81. «tev. Po&tnina pJa-öana t gotoriiii. Celje, potek II. oktobra §929. Leto XI. NOVA DOBA Izhala « pondeljek In petck. Stane mesečno Din 7'— xa Inozemstvo Din 20*—. HsBmetna Atevltka I Din. ftačun poštno-čekovnega tavoda 5tev. 10.666. lircdnlfttvo In uppitvsiiitwo » Strossmayerjeva ulica 1, pritllije. Rokoplsov ne vračamo. OgBaal po tarlfa. Telefon Int Stev. 65. Nova upravna razdelitev naše države. Diplomatski urednik londonskc »Sunday Review« piše o spremenibi imena in upravne razdelitve naže dr- žave: »Spremomba iinena in razdeli- tev Jugoslavije na devet banovin Je logicni rezultat cele akcije kralja Ale- ksandra. Kralj si je stavil nalogo, da odvrne sv.ojo državo in svoj narod od plemenske državne koncepcije, nava- jajoč ga na nacijonalno jugoslovan- sko koncepcijo. Nova metoda pred- stavlja kolikor možno šrroka polno- močja pokrajinske uprave v okvirju cini bolj strnjene državne strukture. Ta metoda je gotovo an kot elektrotehfnicni inženir v shvžbo pri potlružnici berlinske Splošne elcktrif.. družbe (A. E. G.) v Ljubljana. Od tarn je pros-topi 1 v službo kra.njskega de- želnega odbora in je postal ravnatelj deželne elektrarne na Završnici. Po prevratu je bil 1. 1920 flan pokrajin- ske vlade v Ljubljani in je bil kasneje 1. 1925 in 1. 1927 izvoljen v Narod no skup&čino kot poslanec radovljiškega in logažkega okraja. Letos je bil tudi pcdiupan v Ljubljani. — Za bana savske banovine v Zagrebu je imeno- van ypok. vseuc. prof. dr. Šilovič, za bana primnorske banovine v Splitu dr. Ivo Tartaglia, odvetnik in podžupan v Splitu. d K otvoritvi ceste Sv. Urban—Le- sično bo vozil v nedeJjo, dne 13. t. m. točno ob pol 9. uri izpred kolodvora v Gelju celjski mestni autobus do Že- garja ter iz Žegarja zopet nazaj, tako, da pride pred 11. uro v Celje. Popol- dan pa se bodo na lieu mesta organi- zirale vožnje nazaj bodisl v Št. Jur, bodisi v Celje. Kdor si želi torej ta, takorekoc nov svet ogledati, se lahko |)o.služi te prilike. d Vr&me. (Dunajsko opoldansko vremensko porooilo.) Danes zjutraj je deževalo le še na Solnograskem in na gornjem Štajerskem, drugod solneno. Po visokem gorovju še vedno sneži, V Nemčiji so že nastopili jugozapadnl vetrovi. —¦ Napovod za 1.2. oktobra; Spremenljivo, nekoliko topleje. d Sokolsbo druMvo v Oäju bo tudi letos priredilo svoje plesne vaje. Vod- stvo jeprevzel stari znanec gospod Ljubo C/erne iz Ljubljane. Z vajami sc prične v nedeljo 20. oktobra ob 8. uri. Natančnejše informacije se dobe pri društvenom tajniku br. Novaku. d Telovadba starej&h sester Sokol- skega društva v Celju se je zopet za- cela in se vrši vsak pondeljek in če- trtek od 5.—6. ure v telovadnici mest- ne osnovne sole (vhiod cex dvorišče). Nove prijave se sprejemajo istotamr vsakikrat četrt ure pred zaoetkom te- lovadbe. d Članom »Soče*. Do 31. t. m. mo- rajo bili vložene prosnje za dasego državljanske izkaznice. V ta namen bo v soboto. 12. t. m>. ob 7. uri zvečer v spodnjem prostoru Nar. doma po- svetovanje, >na katero vabimo vse, ki potrebujejo izkaznico. Priglasijo naj se vsi, ki še ne vedo, kako jim je po- štopati, da dobe izkaznico, ki je za nas, pregnance važen dokument. — završenem posvetovanju z/boruje »So- cin« odbor o nacrtu za delovianje v zimski sezoni. — Predsedtiištvo »So- ce«. d Ljudsko vseučilišče v Celju otvori novo poslovno dobo v pondeljek, dne 14. oktobra t. 1. ob 20. uri v risalnicl meseanske sole s predavanjem »Na- poleon I. in Jugoslovani«. Predava g. prof. dr. Savnik. Naj bo to za Celje majhna spominska proslava ob pri- liki letošnje 12()-letnkie »oživljene Ilirije«, ki jo velicastno proslavlja Ljubljana 13. t. m. d Ljudsko vseučilisče v Celju skli- cuje za pondeljek 21. t. m. ob 20. uri v risalnici meščansko sole izrednl obeni zbor z dnevnim redom: 1. spre- nieniba pravil in 2. slucajnosti. Tasf Kondelik in zet Uejuara Ceški spisal I#nat Herrmann. 6 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil'Stanko Svetina. Stari gaspod je resno in natanko Pijegledal sin,ovo stanovanje in njegov ^raz k kazal popolno zadovoljnost aa, kaj xadovoljnost: tupatam tu- di osupjosi, Marsikaj se mu je zdelo elegantno ,n gizdavo, s cernur ]e blia öprava mladi-h zakondjih opremlje- na. »Drugi časr, druge šege, dragi fant«, je govoril resno. »Midva z ma. terjo sva zacela skromneje — in vein, da ostane tako do smrti. Seveda Tonč- ka tukajle bo že zalitevala kaj druge- ga, toda tako, ljubo dekle, kakor je to tu pri Franu in Pepici — po takih stvareh pa si ne delaj skomin. Toncka je vedela, da ne bo njena nova domaeija taka, kakor ta, tega bi Pri njih na deželi niti ne spravili sku- Paj in skoraj se je prikradlo v njeno dušo nekaj kakor mala zavist. To pea -Samo tronotno. Tudi ona bo srečna, ceprav bo pri njih vse bolj priproslo. •^azuime se, da miora, biti v Pragi dru- Saee in drugače na deželi. Predno so odšli, je oce Vejvara Posljednjikrat šel v spalnico, vzel je iz suknje majhen, crn križ, z alaba- strovim telesom Križanega in ga je postavi 1 na marmornato desko mizice meel oknoma. Ob pol petih sta so poslovila Vej- vara s svojiiiLi gostoma na kolodv.oru kar najprisiicneje in sk.oro otožna sta so vracala naizaj v mesto. To razpolo- ženje pa je vsled uličnega hruma kmalu minulo. Šele danes je korakal Vejvara s Pe- pico sam. Mati Kondeliikova ga sicer ni nikdar ovirala. totla vendar mu je pri.šla v glavo šaljiva misel, kako je to lepo, da sme od danes naprej hotliti s Popico že »brez patrulje«. »Danes je pravzaprav najin prvi dan«, je rekel Vejvara, ko sta se vrnila zvečer domov in sedla v gorki obednici k skromjii večerji. »Kaj ne? Danes sva bila res dioma?« »Mamica pa bo jezna, ker se nisva tarn niti ustavila«, je odvrnila »Pepica zamišljeno. »Saj pojdeva še tja, saj pojdeva«, toda oni morajo včasih tudi priti k narm, voš? Rad bi bil tudi jaz tako ma- lo gospodarja.« »Toda prej ne bodeva povabila oce- ta in inamice, predno ne bodeva ime- la dekle«, je odlocila Pepica. »In še colih dovet dni bom brez nje.« »To kmalu pretece, Pepica, saj hodi sem Katinka. Veruj mi, ko bi ne bilo tega treba — takol'e bi bilo nama naj- bolje. Skoro bojim se, ko pade med naju tuja oseba; vedixo bova kakor pod nad'zorstvom.. Da, ko bi bila to Katinka, te sem se že privadil.« »Tudi jaz bi jo imela najrajše«, je odgovorila Pepica, »toda mamica pravi, da to ni dobro, če služi gospej dekla, ki ji je že prej služila kot ne- omozeni. Vedno lioce vso bolje razu- meti. In to bi me seveda tudi ne vese- lilo . . .« »Res je, Pepica«, je pritrdil Vejva- ra. »Ti si sedaj moja draga gospa In razunneš vse najbolje.« In Vejvara je zapecatil svoje besede z odkritosrcndm poljubom. Osem dni po svatbi. Bilo jo ravno osmi dan po svatbi, ko je gospa Kondelik ova takoj po ko- silu hdtro pospravila z mize in posta- vila pred mojstra skodelico kave; pri- pravljala se je, da odide ven. Mojvster Kondelik je razdrobil v ka- vi z žlico sladkor in je nekolikokrat skrivaj pogleda 1 gospo. Slednjič je spregovoril: »Kam pa })os zopet letela, Beti?« Gospa Kondelikova je zapenjala oz- ko suknjico, ki je zelo ugodno priča- la o njeni sicer polni, toda vedno se umerjeni postavi, in ni takoj odgovo- rila. Samo ustnke njene so se pre- maknilo in stisni-le, kakor da bi ho- tele siloma zadržati besede, ki so ho- tele na vsak način čez nje. Toda ni se ji posrecilo, kakor se ne posreči marsikateri gospe. »Predvsem ne bom letela, stari, za- to ker sploh ne tetam! Imaš tak cuden način govorjenja, kakor da b}i cele dni sedel pri kočijažih tarn kje pri Podus'kih. ,Kam bos spet letela'! Dru- gič si se najedol, inias pred seboj ka- vo, in. tu jo Katinka, ako bi kaj po- treboval. In tretjič grern v mesto za- radi Pepice. Saj vendar veš, da ji ižčem deklo. To ie najmanj-Sa stvar,- ki jo morem napraviti hčeri!« »Ampak ti daš besed za eno, Boti«, je odgovoril mojster. »Ne smeš to vzo- ti tako tragicno! Ako reeem, .ka.m bo§ letela', torej menim, da so ne bi utru- dila. Sicer sem pa rnislil, da inias deklo. Saj sem tu nekje vidol knjiži- co.« Stran 2 »NOVA E8BA* Štev. 81. d Celjsko Mestno gledalisce. Kakor smo že ponovno javili, bodo tudi letos Mariborčani redno gostovali v eelj- skem Mestnem gledaliseu. Lanska se- zija je dokazala, da je to na vse stra- ni najsrecnejsa rešitev našega celjske- ga gledaliskega vprasanja. Prva le- tošnja pred'stava se vrši v srodo, dnc 16. oktoibra z znano Gankarjevo farso »Pohujsanje v doltni šentflorjanskh. Cene dramske, zacetek ob 8. uri, ko- nec ob 10. uri zivečer. Naše na rod no obcinstvo naj poskrbi, da bode gleda- liiska dvorana dobro zavSedena, dra- gim gostom in nam sainim na cast! Vstopnioe v predprodajL pri Goričar in Leskovšku. d Izseljevanje iz naše drzave v me- secu fuliju t. I. Po uradnih podatklli s-e je izselilo iz naše drža.ve me.seca julija v prekonuorske kraje 1.232 oseb, največ iz Hrvatske (505), potem iz Vojvodine (340), Dahnacije (170) in iz Slovenije (121). Največ izseljcncev je šlo v Argentine» in Kanado; opazati je, da števiJo izseljencev v Kanado pada. V razne evropejske države je šlo julija meseca za zaslužkom 1.713 ljudi, tedaj več ko preko miorja. Na Francosko je »lo 1419 oseb, v Belgijo 171 in v Luksemburg 92 oseb. V Nenv čijo jo slo le 10 oseb. d »Rdeči kriz« v Celju. Dne 9. no- vembra se bo vršila prideditev dru- štva »Rdeci križ« Celje, katere cisti dobi-cek se bo razdelil m*>d mestne ubožce in »Rdeei križ«. Natančnejši program te prireditve bo javljen poz- neje. Za sedaj samo prosimo p. n. eeljska društva, da no bi. za ta dan doloeala svojili prireditev. — Odbor. d Koroški dan v Celju. V nedeljo, dne 13. oktobra 1929 se vrši kot lan- sko leto v hotel u »Evropa.« koroški dan v Gelju. Spored je sledee: Ob 10. uri dopo'ldne otvoritev, na kar sledijo referati 1. porocilo iz domovine, 2. šolsko-manjšinsko vprašanje, 3. bodo- ča organizacija in sprejem pravil in 4. volitve odbora za bodoče leto. DolZ- nost vsakega Koroäca je, da žrtvuje vsaj ta ed.ini dan v letu za našo ko- roško stvar. Pridite vsi, da bo mani- festacija še bolj mogočna in slovesna kakor v letu 1928. Dobrodošli pred- stavniki naaijona;lnili druster! Klub koroških Slovencev v Ljubljani, Ma- riboru in Celju. d Sejm v Teharjih. Jutri, 12. okto- bra se vrši na Teharjih velik zivinsVi in kramarski sejmt. Kupci in proda- ialci dobro došli! d Razstava sadja v Dramljah se v nedeljo, dne 13. oktobra ponovi; iste- ga dne zvečer se bode vse razstavlje- no sadje licitačnim potom prodalo. d Odtlaja zcikupa kohdvorske re- stnvracije v Celju se bo vrsila potom licitacije dne 23. oktobra t. 1. pri Di- rekciji d'rzavnili železinic v Ljubljani. (Natančnejša pojasnila in pogoji so na vpogled pri omonjeni direkciji.) d Uradni dan Sreskega aremija ir- govoev v Celju za clanc trgovce v ro- gaškeun sodnem okraju se vrši v to- rek, dne 15.. oktobra 1929 ob 9. uri prodpoldne v Rogatcu, v posebni sobi iiotola »Sporn«. — Odbor. d Telefon Gremija trgovcev v Celju. Greniij trgovcev v Gelju obvešča vse svoje člane in d>ruge pridobitne kroge v Gelju in okolici, vsa državna in av- tonomina mesta, obče vse osebe, ki iščejo stikov z njirn, da ima svoj la- sten teles on pod St. 203 pri teles onski centrali v Gelju. d Autobus Celje—St. Jur ob J. z.— Kozje—Podsreda prične voziti v pon- deljek, dne 14. t. m., zjutraj iz Pod- sro.de skozi Št. Jur ob J. ž. na Gelje ter popoldan iz Gelja nazaj ob 17. Z ozirom na to, da je del ceste n.ov, dru- gi del pa deloma bolj ozek in vijugast, bo rabil iz Gclja do Podsrede 2lA ure. Vožnja bo na pr. stala: V Gelje iz Podsrede 38 Din, iz Kozja 32 Din, iz Pilstanja 29 Din, iz Prevorja 24 Din, v Št. Jur i7j Podsrede 29 Din, iz Koz- ja 24 Din, \7l Pilstanja 21 Din. Po- drobni vozini red se bo pravocasno ob- javil. d: Prvi sneg smo videli v čotrtek zjutraj po naših planinah. Pobelil jo, k.olikor smo mogli videti od tod, višje vrhove in planote na Pohorju in sevo- da Savinjske planine. Danes pa ga že ni več videti. d Obcinski odbor Celjske okolice je imel zadnjo nedeljo že proracunsko sejo. Proračun izkaxuje na dohodkih 1,245.411.80 Din, na izdatkih pa 1,253.257.— Din. tedaj imajhon pri- manjkljaj, ki ga namieravajo kriti med letom s prihranki. Doklade na druž- beni davek znašajo po proračiinu 503.431.20 Din, na uslužbonski davek 180.800.— Din in na trošarino od pi- jač (skupaj 301.890.80 Din). Zanimi- vo jo, da je v okoliški občini zadacan tudi sadjevec. Proracun predvideva tudi precej podpor za razne dobrodel- ne in kulturne namene: podpor no društvo za revne otroke v Gaberju dobi 4.000 Din, Dijaška kuhinja 2.000 dinarjev, krajevna zašeita dece in mladine 1.000 Din, gasilni društvi t Gaberju in na Babnom po 2.500 Din. mestno gasil. dništvo 5.000 Din. Glas- bena Matica v Celju 2.500 Din in so je na razpolago 26.000 Din za enake namene. Proračun je bil sprejet sko- raj soglasno. 0 podrobnostih bomo še ob priliki poročali. d Plesne vaje Trgovskega drustva v Celju se začno v soboto 12. t. m. ob pol 9. uri zvečer v inali dvorani ho- tela »Uniona«. Vsi prijatelji in pri- jateljice fine družabne zabave povab- ljeni. — Odbor. d Poskmno luhanje knve se vrši v «redo, dne 1(5. oktobra oeli dan v po- družnici tvrdke Julijo Meinl na Kra- lja/Petra cesti 10. Vsakdo se naj pre- prii-a o izred'ni finoči Meinlove kave! Vsakdo dobrodosel! Glej današnji in- Hcratl d Cene za seno in slamo v Maribo- ru. V sredo je bil slab dovoz. prodajne cene pa iste ko zaclnjic- (75—100 Din za 100 kg). d Cenv za seno in slamo v Maribo- ru. V sredo je bil slab dovoz, prodaj- ne eene pa iste ko zadnjic (75—100 dinarjev za 100 kg). d Smrt dveh ponesrečencev v celj- ski bolnici. V torek je unirl kamno- lomski delavec Valentin Navršnik iz bt. Ilja, kateremu je prezgodaj eks- plodirani naboj raztrgal grlo, v sredo zjutraj pa voznik Simon Krblanko, dolgoletni voznik tvrdke Kalan, ki je v nedeljo zjutraj pa del v spanju s sen* skega voza. d Uboj pri Kalobju. V petek. dne 4. oktobra sta se srecala okrog 10. zvwer kmc'C-ka fanta Franc PuSnlk in Franc Vuga na nekem pešpotu bli- zu Kalobja. Med obema je vladalo že dalje časa neko nasprotstvo, zato sta so tudi tokrat skregala. Pušnik je uda- ril s palico Vuga po glavi, ta pa je potegnil nož in je Pušnika zl)odel v levo roko. Zadel ga je v žilo in PilS- nik je na lieu mesta izkrvavel. ker ni mal ustaviti krvi. Za dve uri ga je na- šel očo inrtvega. Vuga so zaprli. Krasne store, pre- grinjala, zavese, S^Jieio izvrSuje M. Šribar, Celje, Gosposka 27 d Cam grenke vode »PALMA* od- stranjuje pri dnevni uporabi želodčne bolečine, slabo prebavo, želodčni ka- tar, hemeroide, zaprtje. Sloviti zdrav- niki priporocajo grenko vodo »PAL- MA« kot najiboljše domače sredstvo. Zahtevajle >oPALMA« v drogerijah,- lekarnah, špecerijskih trgovinah, ali v glavni zalogi: Drago Žnidarič, Ce- lje, Javno skladišče. 7ü6 cl V celjski javni bolnici so umrll: 10. oktobra Martin Štor, 77 let star,- upok. železnicar iz Teharja; 11. okto- bra 4-letni Stanko Gerovšek, sin prog, dela.vea coljske sekicije, * iz Šmarske okolice (difterija). d Vinski Irgovci in gostilničarji bi imeli le])o zvezo z autoormnlibusi iz Ptuja, ako bi želeli obiskati Sv. Bar- baro, Leskovec ali gornje Haloze, če bi se autooninib. ])odjetje oziralo na vlake, ki vozijo iz Ljubljane in Gelja in ima jo zvezo s Ptujem. d Iz celjske poiicijskc kronike. — Sam si j e o d p r 1 z nožein rano nn trebuhu neki kroj. pomočnik Albin Vidmajer. da bi dalje ostal v celjski bolnici. Našli so ga krxaveeega na oglu Gregorčičevo in Benj. Ipavčeve ulice. Vidmajer je policijsko znan »stalen gost« simulant iz drugih bol- nic. — Na p a č n o i nr e je povedal pri aretaciji ra.di cestnopolieijsk. pre- 8topka zidar B. L. — Z g u b e in n a j d b e. Zgubil je g. Stef. Kren v Gaberju zavitek z novo srajco in mos- kiui klobukom. Gdč. Linda Marinko iz Laakega jo zgubila na poti od pošte do kolodvora zavitek s crno svileno žensko obleko in si vim svilenim ovrät- nikom. Ga. Marija Kodela v/, Škofje- vasi je zgubila na GlaA-nem trgu us- njato denarnico s 170 dinarji. Gosp. Ivan Pavlin s Polzele je zgubil na celjskem kolodvoru denarnico s 1.220 dinarji. Ga. Marija Pilih iz Žalca Je zgubila na potu s kolodvora v mesto denarnico z manjšo vsoto denarja. Najdena je bila liruena otraška zapest- Viica na Glaziji, otroška ročna torbica na Krekovem trgu in srebrna veriži- pU pred cinkarno. d Surovo maslo, pristne kranjske klobase, trapist in polemendolski sir vedno sveže in po najnižjih cenah pri tvrdki FAZARING, Gelje. d Železniška zveza Konjice—Ceije. V »M. Z.« predlaga g. Iv. Maigaj sle- dece zboljšanje železniške zveze Ko- njic s Geljem: »Ozkotirna zelezmica Zreče—Konjieei—Pöljjanti je potreb- na temieljitega popravila. V interašu potujočega in tovorečega občinstva pa bi bilo, da se ta železnica normalizira od Zreč do Loč, tu pa se naj zgradi nova ki'atka, normakiotirna proga do Bobovega (severno od lipoglavskega predora). Ozkotirna proga med Zre- canui in Poljcananii se naj opusti. S to novo železnico bi so skrajšala želez- nična zveza med Konjicami in Celjern na 33 km (— 17 km). Tretji razred bi stal iz Celja v Konjice sain.o 14 di- narjev (sedaj 21 Din), to vor za les bi se znižal pri 15-tonskem vozu za 142 dinarjev. d Nočno lekarniško sliižbo v Celju ima od sobote 12. t. m. do petka 18. t. m. lekarna »'Pri orlu« na Glavnem trgu. d Gasilno drustvo v Celju, Teden- sko sluabo inm od nedelje 13. t. m. do sobote 19. t. m. I. vod pod povelj- stvom g. E. Berne. d Breeobziren automobilist. Ziadnjo nedoljo zvečer se je dogodila na dr- žavni cesti med IIočami in Framom tožka nesroča. Nastavljenec maribor- ske lesne tvrdke Domicelj, 27-letni Ivan Pernek iz Frama je spremljal domov 43-letno viničarko Terezijo Vutolen iz Frama. Za njim je pridr- vel dosedaj se neizsledeni avtomo- bilist, cigar avto po izkazu pric ni imel luiči. Od zad'aj je zadel v oba mir- na pasanta ter ju podrl na tla in od- dirjal brezobzirno v noc. Oba pone- srecenca j« potem odpremil noki av^to v splošno bolnico. Cira pa so viničar- ko Terezijo Vutolen naložili na nosit- nico, je že izdih.nila. Spravili so jo v bolnišnieno mrtvctšnico. Ivan Pernek bode po wseb znakih ozdravel. Kaže se, da bodo pri na« potrebne cestno- policijske pat nil je tudi na deželi. d Da oslane grozdje dalje msa sve- že, zapremo pecelj pri peresu s kapljo počatnega voska, kolodija ali sličiiega lepiva in ga obesimo tako. da se po- samezni grozdi ne dotikajo. cl 0 transrerzalni železnici Grobel- no - Rogatec - Krapina - Zagreb so zanimivi sledeči podatki g. Malgaja v »M. Z.«: Ta železnica je dolga 107 kmi; razdeli se na prooe Grobelno—Roga- tec (32 km), Rogatec—Krapina (21 kilometrov), Krapina—Zabok (17 ki- lometrov), Zabok—Ziaprešič (24 km), Zaprešič—Zagreb (13 fcmi). Vsak od- sek te proge je pa zidan drugače. za drugačno luitrost in obtežbo; ponekod smejo vlaki voziti samo 25 km, dru- god 35 in celo 45 kms ponekod se sme nakladati komaj 9 ton, drugod tečejo vozovi do 24 ali 28 ton brutto. Vsl-ed tega bode otežkočen na celi tej progi brez temeljite rekonstrukcije tovorni prompt, osebni pa bode zelo počasen. Iz Grobolnega na pr. bode trajala po tej progi vožnja v' Zagreb skoraj dve god 35 in celo 45 km; ponekod se sme d Razstava sadja na Ljubljanskem velesejmu se vrši od 19.—24. oktobra. 1 Razstavljeno bo prvovrstno izl>rano Vasi barvasti čevlji bodo kakor novi, akojzli barvate z Brauns, barvo za usnjc! ^^HN Tudi aktovhe, kovčegi, V^v^ usrijati stoli Lid. vse I v&\ i^gieda bailor itovo! gw ^^^ \ Vdbivqsevvsehdrogemjahier^M^[ f^ iovcLPncc haw Stt %T> Ss( 1038 K moderni toaleti spadajo v prvl vrstl modern! Ccvlil, kater« Vam tiudl v najvcCji Izbiri, najbol|š! kvoüteti In naj- ccncj§e veletrgovina B STERMECKI. Prcd nakupom Cevljev si na vsak tiadti oc)lejte iz- Io2be in vcliko zalogo naimoilernejsih Cevljev po slcdcCih nizkili cennh: Ševrct 115 Din, (inks 159 Din, ševro 189 Din, nwderno barvaste 223 in 235 Din, lak kombintrane 276 in 2S4 Din, snežne čevljc 114, galoše 93 Din, domače čevlje 26 in 49 Din. PrepriCajte se o kvaliteti in naj- nižjih cenah. Nakup neprisiljen. Veletrgovina R. STERMECKI, CELJE. Tlotianje mattimyes ' ( | ^fess^ SoudnJA veltkL ?zaprpedeJ<,\ I Ss3 - ^O' /^S"\ ml | {Povprašaj elektno- stpokovryaka^ Štev. 81.__________________________________________________»NOVA DOB A*_______________________________________________Stz&a & Pupilavnovarni zavod najbolj Yax>n» naložba Centmlai MAlRSBOR, trgr Svobode TELEFON 281. POSTNÄ HRÄNILNICÄ 12.363 Podružnica: CEEJE, Cankarjeva ulica St. 11, nasproti pošte prej )užnošta)ei?ska ln»anllnlca TELEFON 93. POSTNÄ HRÄNILNICst 10.727 Sprejme vloge — najugodnejše obrestuje Dovoljuje vsakovrstna posojila — najugodnejši pogoji Za varnost jamei Mariborska oblast s svojo dsrvčno močjo in premoženjom. zimsko sadje, predvsem jabolka. Ja- ( boika so za nas najvažnojša in tudi najbolj trpežna za shranjevanje pre- ko zjme. Težko je družini, kjor preko zime ni do ma dovolj sadja, hodisi v tej ali oni obliki. Yeselje je pa tarn, z-lasti za otroke, kjer je sadje pravil- no shranjeno za zimo. Izredno prak- tieno za shranjevanje sadja preko zi- me so takozvani ameriški zaboji, ki tehtajo 20—25 kg sadja, zlasti ce je sadje v njih zavito v svilen papir. Ti za.l>oji so bili razstavljeni na kmetij- skih razsUivah. Ljudjo so so jih radi posluževali. Na predstojeci irazstavi sadja na Ljubljanskem velesejmu bo- do jabolka občinstvu na razkolago v takih zabojih in se našim gospod.i- njam nudi najugodnejsa prilika, da se založe za zimo. Razne politične in druge novice Polom dunajske »Bodenkreditan- stalt«. V pondoljek je došel glas, da se je neprieakovano, skoraj preko no- ci podj'la. ena najverjih a.v.s trij.sk ill bank, dunajska »Bodenkreditanstalt«. Še v soboto, ko so bila že mrzlična po- ¦gajanja za rešitev banke prod popolno katastrofo v polnem teku, so delnico banke Bodenkreditanstalt po neznat- ni oslahitvi notirale na dunaj.skL bor- zi se 94 šilingov za koniacl od 50 šilin- gov nominala, danes pa predstavlja- jo le še vrednost od 13 šilingov, 1. j. ene četrtine vrednosti delnice dmiaj- ske »Kreditanstalt«, ki bo dala 1 last- no delnico za štiri delnice »Boden- kroditanstalt« (delnice >-Kreditan- stalt« notirajo 52 šilingov). Še v sobo- to je biJa po tecaju delnic conjena vrednost banke »Bodctnkreditanstalt« z vsoto preko 100 milijonov šilingov (ali 800 milijonov Din), danes pa zna- ša vrednost vseh 1,100.000 delnic ko- maj še 14 milijonov šilingov (ali 112 milijonov Din). Od sobote na pon- deljek so torej delnicarji »Bodenkre- ditanstalt« izgubili skoro 700 milijo- nov dinarjev. V naši državi je bil ta bančni zavod interesiran pri zagreb- ški »Udružein banki«. »Kreditan- stalt« je, kakor znano, Rotschildova banka. l'oslanec klerikalne Slovaške Ijud- ske atranke dr. Tukn je bil v soboto po dolgi razpravi v Bratislavi obso- jen radi veleizdajalstva in špijonaže yprid — Madzarski na 15 let težke jöi'e in zgubo politicnih pravic. Spos»t» M. O. (Sluzbene objave.) V necleljo 13. oktobra 1920 se od- igra na igrišcu pri Skalni kleti tretja prvenstvena tekma. Nastopita Athlo- tik S. K. — S. K. Celje. Pričetek toe- no ob pol 1(>. uri. Prvenstvena tekma rezerv se prič- ne točno ob tričetrt na 14. uro. Oba kluba sta dolžna doioc-iti po tri stareiAe reditelje, ki se imajo javiti ob ^14. pri službujocenm odborniku M. O. Klub, ki ne pošlje toeno ob do- locenem času rediteljev, se bo kazno- ral z globo 50 Din. Službujoči cdbornik M. O. g. Sve- Nekaj zidarjev in težakov sprejme stavbeno podjetje Franjo Ne- rad, Celje, Zrinjskega ul. 19. tek. Blagajniško službo imata blagaj- nika obeh klubov. Sodniski tecaj. Opozarjaino klube in interesente izven klubov, da se priene v najkraj- šem času sodniški tecaj pod vodstvoin poverjenika S. Z. N. S. g. Wagnerja. Kandidati naj se prijavijo pisineno najpozneje do 1.5. t. m. na naslov Medklubski odbor L. N. P., pisanm g. Joseka, Glavni trg 2. «INO. Mesini kino Celje. >Petek 11., sol)oUi 12, in nedelja 13. oktobra: »Uajdu- kinja z rdeče reke«. Velik pustolovski film v 0 deja-njih. V glavni ulogi slo- viti Tom Mix kot /gorski sokol« in bajduk. Pustolovščine mlade jumvki- nje. Krvava bitka s poštnimi roparji. Predprodaja vstopnic v trafiki gjospe Kcvačeve v Alcksandrovi ulici. VOCNtflllEt^ spuščaH »DOLLAR« Z3Rk!I svilena nogavfca Hl (Zastopstvo brutj<> Höiiicj. Budapest VII, Hfl Szövctszeg-ülcn 28-«). ¦¦ Sokol. Starejsi braije ! Pri Sokolskem društvu v Celju ima- mo že od poinladl 1D28 samostojiii oddelek starejšiJi bratov. Telovadi vsak ])ondeljek in cetrtek od (). do 7. uro zvečer v telovadnici v mestni os- navni šoli. Vadi loceno od mlajših, ker bi telovadnica hikrati ne mogla sprejeti vseh telovadcev in kev starej- ši bratje zbog svoje starosti ne morn- jo v telovadl)i dohajati mlajsiih. Edi- no iz teh razlogov je osnovana vrsta starejših. Ta ustanova ni tedaj v ni- kakem nasprotju s sokolsko mislijo, ki temelji na principu demjokracije. Da snio si enaki ne glede na starast in stan, se je dokazalo na naših jav- nili nastopih, kjer so starejši bratje nastopili pri prostih vajah skupno z mlajšimi z nrc inanjzim uspehom. Prehajaino počasi v zim,sko sezono. Nasa vrsta je pricela zopet s telovad- bo in prihodnje dni bomo razun orod- ne telovad'be pilili že proste vaje za Podpužnica Julio Neinl d.d. v CELJU, Kralia Petra cesta 10. vljudno vabi vse svoje cenjene odje- malce, njih rodbine, prijatelje in znance k poskusnemu kuhanju kave ki se vrSi v sredo dne 16 t. m. ves dan. Vsak gost döbro došel! ) flnBBBRSKflBMHnBBBHMBBHMBHHHHi II. jugoslovenski vsesakolski zlet v Beogradu 1930. Imeli bomo clf>sli ča- sa, da se jih priuciino brez najmanj- šega truda. Treba je le, da se bratje odloL'ijo za obisk telovadbe takoj in ne ödlagajo. Kdor ne pride danes, ga ju- tri gotovo ne bo. Vaibimo vse, ki so v mladih letih po- sečali sokolsko telovadbo, da pridejo zopet v nas krog in naše vrste pomno- žijo. Vabimo nadalje vse, ki s.o naeih misli in dosedaj iz kakrsnegakoli vz- j roka niso mogli telovaditi v sokolskih I društviih. Pridite, da razgibljete svo- j je mišice, da postanete prožni in ve- j drega duha. Opustite komodnost, ki i vodi k okorelosti. Telovadba vam bo utrtlila telo, da bo odporno in kljubo- valo vsem mehkužnim boleznim. telo- vadba vam bo nudila zdravo razve- drilo, ona vas bo pomladila. Zdrav duh v zdiavem tolesu. to je naše geslo. Oprimite se ga in pridite k nain, da nas bo še veo. Sprejeli vas bomo z ve- seljom in sokolsko ljubeznijo, to vam zagotavlja pomlajeni starejši brat. ICravarja iSCe za takoj VIastelinstvo Dugoselo pri Zagrebu. Vprašanje naravnost na VIastelinstvo. 2 2 KAROL LOIBNER, (Pri zvoncu) CELJE, Kralja Petra cesta. Uvoz kave. naja, rozin. riža, olja, kakava i. t. d. Vsak dan sveže pražetia kava. 38 Lastna pražarna. 3 p Diwji kostanj kupi v vsaki množtni Josip Zidanšek, Sp. Hudinja pri Celju. 6 5 Pozor pred požarom.: Ali imatc v Vaši hiši, trgovini a!i tovarni svetovnoznani gasilni aparat 'MINIMAKS'? Z istim pogasite vse vrste požan?. Naročbe novih aparatov, punjav, pregled starih apara- tov izvrši zastopnik Josip KaučiC, Celjt, Lava 22. Velika okrogla pločevinasta peč za žagovino poceni naprodaj v Oozdni restavraciji pri Celju. Kontoristinja ev. začetnica se sprejme. Ponudbe v slovenskem in nemškem jeziku z na- vadbo referenc poslati na upravo lista pod »Kontoristinja«. 786 2-1 Umetna gnojila tomažova žlindra, superfosfat, kaljiva sol itd. se dobi najceneje pri Ivan Havnikar, Celje. Tedensko poročilo elBlttropodjBtja Karol FL0R3AHČ1Č, CbIJb, Canharjeoa Z imlzZm' Ako še niste infortnirani, pomnite dobro, da lahko naročite instalacijo za električno luč kjer ždite in da smete kupiti ŽARNICE, kjer hočete. Irnam izvežbane monterje in inštaliram po predp sin za jako nizko ceno. Prodajam žarnicc najboljSih svetovnih znamk »TUNGSRAM« in »OSRAM« po zelo ugodnih cenah. Po znižanih cenah imam na zalogi električne likal- nike, svetilke in druge elektriCne potrebSčine. Polnjenje akumulatorjcv po 10 Din komad. Pri meni kupite vedno sveže anodne baterije po Din 95— 60 volt, Din 135-— 90 volt, Din 180— 120 volt znamko „Zmaj". Solidna gospodična se sprejme kot sostanovalka v lepo solnčno sobo, ali pa se odda ista soba eni ali 'dvema osebama. Naslov v upravi. 793 Dva krojaška pomočnika za veliko delo, sprejme Ant. Oražem, krojaški mojster, Celje, Gledališka 9. Naše! se je zlat poročnl prsfan Dobi se pri g. A. Oražmu, krojaškemu mojstru v Celju, Gledališka ulica 9. Lepa meblovana aoba elektr. luč, parketna tla, strogo sepa- riran vhod od stopnic, v sredini mesta in najlep§i ulici sa s 15. okt. odda Naslov v upravi list». 781 Dve sobi prazni, oddam s 1. novembrom v viii t k bolnice. Naslov v upravi. 782 Stanovanje 2 sobi, kuhinja in pritikline, išče mirna stranka. Ponudbe posiati pod „1. no- vemberl929" na upravo lista. 7721-2 Lepo stanovanje 3 sob, kuhinje in kopalnice, išče za čimprej boljSa, mirna stranka brez otrok. Naslov v upravi. 7731-3 Soba elegantno opremljena, s posebnim vhodom, se odda 1. nov. boljSemu gospodu. Naslov v upravi. 785-1-3 Kupi se dober ohranjen glasovir ali pianino Ponudbe s ceno na upravo. 783-1-2 Mogavice vseh vrst se po najnižjih cenah podple^ajo. Strojna pletilnica BANDECK, Celje, 1 Gosposka ul. 20. 8 Nove spodnje hlače iz jelenove kože jako ugodno na prodaj. Vpraša se pri Ivanu Pricu v Celju, Slomškov trg 4, za farno cerkvijo. Stsnovanje s 4 sobami, 1 kabinetom, 1 predsobo, veli- ko kopalnico, jedilno shrambo, balkonom, verando itd, se takoj odda. Poizve se p>i Brejška, Celje, GregorČičeva uüca 3. Na ;pi?o NOVA DOBA«_____________________________________________________§tev. 81. Celjska posojilnica d. d. v Celju Stanje hranilnih v!og nad Din 75,000.000'-. Stanje glavnice in rezerv nad Din 9,000.000'-. Sprejema hranllne vloga. Izvršuje vse denarne. kreditna in posojilne posle. — Kupuje in prodaja devize in valute. V lasini palači Narodni domi Podružnici: Maribor, Šošianj Gospel Hterke! Hotel „Evropa" V pondeljek, due 14. oKtobra 1929 otvori znana voditeljica lanske graške razstave „POGRNJENA MIZA" gospa Helena Weyand iz Düsseldorfa svoj edini letoSnji tečaj v finem pogrinjanju mize zvezan s predavanjem Bon ton v modernem žlvljenju. Kako naj jemo? Mod drugim se bodo popolnoma pogrnile Stlri razllCne ml« s sodelovanjetn dam; pri tern se bode rabll le najmodernejSl porcelan, kristol in srebro. Kako povablmo goste in kako prlrcciitno slavnost? ObnaSanje in forma. Serviranje usluž- bencev, hlSnc gospodinje, uravnanjc scrvijet, vrsta jcdil itd. Dnevnl kurz od 3. do 5. ure, večernl kurz od 8. do 10. ure. Honorar za trldnevni kuri Din 75—. Karte za kurz v knjigarni Flora Lager-Neckeniiann In v pondeljek od 2. do3. ure popoldne ter od 7. do 8. ure zvečer v hotelu .Evropa". Cenjcne gospe — gospodinje — zavodi! Še je čas, da izrabite letošnjo bogato obroditev sadja in ga zakuhate za zimo in prihodnjo spomlad v »WECKOVIH« kozarcih. — Zakuhano sadje ostane tudi leta in leta enako. »Weckove« kozarce in vse izdelke, kakor 3 gumije itd. dobite pri 3 Jos. Jagodiču, Celje, Glawni trg. Tu se prodaja vedno sveže žgana kava, najfinejši čaj, prlstni malinovec, pristna sllvovka in najfinejši rum. Železnina. Nakup poljskih pridelkov. (WECK) 242< Artikel, ki se prodaja v velikih množinah, po- treben za vsako domačijo, patentiran v 17. državah. Prospekt poSlje brez- plačno Samuel Leopold, Senta, BaČka X' postelje stole, zofe, madrace, nove spalnice, žične vložke, dobite po konkurenčni ceni pri tvrdki »MÄHMOB« ki se Je preselila las Celfa Gosposka ul. 25, v lastno hišo na Spodnji Hndinji St. 52, CELJE-GÄBEBJE. Različni avtobusi vozijo dnevno do tja za Din 3-—. 15-38 &*% 11mmm»MM iz Hude jame, JC UFUmnfl Zabukowce __S_ I I VlllVU ln vseh druBih rudnikov ¦ ^^^^^^^ dobavlja in do- —-e-a-HB—§ stavlja trgovina Franjo Joiif Celje« AleksandroTa ai, 4 ure 26-21 doze očala obeske ustnike prstane verižlce in vse drugo, samo najboljše kvalitete in po najnižji ceni dobite edino le pri Anton Lečnik, nrar, Juvellr, öplik CELJE, Glavnt frg 4. Maks Zabukošek modna krojačnioa ; Celje, Cankarjeva ulica St. 2 Velika zaloga angleškega in češkega blaga. 50-13 Gpamofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tud< plošče «His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se *iobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Go« S Leskovsek, Celje knjigavna in veSeirgovina s pzpirjemr pisatnimi in pisalnimi predmeti. Franc Strupi v Celju Vam priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetiljk, okvirjev za podobe, ogledal, raznovrstnih šip itd. 50—14 Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Predno se odločite za nakup jesenskega sn zimskega blaga, si oglejte zalogo konfekcijskega in modnega btega v staroznani, na novo preurejeni trgovini ___JLf KÜDER, NASLEDNIK X>. CERLINI 50-16 CELJE, GLAVNI TRG ŠTEV. 14 katera Vam nudi različno izgotovljeno blago po zmernih cenah in to : obieke za dame, obleke za tfeklice, obleke za fante, nogavice, rokavice, bluze, predpasnike, žepne robce, čevlje, pleteno blago: puloverje, majice, perilo za dame, gospode in otroke, predpasnike, krila itd. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOW TRG C" (astni pslači pri kolodworu) Prihrankom rojakov v Amerikl, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in obfin- skega denarja posuefa posebno pažnju Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnižji obrestni merL Vse prošnje rešuje brezplaEno. Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Kmetsha posojilnica za celjsho oholico u Celju g——-----------¦—¦¦i-ft*»..'j..!.',»,...j registrovana zadruga z omejeno zavexo ————¦^gggsgggBg Pisarna v Prešernovi ulici 6 (prej Lastni dom) Hranllne vloge obrcstuje po 6-8% čistlh, brez rentnega davka. Pri nalozbi Din 50*- se dobi nabiralnik na dom. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za ixdajatedja, ti^karno in nedakcijo Milan Cttiua t C*l}%.