizgalnicami so prišli gasit vsi ostali občinski gasilci z vsemi brizgalnicami. Okoli 1. ure popolnoči so prišli k požaru tudi gasilci pivovar-narja Antona Dreherja s parno briz-galnioo. Rekvirirano je bilo tudi vojaštvo z brizgalnico iz rojanske vojašnice. A dočim je bilo vojaštvo v resnici pridno, vztrajno in požrtvovalno, je bila njega brizgalnioa taka, da se jej je moralo vse smejati; malo manjka in Dreherjeva brizgalnioa, ki sioer ni velika, bi jo lahko vtaknila v žep, sopihala je kakor star in na-dušljiv konj, a cev jej je puščala na vseh straneh ter ni brizgala vode niti tako daleč, kakor bi Človek — oprostite besedo — pljunil. Sramota za vojaško upravo, da nima v XX. stoletju na razpolago boljših gasilnih priprav. — Grozno je bilo videti požar: zublji so se dvigali do oblakov, mesec je bil popolnoma obledel ter zadobil neko posebno krasno, zeleno barvo; Rojan, Greta, Škorklja, da oelo openski vrh, so bili čarobno rdeče razsvetljeni; mornarji nekega ponoči v triaško luko priplulega parnika so trdili, da niso a morja prihajajoči proti Trstu, videli ne svetilnika, ne nobene druge luči, svitloba požara je zmagala vse drage luči. — Okoli pogorišča se je nabrala ogromna množica ljudi. — K požaru so prihiteli: dr. Sandrinelli, redarstveni ravnatelj dvorni svetnik Manussi in podpolkovnik Raj man ter drugi zastopniki civilnih in vojaških oblastij. Policija je bila malone vsa pri požaru. — Škoda še ni preračun j ena ter se sme računati na blizu pol milijona kron — če ne več. — Opoldne, ko Vam to brzojavim, gori še s plamenom. Permanenten slovenski štet Praga 14. julija. Odličen ruski publicist nasvetuje v „Narodnih listih1* ustanovitev permanentnega slovanskega sveta, v katerem bi vsak narod imel po enega zastopnika, in je dal v ta namen na razpolaganje sto tisoč rubljev. Kriza v ministrstvu Dunaj, 14. - julija. V političnih krogih se smatra demisijska ponudba nemškega ministra Pradeja samo za začetek splošni ministrski krizi, ki se pa morda zavleče do jeseni. Kot „premagani" se smatrajo razen Pradeja ministri Kory to \vskji, Marohet, Dersohata m deloma tudi Klein. Ker je za Pradejevo mesto preveč konkurentov, se jih ne bo moči drugače znebiti kakor z obsežno dekonstrukoijo ministrstva. Rauch na potovanju. Zagreb, 14. julija. Rauohovo potovanje po hrvaškem Primorju je bilo podobno beganju. V Novem so mu zaprli cesto z žicami in bruni, da je moral izstopiti iz avtomobila. Potem se je bliskoma vozil, ker je videl, da neštete množice ne Čakajo pred mestom, da bi ga pozdravile Zaorile so iz stotin grl psovke: „Abcug madžarski eksponent! Abcug Wekerlejev sluga! Abcug frankovski vodja!" Vmes so letela na njegov avtomobil gnila jajca, konjske fige itd. Rauch je potegnil revolver ter grozil množici, doČim je avtomobil dirjal na vso moč. Ban se je umil in opral šele v Cirkvenici. Da bi se mu enako ne zgodilo na nadaljnem potu, je bila telefonska zveza zaprta. In tako je prišel v Cirkvenico in Kraijevico sicer brez demonstracij, a tudi sprejema mu niso nikjer pripravili. Pod varstvom bajonetov se je odpeljal ponoči ban s svojo družbo iz Kraljevice. Vrnil se je v Zagreb, ne da bi bil slovesno odpravil mitnice v Petrinji, Glini in Topuskem, zaradi česar je bil šel na dolgo potovanje. Štrajk pri »Ungaro Croati«. Reka, 14. julija. Štrajk še vedno traja, ne da bi se mir kršil. V imenu ministra Kossutha je odgovoril državni tajnik Szterenvi na brzo-javsko trgovske zveze. Szterenvi je odgovoril, da bo vlada delovala z vsemi sredstvi na to, da se dožene sporazumi j en je med parobrodno družbo in štraj kuj očimi. Štraj kuj oči imajo še vedno trdno upanje na uspeh. Njihov štraj karski fond znaša 40.000 kron. Nadvojvoda Lovrani. Opatija, 14. julija. V Lovrano je prispel nadvojvoda Fran Salvator s soprogo in otroci. Izvoz krme iz Srbije prepovedan. Belgrad, 14. julija. Vsled velike suše je srbska vlada prepovedala izvoz vsakršne klaje iz Srbije. Vlom v praško razstavo. Praga, 14. julija. V bančni oddelek jubilejne razstave je bilo vlomljeno ter odneseno več velikih bankovcev. Koliko znaša vsa škoda, še ni znano. Državni zbor. Dunaj, 14. julija. Poslanska zbornica je zelo dobro obiskana ter je v par urah dognala ves zakonski načrt glede podpor rezervistom, oziroma njih rodbinam. Sedaj razpravljajo o meli j orači jskem zakonu. Seja traja še. — Prihodnja seja bo jutri. Zasedanje se najbrže zaključi v četrtek zvečer. Proračunski odsek. Dunaj, 14. julija. Proračunski odsek ima nocoj sejo, da dožene predlogo o izboljšanju plač uslužbencem nižjih vrst pri pošti in železnicah. Jutri se o stvari ustno poroča in sklepa v poslanski zbornici. Hudo očitanje ministru Pradeju. Dunaj, 14. julija. Minister Prade je prišel danes na Dunaj. Skriptor dr. Schubert, dosedanji najboljši Pradejev varovanec, je izdal proti Pradeju uničevalno publikacijo, kjer pravi, da je vse, kar je zadnja leta izdal Prade pod svojim imenom, spisal on (dr. Schubert). Publikacija je zbudila velikansko senzacijo. Prade bo odgovoril. Pozdrav vseslovanskemu shodu. Praga, 14. julija. Minister Prašek je poslal vseslovanskemu shodu prisrčen brzojavni pozdrav, kjer želi shodu najboljših uspehov ter prosi zborovalce, naj ga smatrajo v duhu med njimi navzočega. Vihar v portugalskem parlamentu. Lizabona, 14. julija. Pri razpravi o civilni listi so se pripetili veliki škandali. Poslanec Costal je očital umorjenemu kralju in kraljici Amaliji tatvino na državni blagajni. Vihar je bil tolik, da se je morala seja zaključiti. Minister kraljevega dvora je pozval Costala na dvoboj. V nežni otročji mladosti groze malim bitjem neštevilne bolezni vsled slabega prebavljanja. Zoper to ni boljšega sredstva, kakor hrana z otročjo moko nKufekeu, katera ima vse dobre lastnosti, kakor jih mora imeti dobra otročja brana; je lahko prebavljiva, jako redilna, pospešuje razvoj mišic in kosti, zabranjuje in odstranjuje črevesni katar, drisko in bruhanje itd. ^Dojenček", jako poučna knjiga> Je dobiti brezplačno v pro dajalnah ali pa pri P. Kufeke, Dunaj I. Borzna poročita. Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kuni dnn. borz« 13. julij« 1908 Nalolberi papirji. ^ DenM I B1**1' 4*2° t majska renta. ... 96 75! 9695 4-2fi srebrna renta ... 9915 9935 4»; avstr. kronska renta. . 97 05, 97^5 4% „ zlata „ . . H635' 116 55 4*L ogrska kronska renta . 93 - 93 2i> 49/. „ zlata „ . liriO 11130 4#/t posojilo dež. Kranjske 9775 98 75 posojilo mesta Spljet 100 10 101- 0 4V,#/. n m Zadar 99 20 100 20 41/,0/* bos.-herc. železniško II mlSE*%t atfmlnr Slovenka, 27 let stara, is poltene dru-ggŽ 5R£DST i zine, želi v službo h kaki dobrosrčni ' in pošteni rodbini. Zna slovensko ter italijansko in je začetnica, sna tudi dobro šivati. Pomagala bi rada pri otrocih in opravljala 'ahka domaČa dela. Pomdbe na A. Moral, Trst, ulica Zenone 0 L 24*0—3 Kuharica stara 34 let, lite službe kot kuharica ali gospodinja (kar je tudi sedaj) pri kakem vdovcu ali samcu brez otrok ali če so majhni, od 3—5 let. Plača po dogovoru. 2435 Ponudbe do 20. Julija pod „poštena" na upravništvo „81. Narodau. posojilo 1902 . . . 4*/# češka dež. banka k. o. -*•/. » . „ ž. o. 4V//o zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . 4Vt*>/# pešt. kom. k. o. s UH, pr...... 41/1% zast. pisma Innerst. hranilnice..... 9880 97 95 97-- 9870 104- 9850 9975 98-25 98- 99 70 105'- 9950 25950 26550 238 50 244 50 4V«#/a zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . 9825 9925 ♦V/, z. pts. ogr. hip. ban. 9850 9950 4l/t°/0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 98 — 99*— 4V,7o obl- češke ind- banke 9975 10075 4»'0 prior. lok. želez. Tret- Poreč...... 99.90 4f/e prior, dolenjskih žel. . 98- _ 99 — 3°/0 prior. juž. žel. kup. V/i 27850 280*50 4*/i*/o avstr. pos. za žeL p. o. 99*20 100 20 Srečke. Srečke od 1. 1860V, . . . 151*50 153 50 , od 1. 1864 .... 261*- 265* _ tizske...... 142 ?5 146 25 „ zem. kred. I. emisije 267 50 273 50 * ogrske hip. banke . , srbske a frs. 100-— 10«*—I 107*— , turške...... 187—| 188 — Basilika srečke ... 20 22 — Kreditne , ... 475«- 48&*— Inomoške m ... 108*— 118 — Krakovske „ ... 111* — 121*— Ljubljanske „ ... 6060 6660 Avstr. rdeč. križa 9 . . . 50*25 54*^5 Ogr. „ , , . . . 25'5j 27 75 Rudolf ove „ ... 67*50! 71 50 Salcburške , ... 187 25 188 25 Dunajske kom. , ... 493 — 503 Delnice. Južne železnice..... 11750 118 50 Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne dela.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske . . . Zivnostenske „ . . 238*— 138 50 Premogokop v Mostu (Bribc) 700 712 Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muninyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne dražbe Val«**. C kr. cekin . . . . T . 1136 11*37 20 franki....... 19*07 1911 20 marke ....... 23*5* 2356 Soverelgns....... 23*95 23 99 Marke........ 11755 117 75 Laški bankoTd..... 95*50| 95 70 Rublji........ 2 52 2 53 Dolarji........ 480 5 — žitne cene v Budimpešti. Dne 14. julija 1908. Tcrmift PSenica sa oktober . • . za 50 kg K 11 27 Bi za oktober . . • • za 50 kg K 9 55 Koruza za julij . . . . za 5C kg K 761 „ za avgust . . . za 5 > kg K g7 5-» „ za maj 1909 . . za 50 kg K 7*48 Oves za oktober . . . za 50 kg K 8*36 »ftfcstv. Nespremenjeno. Heteorolojltoo porodio. Vijdn» nad morjem 306. [Srednji zračni tlak 786*9 mm. 703 — 704 — 17f0 — i 1757 — 6l8b i 619 50 738 25 739 25 672 25, 673 25 12703'-'2705*-! 550-1 551 — ! 263—i 265 50 54»* —i 551 — 169*— 171 — a "5_ Cas opazovanja Stanje barometra v mm • o S te o. s s *H £ Vetrovi Neb* 13. 9. zv. 733 6 228 sl. jzahod oblačno 14. a 7.zj. 2. pop. 735 0 734*1 17*8 278 slab jug del. obl. sr. jzah. del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 23 9 , norm. 19 7". Padavina v 24 urah 12°. Jntrl u sredo, dne 15. lullja - velik - KONCERT popolne ljubljanske Društvene godbe. na vrtu meščanske pivovarne tm.. Dehlev«) Začetek ob 8. Vstop prost. Na obilen obisk vljudno vabi ' *' VHHaa^^HaVIHHHHMHHHHBI Dr. Iy. Geiger Davčni oskrbnik ▼ pokoju, izvežban v vseh pisarniških strokah, lite priaerne sinite. Naslov pove upravništvo nSlov. Naroda". 2433 1 2412-2 Pcsor pstMuiji in trgovci! V bližini Ljubljane, v prometnem kraju se radi boiehnosti proda dobro idoča % vso opravo in nekaj pohištvom. Oboje je brez konkurence, ker v vefi vaseh okoli ni gostilne in prodajalne ter je na razpotju, kjer se razcepi cesta. Poslopje je v najboljšem stanju ter je zraven tudi nekaj rodovitne zemlje. 2434—1 Natančnejša pojasnila daje lastnik sam; naslov pove iz prijaznosti upravništvo n SI o venskega Naroda". ffafseliftl lm ■ajMoterBajsl KLOBUKI TNhTntf aajaafa-tojsllz^rtjeegL 1-20 w Ljualjaof pri J Klobuki so sprejemalo v popravo. Gostilna v neposredni bližini Ljubljane a O odda t a kol * najem ali na račun pod prav ugodnimi pogoji z vsem inventarjem proti mali kavciji; brez kavcije se ponudniki že naprej odklanjajo 2430 2 VeS se izve pri posestniku An« tonu Maverju, LJablJana, Motel-kovo ulice it. 10. Ženitna ponudba. Gospića stara 19 let, vešča vsega gospodinjstva ter obenem fino izobražena kakor tudi zelo muzikalična z gotovino 90.000 K, bi se rada seznanila z gospodom v starosti 25—3 > let v svrho ženitve. Le resne ponudbe s sliko, katera se takoj vrne, je poslati do 17. t m. pod naslov: »Srečna bodočnost1* posta restante, Ljubljana. Glavna posta. Na anonimna pisma se sploh ne ozira. 2381—3 & 2391—3 WT brivnico -as pod zelo ugodnimi pogoji. — Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda" ttrarski učenec ao sprejme Kranja. pri Rudolfu Rusu v 2265 13 2 hiši ste naprodaj = v Spodnji Šiški. = Vec* se izve Ant. Keršlč. pri gostilničarkl 2366 -3 Sllljfi! Tli s 4 sobami ln pritiklinami -se odda- mirni stranki brez otrok tabo] ali za prihodnji selilni termin. Kje, pove upravništvo „Sloven- skega Naroda". 2354—2 Za večji hotel se IŠČe dobro izurjena likarica Pozor p. n. gg. gostilničarji in zasebniki! Vinska trgovina ~^~= ALOJZIJA ZAJCA v spodnji ^iški pri I^j n *> 1 j «, n i ima v zalogi naJbol|ia ln Jazaćeno pristne vina Iz na|slav. vinskih aorte kakor: dolenjski cviček Iz Sadove peci ln is Drenove, bizeljec, sromeljćan, ln draga itajerska, hrvaika, istrske in goriška vina. 1537—30 Cene zmerne! Postresba solidna in to ena! Viorrl nar»7,pol«io! Oeo. kr. avstrijsko ^$ drlavn^ l®\&znlc& Izvod iz voznega roda. Veljaven od dne 1. maja 1908. leta. 2437 A. DEKLEVA restavrater.