CENA 15 Lir, 10 lugolir, 6 Din LETO TRETJE - številka 143 NAROČNINA: Cona A: me-s sečna 60.—, četrtletna 180.—, polletna 360.—, celoletna 600.— lir. Cona B: 40.—, 120.—, 240—, 400,— jugolir. FLRJ: 24—, 70—, 140.—, 280.— din. Tekoči račun za STO-ZVU na ime: «Založništvo Primorski dnevnik». Trst 11-5374; tekoči račun za Jugoslavijo na ime «Primorski dn.», upr., Ljubi j. 6-90601-19. >l£l I TUST 19. novembra 1948 UREDNIŠTVO: Via Montec-chi 6-II - 24. UPRAVA: Via Ruggero Manna štev. 29. TELEFONI: uredništvo 93808, uprava 27847. OGLASI pri upravi od 8.30-12.00 in od 15.00 do 18.00 ure. Rokopisi se ne vračajo. - Poštnina plačana v gotovini . Spedizione in abbonamento postale secondo gruppo. JUGOSLAVIJA IVAN G OŠ-N JAK- delegat na JI. kongresu KPS MIHA MARIN KO ■ politični sekretar KPS KITAJSKA ‘Bojišča pred padcem SuchoVa GEN. LI V PIAO - povelj-ni k severnih čet ki tajske NOV Jugoslavija se ni in se nikoli ne bo odrekla slovenskim krajem ki so ostali izven LR Slovenije (tov. Ivan Gošnjak) V poslednjih letih sta se udomačila naziva: zapadna demokracija in ljudska demokracija, kakor da bi v obeh primerih šlo za demokracijo. Posébno v zapadni Evropi in Ameriki, pa tudi v reakcionarnih krogih v Trstu vedo veliko povedati o «edino pravi zapadni demokraciji» in seveda o diktaturi na vzhodu. «Zapadna demokracija» pa seveda kljub temu da jo ohranijo v propagandni funkciji zapadni kapitalisti z velikimi dolarskimi fondi. ne prepričuje niti na zapadu samem, kaj šele na primer pri nas v Trstu, kjer živimo v neposredni bli. Žini stvarnosti zapada in stvarnosti vzhoda. Za nas kot demokratično gibanje in kot Slovence ni «zapadna demokracija» že odkar jo poznamo nikaka demokracija, .temveč včasih demokratično pobarvan, še večkrat pa popolnoma razgaljen fašizem, kakršna je pač taktika «zapadne demokracije». O «zapadni demokraciji «kot navadnem fašizmu lahko s popolno upravičenostjo govorimo o vsem. kar se dogaja pod besedo demokracije v De Gasperijevi Italiji od vladne prakse do italijanskega demokratičnega gibanja pa do, v še posebni meri, slovenske nacionalne manjšine v Italiji. Toda prav v zve zi z nekaterimi zadnjimi dogodki se ustavimo za danes pri usedi slovenske manjšine na Goriškem. Kako škili slovansko manjšino „zapadna demokracija" v Italiji Pri nedavnih volitvah v goriški občinski svet je «Demokratična fronta Slovencev» zasedla tretje mesto po številu prejetih glasov izmed vseh kandidirajočih strank. Malenkosten del avtohtonih goriških Slovencev je glasoval za «Slovensko demokratsko zvezo» in tudi skoraj polovica glasov, ki jih je prejela Komunistična partija Italije za Goriško je bila slovenskih. Na osnovi teh rezultatov so prišli zastopniki goriških Slovencev v goriški občinski svet, da zastopajo interese slovenskega življa na Goriškem. Qdkar se je Italija ponovno zajedla v ta del slovenskega narodnega telesa, je oživila pod silo razmer potuhnjeni fašizem v italijanskih šovinističnih krogih in ga razgibala od naivišjih možnosti. Šovinistični bes reakcionarnih italijanskih strank do slovenskega življa je prišel popolnoma do izraza v pred-volivni kampanji, ko so na primer krožile parole: Kdor ne voli, voli za dvojezičnost: vsak slovenski glas. je glas proti materi Italiji itd. goriških volitvah k'jub fašističnemu terorju videli demokratičnost «zapadne demokracije», naivno mislič, da je dopuščanje volitev že samo po sebi — demokracija. Toda volitve v okviru «zapadne demokracije» so le krinka za fašizem «zapadne demokracije» in da je to resnica, potrjujejo poleg nešteto drugih dokazov tudi dogodki, ki so sledili neposredno goriškim volitvam. Pretekli teden so se zbrali k prvemu zasedanju novoizvoljeni svetniki, med njimi tudi slovenski zastopniki, da izvolijo občins :i odbor. Zastopniki vseh vrst italijanskih nacionalistov in obenem šovinistov so s svojo večino izbrali odbor, v katerem ni nobenega Slovenca. Toda ukazi uradne italijanske politike s tem še niso bili izčrpani. «Zapadna demokracija», v imenu katere dajejo svečane obljube italijanski diplomati, ni namreč niti toliko demokratična. da bi lahko mirno prenesla. da so se slovenski zastopniki poslužili svojega slovenskega jezika. Ze na prvem zasedanju novega Razumljivo, da so faš'stične škvadre] občinskega sveta je biio slovenskim v smislu teh parol terorizirale vo- zastopnikom onemogočeno govoriti Uvee. v slovenskem jeziku. Obveznosti Našli so se ljudje, ki so v teh I italijanskega parlamenta, kakršne M A O T S E TUNG • VrhoV-ni poveljnik kitajske NOV OZN PARIZ E\VATT -pred-sednik glavne skupščine OZN aVtor novega predloga za berlinska paga--<-« janja TRYGVE LIE glavni tajnik OZN avtor no-Vega predloga za berlinska pogajanja m->- TRUMANOV smeh po zmagi ki se je ni nakrmi dejal Na braniku narodnih interesov in na čelu slovenskih demokratičnih sil nadaljuje OF za Tržaško ozemlje svojo borbo V nedeljo. 14 t. m. je imel glavni odbor Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje svojo prvo sejo. na kateri je proučil program in organizacijska načela OF, ki se je reorganizirala iz nujnosti zaradi novostalnega položaja po resoluciji Informacijskega urada. Sejo je vodil kot najstarejši član širšega odbora tov. Žnidaršič ter dal besedo tov. Branku Babiču, ki je v svojem govoru poudaril: Zaradi položaja, ki je nastal na našem ozemlju po objavi Informacijskega urada, je nujno, da sedaj ko stopa v ospredje slovensko nacionalno vprašanje v Trstu ter borba za splošno uveljavljanje enakopravnosti slovenskega življa na TO, o-krepimo našo politično organizacijo ter da ji damo samostojen izraz. Naša borba, ki ni nova, temveč je. nadaljevanje narodnoosvobodilne vojne za pravice, ki so nam po statutu in po mirovni pogodbi priznane, je protiimperialistična borba, ki je po objavi Informacijskega urada doživela težak pretres na naših tleh. Da je resolucija, ki očita Jugoslaviji, da izdaja interese celotnega demokratičnega gibanja, da gre nazaj v staro Jugoslavijo, ne pa v napredek in socializem krivična, se lahko prepriča prav vsakdo, ki gre v Jugoslavijo. Po tej resoluciji so se v tržaškem demokratičnem gibanju uveljavile določene tendence, ki zaradi čvrstega demokratičnega gibanja niso mogle podreti. Resolucija pa je dala tem silam možnost da pridejo na dan s svojim stališčem, ki izraža določene nacionalistične tendence v našem demokratičnem gibanju, bodisi v odnosu do slovenskega nacionalnega vprašanje kot v odno-! usposobiti. su do samega Trsta ter do njegove teritorialne pripadnosti. Te tendence najdejo na žalost oporo v stališču, ki ga ima vodilna sila demokratičnega gibanja v Italiji. KPI je bilo vprašanje Julijske krajine v celoti in slovensko nacionalno vprašanje pri nas zelo nejasno; komunistična partija Italije se ni hotela poglobiti v to vprašanje in ni žulila potrebe, da’ ga razume. Ves čas borbe smo vid"li razlike, ki so obstajale pri nas glede tega vprašanja. Videli smo v borbi za priključitev k Jugoslaviji predvsem v jasnem stališču, ki so ga neka-teri voditelji KPi zavzeli do tržaškega vprašanja, predvsem tov. Togliatti, ki je izjavil, da s;cer razume borbo tržaškega delavstva, da je pa ne odobrava. Tu je jasno izražena ta tendenca nerazumevanja in nepravilnega gledanja do nacionalnega vprašanja v Trstu in Julijski krajini. Vsč te tendence so prav danes po objavi resolucije Inform-biroja dobile glavno oporo v komunistični partiji Italije. Izkoriščajoč pozitivna čustva do Sovjetske zveze. Stalina in internacionalizma hočejo tisti, ki so bili vedno naklonjeni stališču KPI revizijo naše borbe in prehod na tiste pozicije, ki jih ima italijanska reakcija v zvezi s tržaškim vprašanjem da v danem trenutku priključi Trst Italiji. Ta skupina pod vodstvom Vidali-ja ustvarja s svojimi nastopi še posebno težaven položaj za nas Slovence v borbi za n?še nacionalne pravice. Glede na vse to moramo Slovenci nujno strniti svoje vrste, moramo vso narodno organizacijo OF ' da bo lahko v vsaki si- tuaciji znala samostojno braniti na j cionalne koristi slovenskega življa ’ pri nas, da bo ta istočasno znala tudi samostojno nastopali v borbi za splošne interese demokracije. Jasno, marsikdo od naših nasprotnikov bo ponovno v tem stališču videi nacionalizem. Jaz mislim, da ni mogoče govoriti o nacionalizmu, o šo-vinizmu, če se borimo za nacional■ ne pravice zatiranega naroda. Jasno je, da mi v Trstu ne uživamo tiste enakopravnosti, ki bi jo morali. Glede na borbo, ki smo jo imeli in ki jo imamo, smo še vedno na stopnji osvobodilne borbe in ni si mogoče zamieliti napredka, če ta istočasno ne reši vprašanja nacionalnih pravic. Vsak narod ima pravico do nacionalne enakopravnosti in to torej ni nacionalizem, ampak, nasprotno, tisti, ki ovirajo, tisti, ki ustvarjajo pogoje, da se onemogoča borba za nacionalne pravice Slovencev v Trstu, tisti so nacionalisti. Mi prav gotovo ne razbijamo demokratičnega gibanja v Trstu, ker ne zapuščamo linije, ki smo jo imeli do včeraj, linije bratstva in enotnosti z italijanskimi demokratičnimi množicami. Ce bi to bilo res, da bi mi našo osnovno linijo spremenili, potem bi lahko govorili o nacionalizmu. Ravno OF bo mora-’d biti največji in najboljši čuvar politike enotnosti in bratstva z ita-, Ihanskimi demokratičnimi množica-I mi na liniji dosledne borbe za demokracijo. za dosledno spoštovanje naše narodne enakopravnosti. OF ima kot najnaprednejša in najborbenejša organizacija vse pogoje, da vedi v Trstu resnično borbo za slovensko in italijansko bratstvo. S tem. da sedaj usposabljamo (Nadaljevanje na 5. strani). mu jih narekuje mirovna pogodba do slovenske manjšine so se tako pod vplivom «zapadne demokracije» spremenile v sistematično zatiranje demokratičnih pravic slovenskega življa v Italiji kot je to delal fašizem od nastopa pa do svojega neslavnega konca. V osvetlitev lažnive gonje proti «Demokratični fj-onti Slovencev», ki so jo začeli v Trstu vidalijevski agenti vzporedno z italijansko komunistično partijo za Goriško in vsemi reakcionarnimi italijanskimi in slovensko stranko, pa je treba mimogrede omeniti (razpravljati o tem ni stvar tega članka), da je tudi zastopnik italijanske komunistične partije nasprotoval uporabi slovenske besede v goriškem občinskem svitu. To njegovo stališče je tudi glssnik goriškega novofašizma «Il Lunedi» pozdravil z naslovom «Tov. Pustetto (svetnik KPI) brani Italijo» in pozneje v tekstu ponavlja dobesedno njegovo izjavo, da bi se Slovenci po 30 letih že lahko naučili italijanščine. To je eden začetnih primeror kako misli Italija spoštovati demokratične pravice slovenske manjšine in če celo zastopnik italijanskih demokratičnih sil zavzema do slovenske manjšine izrazito protidemokratično in nacionalšovinistično stališče, pa čeprav mogoče samo pod vplivom resolucije Informbiroja smo popolnoma upravičeno lahko zaski'bljeni nad nadaljnjo usodo žive veje našega narodnega telesa, ki je ostala v območju tuje, nedemokratične države. Ko se nam je že tako v konkretni obliki predstavila «zapadna demokracija» v praksi, poglejmo si, kako v prav podobnih zadevah postopajo v Jugoslaviji — državi ljudske demokracije. V Jugoslaviji je več narodnostnih maniž:n. tako madžarska, bolgarska, albanska in tudj italijanska. V vseh oblastnih izvolienih ustanovah od krajevnih pa do osrednjih, imajo narodnostne manjšine svoje zastopnike. Narodnostne manjšine imajo svoje poslance v Ljudski skupščini. V vseh teh ustanovah delujejo v največji složnosti s predstavniki jugoslovanskih narodov v korist svoje narodnostne manjšine in istočasno v korist skupne socialistične države. V Jugoslaviji se še ni dogodilo, da bi predstavniki katere koli manjšine ne smeli ali ne mogli govoriti v svojem materinem jeziku. Obratno, jugoslovanski narodi in njih izvoljena predstavništva so ponosni, da so si ustvarili državo in demokracijo, v kateri so enakopravni vsi državljani katere koli narodnosti, so ponosni, ko vidijo. da se s sadovi ljudske demokracije v enaki meri okoriščajo Madžari, Hrvati ko Srbi kot Albanci Italijani kot Slovenci. Pojava predstavnika katere koli manjšine in lahko rečemo še posebno pojava italijanskega predstavnika v Ljudski skupščini ali v kakem drugem forumu je bila vedno posebna prilika. da so zastopniki jugoslovanskih narodov lahko izrazili svoja bratska in globoko demokratična čutva do drugih narodnosti, ki prihajajo do izraza v njih vsakdanjem življenju v Jugoslaviji. V okviru Ijvidske demokracije t vsakim dnevom boli odpadajo vse one umetne pregrade preteklosti. Nadaljevanje na 4. strani Po širokem svetu KRONIKA :: Iz Wasbingtona poročajo, da je ostavka zunanjega ministra Marshalla in njegovega namestnika Lo-vetta samo Se vpraSanje časa. Ob otvoritvi japonsko - sovjetskega društva je sovjetski zastopnik napadel politiko okupacijskih oblasti na Japonskem rekoč, da se tam obnavlja stari policijski režim. :: Jugoslovanski predstavnik pri OZN je izročil Varnostnemu svetu letno poročilo Vojne uprave JA o upravljanju jugoslovanskega področ ja Tržaškega ozemlja v dobi od IG septembra 1947 do 16 septembra 1948. :: V Biconi je stavkalo okrog G milijonov nemških delavcev zaradi stalnega naraščanja cen in proti gospodarski politiki z zapadni Nemčiji sploh. Jugoslovanski poslanik v ZDA Sava Kosanovič je dopotoval v Ju. gosiavijo. :: Delovanje grških partizanov je kljub nastopajoči zimi zelo živahno. Med drugim so izvedli več napadov na vojaške objekte vladnih čet v samem središču Soluna. Zaradi neuspehov poletnih akcij proti partizanom in zaradi težkega položaja monarhofašističnega režima je prišlo do odprte krize grške vlade, ki je sicer trajala že ves čas. Ministrski predsednik Sofulis je odstopil. Po zadnjih vesteh so se sporazumeli tako, da bo novi ministrski predsednik Tsaldaris, zunanji minister pa Sofulis. Po taki začasni rešitvi bo kriza trajala seveda še naprej. :: V teku stavke v Franciji, ki še vedno traja, je policija večkrat streljala v delavce in jih nekaj ubila. Zaradi tega je prišlo do več novih protestnih stavk. Kakor tudi do zaplembe demokratičnih listov Humanité in Ce Soir. :: Dejstvo da so Angloamerikanci vrnili Porurje Hitlerjevim figuram v Nemčiji je vzbudilo velik odpor v Franciji in tudi v Belgiji. Pro. ti temu so tudi protestirali predstavniki demokratičnih držav, ki upravičeno vidijo v tem nevarnost nove nemške agresije v bodočnosti. :: Kljub temu, da so na procesu proti japonskim vojnim zločincem dokazali tudi krivdo japonskega cesarja Hiro Hita, je ta še vedno cesar po milosti božji in volji Trumana, Marshalla in Mac Arthurja. Na priporočilo Varnostnega sveta so se v Parizu začela direktna pogajanja med balkanskimi državami in Grčijo. :: V politični komisiji Varnostnega sveta je ameriški glasovalni stroj oboroževanja, ki seveda ne daje možnosti nikake kontrole in bodo kljub raznim prepovedim Amerikanci mirne duše lahko proizvajali atomske bombe in druga moriina orožja. Angleški kraljevski dvojici se je rodil prestolonaslednik moškega spola. Iz nepolMičnib razlogov je Mackenzie King prenehal biti ministrski predsednik Kanade. Novi ministrski predsednik bo Saint Laurent. :: Na Holandskem je višje sodišče na pritisk javnosti oprostilo komunistične voditelje, ki jih je obsodilo nižje sodišče, ker so izdali manifest proti kolonialni vojni v Indoneziji. :: Varnostni svet je sprejel kanadsko, francosko in belgijsko resolucijo o palestinskem premirju. Predsednik glavne skupščine OZN Ewatt in glavni tajnik Tryg. ve Lie sta poslala štirim zunanjim ministrom noto, v kateri jih vabita k obnovitvi pogajanja glede Berlina. Medtem ko so zunanji ministri zapadnih sil po daljših medsebojnih razgovorih odbili to noto s svojimi znanimi izgovori, je Sovjetska zveza odgovorila pismeno, da je vedno težila za tem, da se berlinsko vprašanje reši in da sprejema nov predlog za obnovitev pogajanj, smatrajoč, da je to življenjsko vprašanje za Evropo. V zvezi z odklonitvijo zapadnih sil pripravlja Framuglià že,nov kompromisni predlog. O MEDNARODNEM POLOŽAJU NOVE JUGOSLAVIJE “/razumljivo, da kljub vsem očitkom /1 Internacionalni pomen borbe za nacionalno združitev slovenskega naroda Na II. kongresu KPS je govoril tov. Kraigher Boris o liniji partije z ozirom na mednarodno politični položaj nove Jugoslavije. V prvem delu svojega govora Je podai analizo protiimperialistične politike nove Jugoslavije, nato pa je prešel na vprašanje borbe za nacionalno združitev slovenskega naroda. «Z ozirom na dosledno borbo za socializem, ki jo vodi Jugoslavija, je nemogoče, da bi Jugoslavija v svoji zunanji politiki zavzemala drugačen odnos do imperializma, kot ga je v svoji praksi doslej stalno zavzemala. Ker je Jugoslavija poleg SZ tista država nove ljudske demokracije, ki gre najodločneje, najsamozavestneje, z največjo si gurnostjo v socializem in ker je ravno Jugoslavija tista država, ki je poleg SZ najodločneje mobilizirala vse notranje revolucionarne sile v borbi za uničenje fašizma in za uničenje vseh sil, na katerih se je fašizem lahko razvijal, zato je tudi jasno, da je v vsej svoji zunanji politiki bila in je stalno najtrd-neje ob strani SZ v borbi proti za-padnemu imperializmu. Odločna, načelna, samozavestna in dosledno protiimperialistična politika nove Jugoslavije, politika, ki jo vodi CK KPJ, ki jo vodita tovariša Tito in Kardelj, je neposreden in nujen, zakonit, edino mogoč odraz dosledne borbe za zgraditev socialistične domovine v naši državi. Danes nam nekateri očitajo nacionalizem in pozabljanje na našo dolžnost z ozirom na utrjevanje protiimperialističnega demokratičnega tabora v zvezi z našo borbo za nacionalno združitev slovenskega naroda. Ta očitek je seveda popolnoma neutemeljen in bazira na nerazumevanju vloge borbe za nacionalno osvoboditev in združitev slovenskega naroda za razkrinkavanje nakan imperializma in za slabitev imperialističnega tabora. Partija v borbi za nacionalno osiiobuiiitei' slovenskega naroda med vaino Ob okupaciji Jugoslavije je naša partija smatrala za svojo internacionalno dolžnost, da ob organiziranju vsenarodne vstaje in oborožene borbe proti okupatorju pomaga in organizira enako borbo tudi v tistih delih slovenskega naroda, ki so po versajskem miru pripadli Italiji oz. Avstriji. Tedaj je borba za nacionalno osvoboditev in zdni-Žitev slovenskega naroda bila odvisna od uspešnosti oborožene borbe proti fašističnemu okupatorju. Tako je tudi naša partija postavljala to vprašanje. Razvijanje nacionalne revolucije in borba za nacionalno združitev je takrat močno krepila borbo proti fašizmu in slàbila fašistične sile na tem teritoriju. 2e takrat bi ob pravilnem postavljanju odločne borbe proti fašizmu v sami Italiji in Avstriji morala nacionalna borba slovenskega naroda samo krepiti njihovo borbo proti fašizmu in samo utrjevati vodečo vlogo proletariata v tej borbi. Da takrat ta borba v ničemer ni slabila mobilizacije protifašističnih sil italijanskega in avstrijskega naroda, dokazuje samo dejstvo, da so se Italijani v Trstu, Tržiču in Furlaniji najodločneje priključili oboroženi f rotifašistični borbi in so s pomočjo Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije formirali svoje najboljše oborožene edi-nica. Ravno tako so bile s pomočjo koroških protifašističnih oboroženih edinic formirane tudi edine oborožene grupe .Avstrijcev v borbi proti fašizmu. Bnrbit za popolna osvoboditev po vojni Po osvoboditvi je naša partija v borbi za pravičen mir z Italijo najjasneje dokazala, da zna nesebično podrepati borbo za nacionalno združevanje slovenskega naroda interesom mednarodnega miru in utrjevanju demokratičnega tabora. Borba za pravičen mir z Italijo, za Trst in Gorico je v mednarodnem merilu zelo mnogo doprinesla k razkrinkavanju imperialističnih nakan ameriških in angleških vojno-hujskaških klik. Prav ta borba je mnogo pripomogla k razkrinkavanju imperialistične politike nacionalnega zatiranja, imperialistične politike formiranja interesnih sfer, imperialistične politike zanemarjanja in podrejanja interesov delovnega ljudstva na posameznih teritorijih, imperialističnem tendencam ustvarjanja izkoriščnih točk za krepitev nacionalnih nasprotstev med posameznimi narodi, ki naj služijo vojno-hujskaškim interesom raznih imperialističnih klik- Internacionalni pomen borbe za nacionalno združitev slovenskega naroda Današnja borba na Koroškem ima ravno tako predvsem pomen nadaljnje principielne borbe proti nacionalnemu zatiranju in za razkrinkavanje imperialistične metode nacionalnega zatiranja. Zato je ta borba lahko samo krepila in lahko tudi danes samo krepi sile proli-imperialističnega demokratičnega tabora. Naša partija smatra, da borba za nacionalno združitev slovenskega naroda ni samo notranji problem naše partijske linije, ampak je ta borba internacionalistična dolžnost naše partije v borbi za razkrinkavanje imperialističnih vojno-hujska-ških tendec in v borbi za slabitev imperializma. Naša partija je znala tudi v tem vprašanju stalno pravilno upoštevati interese mednarodnega miru, stalno pravilno ocenjevati odnose sil med taborom miru in demokracijo ter taborom imperializma, kar je dokazala s tem, da je bila prav v vprašanju Trsta in Gorice pripravljena začasno sprejeti y interesu miru težke in boleče žrtve. Kdor danes na Koroškem trdi, da borba slovenskega naroda za njegovo nacionalno osvoboditev in združitev s svojo matično deželo slabi protiimperialistične sile in da obramba San Germainskih meja Avstrije krepi borbo proti ameriškemu imperializmu, ta licemerno zapira oči pred dejstvom, da so nacionalno krivične meje prav v interesu ameriškega imperializma in prav y interesu poživljanja fašističnih pangermanskih tendenc v Avstriji. Ker je naša partija stalno vodila račune o teh vprašanjih v odnosu sil v zunanjem svetu, zato je tudi ' nacionalizma uživa s borbi za pravičen mir z Avstrijo, kot je uživala prej v borbi za pravičen mir z Italijo, vso podporo Sovjetska zveze». «Ce nam danes očitajo naciona« ližem, ta očitek Y naši mednarodni politiki razkrinkujejo vsa dejstva iz dneva v dan in ga razkrinkuje prav. v zadnjih dneh odločna borba jur goslovanske delegacije na zasedaj nju Združenih narodov za razkrinkavanje zločinskega vmešavanja ameriškega imperializma y notranje zadeve Grčije in v obrambo nesebičnih interesov grškega naroda. Trenutne težavo v demokratičnem taboru niso oslabile njegovo borbenost proti imperializem Kljub trenutnim nesoglasjem, ki so nastala v zvezi z resolucijo In-formbiroja v demokratičnem tabor ru, je jasno, da so sile demokracije danes močnejše, kot so bile kdaj koli, da so imperialisti x vse večji zagati, ko se jim majejo tla v vseh delih sveta. Danes so pozicije imperializma močno omajane v vseh delih Evrope, imperializem doživlja iz dneva v dan hujše udarce od stomilijonskih množic delovnega ljudstva Kitajske, iz dneva v dan močnejše udarce s strani nacionalno osvobodilnih gibanj kolonialnih narodov. V matičnih imperialističnih deželah se vse bolj utrjuje odločnost borbe delavskega razreda, vsi napori imperialistov, da bi v svojih imperialističnih deželah razbili enotno sindikalno gibanje, so propadli. Danes se že vidi, da vodi Marshallov plan k vse večjemu Nadaljevanje na 3. strani Kdo je John Poster Dulles ? Sedaj je svetovalec republikanske stranke za mednarodna vprašanja in najvažnejši voditelj javnih poslov v. Združenih državah, bolj vpliven kot sam Truman, Marshall ali Dewey. Ce bi bil pri volitvah 2. Novembra Dewey .izvoljen za predsednika, bi John Poster Dulles verjetno zasedel Marshallovo mesto tajnika državne zbornice in dejansko prevzel vodstvo političnega gospodarstva ameriškega imperializma. Dulles meni, da mu je dovoljeno prezirati manjše politične dogodke; zanimajo ga predvsem velike tajne politične kombinacije in še nikdar ni kand/diral pri volitvah. Dulles je eden med glavnimi po-speševatelji Rcckfellerjevih ustanov in mnogih velikih družb, kakor angleške družbe kemičnih izdelkov, razstreliv in barv ITmperial Chemical Industrv, LTnternaticnal Nickel, Cy of Canada, la Bank ol New York . . . Med tistimi, ki so hoteli ponovno dvigniti Nemčijo, je bil Dulles s Herbertom Hooverjem, s sanatorjem Vaidenbergom in Averelom Harrimanom aktivni minister Marshallovega plana. Pullesova naloga je bila, da obveže s posojilom Nemce onstran Rena, da bodo znova vzpostavili fašistični red. Uspešno se je lotil te kočljive naloge in tako podprl nemško fašistično reakcijo. Ob tej priliki je navezal s Schachtorn, finančnim sleparjem rajha stike, ki pa niso bili samo politični, temveč tudi prijateljski. Dulles bo dal iniciativo, da bodo rešili to zločinsko vojno zgradbo, vendar pa bo vedno pazil, da se to jeziček na tehtnici v odločilnih trenutkih vedno nagibal v prid Amerike in ne hiltlerjan-ske Nemčije. Dulles je bil tistih ki je branil Halbaha in Lenza, ravnatelja ameriških podružnic I. G. Farbeniindustrie, obsojenih tajne zveze s sovražnimi državami. Senator Claude Repper je oktobra 1044. o Dullesu in njegovih poslovnih izdajstvih izjavil naslednje: «Po posredovanju bančnika fon Schroederja ter premogovnih in jeklenih monopolistov zapadne Nemčije, ki jih je ta zastopal, je Adolf Hitler dobil podlago za kriminalno kariero mednarodnega bandita, gullivanova in Kromve-lova vlada, kateri je prav za prav upravljal Dulles, je bila v tisti dobi povezana z bančnimi interessi Schroederja». John Poster Dulles je v resnici pravni svetovalec ameriških podružnic I. G. Farbenindustrie in slavne skupine bančnika Schroederja. ki jo je v Nemčiji ustanovil bančnik Kurt von Schroeder ki se je razširila v Anglijo in Združene države Amerike. V New Yorku je brat J.F. Dullesa, Alien Dulles ravnatelj amerikan-ske veje te banke. Ta Allen Dulles je bil med vojno načelnik tajne, amerikanske službe (O.S.S.) v Svici. V Nemčiji pa je bil predstavnik teh kapitalistov Gerard Westrick. ki je bil obenem predstavnik drugih amerikanskih tvrdk v Nemčiji. V času vojne leta 1940. ga je Ribbentrop poslal kot trgovskega atašeja v ZDA. Dulles je finansiral tudi znano hitlerjansko družbo Linciberga «A-merican First», ki je bila usmerjena proti Rooseveltovi politiki. Po padcu Nemčije je bil Gerhard Westrick aretiran, vendar takoj izpuščen in zopet je lahko prevzel svoje stare funkcije. ‘ Dulles je postal popoln gospodar kabinetov Sullivana in Cromvella v letu 1944 in se z njima zapletel V afero, ki jo imenujejo «vezi s sovražniki in gospodarsko sodelovanje z njimi». Obsojeni so, da so v času vojne dovolili ameriški družbi American Bosch Corporation, v kateri so imele ZDA za 8000 delnic, da je prikrivala, da je v resnici skupina nacifašističnih kapitalistov. Dulles je bil član delegacije Združenih držav Amerike na konferenci Združenih narodov v San Fancisku, na konferenci zunanjih ministrov v Londonu, na konferenci v Moskvi, na glavnih zasedanjih OZN itd. Za časa njegovega bivanja v Parizu lansko leto se je zvezal z De Gaullom, potem ko je francoska vlada dvignila Julesa Mocha. Dulles je najbolj zagrizen podpihovalec vojne proti SZ podpira neofašizem in je za zvezo s Tsal-darisovo Grčijo, Francovo Španijo in De Gaullovo Francijo. John Foster Dulles bo mogoče že jutri voditelj zunanje politike ZDA in osnovateli nove protikomunistične in protisovjetske svete alianse. i X ■ Teda kako vendar? Kaj oba pijeta na izid volitev? - Seveda, slavita zmago tretjega... 37 LET DRŽAVLJANSKE VOJNE NA KITAJSKEM Ljudska vojska pred Nankingom Qgromne sile kitajskega ljudstva naglo rušijo ne samo Kuomintan-goyo armado, temveč yes red, ki je doslej neusmiljeno tlačil k tlom milijonske kitajske množice. Da bomo bolje razumeli te velike dogodke na Kitajskem, se moramo povrniti v leta neposredno po prvi svetovni vojni in še bolj nazaj v leto 1911. ko je Sun Yat Sen, najvažnejša in najznačilnejša oseba modetne Kitajske, ustanovil revolucionarno vlado, ki je v začetku {rušila žalostno dinastijo Isingov. To je bil prvi upor kitajskega ljudstva proti konservativnemu fevdalizmu in imperatorjem. Po vojni V letih 1914-1918 si je začelo Utirati pot kitajsko komunistično gibanje kot neizogibna socialna nujnost in vedno bolj dobivati oblike konkretne aplikacije na Kital jskem. Toda «Kuomintag», ki je v Sun Yat Senovi dobi predstavljal revolucionarno vlado, je zaradi prisotnosti desničarskih reakcionarnih elementov začel zgubljati svoj prvotni značaj. Poslednje Sun-Yat-Senovo življenjsko dejanje je bilo, ko je hotel ustanoviti močno kitajsko nacionalno vlado, ki naj bi z uvajanjem demokratičnih reform odstranile nasprotja med starim svetom in porajajočim se mladim. Ro njegovi smrti se je začel uveljavljati Cang-Kaj-Sek, ki je zato, da bi laže uveljavil svoje ambicio-tne sile, povzročil razkol, ki se je Vedno bolj ostril od leta 1927 do teta 1934 s presledkom v času ki-tajsko-japonske vojne, ki je povzročila odcep Madžurije od Kitajske. Kitajske armade so takrat doživljale velike poraze in od takrat ylada praktično ni imela v državi vplivne kontrole. V času zadnje vojne proti japon-slàm imperialistom so notranja nasprotja stopila y ozadje, ker so kitajske ljudske množice občutile v Japoncih sovražnika, ki ga je treba najprej uničiti, če si hočejo potem priboriti svobodo y borbi proti svojim domačim izkoriščevalcem. Takoj po porazu Japonske so kitajske napredne sile usmerile borbo proti Cang-Kaj-Sku, ki je dobivala vedno širše oblike in zavzela končno obseg vsenarodne osvobodilne borbe. V poslednjih tednih pa se ta vojna vedno bolj vidno spreminja v poraz reakcionarnih protiljud-skih sil na Kitajskem in y nove pomembno zmago ljudskih demokratičnih množic Kitajske. Zadnje vesti z bojišča govore o bojih V predmestjih Suhova, ključu nacionalističnega obrambnega sistema pred Nankingom. Komunistične armade napredujejo iz Santunga, to je s severo — vzhoda in s severo — zapada iz pokrajine Honan, ki je že popolnoma v oblasti osvobodilne armade. Ro zavzetju Mukdena so osvobodilne armade razširile mandžursko fronto In usmerile napade svoje pehote in konjenice v pokrajino Jehol na mesto Peking, z notranje strani velikega zidu pa proti mestu Tiensinu. Iz nehanje Mongolije pa so začele komunistične armade napredovati proti Velikemu zidu z namenom, da zapro pot ostankom nacionalističnih armad. Osvobodilne armade so prvič prešle Veliko obzidje pri Yutienu, 130 km vzhodno od Pekinga y prvih dneh novembra.^ Po zavzetju Taj Yuana in Tsinana v Sansiju so se komunistične armade razdelile v pet smeri: dve proti Suhovu, ena proti Yan-Tse-Kjangu in dve proti Han-Kovu, da zavarujeta armade, ki napredujejo proti Šanghaju. Pri bitki za Suhov sodeluje 20 komunističnih armad, od teh 15. pod vodstvom gen. Kenya, druge pod vodstvom gen. L,iu-Po-Chenga in Chen-Kengisa. Komunistične armade sestavljajo pehotni, konjeniški in topniški oddelki, nacionalistične pa pehota, oklepniki, ki jim poveljuje Can-Kaj-S.koy sin ter ameriško letalstvo. Prav zadnje vesti pa že poročajo o veliki zmagi komunističnih armad pri Suhovu, kjer je gen. Diu Po Cheng s preračunanim manevrom obkolil in uničil glavno obrambno silo nacionalistov — oklepne enote in že napreduje nezadržno proti Nankingu. Tako naglo in nezadržno napredovanje je tudi. vzrok, da sta ameriški in angleški konzulat začela evakuirati ameriške in angleške državljane iz vseh velikih kitajskih mest, ki bodo V najkrajšem času padla v roke osvobodilne armade. Prav tako pa je to tudi vzrok, ki povroča preglavice ameriškim imperialistom, ki se zavedajo, da s porazom nacionalističnih armad zgubljajo svoje imperialistične pozicije na Kitajskem, pa zato z vso naglico seveda zaman pošiljajo Cang-Kaj-Sku pomoč. imi M^^aropopoiaRE f Slike iz Marshallove Nemčije Pri nas zelo malo vemo, kako žive danes Nemci v področjih zapadne Nemčije. Dobro je zato, da sežemo po člankih, ki prihajajo od zapadnih novinarjev samih, ki z blagoslovom okupacijskih oblasti potujejo po Nemčiji in včasih tudi o današnjih nemških razmerah napišejo resnico. Londonski laburistični tednik «New Statesman and Nation» je v teh dneh objavil daljši članek svo- jega dopisnika, v katerem pravi med drugim: «Največje presenečenje je’ bilo gledati ljudi, ki danes žanjejo sadove nove nemške prosperitete. Današnji bogataši na Bavarskem so prav isti ljudje, ki so bili bogati že pred vojno, ki so bogateli med vojno, katero so srečno preživeli. Ljudje, ki obiskujejo kavarne, restavracije in gostilne — to je barvarska aristokracija, oblečena v najlepšo narodno nošo in najele- Medtem ko nemška gospoda boljše vrste uživa žarke ameriškega pa nemški delavci spe po cestah in stradajo sonca, Mednarodno sodišče v Tokiu je obsodilo pred dnevi na smrt na vislicah bivšega ministrskega predsednika in šefa glavnega štaba Japonske, Hideki Toja. Poleg njega so obsodili še 7 drugih japonskih vojnih zločincev. Toja smatrajo za japonskega vojn&-ga zločinca številka 1. V obsodbi je rečeno, da je «vse njegovo osebno delovanje imelo namen obnoviti in nadaljevati dolgo serijo japonskih agresivnosti», poslužujoč se pri tem vseh oblik divjanja in celo kanibalizma. Ste. vilo zavezniških ujetnikov, ki so pomrli v japonskem ujetništvu, je tri. krat višje kot število onih, ki so umrli y nemškem ujetništvu. General Tojo, ki je tipičen predstavnik japonskega militarizma povišanega V božanstvo in konflikt z ZDA, je eden največjih primerov konflikta med dvema imperializmoma. Tojo je ona osebnost, ki je odredila zahrbten napad na Pearl Harbour brez vojne na- Japonske militariste so obsodili Primer Kesselringa tudi na Japonskem? povedi, napad, ki je v nekaj urah uničil močno ameriško brodovje v Tihem oceanu in prinesel premoč japonski mornarici. Ta napad je bil izvršen med časom, ko so se v Washingtonu še vodila pogajanja med predstavnikom ZDA Cordell Hallom in posebnim odposlancem Toja, Kuruzom. Razgovori so se začeli 16 novembra in pri njih so bili prisotni tudi predstavniki Velike Britanije, Avstralije in Holandske. Razgovori so potekali na osnovi Hullovega memoranduma o vprašanju Ena izmed (lavnih ulic v živahnem trgovskem mesta Nankingu, proti kateremu napredujejo osvobodilne armade hegemonije na Vzhodu, o vprašanju, ki je postalo aktualno med kitajsko -japonskim sporom. Toda med dvema imperializmoma ni bilo mogoče najti sprave in zaradi tega je Tojo izvedel nenaden napad na Pearle Harbour. Nekaj dni pozneje je ponovil podoben napad na britansko brodovje na Dalj nem vzhodu. Seveda je tudi Japonska vstopila v tako imenovani « antikominternski pakt» in napovedala vojno za «zavo. jevanje sveta proti boljševizmu in za vzpostavitev novega reda». 18. julija 1944 je bil Tojo po vrsti vojaških porazov prisiljen odstopiti kot ministrski predsednik in kot šef generalnega štaba. Nadomestil ga je general Koiso in potem Suzuki, ki je 15. .avgusta sprejel pogoje predaje, ki sta jih diktirali ZSSR in ZDA. To. jo, ki so ga iskali kot japonskega vojnega zločinca št. 1, kriyega pokofjev ujetnikov, tipičnega predstavnika volje in moči japonskega državnega a-parata, je skušal napraviti samomor, kar pa so mu preprečili. Na isto kazen kot Tojo so bili obsojeni še generali: Doihara, Hirota, Ita-gaki, Kimura, Matsui in Muto, Koiso in Suzuki pa sta bila obsojena na dosmrtno ječo. Obsodbe so bile izrečene, toda bodo 11 izvršene? Tudi nacistični maršal Kesselring je bil svojčas obsojen na smrt. gantnejše in najdražje obleke, bogati industrije!, ki so se po vojni srečno vrnili v svoja podjetja, veleposlaniki, upokojeni oficirji in birokrati. V takem vzdušju cvete nov nemški nacionalizem, zagriženo sovraštvo proti tujcem in antisemitizem. «Bayernpartei», ki z blagoslovom ameriške okupacijske uprave vlada na Bavarskem, je prepolna bivših nacistov, ki so bili pred nacifika-cijskimi sodišči očiščeni in zavzemajo danes zopet svoje nekdanje položaje. Ameriška politika v Nemčiji, u-trjuje med Nemci občutek, da so imeli oni prav, kakor to, da so se zapadne velesile borile v drugi sve tovni vojni na nepravi strani. V svojih razgovorih z Američani, kažejo Nemci nenehoma svoj posmehljiv in zaničevalen ton: «Ali vam nismo že v naprej povedali, kako bo to izpadlo? Hitler je imel prav, komunizem se v svetu razširja. Hitler je imel prav, s Sovjetsko zvezo ni mogoč mir. Hitler je imel prav, Židje so teroristi. Saj tudi ameriški tisk vse to vsak dan trdi!» «Blaginjo», ki jo je angleški novinar videl na Bavarskem in ki vlada izključno samo v vrstah nemškega vladujočega razreda, istega razreda, ki je vladal tudi v dobi nacizma in pred njim, obrazložuje s trditvijo uspešne uvedbe valutne relorme, ki je obnovila kapitalistično in liberalistično gospodarstvo, pripeljala na trg blago, ki je bilo pred tem skrito ali pa različne izdelke, ki so jih uvozili Američani. Avtor članka prav nič ne dvomi o tem, da bo tako gospodarstvo nujno ponovno pripeljalo zapadno Nemčijo v težke gospodarske krize. Kako pa živi v tej «blaginji» nemško ljudstvo? Ali ' je prinesla valutna reforma blaginjo tudi njemu? Ameriški tisk, ki tako rad o-peva ogromen uspeh te reforme, povsem resno trdi. da je bila valutna reforma prava dobrota za nemškega delavca. Toda tudi o tem imamo živo pričo iz novinarskih krogov zapadnega sveta. Neka Sonja Tomarova, ruska be- logardistična emigrantinja, ki dopisuje v «New York Herald Tribune» in ki vidi v vsem, kar diši po ameriškem, samo čisto zlato, je v Bremenu spoznala tudi družino nekega Bauerja, delavca v tovarni Atlas. Bauer ima ženo, 10 letnega in 6 letnega otroka. Po odračuna-nju davkov znaša Bauerjeva mesečna mezda 218 mark. Glavna hrana te družine je krompir, zelenjava in sadje Bauerjev! se pritožujejo na veliko draginjo. Cena zelenjavi se je od junija dvignila za 30%. Najemnina znaša 40 mark, za elektriko, plin in premog morajo dajati 20' mark. Odkar se je pojavil v svobodni prodaji tobak za cigarete, porabi Bauer 10 mark za cigarete. 13 mark stane milo, zdravila, pot na delo" in ostale drobnarije. Sola in šolske potrebščine stanejo povprečno 10 mark mesečno. To vse znaša 203 marke mesečno in ko plača Bauer 4 marke za socialno zavarovanje in članarino v sindikalni organizaciji, mu ostane še 11 mark za nakup oblek, popravilo čevljev in nujnih potrebščin v gospodinjstvu. Kljub temu da so izložbe v Bremenu polne čevljev in različne obutve iz kož, nosi Bauerjeva družina samo lesene cokle in njihove obleke so v obupnem stanju. Tako je pomagala valutna reforma v zapadni Nemčiji navadnemu in preprostemu nemškemu delavcu. 0 mednarodnem položaju nove Jugoslavije Nadaljevanje s 2. strani Marshallov plan v Franciji osiromašenju delovnega ljudstva Evrope in k dviganju novega vala direktnih borb delavskega razreda s silami imperializma. Težave v demokratičnem taboru ne morejo v ničemer okrepiti pozicij imperializma. To so trenutne notranje težave v demokratičnem taboru, ki ne smejo zamegliti v naših vrstah jasne perspektive v borbi proti imperializmu. To so notranje težave, ki bodo prej ali slej dovedle do razjašnjenja o vprašanju odnosov med državami ljudske demokracije, odnosov med državami, ki grade socializem in ki bodo s tem privedli y končni liniji samo do utrditve sil socializma. Ravno v tém času pa je potrebna še večja budnost in še večja trdnost v borbi proti agenturam zapadnega imperializma, ki skušajo izkoristiti trenutne težave v demokratičnem taboru z ustvarjanjem nezaupanja delovnih množic v demokratični tabor in za slabitev odločnosti demokratičnega tabora v borbi proti imperializmu. V kolikor bolj odločno bomo gradili socializem v nasi državi, kolikor bolj se bomo v borbi za socializem borili za uničenje ostankov kapitalizma, ostankov mračnjaštva, toliko bolj bomo s tem utrjevali demokratični tabor v svetu, toliko bolj bomo s tem utrjevali mesto, ki ga ima Jugoslavija v demoki^tičnem taboru, toliko bolj bomo s tem krepili sile demokracije v svetu, toliko bolj bomo s tem krepili vodečo vlogo SZ X borbi proti imperializmu. k Po tržaškem ozemlju Slavne borbe tržaškega ljudstva ii g in st pravice ains^MlIti n ali e ki a o Kilami KRONIKA :: V uredništvo Primorskega dnevnika so vdrli Vidalijevi pretepači in napadli odgovornega urednika lista. S svojimi fašističnimi metodami kažejo svojo kulturo, s svojimi vzkliki: «Crepa ti e tutta la tua razza!» svoj strupeni šovinizem. Toda dobro naj si zapomnijo: Mi ne bomo «crknili», ker nočemo, ker se hočemo boriti za svojo srečo in za srečo vsega demokratične, ga ljudstva sveta. In prepričani smo, da bomo uspeli kjub fašistom, šovinistom, reakcionarjem in vi-dalijevcem! :: Tržaški telovadci bodo nastopili v soboto v Ljubljani. Pomerili se bodo z ljubljanskimi telovadci in telovadkami. Drugi dan pa bodo nastopili delavcem v tovarni Litostroj. :: Dvema mladenkama so zapleni. H obmejni organi kar tri vole, 77.000 lir in en dolar. Seveda bosta morali dajati odgovor za tako izdaten prenos preko meje. :: Božičnico pripravljajo žene Tržaškega ozemlja otrokom. Da bodo pa mali Tržačani enkrat res veseli, naj vsakdo odpre svoje srce in podpre naše žene. :: Škof Kamin jc ukazal sprazniti malo tovarno SPIRDE, kjer so izdelovali prepotrebne esence za barvanje ribiških mrež. Baje bodo tržaški duhovniki ustanovili v tistih prostorih otroško molilnico in gledališče. Lepa krščanska ljubezen! Delavce na cesto, otroke pa v šolo šovinizma in sovraštva! :: «Viđali je izglnills je kričal na vse grlo Spadaro, zvesti sluga svo. jega gospodarja. Svojemu spremstvu je ukazal, naj pridrži tov. Ukmarja in Stoko kot talca, češ da se je Vidaliju na poti v Sv. Križ nekaj hudega dogodilo. Viđali pa se je seveda živ in zdrav pripeljal na sestanek, njegovi pa so poklica, li policijo, da je tov. Ukmarja in Stoko odstranila. Tov. Ukmar in Stoka bi bila vesela, če bi prišel gospod na njun sestanek, Viđali pa se ju boji, da bi kaj preveč povedala, zato ju je dal raje iz previdnosti odstraniti. :: Ce dobro diši iz hiše, v kateri stanujejo pošteni ljudje, ki niso čez noč spremenili svojega prepričanja, že planejo tja vnete vidali-jevke in stikajo po peči, češ da pe. čejo slaščice za Babiča. Kaj res mislijo čitalci Lavoratora, da nimamo druge skrbi, kakor samo, kako bi bolje jedli? :: Posledice vojaške okupacije, slabih listov «Giornalinov», gansterskih filmov se kažejo povsod. Mladina moralno propada. Ta. ko so mladoletniki zašli med tatove in ukradli pisalne in računske stroje v vrednosti 600.000 lir. :: Vedno težje je življenje v Trstu, kar je dobro■ razvidno iz sledečih številk: V tromesečju julij-septem-ber 1946. leta je porabila štiričlanska družina 100 enot. Letos septem. bra 167, a oktobra že 181 enot. Ce bo šlo tako dalje, nam res ne preostane drugega, kot da od lakote umremo. :: Mladenič z imenom «Libero» noče biti zaprt, zato je pobegnil policiji, ko ga je vodila na zaslišanje. Tako je potegnil policijo za nos, kakor naš Poldrugi Martin: po enih vratih v bar, po drugih iz njega. Policaj pa je ostal z dolgim nosom. Ko smo kot otroci poslušali zgodbo o Poldni, gem Martinu, smo glasno vzkliknili: «O, kako neumen je bil policaj!». :: Prosvetno oiruštvi «Ivai Can kar» izjavlja, da nima ničesar skup. nega z dogodki 4. nov. t. 1. v poslopju Zavoda tržaškega tiska v ul. Montecchi, ki jih je objavil Primorski dnevnik ali Lavoratore. Noben društven član ni bil pooblaščen zastopati društva na omenjenem sestanku. Izjava je bila soglasno izglasovana na seji osrednjega odbora dne 8. nov. 1948. :: Planinsko društvo Trst bo priredilo smučarsko zimovanje na Pokljuki nad Bledom. Ker je Pokljuka eno izmed najlepših zimskih letovišč s krasnimi fcerenl za smučanje, vabi Planinsko društvo Trst, da se interesenti čimprej prijavijo. Dvanajstdnevna stavka v juliju 1946 je bila najvernejši izraz revolucionarnosti tržaških množic. Na fašistični vandalizem, na pustošenje sedežev sindikalnih in političnih organizacij je vse tržaško demokratično ljudstvo takoj in spontano odgovorilo, še preden so demokratične organizacije izbrale iz svoje srede stavkovni odbor, ki bi moral voditi stavkovno gibanje. Kdor je doživljal in aktivno sodeloval v tedanji stavki in se boril na tržaških lilieah proti fašistični drhali, katero je ščitila policija, ne bo nikoli več pozabil teh epičnih dni tržaškega demokratičnega gibanja. Se vsem so živo pred očmi in v spominu tedanje borbe, polet množic, njih požrtvovalnost, neustraše-nost borbenost. Na trgu Goldoni so goreli kupi izvodov lista «Il Lavoratore, pod uredništvi «Lavoratora» in «Primorskega dnevnika» se je zbirala fašistična svojat, da f napade, po stopnicah nad predorom Sandrinelli pa so drveli delavci v obrambo svojih glasil. Drhal, ki je že drugi dan nemoteno pred očmi policije pustošila sedeže, se je prestrašena umaknila, začela bežati na Korzo. Tedaj so počili prvi streli, policija je streljala proti delavcem. Takih prizorov je bilo v mestu več. Veličastni so bili ti dnevi, tako veličastni, da je vse to človeka prevzelo, ga navdušilo in mu vlilo poguma in vere vase. Požrtvovan je s katerim je takrat dežela priskočila mestu na pomoč z živili, je bilo naravnost ganljivo. Edicija je ustavljala in zaplenjevala vozove nabranih živil, kmetje niso odnehali in so vozili nove tovore. Prostovoljci so delili ljudem to pomoč, pomagale so mlekarice in branjevke, krožki so se spremenili v pro-dajalnice zelenjave, le s to razliko, da so jo tam delili zastonj. Vsega tega je bilo sposobno tržaško delovno ljudstvo in naši kmetje v okolici le zato, ker je bilo enotno in združeno, ker so ga vodili ljudje, preizkušeni v partizanskih bojih, ojekleneli v dolgi dobi podtalne borbe proti izkoriščevalskim buržoaznim režimom. In ko se je stavka nehala, na mnogih krajih ljudje niso hoteli nehati, ker njeni cilji še niso bili doseženi, ker je bilo ljudstvo pripravljeno na nove žrtve. Voditeljem, ki so šli med ljudstvo, so delavci v. svoji ogorčenosti, čeprav neupravičeno, včasih celo kričali: Izdali ste nas! Pod silo razmer se je tedaj stavkovni odbor umaknil iz cone A. Večina njegovih članov je v takratni coni B in kasneje v Istrskem okr tovarni kot težak. Mezda težakov, znaša od 41,90 lir do 44,45 lir na uro. Delavci delajo normalno po 44 ur na teden. Plačilni listek tega delavca za 14 dni, to je od 16. do 29, oktobra, ur dela 3711 Ur, doklada za akord-je sestavljen takole: mezda za 83,5 no delo (cottimo) 1206 lir, dra-ginjska doklada 5970 lir. družinska doklada za ženo in mater 912 lir; skupno torej za 14 dni 11.799 Ur, kar znaša okroglo 24.000 Ur na mesec. S tem denarjem se morajo preživljati trije člani družine. K temu bi bilo treba prišteti še doklado za kruh (caro pane), ki pa je doslej delavcem še niso izplačali. Vprašali smo delavčevo ženo, kako si je pomagala sedaj, ko so se zvišale cene. Skomizgnila je z rameni in dejala: «Smo pač bolj stisnili pas. Odrekli smo se marsičemu in namesto, da bi si kupili kak nov kos obleke, si zakrpamo staro. Zvišanje cen gre pač predvsem na račun obleke in obutve, ker pri hrani se da stisniti le do neke mere». K sreči plača ta družina le malo najemnine za stanovanje, to je za malo kuhinjo in sobo v predmestju. Ker so že mnogo let nastanjeni v hiši, plačajo samo 217 lir na mesec. V podobnih in še slabših razmerah živi na tisoče delavskih družin. Delavec, pri katerem smo se oglasili, gre le redko v gostilno in malo kadi. Drugod je mnogo slabše. Mnoge družine si pomagajo iz meseca v mesec s tem, da nosijo v mestno zastavljalnico razne predmete ter dobe kratkoročno posojilo, drugod si zopet pomagajo na razne več ali manj poštene načine. Življenje je težko in postaja vedno težje. «Kako pa je v toparni pri Sv. Andreju, kjer delate», smo vprašali delavca. «Slabo je. Odkar se je začel v sindikatih razdor, so začeli delodajalci pravo ofenzivo proti delavcem. Mnogi delavci so postali mlačni in brezbrižni, borbenost peša. Saj ni to nič čudnega. Ko so se vrnili v tovarno stari fašisti, je delavstvo odločno nastopilo in zahtevalo, da se jih vrže ven. Sindikalne organizacije pa so zavirale polet delavcev, namesto da bi jih bodrile in vodile v njihovi borbi. Delavci so bili tudi hudo razočarani, ko so videli, da niso Enotni sindikati ničesar dosegli v vprašanju povišanja cen ter so vedno stopicali za pobudo Delavske zbornice. Zbliževanje Enotnih sindikatov z Delavsko zbornico še poglablja nezaupanje delavcev v sindikalne zastopnike. V teh pogojih so v tovarni dvignili glavo razni oportunisti. Delodajalci pa špekulirajo s tem opor-li s tem, da jim nudijo nekaj izred nizmom. Razne delavce so uspavanih ur dela vsak teden, da si tako zaokrožijo svoj zaslužek. To se do gaja posebno s specializiranimi delavci. Namesto da bi delavci zaslužili dovoljno mezdo v rednem delovnem času, so nekatere delavnice, ki delajo do 12 ur na dan, Res je, da s tem ti specializirani tržaški delavci precej zaslužijo, toda to je v škodo vseh delavcev, ker je ta način dela velik korak nazaj in vzpodbuja kapitaliste k vedno večjemu, izkoriščanju. Delodajalci imajo od tega dobičke ter razdvaja jo tudi delavce. Dogodili so se celo posamezni primeri, ko so se delavci prepirali med seboj, kdo bo drug drugemu odnesel nadure. Delodajalci hočejo s tem tudi odvrniti delavce od svojih mezdnih zahtev, hočejo jih uspavati, da pozabijo, zahtevati doppljen zaslužek v rednem delovnem času. Na razne načine bi radi popolnoma ubili v delavcih vsako voljo do borbe, da bi lahko tako zopet nemoteno izkoriščali vse ter delavce oropali vseh pridobitev njihove borbe. Mnogi zavedni delavci zaskrbljeno slede temu razvoju. Oni namreč dobro vedo, da iščejo delodajalci le svojih koristi in da je njihov končni namen čimbolj izžeti delavstvo. Zato pa tudi zahtevajo, d.a se sedanja oportunistična linija spremeni, dokler še ni prepozno. Sedanje pasivnosti v tovarni so krivi predvsem sindikalni voditelji, ki so s svojim ravnanjem popolnoma zapravili zaupanje delavcev. Zato tudi ni nič čudnega, če mnogi delavci ne plačujejo več sindikalne članarine, ah pa odklanjajo sindikalna glasila, ki so jih prej tako radi prebirali. Ta nova pasivnost se kaže celo na stenčasu, ki je postal popolnoma medel». Takšen je torej položaj v eni izmed najbolj borbenih tovarn in jasno je, da to ne more dolgo trajati. Zato čaka skupino za o-brambo sindikalne linije v tovarni težko delo, ki pa bo prav gotovo imelo uspeh. Delavci, ki so se znali tako odločno boriti vsa ta leta, se zaradi trenutnega razočaranja pač ne bodo odpovedali nadaljnji borbi. To tembolj, ker jo zahteva obramba njih lastnih interesov in vedno težji gospodarski položaj. 0 volitvah v tovarniške odbore NA BRANIKU NARODNIH INTERESOV.. (Nadaljevanje s 1. strani) Pod naslovom «Verso l’unità sui posti di lavoro» je «Il Lavoratore» v ponedeljek objavil vest. da je bila ustanovljena skupna komisija Enotnih sindikatov in Delavske zbornice, ki bo izdelala splošni pravilnik za izvolitev tovarniških odborov in zaupnikov v industrijski stroki. Zastopniki obeh sindikalnih organizacij so se obvezali, da bodo v najkrajšem času izvršili volivne priprave. Zato so bile volitve, ki bi se moi-ale vršiti te dni, odgodene. Za Enotne sindikate sta podpisala ta sporazum Slavez in Destradi, za Delavsko zbornico pa Pinguentini, Geppi in Rinaldini. Ta sporazum je bil dosežen na osnovi sporazuma o tovarniških odborih, ki je bil sklenjen po raz. doru, ki je nastal v Enotnih sindikatih. Sporazum o tovarniških odborih so sklenili Enotni sindikati. Delavska zbornica in industrijci kmalu potem, ko so iz izvršilnega in glavnega odbora ES vrgli vse dosledne sindikalne borce in zagovornike razredne linije v sindikatih. Pogajanja zg ta sporazum so se dolgo vlekla, toda brez vsakega uspeha. Sele ko so Enotni sindikati popustili in sprejeli več neugodnih pogojev, je bila možna sklenitev sporazuma. O njem bomo še podrobneje pisali in pokazali, kako okrnjuje pravice ’ delavstva, ki st jih je s tako težko borbo pri. borilo. OF za samostojno borbo, se nikakor ne odvajamo od italijanskih množic, ampak v še večji meri u-stvarjamo možnost, da v okviru SIAU ustvarimo enotnost, kajti vsakodnevne borbe na TO si ni mogoče misliti izven SIAU. Prav zato mora biti naša bodoča naloga, da se OF kot celota bori v SIAU. Referatu tov. Babiča je sledila od-vahna diskusija. Nato je glavni odbor proučil osnutek programa ter organizacijska načela OF in unesel po temeljitem preudarku razne dodatke in popravke. Glavni odbor je nato iz svoje srede izvolil izvršilni odbor, ki sestoji iz samih prekaljenih, v borbi preizkušenih borcev, zastopnikov vseh slojev tržaških Slovencev, predvsem delavcev. Ta izvršilni odbor ter program in organizacijska načela OF nam jamčijo, da bomo v okviru svoje matične politične organizacije nadaljevali borbo, ki smo jo vodili za čas narodnoosvobodilne vojne — borbo proti. reakcionarnemu imperializmu, proti nacionalističnim elementom in neofa-šistom, da bomo dosegli svoje nacionalne pravice, ki so prva stopnja demokratične zmage. Dalje, da se bomo kot popolnoma enakopraven narod skupno z italijanskimi resnično demokratičnimi silami borili za uresničitev mirovne pogodbe, za demokracijo na Tržaškem ozemlju, ter v vrsti drugih naprednih narodov z:: zmago pravice v svetu. Zavarovalna družba «Assicurazioni Generali» je te dni izrazila namero odpustiti 9 uradnikov svoje podružnica v Trstu. Tej nameri pa so se postavili po robu vsi uradniki ter za sedaj preprečili odpust devetih nameščencev Po slovanskem svetu GOVORE, DA GRADIMO GRADILI SOCIALIZEM Na avtomobilski cesti «Bratstvo in enotnost« bocio kmalu izgotovili prvo sekcijo in del druge sekcije. Člani ljudske mladine Jugoslavije so, razvrščeni v 459 delovnih brigad, opravili v šestih mesecih dela ogromnega obsega. V tem obdobju so zgradili 12 betonskih objektov, med tem ko se dela na štirih zadnjih nadvozovih in mostu bližajo h koncu. KRONIKA Zvezna komisija za določanje norm v proizvodnji je bila nedavno ustanovljena po nalogu vlade FLRJ Za predsednika te komisije je bil imenovan Ljubo Arsov, minister za delo. Klement Gottwald bo slavil 23. 11. svojo 62. letnico. Ob tej priliki bo organiziran «teden vznornega dela». :: Kosta Lulčev in ostali člani opo-z:eijske socialdemokratske stranke v Bolgariji so bili obsojeni v Sofiji zaradi sabotaže proti ukrepom oblasti in vohunstva na več let ječe :: SEtavkujočim Iranskim rudarjem je poslal že takoj v prvih dnevih stavke centralni odbor ES Jugoslavije 10 milijonov frankov. V teku je nadaljnja nabiralna akcija. V Zagrebu so nabrali v nekaj dneh 535.000 din, trboveljski rudarji so prispevali 250.000 din itd. 125 novih delikatesnih trgovin so odprli v teh dneh v Moskvi. Največjo izmed njih poseli dnevno 6.1.000 ljudi. V trgovinah je v izobilju vino, salama ribji proizvodi, sadje, čokolada itd. 190.000 uradnikov v CSR bodo zaradi pomanjkanja delovne sile dodelili gospodarskemu sektorju. :: Razstavo sovjetskih totogratij so odprli v Beogradu na pobudo oruštva za kulturno sodelovanje med FLRJ in ZSSR. 630.000 žena FLRJ je podpisalo 2.000 protestnih brzojavk naslovljenih na OZN zaradi vojnohujskaške politike zapadni imperialistov, ki onemogoča sprejetje predlogov, ki težijo za mirom. Za 120 milijonov frankov blaga bo izvozila Poljska po novi trgovski pogodbi * v države Bene-luxa. :: Antilašistični komitet sovjetske mladine je postal SFDM ob svetovnem dijaškem tednu brzojavko, v kateri ji želi, da bi pritegnila še nove vrste mladine v borbo proti imperializmu in netilcem novih vojn. :: Andrej Gromiko, namestnik zunanjega ministra ZSSR, je bil odli. kovan z redom «Rdeče zastave dela». Prvi kongres muslibmonav v ZSSR je v teh v Kufi (Sibirija). :: Nova podjetja so izpolnila svoj proizvodni plan. Tako tovarna cementa v Anhovem, celotna zvezna tobačna industrija, kolektiv železarne v Smederevu, tovarna kemičnih izdelkov v Celju ter tovarna zdravil «Pliva» v Zagrebu. :: 120.000 železničarjev je bilo letos na dopustu v ZSSR. 20.000 jih bo šlo pa na dopust pozimi. Sin. dikat železničarjev ima 50 svojih sanatorijev in počitniških domov na obalah Črnega morja in Baltika. :: Noč in dan delajo v Ljubljani prostovoljci na gradilišču na A m. broževem trgu. V dneh kongresa KPS so zabetonirali 292 kv. m betonske plošče, sezidali 54 kub. m. zida in zabetonirali 12 kub. m temeljev. Prav tako se s pomočjo prostovoljnih delavcev bliža k zaključku graditev Dolenjske ceste. :: 31.690 pudov žita so oddali dr-•zavl kolhozi, sovhozi, in vaška gospodarstva Ukrajine. :: Zakonodajna komisija je sprejela zakonski načrt o častnih naslovih delavcev in o nagradah delavcem, ki popularizirajo udarniško delo. Zakon določa 5 naslovov u-darnik, prvak socialističnega dela, zaslužni prvak socialističnega dela,’ heroj socialističnega dela Ljudske republike in heroj socialističnega dela FLRJ. :: Petletnico drugega zasedanja AVNOJ-a, ki je bilo v Jajcu in na katerem so bili sprejeti zgodovin, ski sklepi o novi ureditvi Jugoslavije, bodo svečano proslavili 29. novembra. :: Novo elektrarno bodo zgradili za klinično bolnico, v Ljubljani delovni kolektivi zdravstvenih in socialnih ustanov. ■’ 422 milijonov rubljev so prihranili v 9 mesecih leningrajski zavo. di in tovarne z zmanjšanjem proizvajalnih stroškov. Inženirji so pregledali kostrukcije elektromotorjev in povečali njihovo moč, ne da bi potrebovali več toka. DEJSTVA !N BOMO JUGOSLAVIJA Prejšnji četrtek je bila izročena maršalu Titu diploma prvega častnega člana Srbske akademije znanosti. Qb tej priliki je maršal Tito naglasil, da bi bilo napačno misliti, da se je revolucionarni proces v Jugoslaviji že popolnoma končal. Dejal je: «Izvršili smo gamo glavno, prevzeli obJast in ustvarili pogoje za zmagovito zgraditev socializma y naši državi». Omenil je, da je dolgotrajno 20 letno revolucionarno delo ustvarilo pogoje, da je bil med osvobodilno borbo uničen stari državni aparat in je bilo potem mogoče položiti temelje novega družbenega sistema. Maršal Tito je dejal, da bi bilo napačno misliti, da jugoslovanski narodi podcenjujejo velikansko vlogo Sovjetske zveze v tej osvobodilni borbi. Toda na drugi, strani pa moramo, ako hočemo biti pravični in objektivni, priznati tudi vlogo Jugoslavije v osvobodilni vojni. Dejal je: «Več kakor smo napravili in žrtvovali, ne more nihče; od nas zahtevati». V Jugoslaviji bo trajalo revolucionarno razdobje, dokler ne bodo vsi kapitalistični elementi premagani. Ta razredni boj se bije vsak dan v različnih oblikah, kajti kapitalistični elementi branijo svoje preostale položaje, čeprav je ta obramba brezupna. Borba za socializem napreduje v Jugoslaviji zmagovito, ker večina ljudstva razume, kaj pomeni socializem in ta zavest je že tako dozorela, da zastavljajo milijoni ljudi prostovoljno velikanske sile. da bi čim prej zgradili novo socialistično državo. Ti uspehi so možni zaradi visoke zavesti jugoslovanskih delovnih ljudi. Ker ne poznajo jugoslovanskega ljudstva, njegove visoke zavesti in ustvarjalne sposobnosti, očitajo nekateri zavezniki, da so domišljavi, da so nacionalisti zato, ker, kakor je izjavil maršal Tito, «podčrtavamo naše uspehe in ustvarjalno sposobnost delovnih množic naše države. Vendar so to dejstva. Qna s.o vidna in otipljiva. Rričajo o tem, da gradimo in bomo zgradili naši državi socializem. Ta dejstva govore o pravilnosti naše poti, naše taktike». Ob koncu svojega govora je maršal Tito dejal, da ima znanost v Jugoslaviji vse pogoje za razvoj. Pozval je znanstvenike, naj postavijo svoje znanje in moč v službo nove socialistične Jugoslavije, y službo ustvaritve srečnejše bodoč nosti narodov Jugoslavije. V torek pa je podelila tudi slovenska akademija znanosti maršalu Titu častno članstvo. Maršal Tito je ob tej priliki izjavil, da bi bila graditev socializma y Jugoslaviji lažja in hitrejša, če ne bi bilo sedanje kampanje proti njej. Jugoslovansko ljudstvo, ki je toliko trpelo v vojni, ima pravico, da naglo izvede industrializacijo in socializem, ki je edino sredstvo za od-' pravo pomanjkanja. «Ugotoviti je treba tudi», je dejal maršal Tilo, «da ravnajo nekatere države ljudske demokracije z Jugoslavijo slabše, Po vojni je Poljska stopila v dobo državnega planskega gospodarstva. V tem obdobju se bo nekdanja poljedel. sko-industrijska država preuredila v industrljsko-poljedelsko. Povečanje poljedelske proizvodnje pa bo predvsem terjalo mehanizacijo poljedelstva, kar je seveda tesno povezano s potrebo e-lektrifikacije vasi. To vprašanje bodo reševali v dveh smereh. Obnovili bodo uničeno omrežje in porušene električne naprave v zapadnih pokrajinah, kjer je elektrifikacija že visoko razvita in drugič, gradili bodo nova o-mrežja. Pričeli so z dobro premišljeno načrtno akcijo, katere uspehi so že da- kakor pa s kapitalističnimi državami. To je prisililo Jugoslavijo, da je podvzela primerne ukrepe. Jugoslavija je napravila to, kar so napravile države ljudske demokracije že davno». Glebe obtožb o nacionalizmu je : % ršal Tito izjavil, da ni nikoli Jugoslavija prenehala dajati pomoči drugim ljudskim demokracijam in naprednim gibanjem v svetu, kjer se je pokazala potreba. To je internacionalizem. Smatramo, da je potrebno gojiti zdravi socialistični patriotizem med našimi narodi, in socialistični patriotizem pomeni internacionalizem. Ustvarjalno na- OVJETSKA ZVEZA V letih državljanske vojne je bila glavna skrb samo ta, da so pripravili stare avtomobile za potrebe vojske. V tem razburkanem času se je posrečilo dograditi in opremiti za proizvodnjo avtomobilov tovarno AMO v Moskvi. Pred 23 leti so to tovarno zapustili prvi sovjetski avtomobili AMO-F-15. Podjete je izdelalo v osmih letih (1824 do 1931) več kakor 6000 avtomobilov AMO-F-15. Leto dni kasneje (1925) so zapustili jaroslavsko avtomobilsko tovarno prvi trije tovorni avtomobili domače konstrukcije z nosilnostjo 3 ton. V naslednjih letih je ista tovarna prešla na izdelavo 4 in 5 tonskih avtomobilov in močno povečala njihovo proizvodnjo. Leta 1927 so začeli izdelovati v moskovski lovarni «Spartak» sovjetske malolitrske avtomobile, ki jih je konstruiral znanstveni avtomotomi zavod (NAMI). Do leta 1930, torej v treh letih, je bilo izgotovljenih okrog 350 av. tomobilov NAMI. Tako so v ZSSR v dobi od leta 1924 do 1930 položili temelje za proizvodnjo domačih avtomobilov. nes vidni, posebno če jih primerjamo s predvojnim stanjem. Do leta 1939 so na Poljskem elektrificirali okrog 50 vasi letno. Od maja 1945 dalje, to je od dneva osvoboditve, pa je bilo elektrificiranih že 266 vasi, medtem ko je v letu 1946 dobilo elektriko nadaljnjih 467 vasi, to se pravi toliko, kakor je bilo pred vojno storjenega na tem področju v 10 letih. Leta 1946 je bilo zgrajenih na Polj. skem 1946 km vodov visoke napetosti in 1928 km linij nizke napetosti. Instaliranih je bilo 567 transformator, skih podcentral s skupno močjo 20800 kwh. Investicije za te nove ureditve so znašale nad milijardo zlatov. Po triletnem gospodarskem planu bo na Poljskem v okviru elektrifikacije vasi dobilo elektriko 2500 vasi, od teh samo letos 600. vdušenje pri socialistični izgradnji se ne more nazivati nacionalistični odklon. Nasprotno je to navdušenje globoko internacionalistično in mi smo nanj ponosni. Vsa vprašanja bodo rešena, ko bomo ustvarili državljanom boljše gospodarske, in kulturne življenjske pogoje. Ob koncu je dejal, da imajo znanstveniki veliko vlogo v tem, da se bo pravilna rešitev nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji tudi nadalje pravilno razvijala, da se bodo čimprej odstranile napake, ki še ovirajo napore v graditvi socializma v Jugoslaviji. t Moskovska tovarna je bila zgrajena na kraju bivše tovarne AMO. Ob koncu leta 1931 so bili dogradili in organizirali osnovne delavnice in leto dni pozneje je že zapustilo tovarno nad 15.000 avtomobilov ZJS-3. Gradnja gorkovske tovarne se je začela v avgustu 1929. leta in je pričela obratovati 1. junija 1932, proizvodnja avtomobilov sama pa se je začela že dva meseca prej. Se isto leto je tovarna dala državi 7500 osebnih in tovor, nih avtomobilov GAZ-A in GAZ-AA. Tudi jaroslavska tovarna je postopoma razširila svojo proizvodnjo. Planski proces in stalno dviganje delavskih in inženirsko-tehničnih kadrov sta omogočila hitro naraščanje proizvodnje, ki je dosegla v 1. 1937 200.000 avtomobilov. Medlem ko je leta 1928 zavzemala ZSSR v proizvod, nji tovornih avtomobilov enajsto mesto na svetu, je leta 1937 že dosegla drugo mesto na svetu in prvo v Ev. ropi. Leta 1938 je izdelala toliko avtomobilov kakor Anglija, Nemčija in Italija skupaj. Sovjetski avtomobili so uspešno premagovali vojne preizkušnje in po ka. kovosti prekašali mnoge znamke tujega izvora. Trdna tipizacija izdelanih ČEŠKOSLOVAŠKA Ob začetku cesKčs^v.msi.eg,. uve-letnega gospodarskega plana do konca meseca avgusta 1948. se je vključilo v delo 448.000 oseb. V industriji se je število delavcev po velikem izseljevanju sudetskih Nemcev vseeno povečalo za 186.000 oseb, v stavbeništvu za 67.000 oseb. Mobilizacijo delavstva so izpolnili skoraj 100%, ni se pa posrečilo zavreti prehoda podeželskega prebivalstva v mesta. Ce pogledamo na statistiko mobilizacije delovnih moči, opazimo, da se te na Češkoslovaškem postopoma izčrpavajo. Zato jih bodo pravilno iz. rabili, in iz tistih podjetij in uradov, kjer niso delovne moči nujno potrebne, jih bodo poslali na potrebna mesta. Na Češkoslovaškem imajo velike težave zaradi stalnih zamujanj delav. cev. Koliko več industrijskih izdelkov, prehrane, blaga in čevljev bi izdelali, če bi se posrečilo znižati odstotek zamujenih ur. Češkoslovaška potrebuje v petletki vsaj še 482.000 delovnih moči, strijo, ki je steber dveletke, bo treba če bo iz javnih uradov, bank, zavodov in podobno prestopilo v industrijska podjetja, v rudarstvo ali k poljedelstvu vsaj 170.000 oseb. Za kovinsko industrijo, ki je steber petletke, bo treba dati skoraj dve tretjini vseh novih delovnih moči. V stavbeništvu je pred« videnih v dveletke 105.000 novih delavcev, pri prometu bo sodelovalo 20.000 novih ljudi, predvsem žena. Tu. di češkoslovaško pošto, cestni, letal, ski in poštni promet bodo prevzele žene in s tem nadomestile može, ki bodo zopet zasedli položaje, bolj pri. merne njihovim telesnim zmožnostim. V poljedelstvu se bo število stalnih delavcev povečalo za 35.000 oseb. Nove izvore delovnih moči predstav. Ijajo na Češkoslovaškem žene, na. raščaj in rezerve v podjetjih in ura. dih. V dveletki se je posrečilo vklju. Citi v delovni proces samo v prvotnih čeških deželah okrog 180.000 žena, avtomobilov (ZJS-5, GAZ-AA) je znat« no olajšala izrabo avtomobilskega par. ka in olajšala dobavo nadomestnih delov v vojnem času. Avtomobilska industrija je izšla la vojne z znatnim povečanjem svojega predvojnega obsega. Med vojno je bi. la na Uralu zgrajena nova tovarna. Gradnja se je začela konec 1941. leta. V kratkem času je bil izgotovljen ve. lik del delavnic, montaža opreme in priprava proizvodnje. Po vojni so se avtomobilski industriji odprle nove perspektive za velikanski razvoj. V zvezi s povojnimi petletnimi načrti se bo moč avtomobilske industrije še nekajkrat poveča, la. Vse tovarne, moskovska, gorkovska in v vojni zgrajena uralska avto-to« varna znatno razširjajo svoj obseg. Avtomobilska industrija SZ je pre» brodila kratko, toda slavno pot in po. stala vodilna veja sovjetske industrije. V teh letih so zrastli številni kvalificirani kadri, ki so sposobni še nadalje dvigati sovjetsko domačo avto. mobilsko industrijo. Mnogi konstruk-terji, tehnologi, metalurgi in novator« ji so postali laureati stalinske premi, je. Med delavci jih je nič manj kakor 3500, ki so nagrajeni z odlikovanji SO; vjetske zveze. Elektrifikacija vasi POLJSKA Avtomolbilslca Industrija je prešla kratko, toda slavno pot Umetnost - Prosveta Prosvetna zveza in njeno delo Od osvoboditve Pa do aprila 1947 je bilo vse prosvetno delovanje Slovencev na Tržaškem ozemlju vključeno v Slovensko prosvetno zvezo (SPZ). V njej so bila včlanjena tudi prosvetna društva na Goriškem. Ko pa je bila podpisana mirovna pogodba z Italijo, se je Gorica z okolico, ki je pripadla Italiji, osamosvojila. Zaradi novonastalega položaja je bil sklican izredni občni zbor, SPZ je bila razpuščena in ustanovljena SHPZ, v katero se je poleg 51 prosvetnih društev na ozemlju, ki ga upravljajo Angloamericani, priključilo še 17 prosvetnih društev iz koprskega okrožja in 13 iz bujskega. SHPZ je smatrala za svojo prvo 'dolžnost, da slovenskemu delu prebivalcev, ki Za časa fašizma toliko let niso imeli možnosti, da bi se kulturno razvijali, zgradi nove temelje kulturnega življenja. Za laže delovanje je osnovala odseke Zveze in eden izmed najvažnejših je odsek zo. ljudsko presveto. Ta odsek ima nalogo skrbeti za Vse probleme ljudske prosvete: za organizacijo in delovanje prosvetnih društev, za knjižnice in njih oskrbovanje s knjigami, za predavanja, dramske nastope, za pevske Zbore itd. Razvoj obnovljene slovenske kulture na Primorskem pa je bil zvezan z velikimi težavami. Fašisti so uničili vse prosvetne domove, knjižnice itd, ki jih je postavila naša prejšnja generacija. Vojaška u-prava pa je ovirala kjerkoli je mogla naše gospodarstvo in tako si naša prosvetna društva niso mogla obnoviti svojih porušenih domov. Po večini so bila društva brez prostorov, kjer bi lahko imeli sestanke, kjer bi lahko delovala knjižnica, čitalnica, pevski zbori, dramske družine itd. Kljub vsem tem oviram, pa je odsek za ljudsko pi-osveto pri SHPZ častno izpolnjeval svojo nalogo. Po načrtu, ki si ga je odsek napravil osem mesecev^ je na lanskem občnem zboru dne 23. maja pokazal uspeh svojega dela; Število prosvetnih društev se je V tem času dvignilo od 81 na 108. Mnogo prosvetnih društev pa je v svojem delovanju prekoračilo načrt, Skoraj vsa ostala pa so ga izpolnila. Kulturna predavanja Odsek za ljudsko prosveto pri SHPZ je skrbel za kulturno prosvetna predavanja iz literature, zgodovine, zemljepisa, prirodopisa, zdravstva, vzgoje, prava, gospodarstva itd., torej z vseh področij, kajti SHPZ je stremela in stremi, da Slovence na STO. izobrazi. Posebno pažnjo je vložila v spominske večere — proslave pesnikov in pisateljev Prešerna, Canka.rja, Zupančiča, Gregorčiča in Kosovela, da bi tržaški Slovenci dodobra spoznali veličine svojega naroda in po tem spoznanju tudi zrasli v svoji samozavesti. Največ predavanj je bilo v okviru 8 mesečnega tekmovanja po različnih prosvetnih društvih cone A STO. v mesecu februarju — 70 kulturnih predavanj. Knjižne razstave in knjižnice Posebno veliko delo pa je opravila SHPZ s knjižno razstavo, ki je bila v Prešernovem tednu (od i februarja 1948 do 8 februarja 1948). 2e lanska in letošnja razstava sta pokazali, da čuti ljudstvo veliko potrebo po dobri slovenski knjigi, do katere za časa fašističnega okupatorja ni moglo. Knjižne razstave so spremljali Strokovnjaki, ki so o knjigah predavali in jih tako približali ljudstvu. V. 31 krajih je bilo istočasno razstavljenih preko 24.000 knjig, katerih naši Slovenci nišo samo ogledovali, temveč so jih tudi kupili.. Povprečno je bilo v. posameznih društvih S SKUSNJE ZA GOGOLJEVO ŽENITEV Zgoraj: Anučkin: «Ali nevesta zna trancoski?» Desno: Kočkarjov: «Bravo, bravo! Kdaj bi se že to moralo zgoditi!» mnogo sorodnosti z italijanskim mojstrom komedije. Največja odlika Gogoljevih komedij pa je v izredno tenkočutni psihološki poglob- Spisal: . . « . "Prevedel: . * . Režija in scena: NIKOLAJ VASILJEVIČ DOGOLJ JOSIP VIDMAR JOŽE BABIČ M dingi pimii&ii fr li Q u Tì bia \ prodanih Za. 16.200 lir knjig, kar je krepak dokaz, kako naše ljudstvo stremi, da bi se kulturno dvignilo. Poleg potujočih knjižnih razstav so imele stalne knjižnice pri prosvetnih društvih ob koncu osemmesečnega tekmovanja 12.000 knjig. Literarni večeri Da bi postala slovenska knjižna beseda bolj živa in neposredna našemu človeku, so prosvetna društva priredila literarne V.ečere, na katerih so tržaški pesniki in pisatelji čitali svoja dela. Ta neposredni stik našega preprostega ljudstva z u-metnikbm je nov temeljni kamen za kulturno izgradnjo našega Primorca. Skoda je le, da se niso vsa društva pobrigala, da bi svojim članom nudila take večere, ki so brez dvoma visoko vzgojni. Pevski zbori in dramske družine Ti dve panogi sta najbolj privlačni. Od ’45. leta dalje so naša prosvetna društva organizirala 31 dramskih odsekov, ki so do danes vidno napredovali. Člani SNG nudijo diletantom vso podporo in jih vzgajajo k pravilnemu razumevanju gledališke umetnosti. Petje pa je slovenskemu človeku kakor kruh. Spoštuje in ljubi pesem in zbori našega ozemlja so jo po nesli tudi izven meja in povsod doživeli velik uspeh. To so le majhne slike iz delovanja SHPZ, ki hoče svoje delo nadaljevati: dvigniti hoče Slovenca, ki je tolika leta živel v kulturni temi na enako stopnjo drugih kulturnih narodov, pvedvsem na stopnjo tistih Slovencev, ki so s svojo kulturo že v vrsti najbogatejših, najplodovitejših narodov sveta. Tisti ljudje, ki se do danes niti imenu slovenske kulture, še manj pa imajo pravico nastopiti v njeno obrambo. Vsakemu poštenjaku je popolnoma jasno, da takim ljudem ni do izgradnje slovenske kulture, temveč ravno nasprotno — kulturni razvoj Slovencev na Tržaškem ozemlju hočejo obsoditi na životarjenje odvisno od milosti italijanske večine. SHPZ je do danes edina izpolnjevala nalogo v celoti in prav zato je dobila polno . pravico, da ostaja osrednja kulturna ustanova Slovencev in Hrvatov na Tržaškem ozemlju. Gogolj je hotel v mladosti postati gledališki igralec. Realistično in preprosto prednašanje predloženega teksta pa ni ugajalo tedanjemu «nadzorniku» gledališča in Gogolj je mogel pokopati upanje, da bo stopil na deske, «ki pomenijo svet». Njegovemu odporu proti zlaganemu in puhlemu patosu, ki je odmeval v gledališčih y času njegove mladosti, že zasledimo osnove bodočega realista in borca zoper votlo nadutost. Kljub mladostnemu neuspehu v gledališču, je ohranil odru zvestobo in brž po prvih literarnih uspehih, ki so mu jih prinesle njegove povesti, ga navdušuje načrt komedije, v kateri bi razgalil občinstvu napake in poniglavost tako imenovane «boljše» družbe. Odložil in zavrgel je več načrtov, preden se mu je izoblikovala snov za «Ženitev», Želel je osmešiti zakoreninjen običaj izbiranja ženinov in nevest s poklicnimi posredovalci. Prvotni osnutek komedije je krstil z naslovom «Ženini»; dejanje naj bi se razvijalo na podeželju. Po večkratnem predelovanju (1833-1842) pa je dobilo delo sedanji naslov. V dolgih letih, od osnutka do zaključka, se je Gogolj razvil v zrelega pisatelja, katerega dela so postala last vsega kulturnega sveta. Med tem je dovršil slavnega «Revizorja» in pripravil svoj največji roman «Mrtve duše». V Italiji, kjer se je ta čas zadrževal, je mnogo prebiral Goldonija. In res odkrijemo v njegovih dramskih delih, predvsem v dramaturški zgradbi, l/lcme Lij Pri Državni založbi je v zbirki domačih klasikov pravkar izšla nova knjiga. To je druga knjiga zbranega dela Simona Gregorčiča, ki jo je uredil dr. France Koblar. V prvi knjigi Gregorčičevega dela, ki je izšla že pred meseci, so najpomembnejše Gregorčičeve pesmi. Gradivo, ki ga je urednik uvrstil v to, drugo knjigo, pa je manj pomembno za spoznavanje pesnikove podobe. Vanjo so uvrščene pesmi, ki so nastale v letih 1889-1906 in ki jih je pesatk sam uvrstil v tretjo knjigo svojih poezij, nekaj pa jih je izšlo šele po pesnikovi smrti v četrtem zvezku. Mnogo pesmi, ki jih nahajamo v pravkar izišli knjigi Gregorčičevega zbranega dela, pa sploh še ni bilo objavljenih. Od teh so večinoma še neizdelane, oz. oblikovno nedognane, v nekaterih so nanizane zgolj Gregorčičeve misli, ki še niso niti prelite v pesem. V letih, ko so namreč nastajale, je bil Gregorčič zaradi krivičnih napadov nanj že duševno povsem strt in vse, kar je tedaj napisal, nosi pečat tega stanja. Te pesmi torej ne bodo bistveno spremenile podobe, ki jo imamo o pesniku; so pa vseeno pomembne za spoznavanje Gregorčičeve osebnosti, zlasti nam pokažejo, kako so Mahničevi napadi povsem zlomili pesnika. Razen tega pa ima založba namen, da da slovenskemu ljudstvu kompletno zbrano delo vseh slovenskih klasikov, ta- ko da je uvrstitev vseh Gregorčičevih pesmi v to zbirko bila nujna. Ko bosta izšli še tretja in četrta knjiga Gregorčičevega zbranega dela, bomo dobili zaokroženo in popolno zbirko vsegg pesniškega dela našega «Goriškega slavčka». Fran Ks. Meško: Romance in povesti (Založila tiskarna družbe Sv. Mohorja v Celju). Fran Meško je znan slovenski pripovednik in pesnik, glasnik slovenske Koroške, pomemben zlasti kot novelist. Pravkar izšla knjiga njegovega dela vsebuje štirinajst črtic in povesti, ki so nastajale v raznih obdobjih Meškovega pisateljevanja in so večinoma bile že objav, ijene. Snov je zajeta iz kmečkega življenja, pisane pa so vse preprosto, toplo in domače, tako da predstavljajo ljudske povesti, ki bodo kljub časovni odmaknjenosti našie še dosti hvaležnih bralcev. Kardelj Edvard: Pripombe o nekaterih vprašanjih mednarodnega razvoja (Slovenski knjižni zavod) je brošura, ki jo je napisal podpredsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister. V njej obravnava glavne značilnosti in vzroke sedanje mednarodne napetosti. Na eni strani prikazuje kapitalistični zapadni svet in ekspanzijo ameriškega kapitala na vse dele sveta v nasprotju z državami ljudske demokracije, ki se pod vodstvom Sovjetske zveze bore za mir in za svobodo vseh narodov tako v političnem kot v gospodarskem po-gledU. Ijenosti nastopajočih oseb in v odkrivanju socialnih in -družbenih nasprotij. Pogumno je posvetil v sleherni kotiček malomeščanske družbe in jo izročil prepihu med odrom in občinstvom. V «Ženitvi» nastopajo obubožani in ostareli, pa tudi naduti in le-nopuhli ženini, ki se potegujejo za roko (in bogastvo) malomeščansko vzgojene neveste Agatje Tihonovne (Štefka Drolčeva). Ta «nestrpna» nevesta živi v toplem gnezdu s teto Arino (Nada Gabrijelčiče va), ki je prišla s kmetov v mestò in podpira nevesto v zaostali miselnosti ter vraževerstvu. Le v izbiri ženina si nista edini. Agatja želi «na vsak način plemiča», v teti pa prevladuje praktični duh meščanskega razreda in zato priporoča trgovca, s «soboljo kučmo» in tolsto denarnico. Fjokla (Angela Rakar jeva) poklicna posredovalka, nabere vrsto kandidatov. Za enkrat šest lahko ji pa nabere še več. Obubožanih plemičev, ki bi hoteli «osrečiti» navadno meščanko, je dovolj. Gogolj nam predstavi najizbranejše: ekse.kutor Jajčni, ca (Just Košuta), debeluh, ki ga predvsem zanima dota in inventar, pomorščak Zevakin (Jože Babič), ki je vskočil namesto obolelega M. Sancina), domišljav gobezdač, ki «ima v stanovanju samo pipo», kar Pa ga ne moti. V pretiranem hvalisanju in kvasaniu pozablja, kje neha resnica in kje se pričenja laž. Družbo mu dela upokojeni pešadi-jec Anučkin (Božo Podkrajšek), fin, nežen in — strašansko bedast. Njegova izvoljenka mora govoriti francoski, čeprav sam ne razume niti besedice. Junak komedije pa je prav nič junaški Podkoljosin (Jožko Lukeš), aktiven dvorni svetnik. Gogolj je iz dna srca sovražil meščanstvo in plemiško «pol-inteligenco», ki je trohnela v brezdelju in poznala samo svoje ozke in sebične interese. Podkoljosin je tipičen zastopnik te družbe. Kljub naporom Kočkariova (R. Nakerst), da bi ga spravil na drugo življenjsko pot, se Podkoljosin povrne na svoje ležišče in utone v brezbrižnost. Pri tem si izbere sicer kaj čudno pot — skozi okno. Zakaj in kako, bomo spoznali na predstavi. V «Ženitvi» nastopijo še Podkoljosinov sluga Stijepan (Josip Fišer), ki tekmuje z pospodar-jem v spanju; hišna Dunjaška (Vera Remčeva), ki v hiši Agatje doživi velik trenutek, da gospodi lahko sporoči «veselo» vest o ženinovem pobegu, in bogat trgovec Starikov (Ernest Zega). Med dejanjem se ga nevesta krčevito brani, kdo ve, ali ga ne bo vendarle vzela, ko je spoznala, da imajo obubožani plemiči «čudne navade». Mi ji to svetujemo, kajti čas hiti in nevesta šteje že 27 let.... m r «P il " JI V m Delovno predsedstvo II. konsresa Komunistične partije Slovenije. V sredini predsednik tov. Regent II. kongres U P Slovenije obračun borbe za osvoboditev in za socializem V imenu centralnega komiteja KpJ OaS moralo vplivati na njegovo strnje-je pozdravil kongres KorounteU*!« nost tud) ^ ustanovitvi kraljevine partije Slovenije tov. Ivan GoSnj® ' Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1918. Zaradi teh zgodovinskih zvrokov slo- ki je med ostalim dejal: . i _ _........ «Ljudska republika Slovenija i« e,li ',enskl narod Se zdaj živi razcepljen tistih republik FLRJ, ki ima tudi P® zmagoviti vojni naših narodov znalen del svojega nacionalnega življa i2ven naših državnih meja. Velik del Slovencev, ki strnjeno naseljujejo s1^ venske kraje, še vedno živi v llaM’ Avstriji in na STO, lofen od sVOp matične dežele, izpostavljen najboi grobemu raznarodovanju in kratenju osnovnih demokratičnih pravic. ’*e kraje so si prilastili kot rezultat 5 °-letnega prodiranja italijanskega in germanskega imperializma ter sistema, tičnega uresničevanja peklenskega načrta o zasužnjevanju naše dežele naših narodov. Ker je bil slovenski narod po SV0J| zemljepisni legi izpostavljen močno-mu pritisku močnejših in številne-'-’ sovražnikov, od katerih mu Je *roz'^ kot narodu popolno uničenje, j® *n ločen po mejnih črtah v več državah. ' Herojski borbi vseh narodov Jugo-slavlje, ki jo je vodila naša partija, se moramo zahvaliti,' da so bili na te. thelju. mirovne pogodbe z Italijo priključeni Jugoslaviji nekateri naši kraji, ki so bili doslej pod Italijo. Toda Priključen je bil samo en del, medtem ko je ostal pracejšen del še vedno pod tujcem. Mi se nismo odrekli tem krajem in se jim ne bomo nikoli edrekli. Mi imamo do teh krajev polno etnološko in zgodovinsko pravico. Ti kraji so od davnih časov slovenski, v njih so živeli Slovenci. Mi se tem krajem ne moremo odreči zato, ker v teh krajih tudi zdaj žive Slovenci ‘n iker Slovenci želijo, ker zahtevajo in se bore za priključitev k FLRJ in njihovi ožji domovini LR Sloveniji. Mi KPS ORKMIZHTQRM MRODIO OSVOBODILNE BORBE M PRIMORSKEM M V TRSTE Leto 1942 je označeno z množično pripravljenostjo primorskega ljudstva za narodno vstajo in s prvimi organizacijskimi oblikami te borbe; majhnimi partizanskimi enotami. V teni letu so dejansko padle meje med Primorsko in Jugoslavijo. Ob pomoči CK KPS je bil septembra leta 1942 formiran Soški odred, ki je predstavljal jedro partizanske vojske na Primorskem. Tovariš Flis je zatem govoril o prvi pokrajinski partijski konferenci za Primorsko, ki je sprejela vežne sklepe za razširitev in organizacijko utrditev Partije, za delo med i*a-lijansko manjšino ter za seznanja-nje množic z odločujočo vlogo Partije in programom OF. Organizacije KPI so bile tedaj v tem predelu brez zveze s CK KPI in so se ob pozivih k Sodelovanju oportunistično izgovarjale, da nimajo direktiv za sodelovanje. Napori, ki jih je vložila Partija v izpolnjevanje svojih nalog so bili uspešni, ugled Partije se je močno dvignil, hkrati pa je rasla tudi borbenost množic. 25. XII. 1942 leta je bila na Primorskem formirana III. operativna zona «Alpska», s čimer je tudi Narodnoosvobodilna vojska na Primorskem postala sestavni del NOV in POJ. Orisal je sijajno politično in vojaško zmago osvobodilnega gibanja v prvih mesecih leta 1943, ko so fašisti hoteli izvršiti mobilizacijo nekaj letnikov na Primorskem. Navzlic temu, da so prihajale naozemije Primorske vedno nove vojaške sile, se je revolucionarni val močno širil in je zamajal celo trdnost italijanskih vojaških enot na Primorskem. Partija je v tem času posvečala na j več jo pozornost vojski in jo krepila s svojimi najboljšimi kadri. Po formiranju prvih dveh primorskih brigad je Partija prenesla plamen osvobodilne borbe na najzapadnejše meje Slovenije v Slovensko Benečijo in Rezijo. Uporne borbe teh enot so hkrati tudi razbremenjevale druge enote NOV, ki so v tem času prenašale vso težo V- ofenzive. Navzlic temu, dasta imeli obe brigadi v borbah težke žrtve, je bil okupator prisiljen, da poveča število fašističnih in kvesturinskih enot. Xa vsako ceno je hotel zavreti polet osvobodilnega gibanja, toda primorsko ljudstvo je pod vodstvom Komunistične partije že stopilo na pot revolucionarnega boja. «Ta dejstva in daljni razvoj, ni dokazal samo to, da se je primorsko ljudstvo v polni meri vključilo v borbo vseh. Slovencev, vseh jugoslovanskih narodov za osvoboditev, ampak tudi, da je KPS navzlic vsem težavam, ki jih je morala premagati v zavesti množic, zaradi odpora, ki so ga Slovenci gojili do včerajšnjega okupatorja Italijana in zaradi oportunizma in sektaštva v organizacijah KPJ našla in pripeljala Slovence in Italijane.na pot skupne borbe, proti skupnemu so vražniku fašizmu. Skupnim ekonomskim in političnim akcijam slovenskega in italijanskega, delavstva v centrih je po razpadu Italije sledila skupna oborožena borba. 9. X. 1943 poroča . Pokrajinski komite Centralnemu komiteju o situaciji ob razpadu- Italije: «Posebej je tre ba poudariti, da so v tem času nastali v okolici Trsta in Tržiča delavski italijanski bataljoni, ki so se vključili v našo vojsko in bili povsod sprejeti z iskrenim veseljem.v tem pogledu naši kadri niso izvršili nobenega odklona». KPS je na čelu s PK-jem budno čuvala to sodelovanje, ga gojila in v kali, odstranila vsak odklon od pravilne linije. Tov. Boris Kidrič v imenu CK KPS 26. XII. 1943 je med drugim pisal PK-ju: «Dolžni ste nuditi vso podporo italijanskemu partizanstvu. Šovinizem najtrše sorte bi bil, če bi se ■ iz kakšnih nacionalnih bojazni bali podpirati italijansko partizanstvo ali če bi ga preganjali iz baz, odkoder lahko operira. Edino merilo sme in mora biti čim uspešnejša borba proti Nemčiji in čim uspešneiši partizanski razvoj, tako pri nas. kakor v Italiji . . . Italijansko KP jè treba z dejansko pomočjo, zlasti s podporo italijanskega partizanskega gibanja podpreti, da dobi v «Fronta nacionale» ist i mesto, kakor ga ima naša KP v OF, oziroma v celotnem jugoslovanskem naro^no-csvobodilnem gi-banju». Dogodki ob irt po kapitulaciji Italije so najbolj nazorno pokazali, kako širok razmah je zavzelo osvobodilno gibanje na Primorskem. Odlok II. zasedanja AVNOJ-a o priključitvi Slovenskega Primorja k Sloveniji, ki je bil potrditev proglssa plenuma SNOS-a, je bil močno zagotovite, da žrtve, primorskega ljudstva ne bodo zaman. Ob zaključku svojega govora je tovariš Flis prikazal še dobo, ko sta bili formirani XXXI. in XXXII. divizija in ustanovljen IX. korpus in ie izpolnjena s številnimi sovražnimi ofenzivami in bodo ob osvoboditvi Pri morske po enotah Jugoslovanske armade. Slovenija se bari za zmaga socializma Kidrič o organizaciji gospodarstva Slovenije Osnovna borba za socializem je prav v našem načrtnem gospodarstvu, kajti prav v tem je bistvena razlika med kapitalističnim gospodarstvom in socialističnim. Za uresničitev piana pa je važno vprašanje tehnike in organizacije, vendar pa to še ni dovolj: pogoj za resnično plansko gospodarstvo so socialistični odnosi v proizvodnji. Torej je petletni načrt temelj v borbi za izgradnjo socializma. Bistvena naloga pa je oblikovanje ljudske psihologije. V dobi izkoriščanja delavcev, delovno ljudstvo ni moglo biti navdušeno za delo. Danes pa razvijajo delovni ljudje silen, junaški tìe'ovni polet, ker delajo zase, za svojo bodočnost, za skupnost. Ta nov odnos do dela je temeljna revolucionarna sprememba v psihologiji našega ljud- stva. Toda to oblikovanje nove duševnosti našega človeka se mora še stopnjevati, kajti pred nami stoji še težka borba za uresničenje našega pland. Kakor je bila nekoč tehnika zgolj domena inženirjev, je danes vsak delavec prežet z željo da s tehničnimi iznajdbami in spo-poinjevanjem dvigne tehnično raven. In kakor se je naš delovni človek dvignil v tehniki, tako se je tudi v organizaciji. V gospodarskem, kulturnem in partijskem delu se je dvignilo na tisoče organizatorjev iz vseh vrst delovnega ljudstva, o katerih so trdili kapitalisti, da so nevešči in nesposobni, da bi upravljali sami sebe, da bi vodili državo. Borba za usposabljanje kadrov, za višjo ideološko politično in strokovno raven - del borbe za socializem. Povsod, predvsem v partijskih organizacijah, je treba razviti zavest, da je osnovna borba v našem - borba za socializem in da si *e vesti ne smemo pustiti rušiti oli kogar. Kapitalistične diferencizciJe na vasi za časa prejšnje Jugoslav'J^’ zlasti v Sloveniji, so vtisnile zallrU , nemu gibanju svoj pečat. Dolži103 predvsem komunistov je, da ško0 ve kapitalistične tradicije v zadr° ništvu energično in dosledno bkvi ramo. Brez dvoma je važna nal°8 zadružništva, da poveča pridelek s tem pomaga v prehrani mestn®11111 prebivalstvu in prebivalstvu indu' sirijskih središč. Se važnejša nal°8a zadružništva pa je, da povišani Pr‘' delek ne pride v roke kapitali5^*'1'16" mu špekulantu na vasi, tem^e*- v roke ; socialističnega sektorja, ki ga bo v ceiou porabil za d0*110 vsega prebivalstva. Za resničen. Pr0 cvit zadružništva pa je potrebno' sn0 uvaja- ničnih Tov. Karol Prusnik je spregovoril v imenu slovenskih komunistov na Koroškem. Dejal je, da poznajo koroški Slovenci Komunistično partijo Slovenije kot edino pobornico zg združitev slovenskega naroda že iz predvojne dobe. V letih vojne proti nemškemu fašizmu je bila na Koroškem tudi komunistična partija tista, ki je ustvarila osnovo za široko osvobodilno gibanje. «Komunisti» je poudaril, «smo bili prvi aktivisti osvobodilne fronte, prvi partizani». Le. ta 1943. je bil sestavljen pokrajinski komitet za Koroško, ki je vodil osvobodilno borbo do konca vojne. Slovenski komunisti na Koroškem niso tudi nikdar pozabili svojih internacionalističnih dolžnosti do avstrijskih tovarišev. Storili so vse, da tudi Komunistična partija Avstrije organizira protifaji-stiqno fronto, toda uspehi so bili majhni, tako da so edino učinkovito borbo proti nacistom na Koroškem vodili slovenski partizani. Pogoji za organizacijo oborožene borbe na Slovenskem Koroškem so bili mnogo težji kot v Avstriji, če upoštevamo samo geografski položaj Slovenske Koroške. Vendar so slovenski komunisti zmogli premagati vse težave oboroženega odpora proti nečloveškemu fašizmu. Po svetovni vojni so bili sloven- ski komunisti z vsemi zavednimi Slovenci znova y položaju zatiranega naroda. Pričela se je nova borba proti imperializmu in proti oživljanju nemškega nacizma. Na stran avstrijske buržoazije so se postavi, li še britanski okupacijski organi, kj vidijo v osvobodilnem gibanju koroških Slovencev svojega najnevarnejšega sovražnika. Slovenski revolucionarji in antifašisti ne do-prinašajo žrtev samo za priključitev Slovenske Koroške k FLRJ, ampak tudi za borbo proti sovražniku, ki zatira in izkorišča tudi avstrijski proletariat. Banes pa napadajo slovenske ko. muniste na Koroškem, ki so izrazili svojo vdanost KP Jugoslavije, Še tovariši iz KP Avstrije kot izdajalce lastnega naroda, vendar pa njih klevetniška kampanja ni mogla razbiti enotnosti slovenskih ko. munistov in slovenskega osvobodilnega gibanja. Svoj govor je tov. Prusnik zaključil z besedami: «Slovenski komunisti na Koroškem in vsi napredni Slovenci in antifašisti se ne bomo ustrašili nobenih žrtev v borbi proti imperializmu v naši borbi za združitev z vsemi jugoslovanskimi narodi in za zmago naprednih svobodoljubnih idej po vsem svetu, idej velikih učiteljev delovnega ljudstva Mar-xa-Engelsa ter Lenina in Stalina». bilo razdeljeno 36% obdelovalne zem-*1®, ostalo pa so dobila državna posestva in kmetijske obdelovalne za-druge. Večje spremembe pa so bile v Bozdnih posestvih, kjer je ekonomska 'bbč kapitalističnih elementov bila bJjjačja. Porast industrije je pritegnil okrog , 69.0*9 delavcev v proizvodnjo Iz vrst malih kmetov in bajtarjev. Od. stotek kmečkega prebivalstva se je Jako v Sloveniji znižal od 62 na 49%, levilo nekmečkega prebivalstva, zaposlenega v državnem sektorju, pa se dvignilo od 22 na 86%. V zvezi z nacionalizacijo se je pove. ^al tudi narodni dohodek in dohodki Prebivalstva. Tako se je delavcu po. večal od 13% pred vojno na 44% v 'etošnjem letu dohodek kmetov za 23% obrtnikov pa za 25%. V mali blagovni Proizvodnji privatnega sektorja pa do-kodek pada. Slovenija Je gospodarsko povezana * drugimi republikami v Jugoslaviji ♦er s svojo proizvodnjo Porriaga . razvijati industrijo v ostalih tepublikah. Poleg proizvodov lahke industrije je 'es osnovni prispevek za kritje potreb v ostalih republikah. Proizvodnja v industriji in rudar-£tvu po osvoboditvi močno raste. Leta 1939 . 100 . 1946 - 107, v prvem plan-skem letu 147, leta 1948. pa že 168. Od 7000 milijonov dobička pred voj. no so imeli kapitalisti 5700 milijonov 0<1 naših rudnikov in industrije. Le 1300 milijonov se je vrnilo v investicije, kaneš ostaja ves dobiček doma. Da bo gospodarstvo Slovenije napredovalo,se uslužbenci izobražujejo v Približno 400 tečajih, za to pa odgo-Varjajo partijske organizacije, sindikati in voditelji ustanov, kajti vsakdo kt je vključen v izgradnjo socializma, _ biora s svojim strokovnim znanjem in na osnovi marksizma in lenini2rn,“ r ’ Poznavanjem načrta pomagati njegovi vzoru Sovjetske zveze. Medtem ko je bila v prejšoj' goslaviji Slovenija močno Pr‘za^ ’ vanje zadružnih ekonomij in nje modernih poljedelskih, tetin' orodij. Da pa bo naše plansko gospod*1 stvo uspevam, je nujno, da vežem0 revolucionarno teorijo z revolU' cionarno prakso. Ta povezava je danes silno nujn3. zato morajo naše organizacije 51 matično študirati ekonomske in e(a nomsko-politične probleme, da se • ' ko z revolucionarno teorijo seznaP-'J vse gospodarske ustanove in vsi ®°' spodarski delavci. V takem delu mora naš p®ke*n' plan uspeti. 0 Ii/an Maček o uspehik dosedanjega gospodaf»*',,a Tov. Ivan Maček je poudaril, d* naša pot v socializem v. bistv'1 razlikuje od poti, po kateri so PJ‘ graditvi socializma sovjetski naT° . Mi smo svoj socializem gradili 1 saj je plačeval poedinec skoro krat toliko davka kot ostali držav ni ter je velesrbska buržoazija 5 p0~ močjo slovenske buržoazije izkon ca. la množice in se udinjala tujim kapitalistom, se je po osvoboditvi Slovenija ekonomsko samostojno razvila Ljudska oblast je nacionalizira'* 131 in si tako kateri vatna gospodarska podjetja ustvarila ekonomsko osnovo, P° zajema državni sektor 93% podi6 '-1; sekvestrirani 1% in privatni 6%- Agrarna reforma ni v Sloveniji v bistvu spremenila strukture kmetijskega gospodar5 c a ker Slovenija ni imeia mnogo ve 1 > posestev. Med agrarne interesen e je 'zgradnji. Razvoj kmetijstva po načrtu Kmetijske zadruge so dosegle leta '947 za 40% višji hektarski donos pri žitih, nekatere celo 100 do 150%. Te-ž‘šče dela kmetijskih zadrug se mora Prepesti na zadružno proizvodnjo ter Penehoma izboljševati pogoje, kajti od bjihovega uspeha zavisi v veliki mezi krepitev zaupanja delovnih množic v socialistične oblike kmetijskega gospodarstva. Na področju trgovine v upravnem aParatu, predvsem pri ljudskih odbo. •ii kakor tudi trgovskih podjetjih, •boramo organizacijo okrepiti, da bo naše ljudstvo čim prej zgradilo so. cializem. Borba še ni končana, vendar Pa nam delovni polet in nov duh našega človeka zagotavljata velike dspehe. verujemo, da bo prišel čas, ko slovenskega naroda ne bodo ločile razne meje In žične pregraje, marveč bo ves teritorialno združen, nacionalno in socialno osvobojen v Ljudski republiki Sloveniji v sestavu bratske skupnosti narodov FLR Jugoslavije». Tov. Gošnjak je nato govoril o petletnem planu in o izgradnji socializma v Jugoslaviji. * * * Politično poročilo centralnega komiteja KPS je podal na kongresu Ifalešlia vzgeja simiiUI ksmnšsiotf Da bi omogočila ideološki dvig naraslega članstva partije Slovenije, je izdala partija precejšnje število knjig, zlasti marksizma-leninizma. Organizirala je krožke, tečaje, dopisne in redne partijske Šole. Skozi krožke je šlo leta 1947 35.465 komunistov v devetih mesecih letošnjega leta pa 28.810. Večerne seminarje za vodeče partijske kadre je obiskovalo 1055 komunistov. V tromesečnihpartijskih tečajih se je šolalo po osvoboditvi 224 komunistov, enoletno partijsko šolo pa je absolviralo 200 komunistov. Naklada s’orensfcih dnevnikov je od predvojnih 80.000 izvodov narasla v letu 1948 na 150.000 izvodov. Partija si prizadeva, da zanaša tisk ideološko borbo v najširše množice ljudstva, da mobilizira ne samo za tekoče naloge, ampak dviga sistematično socialistično patriotično zavest, širi poglede in razgledanost ljudstva, ga ideološko oborožuje za boj v socializem, ga prevzgoja v socialističnega človeka. Partija je dosegla velik uspeh pri organizaciji kulturnih državnih ustanov, ki so omogočile, da je postala kultura last širokih množic. Velik napi-edek je bil dosežen tudi v šolstvu. Z uvedbo sedemletk, štipendij itd. je omogočen večji dotok delavske in kmečke mladine v šole. sekretar tov. Miha Marinko. Govoreč o zunanji politični važnosti uspehov, pri graditvi socializma, je tov. Marin, ko dejal: «Zavedati se moramo, da smo na meji kapitalističnega sveta, da smo po eni strani najbolj izpostavljeni vplivom imperialistične reakcije, po drugi strani pa naši uspehi, ki jih dosegamo kljub naporom reakcije, da nas na tem polju zatre, pomenijo o-gromno pomoč tudi osvobodilnemu gibanju Slovencev, ki so ostali onstran krivičnih mej. Z našimi uspehi na področju socialistične graditve dokazujemo svetu našo revolucionarno doslednost proti Imperialistični reakciji. Z našo borbo in uspehi na području gradnje socializma bomo najuspešneje tolkli imperialistično reakcijo na naših mejah, dajali bomo vzpodbudo o. svobodilnemu gibanju in paralizirali strašno zablodo naših «kritikov» In-formbiroja, ki gre na roko izključno samo imperialistični reakciji. Mislim, da je za vse naše članstvo, za vse naše delovne množice popolnoma jasno, da bo partija, k! je rasila in se kovala v neposredni stalni borbi s kapitalizmom, ki je na tej fronti izvo-jevala strahovite bitke, tudi v bodoče nadaljevala to pot. Po osvoboditvi je naš interes očuvanje in nadaljnje razvijanje pridobi, tev naše revolucije. Naš petletni plan in vsi naši napori za graditev socializma zahtevajo ohranitev miru, boj proti netilcem vojne, razkrinkavanje in paraliziranje vseh sovražnih poskusov, krniti naše pridobitve in ovirati naš razvoj. Pa ne samo to; politika naše partije proti imperialistom, jačanje socialistične in mednarodne demokratične fronte se odraža v dejstvih tudi na vseh mednarodnih popriščih. Naše zvestobe taboru socializma s Sovjetsko zvezo na čelu ne more zabrisati In omajati nikako natolcevanje. Medtem pa imamo za našimi mejami zlasti na severni in zapadni, za res svet očitne dokaze, kako sramotilna gonja, ki Jo Je izzvala resolucija In-formbiroja, služi samo imperialistični reakciji, služi razbijačem demokratičnega in osvobodilnega gibanja. Kakor koii nam očitajo nacionalizem in izdajo mednarodne socialistične fronte, Nadaljevanje na 12. strani žaslM KPS ia raoliìan V ime ju Komunistične partije Tržaškega ozemlja in demokratičnega ljudstva Trsta je pozdravil kongres tov. Branko Babič. Med drugim je dejal, da je bil vprav po zaslugi Komunistične partije Slovenije velik del Primorske osvobojen in priključen k Jugoslaviji. Narodnoosvobodilna borba, ki jo je organizirala Komunistična partija, je zlasti pomembna v razvoju revolucionarnega gibanja na Primorskem in v Trstu; tu je prišel mednarodni pomen osvobodilne borbe slovenskega in vsega jugoslovanskega na. roda najbolj od izraza, ker so se borbi za nacionalno osvoboditev slovenskega ljudstva na Primorskem združile napredne in revolucionarne sile italijanskega ljudstva, v prvi vrsti proletariata. Nato se je tov. Babič dotaknil nekaterih bistvenih vprašanj osvobodilnega boja na Primorskem. Dosledna linija Komunistične partije Slovenije v borbi proti fašističnemu okupatorju je mobilizirala vedno večje množice italijanskega Življa, ki je vedno bolj sledil zgledu . herojske borbe slovenskih in jugoslovanskih partizanov. Po zaslugi Komunistične partije Slovenije, ki je odločno postavila geslo italijansko slovenskega bratstva ter tako združila vse napredne in re- ti fašističnemu okupatorju. Dalje je tov. Babič označil dobo po osvoboditvi: pridobitve narodno osvobodilne borbe je bilo mogoče utrditi samo s priključitvijo vse Julijske krajine in Trsta k Jugoslaviji, posebno še, ker je začela angloamerička vojska vse te pridobitve uničevati. V borbi za priključitev k Jugoslaviji je sodelovalo vse slovensko in hrvatsko ljudstvo ter večina italijanskega ljudstva, ki je v priključitvi k Jugoslaviji videlo uresničenje svojih nacionalnih ih socialnih pravic. Ljudstvo vseh treh narodnosti si je tedaj ustvarilo e-notno vsenarodno politično gibanje: slovensko-italijansko antifašistično unijo z enotno Komunistično partijo Julijske krajine na čelu. Borbo za priključitev Trsta k Jugoslaviji je podprlo celotno svetovno demokratično ljudstvo s Sovjet, sko zvezo na čelu. Končno je tov. Babič spregovoril tudi o Vidalijevih poskusih, da bi razbil enotnost Ob zaključku je tov. Babič dejal, da bo Komunistična partija Tržaškega ozemlja odločno nadaljevala borbo za demokratične pravice tržaških množic y prepričanju, da bo se nadalje uživala pomoč nove socialistične Jugoslavije in njene Ko. munistične partije ter v prvi vrsti volucionarne sile, je uspel boj pro- ' Komunistične partije Slovenije. Pionirji pozdravljajo predse dstvo in delegate kongresa Stran naših kmetovalcev PERUTNINA DIFTERIJA IN OSEPNICE Komaj _so na našem ozemlju zajezili kokošjo kugo, ki je lansko leto povzročila toliko škode kokoš-jereji, še se pojavlja med perutnino difterija. Bolezen se sicer širi počasi in ne zahteva toliko žrtev, kakor druge kužne bolezni, ne bo pa odveč, če pravočasno opozorimo nanjo naše kokošjerejce. Bolezen se pojavlja v dveh oblikah, in sicer na sluznicah kot »difterija» in na koži kot «csepnice». Nalezljiva je v prvi vrsti za kokose in golobe, potem purane, pegatke, pave in v izjemnih- primerih za vodno perutnino, fazane in ptičke v kletki. Posebno sprejemljive So kokoši izbranih pasem in piščanci. Povzročitelj difterije je virus (kužilo), ki je še precej odporen proti Zunanjim vplivom (sonce, mraz, suša), medtem ko ga razku-ževalna sredstva kmalu, uničijo. Videti je, da ima vsaka vrsta perutnine svoj tip kužila in da bolezen prenesena iz ene vrste perutnine na drugo, ne povzroča tako hude bolezni. Perutnina se okuži po prebavnih in dihalnih organih kakor tudi direktno skozi ranjeno kožo. Bolezen prinesejo v dvorec navadno na novo kupljene živali, ki so šele v inkubaciji ali pa so bolezen prebolele in se vedno izločujejo kužilo. Inkubacija traja približno 3-8 dni. Prebolela bolezen pušča za seboj ipmnost. Zriaki bolezni se lahko pojavijo samo na sluznicah ati samo na fcoži, kakor tudi na obeh skupaj. Pri difteriji (obolenju sluznic) se pojavi najprej obilnejši izcedek iz kljuna, nato pa opazimo na sluznici tanke, rumenkaste obloge, ki rastejo počasi (v kljunu, žrelu, goltancu in dužniku). Velikost in debelost oblog je različna. Včasih so tanke kakor kožica, drugič p2 tako velike, da žival ne more zapirati niti kljuna, da težko diha in da ne more požirati. Obloge se dajo odluščiti in pustijo za seboj gnojne rane. Mnogokrat so difterični izrastki tako veliki na očesni veznici, da jih vidimo in da povzročajo izgubo vida. V infraorbitralni v.otlini. (kostna votlina pod očesom), Se nabere včasih toliko gnojnega materiala, da izpodrine oteklina oko iz njegovega normalnega položaja. C e se napravijo obloge v nosu ali dušnikii, postane dihanje težje. Splošno zdravstveno stanje ni hudo. Slab znak je, če se vsemu pridruži še driska. Bolezen traja približno en mesec, če živali prej ne poginejo. Pogine od 10% do 69% bolnih sistoli, kar js odvisno od virulence (moči) kužila in odpornosti živali. Pri kožni obliki bolezni (perut, osepnice), se pokažejo spremembe vedno na glavi (greben in podbradek) in le redko kdaj v okolici zadnjice ali na trebuhu. Najprej se pojavi mozoljček, ki zraste do velikosti grahovega zrna. Pri mili obliki bolezni, se še mali mozoljčki zmanjšajo in posušijo. Včasih se peč takih izrastkov, združi, tako da dobe obliko velikih bradavic. Po približno enem tednu izrastki potentne, potem se posušijo in odpadejo. Perutninske osepnice navadno ozdravijo v 3 do 4 tednih brez večjih izgub. V nekaterih primerih oboli perutnina istočasno na kožnati in sluzasti obliki bolezni. Potek bolezni je tedaj hujši. Včasih se bolezen ne pojavlja v čistih oblikah in jo je težko razlikovati od drugih perutninskih kužnih bolezni, posebno od kužnega vnetja nosa (rinitis) in od avitaminoze. ZDRAVLJENJE Posebnega zdravila proti perutninski difteriji nimamo. P.ri sluzasti obliki obloge s silo odstranimo, nastale ranice pa namaženo z razredčeno jodovo tinkturo ali drugim podobnim sredstvom. Otekline infraorbitralne votline prerežemo, izpraznimo in razkužimo. Pri driski dajemo živali prah hrastovega olupka ali tanin . Kožna oblika bolezni navadno sama ozdravi. Bolezni se obvarujemo tako, da perutnino zaščitno cepimo. Nastala imunost traja približno eno leto. Na vsak način moramo podvzeti vse varnostne mere, da se bolezen ne siri. Zato odstranimo bolne živali od zdravih, kumik dobro in večkrat razkužimo, p piino vodo pa dodajmo nekaj železnega sulfata. Dr. LEGI $ A tanki pridelek Ure POBIRANJE, SHRANJEVANJE in uporaba strniščne pese Kako pa je s spravljanjem strniščne repe? Strniščna repa sicer nima toliko redilne vrednosti kot krmska pesa, niti ne da tolikega pridelka, ima pa neko drugo dobro stran: da jo lahko pridelujemo še po strnišču ozimnega žita, Ce smo ji dovolj pognojili, predvsem s kalijevo soljo, in če je vreme ugod no, da tudi strniščna repa obilen pridelek. Kar se spravljanja tiče, velja še večji meri kot za krmsko peso opozorilo: ne spravljajmo je prezgodaj! Strniščna repa raste in se debeli še pozno v zimo. Razen tega ji niti mraz ne škoduje, niti ni škoda, če jo pokrije sneg. Ce pa jo spravimo prezgodaj, imamo manjši pridelek, ki ni niti posebno trpežen. Ljudje spravljajo strniščno repo raje prezgodaj kot prepozno, ker jih pozneje navadno v roke zebe. Vendar se da temu.-odpomoči, če repo rujemo z višami alt pa z že opisano pripravo, z ruvačem. Strniščno repo nalagamo z vilami, ki Domače prideiianie jejo potrebno seme pese, korenja in t epe in še raznih drugih vrst rastlin, so vedno s semeni za silo preskrb. SAn1! Ansi Ijeni. Iz tega sledi, da je pridelovanje •»CETIdi<3 semen omenjenih rastlin pri nas možno. računati, koliko potrebujemo semena, ^ Vemo, da doma pridelano seme koliko naj bi ga torej pridelali, koliko nam ga manjka in si ga moramo oskrbeti od soseda. Misliti moramo, kam bomo spravili semenice čez zimo, da se nam bodo lepo obdržale in da jih ne bo preveč segnilo. Napravimo si nekoliko računa: Ce sadi srednji kmetovalec približno 1/4 hektarja pese, kar bi odgovarjalo površini dobrih treh njiv, potrebuje najmanj 3.5 kg pesnega semena. Ce pridelamo na ar povprečno T kg pesnega semena — ako' prav dobro pognojimo, ga lahko pridelamo tudi 15 kg, bolje pa, da smo zmerni pri računu, ker nam lahko še manj semena vrže-tedaj potrebujemo površina 50 m2. Ce sadimo semenice 60 x 60' cm, gredo približno 3- semenice na vsak m2. — rabimo torej 150 semente. Ce jih samo 25% čez zimo segnile, pomeni, da jih moramo vkletiti 190. Kmetovalci, ki sami stalno pridelu- najboljše ker kmetovalci navadno dovolj ne upoštevajo vseh življenjskih posebnosti teh rastlin, ker dovolijo, da se jim križajo razne sorte med seboj. Pač ne poznajo vseh prijemov, ki so potrebni za pridelovanje dobrega semena. Za te stvari je potrebno znanje, čisto posebna izvežbanost in tudi sposobnost. Trenutno pa nam ne gre za izboljšanje semen, temveč za čisto eno stavno pridelovanje semen, ki jih potrebujemo, vse do tedaj, dokler nam ne bo trg nudil prvovrstnega semena Morda se bo komu zdelo, da prezgodaj razpravljamo o tem, pa ni tako. 2e sedaj moramo misliti, kako borno pridelali seme za prihodnje leto že sedaj moramo shraniti semenice, ki jih potrebujemo za pridelovanje seme. na in odbirati najboljše korene pese za semenice, kajti vsak koren ni dober zato. In že sedaj moramo pičlo pre-(Nadaljevanje prihodnijč) nam sicer služijo za nalaganje krompirja. Te vile imajo namreč odebeljene konice dg z njimi krompirja ali repe ne ranimo. Pustimo torej strniščno repo kar se da dalje na njivi! Prav isto velja glede strniščnega korenja. Nekateri puščajo strniščno repo in korenje do srede zime na njivi in se hvalijo, da tako pozno spravljen pridelek drži vse tja do pomladi. Strniščno repo obrežemo šele doma, korenju pa listje samo odtrgamo. Kam bomo shranjevali? Tudi to dela preglavico marsikateremu kme. tovalcu. Kleti na naših kmečkih domačijah so skoraj vse premajhne. V kolikor nam bo ostalo prostora v kleteh, ga bomo napolnili z onimi korenčnicami, ki jih zaradi obilice vode, ki jo vsebujejo, ne moremo dolgo hraniti in kr jih tudi kmalu porabimo za krmo tako na primer vodene sorte fcrmske pese. Tudi vso ranjeno in nagnito korenje bomo shranili v kleti, da gg, čimprej pokrmimo. Kdor ima prostor kjer koli pod streho, recimo v kakem skednju ali kjer koli stori najbolje, če obloži stene s slamo, nato pa strpa vanj krmske okopavine. Pokriti pa kupa v takem primeru ne smemo s slamo niti s čim drugim, ker tudi že iz zemlje izruvane okopavine živijo in dihajo dalje. Potrebujejo torej dušnik, skozi katerega izhaja zrak, pa tudi toplota in vlaga, ki se pri dihanju tvorita. Ce bi shranjenim okopavinam docela onemogočili dostop zraka, bi se zadušile in začele gniti. Kdor pa nima nikjer v svojih poslopjih prostora za shrambo krm-skih okopavin, jih mora pač spraviti zunaj v podsipnici. Večina naših kmečkih ljudi se še danes ne zaveda, da je največja vrednost krmskih okopavin v vita. minih. Vsako kuhanje in parjenje okopavin uniči vitamine v njih ter tem polovico njihove vrednosti! Zato pomnite: krmsko peso, repo, korenje in druge krmske okopavine — razen krompirja, smemo uporabljati kot krmila samo v svežem stanju! Kuhali, oziroma pražili bomo samo krompir! Le na ta način bomo krmsko vrednost okopavin polno izkoristili. Zakaj naši ljudje okopavine kuhajo? Zato, ker‘ jih kuhane oziroma parjene laže zdrobimo kot sveže. Toda dandanes, ko za mal denar lahko dobimo reporeznico, je ta izgovor res brez podlage! Zato krmimo okopavine vedno le zveže, a krompir za krmo krmimo ali parimo v brzoparilniku. Svež krompir vsebuje namreč snovi, ki so zia živali strupene, pri kuhanju, oziro. ma parjenju pa se te snovi izločijo. Zato ne smemo vode, v kateri se KMETOVALCI Pri krmljenju svoje živine posnemajte živinorejce v kme. -tijstvu najbolj naprednih držav kakor so Danska, Holandska itd. Ako bodete krmili ži. vino po načinu svojih starih dedov ne bo Vam mogoče konkurirati s 'cenami mleka in mesa naprednih živinorejcev in živina vam ne bo donašala zadostnega dobička. Živini moramo pokladati količinsko in kakovostno krmo v razmerju, ki je njenemu raz. vojn in proizvajanju najbolj primerno in najbolj poceni, kakor nas o tem poučujejo izkušeni strokovnjaki. Vsakovrstno krmo nadi po izredno zmernib cenah «Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu, skladišče ul. U. Foscolo 1 (tel 94386) prodajalne: v Trstu, ul. S. ereadan-ie 4 (poleg knjigarne Stoka) in v Miljah, ul. Mazzini 1». KORISTI pravilnega holobarienia je krompir kuhal, nikoli dajati živini. Prav iz istega vzroka ne smemo nikolj istočasno kuhati krompirja in pese, kiajti voda, v kateri se kuha pesa, je redilna, ker vsebuje raztopljen sladkor in jo moramo pokrmiti: krompirjeva voda pa ie strupena. Vsak kmetovalec približno ve, kaj pomeni kolobarjenje. Ve, da prihodnje leto ne bo smel saditi krompirja tam, kjer ga je izkopal, da jeseni ne sme sejati pšenice tam, kjer jo je poleti požel. Ve, da ne bi imel dobrih pridelkov, ako bi na isti njivi dve ali več let sejal ali sadil iste rastline. Izkušnje so ga naučile, da mora rastline, ki jih prideluje na isti njivi, neprestano menjavati, in sicer po nekem določenem redu. Ni vseeno, kaj bo sejal ali sadil za krompirjem, kaj za žitom, kaj za koruzo. Od pravilnega kolobarjenja so v veliki meri odvisni naši pridelki. Koristi, ki jih prinaša pravilno kolobarjenje, so naslednje: 1. Plitvejši in globlji sloji zemlje se enako dobro izkoriščajo, kajti pri kolobarjenju korenine nekaterih rastlin prodirajo globlje, drugih plitveje v zemljo, kjer črpajo hrano. 2. Kolobarjenje omogoča, da rastline izkoristijo vse zaloge raznih hranilnih snovi v zemlji, to je fosforja, dušika, kalcija, kalija, železa itd. Nekatere rastline potrebujejo več teh posameznih snovi, druge manj. Zita potrebujejo več dušika, manj kalija in fosforja, dočim stročnice dušika sploh ne potrebujejo, pač pa z njim obogatijo zemljo, zahtevajo pa precej kalcija, fosforja itd. 3. S kolobarjenjem se najbolje borimo z različnim plevelom. Skoraj vsaka rastlina ima svoje vrste plevela, ki se né more tako dobro zakoreniniti, ako na njivi ne pridelujemo stalno iste rastline. Nekatere rastline okopavamo in s tem uničujemo tudi plevele. Vsak kmetovalec iz lastne izkušnje ve, kako hitro se po njivi razpase plevel, ako sejemo eno in isto rastlino dve ali več let zaporedoma na istem prostoru. 4. S pravilnim kolobarjenjem se tudi uspešno borimo z različnimi zajedalci in rastlinskimi boleznimi, kajti vsaka rastlina ima več ali manj tudi svoje posebne škodljivce in bolezni. Ako torej na isti njivi več let zaporedoma sejemo isto rastlino, bo posevek vsako leto slabši, škodljivci se bodo tako razpasli, da bodo pridelek nazadnje popolnoma uničili. 5. Z uvajanjem pravilnega kolobarjenja si y kmetijskem gospodarstvu tudi bolj pravilno delimo delo, kajti pri različnih rastlinah imamo tudi različne dobe, ko te raštli. ne zahtevajo največ dela in nege. 6. Tudi gnojenje nam pri pravilnem kolobarjenju mnogo koristi, zlasti ako nimamo na razpolago dovolj gnoja. Nekaterim rastlinam ni treba takoj gnojiti, dovolj je, da smo že predhodnemu posevku pognojili s hlevskim gnojem. Uvajanje stročnic v kolobar nam mnogo koristi pri gnojenju z dušikom, tako da dajejo žita po stročnicah najboljše pridelke. Pri kolobarjenju prihajajo v poštev kot glavni posevki samo enoletne rastline, ki dobro uspevajo in za katere vemo, da nam bodo dale najboljše pridelke. Kot primer navajam dober štiriletni kolobar: prvo leto pridelujemo na njivi okopavine (koruza, krompir, pesa itd.), prihodnje leto sejemo na isti njivi jara žita, tretje leto stročnice (detelje in druge metuljčnice). četrto leto ozimna žita. Po četrtem letu spet okopavine itd. Na vrtovih prvo leto dobro po-' gnojimo s hlevskim gnojem in sadimo zelje, špinačo, solato, cvetačo. Naslednje leto sadimo korenjst-vo, tretje leto pa stročnice (fižol, grah). Najbolje je, da ves krmski krompir jeseni preparimo v brzoparilniku in parjenega shranimo v po* sebni jami ali silosu. Parjen krompir lahko začnemo krmiti kakor koli, lahko tudi že takoj po parjenju, oziroma ko napolnimo silos. Ni treba torej, da čakamo ria okisanje kot pri kisanju zelene krme. Vem' dar pazimo, da ne bomo pustili sra* ku preveč dostopa do krompirja-Zato so priporočljivi ozki, in dolgi silosi s čim več oddelki. Parjen krompir, ki ga odvzemamo, imejmo pokritega zvrečel. ! ; A i V I ~ - .Ar.'.' * Tl 'V- :'T % ;v ri 'i, TU io- , t vrr|_ IH T rO ' j >4 rti' f I . sr/ j Stran naših gospo dinj : PREHLAD /e mioh mmgih Solemi | Pred nekaj desetletij ljudje še ni-F o vedeli, odkod prihajajo nalezljive ■' Jolezni in kaj jih povzroča; zato se fc •‘'■•sjidi niso mogli boriti proti njim. Ko l! ! to iznašli mikroskop, so pričeli znan-‘ ! ttveniki spoznavati nov svet čisto Orobnih živih bitij, katerim so dali , ime mikrobi. Brez števila je takih ’ ; drobnih živih bitij v zraku in v vodi, mnoga pa žive v človeškem telesu. Mikrobi, ki prodirajo v živo telo, se hranijo z njegovimi sokovi in povzročajo tako različne bolezni. Prehajajo Pa tudi lahko iz telesa v telo in tako j Prenašajo bolezni, ki jih zato imei.u-; jjemo nalezljive. Na srečo poznamo j danes že povzročitelje mnogih bolez-1 ■ ni in proti njim se mnogo laže in uspešneje borimo. Sedaj, ob pričetku jeseni in na pragu zime, bi bilo koristno, spregovoriti malo več o boleznih, ki so v zvezi s prehladom; to so nahod, katari grla in sapnika, gripa, ang.na, pljučnica, revmatizem in podobne. Včasih so mislili, da prehlad že sam povzroča bolezen. To pa ni res, :■) vse te bolezni se lahko pojavijo tudi brez prehlada, ki jim le pomaga v borb; proti organizmu. Prehlad siabi ; odpornost telesa, ki se zato ne more uspešno ubraniti napadu mikrobov. Zato se tudi številne nalezljive bolez- ! m ■ i hi, posebno tiste, pri katerih človek kašlja, mnogo pogosteje pojavljajo Pozimi kakor poleti. Pa tudi pozimi razmere niso vedno enako ugodne za razvoj bolezni; vlažno in zelo hladno Vreme je nevarnejše kakor suho in toplo. Kako pa prodirajo mikrobi, ki Povzročajo bolezni v naše telo? Navadno skozi nos, pri dihanju. Bolniki izločajo s kašljanjem brez števila drobnih kapljic, v katerih so klice. Zdrav človek potem tako okuženi Zrak vdihava in klice prodro v njegovo telo. Res je sicer, da se organizem tudi sam brani; v ta namen so dihalni organi obloženi s sluznico in z drobnimi dlačicami, ki zadržujejo .. i Prah in prepuščajo prečiščen zrak. Vendar to ne zadostuje vedno in vča--j sih zbolimo. • . Bolezni, ki nastajajo v zvezi s prehladom, so posebno nevarne zato, Ker jim navadno ljudje ne posvečajo dovolj pozornosti. Od teh bolezni se pač ! navadno ne umre. Ce pa bi pomislili i , la posledice, ki jih zapuščajo in na t katerih organizem lahko trpi vse živ-■ ljenje, bi jim ljudje gotovo posvetili vso pozornost. Ce sledimo poteku bolezni, bomo navadno najprej opazili nahod. Ta nahod, ki se nam zdi tako nekaj navadnega in nenevarnega, pa se lahko razvije v vnetje čelne in ličnih votlin. Vnetje krajnikov pri angini lahko Povzroči vnetje ledvic, srca in skle-' >ov; to so resne bolezni, zaradi katerih bolnik navadno trpi vse življenje, ne da bi se zavedal, da jih je povzročil prav prehlad. Pa še druge bolezni so lahko posledica prehlada in vnetja grla, n. pr. vnetje srednjega ušesa in pljučnica. Vzrok vseh teh bolezni je drobna, živa klica, ki je prostemu očesu nevidna. Kljub mrazu torej ne bomo zboleli, če ne prodrejo v naše telo klice nahoda, vnetja krajnikov, pljučnice in druge. Klice pa so lahko že v telesu in vendar ne bomo zboleli, če je naš organizem dovolj odporen proti njim. Ce vemo, da žive klice, ki povzročajo nahod in druga vnetja, v sluznicah in jih izločamo s kihanjem in kašljanjem, se jih bomo laže ubranili. Razumljivo je, da je nevarnost okužbe tem večja, čim več ljudi je zbra. nih v majhnem, zaprtem prostoru. Pa tudi tam lahko preprečimo širjenje bolezni, če mislimo na nevarnost. Doseči je treba na primer, da si ljudje pri kašljanju zakrivajo usta z robcem ali levo roko, ker prihaja desnica pri pozdravljanju v dotik z drugimi ljud. mi. Nikdar ne smemo dovoliti, da bi nam kdo kašljal v obraz; če pa bi se to le zgodilo, moramo takoj zadržati di. hanje, da ne bi s sapo potegnili vase tudi kužnih klic. Pomislimo samo, da je v eni kapljici, ki prileti iz ust, lahko 20.000 klic. Zakaj pa je telo na mrazu manj odporno proti boleznim, ki so v zvezi s prehladom? Zato, ker se tedaj žile in žilice, ki so bliže površini kože, kakor tudi v sluznicah nosa in grla, stisnejo, vanje ne prihaja dovolj krvi in klice lahko prodro v telo. V borbi proti klicam so namreč glavno orožje organizma bela krvna telesca, ki po potrebi izstopajo iz žil, obkrožajo klice, jih ne puste v organizem in jih končno uničujejo. Tudi prepih deluje kakor hladen zrak ali veter, vendar ne more povzročiti bolezni, če ni *v telesu kužnih klic. Razumljivo je, da je odpornost telesa proti boleznim v veliki meri odvisna tudi od pravilne prehrane. Poleg vseh drugih sestavin morajo biti v hrani tudi vitamini, ki jih najdemo največ v zelenjavi in sadju. Te hrane Zadržimo se sedaj še malo podrobneje pri bolezni, ki jo prehlad najpogosteje izziva, pri gripi. Cas ki prete-med okužbo in prvimi pojavi bolezni, tako imenovana inkubacija traja 1 do 2 dni Najprej zapazimo spremembe na sluznicah grla in sapnika. Bolnik kašlja, slabi, boli ga glava, hrbet, vsi udje, dobi visoko vročino. To traja navadno tri dni. Ce se bolezen zavleče, je nevarno, da se bo razvila v bronhitis ali pljučnico. Na vsak način mora ostati v postelji tako dolgo, dokler se ne izgube vsi znaki bolezni; tako bo obvaroval sebe težjih posledic okolico po okužbe. Tudi z nahodom ali angino ne smemo med ljudi, ker bi bolezen s stiskanjem rok, z govorje- Tovarišica Mara Rupena je v imenu AFZ pozdravila kongres KPS v Ljubljani, v imenu tiste organizacije, ki je narodno osvobodilno vojno podprla, v njej sodelovala, se zanjo žrtvovala. Nešteta imera prvebark za pravice ljudstva kakor so Vida Tomšič, Lidija Sentjurc, Pepca Kardelj, An. gela Ocepek in mnoge druge nam povedo, da so tudi žene okusile že pred vojno stare jugoslovanske ječe in taborišča. Osvobodilni boj pa je napravil iz slovenske žene junaško partizanko, sposobno politično delavko pa užijemo mnogo več poleti kakor pozimi, zato pozimi pogosteje obolimo. Kaj pa naj ukrenemo, da bi svoje telo utrdili, da bi povečali njegovo odpornost? Cim več se moramo gibati na svežem zraku, vsak dan se moramo vsaj enkrat umiti z nepremrzlo vodoj^pati je najbolje pri odprtem oknu, če ne pa vsaj v dobro prezračeni sobi. Tako se bo sluznica v nosu in grlu privadila hladnemu zraku, žilice se ne bodo tako stiskale in klice ne bodo mogle prodreti v telo, ali pa bodo takoj pri vstopu vanj uničene in ne bodo povzročile bolezni. njem, smehom in kašljem, prenesli na druge. Zapomniti si moramo tudi, da se gripa ne prenaša s hrano, da pa jo lahko dobijo ljudje, ki uporablj isto posodo ali pribor kot bolniki ali pa ki pojedo jedila, ki jih je na. čel bolnik. Verjetno ni treba posebej poudarjati, kako grda in nevarna je navada nekaterih mater, ki prežve. čijo hrano preden jo dajo otroku. Ce se bomo ravnali po navedenih enostavnih pravilih bigiene, se bomo mnogo uspešneje borili proti boleznim, ki jih povzroča prehlad. ZENA V PREGOVORU Ljubezen — kraljestvo žene. Ta stavek je zamišljen kot naslov za današnje poglavje, zveni pa kakor pregovor. Ne moremo se ubraniti prepričanju, da je tako. Ampak zasluga (ali pa krivda!) za to ne gre na rovaš pregovorov, temveč na rovaš pesnikov in piscev narodov in vseh časov. Pregovor je bclj trezen nego pesnik in beleži praktične izkušnje, pri čemer je navadno popustljivo nežen, včasih pa tudi rezko zbadljiv. Pustimo torej izlive pesnikov ob strani in oglejmo si trezno prozo pregovor! Začnimo z modrim Indijcem; Zaljubljena žena. nora žena. Povsod naletimo na isto ugotovitev; že stari Rimljani so dejali: Amare et sapere vix deo eonceditur (Le bogu so dane skladkosti ljubezni ob pameti trezni). In še Rimljan: Om nis amans demens (Zaljubljenost norost). Italijan: Affezione caccia ragione (zaljubljenost odganja razsodnost). Anglež tudi v pregovoru rad potuje: Ljubezen in pamet sta dva potnika, ki nerada bivata v istem prenočišču. Francoz: Le pre- NASVETI % OCVRT KROMPIR Zreži krompir na tenke režnje ali na dolge krhlje. Da bo krompir hrustal, vrzimo ga na vrelo olje in ga pu~ ttimo, da se spraži, preden ga obrnemo. KROMPIRJEVA SOLATA Kuhan, nekoliko topel olupljen krompir zreži, zmešaj ga v skledi z , oljem, s citronovim sokom z nekoliko Juhe, s soljo in poprom ter s čebulo. KROMPIRJEVI HLEBČKI Skuhaj in pretlači štiri krompirje; ocvri v maslu malo drobno zrezane čebule in zelenega peteršilja, vlij na krompir, pa dodaj še dva rumenjaka, dve žlici kisle smetane, malo soli in ko je dobro zmešano, še tri žlice moke; to rahlo pregneti in ko je testo gladko, ga razvaljaj na prst debelo ter izoblikuj hlebčke. Te polagaj na ploi čevino, v kateri si razbelila nekaj žlic masti, ter jih peci v pečici. Ko so ha eni strani lepo rumeni, jih obrni; pečene pa daj poleg kake prikuhe ali solate. KROMPIRJEVI OCVRTI VLOŽKI Skuhaj v slani vodi tri olupljene krompirje, kuhane pretlači skozi sito J <1 i) DAT' za a--, . tržaško kuhinjo v skledo, dodaj košček masla, žlico smetane, dva rumenjaka ali eno jajce, malo soli in 5 žlic moke, dobro premešaj ter polagaj z žlico majhne vložke v vročo mast, da se ocvro; potem jih deni k praženemu mesu. POMARANČNA KREMA V četrt litra belega vina denemo nariban olupek ene pomaranče in ene citrone ter sok dveh pomaranč in ene citrone. Nato zmešamo 6 jajc s 125 gr. sladkorja, da se peni in vlijemo v vino. Kremo žvrkljamo na šibkem ognju in malo preden zavre, jo zlijemo v posodo, kjer jo žvrkljamo še nekaj časa, mier soupir de l’amour est le der-nier de la sagesse (Z istim zdihljajem ljubezen začenja, pamet pa jenja). Nemec: Wer Liebesfieber hat, wohnt in einer Narrenstadt (Kdor na ljubezni boluje, v mestu norcev stanuje). In tudi naš kratki, a jedrnati «Ljubezen je bolezen» gotovo ni nastal samo zaradi rime. Toda pregovor bistro in pošteno ugotavlja, da zaljubljena obnorelost ne uganja samo norčij, temveč «da ljubezen ženo pretvarja v novo ženo» (Balsac) in jo usposablja za izredna, silna dejanja v dobrem in slabem smislu. Prednjači Francoz z različnimi izreki: Ljubezen je velika učiteljica. —- Velike zamisli prihajajo iz srca. Lj. zzen — vir junaštva. — Zna pa biti tudi hudomušno nagajiv: Ljubezen daje ženi duhà, ki ji manjka, in ga jemlje možu, kar ga ima. In še: Ljubezen uči osle plesati. Stoj! To ne spada v poglavje o ženi. — Cujmo Italijana: Donna amorosa, donna coraggiosa (Zaljubljena žena, pogumna žena). Toda pogum, ki ga poraja ljubezen, utegne postati neprijeten; kajti po mnenju Francoza je ljubezen edina bolezen, od katere žena nikoli ne ozdravi. Tako nastanejo izrodki. Italijan: Amor. disp tto, rabbia e gelosia sul cuor della donna han signoria (Ljubezen, nagajivost, jeza in ljubosumnost obvladujejo žensko srce). Francoz je hujši: Ljubezen je sestra sovraštva. In A-rabec, čigar življenje je skozi stoletja nihalo med haremon in bojnim poljem, je prišel do spoznanja: Hujša je zaljubljenost žene nego sovraštvo moža. Jasno je. da je pregovor skušal ugotoviti, kje je vzrok ljubezni, kako se poraja. Evo Rimljana: Ex aspectu nascitur amor (Iz pogleda se poraja ljubezen). Italijan je podedoval to izkust.o: Se l’occhio non mira., il cor non sospira (Ce oko ne deluje, srce ne zdihuje). Francoz ravno tako: Pogled žene, ostra puščica. In tudi: Oko je prevodnik ljubezni. — Toda največ jo moč ima izkazana ljubezen. Rimljan je spoznal: Mulier amat amar.tem (Zena ljubi onega, ki jo ljubi); sledi Italijan: Ljubezen je cena, za katero se kupi ljubezen; Francoz: H faut aimer pour etre aimè (Ljubiti moraš, če hočeš biti ljubljen); in ce.lò Poljak: Kdor ne gori, ne more užgati. Toda ne le sentimetalne, ampak ,tudi popolnoma vsakdanje, prozaič- ne reči so potrebne za ljubezen. Francoz in Italijan, ki imata mogoče največ izkustva, prihajata do istega praktično-hudomušnega zaključka: Sans pain, sans vin 1’amour est rien, in pa: Sensa Cerere e Bacco l’amore è debole e fiacco, kar pomeni: Brez vina in kruha o ljubezni ni duha. Mi Slovenci smo prišli do istega zaključka; izvajamo ga pa z dejanjem, ne z besedo: Na najlepše izletne točke postavljamo lične gostilne, a pri naših plesnih dvoranah ne manjka nikoli — dobro založena okrepčevalnica. Kajti ne samo pri Francozih in Italijanih, ampak tudi pri nas in še marsikje na svetu «gre ljubezen skozi želodec». MODA Obleka iz zelenega volnenega blaga, primerna za vitko postavo. Jopico in široko zvončasto krilo krasijo globoke gube ijiid positeli; za matere Imam osemletnega sinka, ki je od sile radoveden. Vse ga zanima, največji problem pa mu je izvor vsega življenja. Z odgovorom «boš že zvedel, ko boš velik» se ne zadovolji in vrta in vrta kar naprej. Včasih sem kar v zadregi in mu na razna vprašanja ne vem odgovora. Skrbi me, da bi si svojo radovednost potešil drugje, recimo pri odraslejših dečkih, kar bi prav gotovo ne vplivalo dobro na njegov razvoj. Svetujte mi, prosim, kako bi pri svojem radovednem sinku prav ravnala. Odgovor: Vprašanje, ki ga nam je poslala tovarišica Stana, je silno važen in obenem trd oreh pri vzgoji. Moramo ga na vsak način pravilno rešiti, da bo naš odgovor «pravilno vplival na otrokov razvoj», kakor nam piše tov. iz Ljubljane. Ce hočemo, da bo otrok videl v naravi vse lepo in prirodno, mu moramo tudi vse lepo in prirodno prikazati. Govoriti moramo z njim o vseh naravnih pojavih, ga na vse opozarjati, mu nazorno razložiti življenje rastlin in živali ter njihov nastanek in rast. «Težko je to!» bo dejala mati, «Kje pa naj jaz to vem?» Res je to težko in posebno tiste žene, ki žive stalno v mestu in ne poznajo življenja na deželi, tega otroku ne bodo znale razložiti. Pri tem vas moramo opozoriti na to: naj nikoli mati ne od. "* govori otroku, da je še premajhen, da to, kar vprašuje, ni zanj, dalje naj jo pusti na miru, naj ne bo si. ten itd. Poudariti pa moramo, da mora mati vedno priznati otroku, ce česa ne ve: «Ne morem ti razložiti, ker tega, ne znam. Vprašali bomo očeta, ko pride ali pa bomo pogledali v knjigo. Tudi v šoli lahko vprašaš učitelja in dobro si zapomni kar ti bo povedal, da boš znal še meni razložiti». Na tak način mora mati priznati otroku, nikoli pa mu ne sme tolmačiti napačno. Kar same premislite: AH je bolje, da otroku priznate, da česa ne veste, ali je bolje, da otrok ugotovi, da ste mu napačno kaj povedale. Torej, da nadaljujemo z odgovorom našemu radovednemu sinku! Ce bomo človeško življenje primer, jale z rastlinami in živalmi, potem ne bo prvo vzbujalo v njem pi-av nikakega problema. Seveda se moramo same učiti, kakor smo že prej rekle — iz knjig, da bodo naši odgovori pravilni. Predvsem pa morajo biti naši odgovori v skladu z resnico in to v tako lepi in otroški obliki, da otrok vse dojame in da ga naši odgovori zadovolje. Tako ne bo spraševal svojih večjih tovarišev in ne bo imel pred materjo skrivnosti. Naj vam navedem nazoren primer: «Kako sem prišel na svet?» misli naš sinek. In mamica mu pripoveduje: «Mamica in očka si silno želita otroka. Tako zelo si ga želita, da zraste mamici pod srcem majhen, prav majhen otročiček. Tako majhen in nebogljen je še, da ne more sam niti dihati niti se hraniti. Zato diha mamica zanj, a hrani ga s svojo krvjo. Otrok pod maminim srcem raste, raste in ko je tako velik, da sam lahko diha in je, mamica zboli. Mora v bolnico in hudo trpi. In kadar je mamici najbolj hudo, pride otrok na svet. Vidiš, moj dragi, zato ima mamica otroka tako rada, ker ga je nosila pod srcem in ga hranila s svojo krvjo». Prepričana sem, da bo taka razlaga zadovoljila še večjega otroka, kot je, Stana, vaš sinek in da ga bo še bolj kot je, navezala na mater. /llekai( fitektimid naduetom Lijak osnažiš najlepše s krpo, namočeno v petrolej, ki pobeli stene. Da se duh po petroleju izgubi, splakni lijak z vročo vodo, Kiobučne trakove, svilene in volnene, ci s<> zamaščeni, čistimo tako, da s prsti dobro vtremo vanje jajčni rumenjak, umijemo umazanijo, ki se je s tem raztopila, z mlačno vodo, potem pa v čisti vodi izplaknemo in zli-! kamo. « n Qoina v Zagornik se je že prileten priženil k vdovi Ma-tejčički. Vaščani so se muzali. »Kranjc, hiše je lačen«. Naveličal se je desak in vode. Splavaril je od mladih nog. Rodil se je v Mozirju. Njegovi daljni sorodniki, ki so se bili pred leti oprijeli lesne trgovine v Slavonskem brodu, so mu ob vsaki priložnosti pihali na dušo. »Vzemi jo, vzemi, Draginjo Matejčičko.« Bila je njihova dobra znanka. »Ne boš se kesal! Hiša, grunt, brez otrok je in baba!« Še kakšna! Krepka, bedrasta, prsata, svetlolasa, lepega, širokega zagorelega obraza, velikih rjavih oči! Vabeča usta, polna močna lepih zob, ki so tičali v vlažnih dlesnih in ob širokem sproščenem smehu so se prikazali vsi, do zadnjega kotnika. O veliki noči so šli na oglede. Izstopili so v Okučanih in zavili k Savi. »Kako lepa vas!« so sorodnik' hvalili kraj. Pol ure od proge. Spotoma so se ustavili na Matejčlčkinih njivah. Posevki so obetali dobro letino. Jeseni se je Boštjan res priženil. Sosedje so se začeli spogledovati, češ Draginja at ne smeje več tako zvonko, lica ji usihajo. V život pa se je redila. Kmalu je postalo očitno zakaj. Povila je mrtvo dekletce in teden kasneje so tudi njo pokopali. Vaščani so dolgo žvečili neko tujo besedo, ki je označevala bolezen porodnic in ki je pobrala tudi Matejčičko. Tako so jo še vedno imenovali v medsebojnih razgovorih, ker je bilo tisto poletje več takih primerov, so to besedo le osvojili in ni bilo skoraj hiše, v kateri ne bi govorili o sepsi. C,e sta se Zagornik in Mate jčička razumela ali ne, o tem so ljudje mnogo ugibali, niso pa pričakovali. da ga bo njena smrt tako potrla. Lezel je vase in se v nekaj letih ves zakrknil. Pri hiši je delala za dva Matejčičkina tiha, žilava in podjetna sestrična Jela Kumič, ki se ni omožila in je prišla k Draginji, ko je ta vdovela. Posli niso dolgo vzdržali pri Zagorniku, ki ni našel za nikogar dobre besede, pazil na vsak grižljaj in tudi sebi ni privoščil. V shrambi pa je marsikak kos slanine splesnil. Grunt je pešal, davki in dolgovi so mu od-grizn ii njivo, kos gozda in vinograd pri Novi Gradiški Zagornik se je vidno staral, po ženskah se ni več oziral. Jela, vse vprežena v delo, je potegnila z novimi močmi. Leto 1939! Po vasi se je mnogo govorilo o Gdanskem, o Hitlerju in Mussoliniju. Ljudi je težila slutnja nesreče. Zagornik je pretirano’ hvalil Nemce, da so se mu vaščani kar čudili. Zašel je celo nekajkrat v gostilno, moževal trdo v noč in napovedal velike spremembe. Izogibali so se ga, da jih ne bi oslinil s svojim čvekanjem. Boštjan pa je govoričil, čeprav le enemu poslušalcu. Tisto jesen je prišla k hiši Jelina nečakinja Barbka. Gospodinjo so mučili žolčni kamni, zdravnik je resno zmajeval z glavo, zlasti ker je stopila v nevarna leta in ji prepovedal, da bi se še nadalje tako gnala. Barbka, malce šepavo dekle, s privihanim, topim noskom, črnolasa, belopolta, vsa topla in okrogla, je zanetila v Zagornikovem domu prepir. Delo ii ni dišalo, spogledovala se je s hlapcem in se grizla s teto. Jelo je osupnilo, da jo je Zagornik vselej zagovarjal. Neko jesensko popoldne mu je Barbka v šupi pomagala nalagati steljo. Čutila je. kako Boštjan pase svoje oči na njenih bokih, a se je pretvarjala. da tega ne opaža. Ko se je globoko sklonila, ji je stari segel v nedra. Hotel jo je pritegniti k sebi. Odskočila je kakor bi jo pičil modras in stekla na vrt. K večerji se ni prikazala. Od tistega dneva je Zagovornik režal vanjo kot pes na verigi, hlapca pa je s prvim odslovil. Dekle je spomladi pobegnilo od Zagorniko-vih in leto dni ni nihče slišal o nji. Marca pa je nenadoma prišla z bolnim otrokom. Teta jo je preklela in pretepla. Barbka je vso noč preihtela v čumnati, zjutraj je hotela sama brez otroka kradoma izginiti. Na stopnicah je trčila v gospodarja. Nosila je veliko culo in Boštjan je mislil, da ima v njej otroka. Ko je odpirala leso, ji je prinesel skodelico toplega mleka, edino kar je zaužila pod njegovo streho. Vrnila se je v Beograd, kjer je služila. Ob prvem bombardiranju, na cvetno nedeljo je izdihnila pod ruševinami. Ko je izbruhnila vojna si Zagornik nekoliko dni ni upal niti preko praga.” Po blatnih cestah so se umikali vojaki, ki so hiteli proti Slavonskemu brodu, od tam pa so nameravali v Sarajevo. Spočetka je šlo po načrtu, potem pa so bežali vsi vprek, metali stran orožje, si trgali zvezde in ob-šitke, se potikali po hlevih, izmaknili ali si izprosili civilno obleko in se trgali za vsako cunjo. Po razglasitvi nove države »Neodvisne Hrvatske« so po vaseh gnezdili Nemci, ustaši in domobranci. Mir je legel na ljudi kot težak pokrov. Nova oblast je že prve dni v vasi zaznamovala domove: Pante Todoroviča, Koste Jovanoviča, Vladeta Uroševiča, Dušana Bogdanoviča, Slavke Popovičeve. Ljudje bi se jih naj izogibali, kakor da so okuženi. Splošno življenje se je razklalo. Nihče ni več tvegal, da bi ga zajela noč na cesti. V Bosanski Gradiški so porušili pravoslavno cerkev in nekega dne odgnali več stotin premožnejših Srbov v taborišča. Raja je ostala. Vsak je smel vzeti s seboj culo in mesec kasneje so tiste, katere nista pobrali bolezen in lakota, pripeljali v Beograd. Na Kozari so počile prve puške. Kaznilnico v Stari Gradiški so izpraznili, jo obdali z bodljiko-vo žico, dozidali razgledne stolpiče in v njej so se utaborili ustaši. Ljudstvo pa se je vkljub vsemu trdovratno upiralo, bežalo v gozdove, ki niso več utihnili. Ustaši so požigali podkozarska naselja, klali ljudi in davili otroke. Po Savi je plavalo na stotine mrličev, ječe Stare Gradiške so se prenapolnile. Neko zimsko jutro so ustaši sredi vasi obesili mladega Dušana Bogdanoviča in Stevko Popovičevo, češ da sta prenašala pošto iz gozda. Dva dni so vojaki premetavali po vseh hišah, da bi iztaknili skrite upornike. Partizanov niso našli in ljudje so se oddahnili. Po Svečnici je znova završelo. Ustaši so naskočili vas, v kateri je prezimovala partizanska posadka. Krvave borbe so trajale neprenehoma, tri dni in noči. Potem so ustaši množično klali, plačala je vsaka hiša, ob katere prag je kdaj le zadela partizanska noga. Zagornik je vse te dni pretičal v postelji, pokrit z odejo preko glave, se potil od groze, hrulil Jelo, če je le zaloputnila z vratmi in je ob vsakem topovskem strelu, ko je zašklepetalo v oknih, obupno zalomil z rokami. Teden pozneje je Boštjana prvič zgrabilo. V sencih in v zapestju mu je divje kljuvalo, tožil je, da mu srce sili iz prsi in uhaja v grlo. Dušilo ga je. Zdravnika pa le ni maral. Neke pomladne nedelje se Zagornik ni mogel več ganiti. Zdravnik ga je najprej oštel, potem pa ugotovil, da ga je zadelo božje v desno stran. Jeli je življenje naprtilo še en kr'ž. Ni bil dovolj Barbkin otročaj, ki je vse dni prejokal, slabo rastel in še v poltretjem letu ni shodil. Le kobacal se je po vseh štirih. Največ je posedal na pragu vegastega stopnišča ali v kuhinji pod mizo, nebogljen kot garjevo mače. Oglata glava mu je omahovala na desno in levo, iz bledikastega obraza so mu zrle velike, ogljene črne oči. Prikovan na posteljo je postajal Zagornik & dneva v dan neznosnejši. Telesno je bil negiben, a vendar je hotel biti povsod pričujoč. Zato Jela teka, odnaša, prinaša, ga o vsem obvešča, a staremu ni nikdar prav. V njej utripata potlačena jeza in hlinjena ponižnost. Ko bo dedca pobralo, bo tako vse njeno. Da ga le ne bi vzelo brez oporoke. Ta skrb jo gloda vse noči Nekatere dni bolnik ves dan bolšči v strop ali zasleduje brenčeče muhe na šipah Nenadoma se. dvigne v njem. kakor da bi se mu spahovalo P° težki jedi »Sta golovratki znesli?« Nekaj hipov pozneje: »Tudi grahovka in Štajerki?« Jela mu mora pokazati škatlo, v kateri hrani jajca. Boštjan jih prešteva, dotika se vsake, kakor bi jih s kazalcem pribiial na dno. Če se mu zazdi, da jih je premalo, vzkipi. »Spet pitaš z njimi bebastega pankrta!« Grdo zakolne nad pobičem, ki sedi v kotu na tleh in ure in ure poteza » topim svinčnikom po orumenelem časopisnem papirju. Otrok za trenutek dvigne glavo, motno zre v razkačenega starca, se nasmehne in mirno nadaljuje s čečkanjem, dokler se konica svinčnika PO" polnoma na obrabi. Potem lovi Jelo za široko krilo in s stokajočim »mh. mh«. tišči vanjo. »Te je spočel kak mazač! Ti seme zeleno!« 56 ženska obregne obenj in odšumi v shrambo, v drvarnico ali pospravlja v kuhinji. Sele ko vidi, da Canček zadržano ihti, skrivajoč se za vrati, mu da ošiljeni svinčnik. Ob nedeljah se pri Zagorniku zglase sosedje-Ne marajo bogve kaj zanj, čeprav že četrt stoletja delijo z njim skupno usodo. Prišlec je ostal pri' šlec in še tak čudak. Pridejo bolj iz radovednosti, potem pa ga ves teden obirajo. Zagornikovo lice, zgubano kot jabolko o bo-žiču, se zateguje v sladkoben nasmeh, ponuja mošt ali vino in podi Jelo v klet: »Daj boljšega, boljšega, slišiš!« Pri tem ji pomembno pomežikne in zvh ša glas, kar pomeni ravno obratno: »Iz tistega majhnega soda, v desnem kotu, gnilovca prinesi!« Če mu gost kaže hrbet, se gospodar ne more zadržati, ker se mu predrznica tako porogljivo reži v okviru vrat. Leva roka mu švigne izpod odeje kot vzmet in se pri vrhu zavozlia v oglato pest. Tako besno je zapreti, da se ženska pri priči odlepi s praga. Potem ji je ves dan žal, da se je spozabila. Drugič jo zopet neusmiljeno ošteva: »Kje imaš tisti ostri- nož, mrha stara, potratna! Za sto kun me je opeharil ciganski brusač, zdaj bomo pa morali s krepelcem bezati v sredico?« Ko ljudje muzaje se odidejo, se stari raztogoti. »Si videla, kako debelo so rezali! Saj kruh ne pečemo iz blata. Kolikokrat sem ti zabičal: Tanke rezine!« Kadar gre za denar, jih gospodinja še več po; žre. Ob sredah je v Bosanski Gradiški semanj1 dan. Boštjan pričakuje Jelo z nestrpnostjo otroka, kateremu so obljubili sladkorja. »Samooo tooo« osorno zateguje bolnik in nejevoljno preklada bankovce. »Za maslo, za sir,,za jajca, za med, za mast!« Nato mu v glavi vztrepeta pridržani bes- »Hudičeva baba, drugič kar razdaj! Tvoje dobro srce, he. he. kumička!« se spakuje in njegovo ozko. zariplo lice, pogreznjeno v blazine, je podobno pritajenemu zubliu. Navadno še ves popoldan mrmra zaradi pičlega izkupička (Nadaljevanje prihodnjič) * * II. kongres IIP Slovenije ( Nadaljevnje s 9. strani) je resolucija- Informbiroja stvarno raz. bohotila oportunizem in šovinistično nastrojenje, ki v sosednjih partijah še ni bilo iztrebljeno. Skrita imperiali, stična agentura je s to gonjo dobila krinko za svoj javni nastop. To, kar počenjajo razni Vidaliji v imenu mar. ksizma in leninizma, more pri pošte-nih revolucionarjih izzvati samo ogorčenje. Upravičeno pričakujemo, da bo drugi kongres KPS s svojo analizo tiose-danjega dela podkrepil našo nadaljnjo borbo. Izkušnje, ki jih imamo za seboj, bodo dragocen pripomoček, da se široke množice novega članstva obogatijo s temi izkušnjami in usposobijo za nadaljnjo borbo na področju gradit, ve socializma. V diskusiji je spregovoril tudi tov. Edvard Kardelj. Med ostalim je dejal: «Zgodovina naše partije — to je obenem zgodovina rasti revolucionarnega delavskega gibanja na naših tleh, zgodovina njegove borbe z razrednim sovražnikom, njegovega borbenega povezovanja z ostalimi delovnimi množicami in njegovega notranjega ideološkega utrjevanja na osnovi marksizma-leninizma. Naša partija je postala v pravem smislu revolucionarna avantgarda de. lavskega 'razreda, ki je v taki meri in na taki ustvarjalni način obvladala teorijo marksizma in leninizma, da je mogla uspešno in zmagovito voditi delavski razred in ostale delovne mno-! žice v borbi proti razrednemu in im-1 perialističnemu sovražniku. Naša partija ni postala samo revolucionarna avantgarda delavskega razreda, marveč tudi resnična ljudska partija. Naša partija se je naučila povezovati na široki množični bazi revolucionarno borbo za socializem s konkretno vsakdanjo borbo ljudskih množic za njihove ekonomske, politične, kulturne, nacionalne in druge interese. Po svojem vplivu v masah in po svoji borbeni akcijski sposobnosti je bila naša partija močan faktor v stari Jugoslaviji. To je bil razlog, da je partija tako hitro izvojevala v toku vojne in okupacije vodečo vlogo v narodnoosvobodilnem gibanju in v o-svobodiini vojni proti fašističnim napadalcem, z uspehom vodila to borbo do zmage in zadržala ter okrepila to svojo vodilno vlogo. To dejstvo pa je omogočilo končno razbijanje gospostva kapitalizma na naših tleh In I vzpostavljanje ljudske oblasti, to se 1 pravi oblasti delovnega ljudstva ob nesporno vodeči vlogi delavskega razreda na čelu s Komunistično partijo. Specifična pot naše socialistične revolucije je dala tej revoluciji izredno široko množično bazo in podporo in omogočila hiter proces socialistične graditve po vojni. Obenem pa je seveda dbiočiia nekatere specifične črte v oblikah in v tempu naše zgraditve. Kakor pred vojno in med vojno, je tudi po vojni v dobi obnove in socialistične izgradnje naša partija v borbi za socializem na vseh etapah težila za tem, da bi se oprla na čim bolj široko množično bazo. V tej borbi za najširšo mogočo množično bazo na vseh etapah naše borbe je bila moč naše partije v preteklosti in v tem je moč taktike naše partije tudi v borbi za socialistično zgraditev. Razumljivo je, da široka podpora ljudskih množic ne samo, da olajšuje proces naše socialistične zgraditve in mo. bilizira ogromne ljudske energije, ampak istočasno daje vsej naši sociali- stični Izgradnji mnogo demokratičhej* še oblike kakor bi to bilo sicer, raša partija ne bi imela tako široke podpore in če bi ostanki kapitalizma uspeli vezati nase znatnejši del ljudskih množic. Izgleda, da na vse to pozabljajo tisti površni kritiki iz drugih kompar. tij, ki danes napadajo našo partijo ire njeno politiko. Oni, izgleda, ne vidijo, da udarjajoč po partiji, udarjajo po naši socialistični revoluciji in tuoniti pridobitvah in da podpiraj0 s tem odpor razbitih ostankov starega kapitalističnega sistema. Klevetniška kampanja, k' ?0.70.. danes tisk nekaterih komunistični strank proti naši partiji, se povezuje z mednarodnim imperializmom v napadih na našo socialistično iz£^a J ‘ Zgraditev socializma v naši deže i dosledna antiimperialistična a naše partije pa bosta končno deman. tirala to klevetniško gonjo, ki j° nes vodijo proti nam». • Š C r I s t r i. I l s t r j t i - MARJE MAÌEROVÀ KOMAN Smili se ji zmrzljivi Italijan, ki si ne more ni- Ijene kosti, ki so jik vezali s srebrnimi in zlatimi smehljal. »Bržčas je kost nedotaknjena. Tudi v botoli ogreti večno mrzlih rok v hladnem n mokrem spojkami, vrelce gnoja, stopinje vročine, odprte ku je šel strel tik pod kožo. Kroglo mi ven vza-češkem podnebju. Rumeno, skoraj črno polt ima lobanje, prebodene dlani. Za vrati prevezovalnice mejo, zašijejo, zadelajo, in hajdi dalje branit dota fant, bržšas zaradi pomanjkanja gorkega sonca, je nastajala kruta enakost Na drudi strani, v pre- movino!« ki ga je nekoč zlatilo, morda pa zaradi koprnenja napolnjenem poslopju zunaj so že delali razlike. Tedaj se je Lenka zganila, kakor bi ga hotela Bp domovini, v južnem Tirolu, kjer cvetejo citro- Častniki so ležali v ločenih sobah, stregle so jim zadržati. A poklicali so jo k Rudolfku, ker njeno lic in se širi vonj lavorike s pobočij? Zakaj je ta- gospodične in odlične družbe, ki so prinesle iz sa- delo pri Romanu je bilo že končano, ko molčeč? Zakaj se tako boječe ozira izpod če- Ionov, gledališč in izprehodov svoje nazore in »Pridem k vam po službi«, je zašepetala, »v la? Morda ne verjame, da so tu v češki bolnici spletke semkaj, bodisi da bi dokazale svoje rodo- kateri sobi ste?« nepristranski ljudje? Trdoglavo se ukvarja samo ljubje, bodisi da bi laže prenašale osamljenost, ki »Pet in šestdeset!« ! s svojo rano in niti odlomki ljubeznive italijanšči- jo je povzročila vojna. »Ah, seveda, saj ste častnik«, se je spomnila He, ki jih je zdravniščino spremstvo poiskalo v Lenka se je naučila iz vojnega jezikovnega Lenka. predvojnih spominih, ne morejo odvrniti njego- priročnika nekaj stavkov v osmero avstrijskih go- »Nadporočnik!« je še rekel za njo v šali. Ve pozornosti od rane. voricah, s katerimi je sprejemala nove ranjence Ona pa je iz njegovega glasu še slišala tiho Pač pa bi postavni, črnolasi Romun rad kaj in se z njimi dogovarjala. Našemljence iz zakopov radost, ki jo je videla v njegovem pogledu Povedal, a predobro ve, da ga ne bi nihče razumel, je skušala oceniti po značaju njilove^ osebnosti, 'Ko pa so se zdravnica in medicinci ukvarjali z Lenka mu je prevezala roko in rekla: včasih pa se je zmotila, kar je povzročalo smešna Romanom, se je izogibala njegove mize. Tudi s »Gotovo«, a on ni odstopil. nesporazumljenja. pogledom se ji je izogibala, toda ni mogla zabra- Nastavil je. ranjeno nogo. Obvezala mu je no- Skupno življenje je spet zbudilo v ljudeh pie- niti sluhu, da ne bi zasledoval in uganil vsega, kar go, nato si je privihal bombažno bolnišniško sraj- menite nagibe. V skupni prevezovahriti je vlada- se je godilo pri mizi. Ko je pa slišala znane stro-c0 jn pokazal še dve rani na bedrih. lo bratsko ozračje. Ko so štirje sanitejci prinesli kovne ukaze zdravnice, ki so pomenili, da se je Manjše kirurgične posege izvršujejo vpričo na nosilnici ranjenega Rudolfa, je vsakdo pokazal stvar začela: vseh. Ni časa, da bi postavili prestenke. Tu uspa- sočutje. Sanitejci niso vedeli, od katere strani bi »Jod! pen! nož! garze! iglo!« se je nemirno ! Vajo vojake ž etrom, tam tuli cigan iz polnega ga prijeli, da ne bi zadeli ob rano. Ni tožil, ko so ozrla, a se m upala tja. zdravega grla ker se boji za nogo. Tam režejo pa- ga pa naposled položili na mizo, so mu tekle tihe Sele ko je videla, da nakladajo spečega Roma-lec na roki, ki je snetiy od rane, a mladi, mršavi solze po voščenobledih licih. Vedel je, da mu bo- na na nosilnice, je pristopila k skupim, ki ga je Madžar ki si koplje zmrznjene noge v sublimatu, do čistili, stiskali in umivali sedemnajst gnijočih imela, pozvedovala na zdravničinem obrazu, ce kislo gleda na vse to. Tu snemajo obvezo vojaku, ran, toda hrepenenje po življenju je klicalo tako gre za težek primer. Zdravnica se je ravnodušno cigar obraz je ves raztrgan od šrapnela, skozi glasno, da je prevpilo bolečine in je prosil, naj mu obrnila k naslednjemu m po tem je bilo jasno, da ! luknjo vidiš jezik in notranjost nosa; ta Ukraji- dvignejo glavo, da bo imel pogled na Hradčane, Romanu ne grozi nevarnost. «ec ni samo živ temveč celo sedi na stolu, kar se ki so bile vidne skozi okna sobe. Lenka mu je pod- Doma so novico sprejeli z zanimanjem, zakaj zdi neverjetno à ostali se komaj ozrejo nanj. Pač pria glavo in ga vprašala, ce ga hudo bob. Vede- Roman je bil moški, s katerim se zenska domišljija ^ je tu še mnogo težkih ran, ki pridejo na vrsto, ko la je, da tarnanje lajša bolečine. rada ukvarja. Tudi Manja je mislfla nanj Bi! je bodo odpravljeni lahki ranjenci, kateri pridejo »Ne bi rekel, da me boli«, je rekel in poziral knjižni junak, moški, kakršne a si je predstav ja- lahko peš. Po izgubljenih malih udii nikdo ne jo- z očmi razgled na dolga slemena lesketajočih se la, da pride po ra jicno na , m . ju _ -> «e. Palci, mezinci, kazalci, posamezne oči, to vse in zastarelih streh. va postava, glas m obraz, vse s* je ujemMo. K tese žrtvuje razmeroma lahko. Pri tem govorijo cc- Bolečina je premagala sama sebe. niu je pripomoge tudi .l g ’ P 1 lo o sreči. »Ne boli več«, je zašepetala Lenka in stopila njegove docela nevsakdanje zobrazbe. Ni mu bilo »V mirnih časih bi bila nesreča kar danes ra- k drugi mizi, kjer je ležal nov ranjenec, ki je čakal ^ ^ ¥ ^^bene1 korisff od dr imenujemo srečo!« je pomislila Lenka. na uspavanje. prava, cepr*v piaii.u uu Potem so nastopili mrazovi in s tem je prišlo Lenka si je umila roke, pristopila k omari, v teh casti. Rad se Je Ifn nThiHlreba misliti vedno več zmrznjenih med ranjenci. To pa niso kateri so bile maske, poškropila eno z etrom, jo usedlinami ljudske vede ke f bile več zardele zmrzline, ki so se hitro zdravile, položila ranjencu na_ obraz in rekla naučeni sta- na_to’_s L ,! ampak popolnoma zmrznjeni udi, ki so bdi neob- vek: »Globoko dihati«. čutljivi, prsti na temnomodrih nogah in nabrekli Toda ranjenec je dvignil zdravo roko, jo pri kakor grozdne jagode, s katerih so s pinceto sne- jel za laket in zašepetal: »Šmarnica!« mali kožo, ne da bi ranjenec vedel, da se kdo do- »Gospod Roman!« 11 Cv L - J, O O'— j-/ a a, i * J ’ J v vana v svojega edinca, je videla v vsaki njegovi želji pojav moči in inteligence, ugodila vsem njegovim muham, ne da bi se zanimala za njihove vzroke, ker je imela neomajno zaupanje vanj. WMM-zà sppp=ll gSSig 1 krvavenje v kakšnem vojnem lazaretu. Tedaj je ka si je bila takoj v svesti, da ne ravna prav, in je dobili se prav m adì J. Lenka osupnila spričo strašne nesnage, ki jo je tu skušala skriti svojo zadrego z naglim govorjenjem, prvih vrstah m se Jim m me 1 °R . , ® ' videia. Ušivi možje so bili podobni svežnjem cunj, Vendar ga je pokrila z rjuho. .**"**. Ab7lla ":esela’;ida ^.j j.^ ^snehov kiso jih vrgli iz klavnice na gnojišče. Perilo in pre- »Jaz sem vas ogovorila po poljski, a vi me- srečno ranjen. Vselej je a \ . a. ’ , ’ Strel iene uniforme so se prilepili na telo s posu- ne tako rekoč kakor Pražan. To se mi večkrat zgo- Borek je pogosto ca -a na p ’ CÒ!“mrdeioTvjo, od krvavenja rdete pošastne di. Ne bodite jesni, «ko vas „ise.n preposna.a. potrpvilpvo med em Val SS obveze na «davah niso imele odprtin za od, ko- Vojna je vsakogar močno izprememla«. ('L. Je bl Le 7 ’ J . M .. , , »S lih™ ostieno loknjico Z ost«. Dolgo in Gledal jo Je obžarjen s globoko notranjo ra- zbadljivk obeh sester. Vendar pa le Mar,,» raeela maj majhno, oslinjeno luknjico , ^ " j » -, - a - ^ Previdno so morali močiti tkanino na ranah, raz- dostjo Ni odmaknil oci od nje Ko pa je hotela striči obleko in perilo ter razrezati čevlje. Med- oditi, je spet pritisnil roko na njen laket, tem se je v kuhinji kuhala za kosilo osušena žele- »Zelo sem se izpremenil, »šmarnica?« je re-«java a upokojeni nadporočnik von Stumfsinn je kel žalostno^ toda njegov glas je drhtel od radosti, iznašel praženo^ peso, ki če jo zmelješ v prah, po- polnoma nadomestuj e kavo. Za to je bil kovan. Sredi splošne bede in brezupa je imela Lenka svoje malo zadoščenje, da ni nepotrebna na svetu. Skoraj vsi ti ranjenci so bili delavci, preprosti, »Kje neki?« je vzkliknila z narejenim prepri-odli- čevanjem, katerega se je privadila pri bolnikih, ki so bili neprestano v skrbeh za svojo zunanjost. Iz neprevidnosti ji je ušlo: »To je le zaradi tega, ker niste oblečeni«. vselej z resnim pogovorom. »Kako ste srečni, gospod Borek«, je rekla, »da niste šli v vojno. Kako pa je prav za prav prišlo do tega? Saj ste popolnoma zdravi?« »Sem in nisem«, je rekel Borek zagonetno«. Prvič, imam velik odpor do vojaščine, a to je po današnjih načelih nezdrava reč. Drugič, pa trpim na božjasti«. »Kaj pravite? Nikoli nisem slišala o tem. V Tedaj pa je znova zardela in naglo obrnila deških letih niste imeli napadov, a tudi v vaši dru- revni ljudje, in bili so to delavci vseh narodov. Ce pogovor drugam: 3e prišel tu in tam kakšen častnik v prevezovalni- žini nikdo«, se je iskreno začudila Marija »Od kod prihajate, ali prav za prav od kod so c o, ga niso prepoznali, ker na srajci ni imel zna- vas pripeljali? Vas bolijo rane?« _ ie kov svojega čina. Zdravniki so videli zgolj zdrob- »Ni hudega«, je rekel in se še vedno blaženo »Nisem jih imel. Ti napadi so se pojavili še-vojnem času«, je odgovoril Borek. (Nadaljevanje prihodnjič) \k Novi poljski prosvetni film i Na Poljskem dokončujejo prosvetne filme: Zima v Tatrah, Smučanje, Krakovo v dobi romantike, Zima v Krkonoših, Škrob itd. Izdelali bodo tudi posebne vrste film: Firenze v dobi Medičejcev. Material za ta film je Ibral profesor umetnosti Mi-čislav Vališ. Iz vseh teh filmov delajo tudi neme ozke kopije, da bodo te filme lahko prikazovali v šolah in kulturnih domovih. Filmsko podjetje «Zvezda film», bo kmalu pričelo snemati filmsko pravljico: «Čudodelni meč». Scenarij je sestavljen po jugoslovanskih narodnih pripovedkah. V filmu bomo gledali najlepše predele Jugoslavije, kakor: Postojnsko jamo, Plitvička jezera. Brionske otoke, Durmitor itd. Isto filmsko podjetje snema tudi film: Povratek naših mladincev s Češkoslovaške. * * • «Bosna Film» bo letos poleg mesečnikov izdelal tudi velik dokumentarni film «Proga». Od krajših filmov so izdelali film «Novi temelji», ki prikazuje izgradnjo zadružnih domov v Bosni in Hercegovini. Avala Film je izdelal vrsto dokumentarnih filmov, kot n. pr. «Krila» «Delavski počitniški domovi», «Premog in ljudje», «Kmečka delavska zadruga» ter «Srbska vstaja», ki prikazuje vstajo leta 1941 ter zmagovite borbe srbskega naroda pod vodstvom KP. * * Vardar Film v Skopju končuje s snemanjem dokumentarnega filma «Enajsti oktober», ki je posvečen dnevu upora. Prvi del filma obravnava prve boje med makedonskimi partizani in fašističnim okupatorjem ter splošni razvoj upora, drugi del govori o gospodarskih uspehih kot o rezultatu zgo-devinskega 11. oktobra, tretji del pa prikazuje festival ljudskih iger in pesmi v Skopju. V tej sezoni igrajo po svetu mnogo češkoslovaških filmov. Tako n. pr. film «Bela tema» v Bukarešti, «Krakatit» v Brnu, «Mrtvi med živimi» v Parizu, in «Čevljar Matej» v Sofiji. Na Češkoslovaškem pripravljajo dve filmski premieri: «72» in «Kariera». * * * Na Bolgarskem pripravljajo snemanje prvega celovečernega umetniškega filma. V ta namen so povabili vrsto bolgarskih pisateljev k sodelovanju. Od vseh predloženih del so izbrali Orlina Va-siljeva: «Alerte» in Kratina Beleva: «Modri sužnji». * * * Kmalu bodo v Benetkah izdelali dva dokumentarna filma, katerih eden bo predstavljal dela impresionističnih, drugi pa dela sodobnih slikarjev. MAKSIM GORKI 0 FILMU Maksim Gorki je leta 1932. na dan 40-letnice svojega književnega in javnega dela dejal naslednje: «Z vsemi sredstvi, s katerimi danes razpolaga, lahko igra film v svetu zelo pomembno vlogo. Posebno za našo državo je film velikanskega pomenu. Film seznanja lahko šolarje z zgodovino kulture, seznanja jih s težkimi znanostmi, kot je n. pr. biologija, film more delavcu prikazati zgodovino kulture in posebej zgodovino ruske kulture ter lahko potiči tudi najširše ljudske množice o vsem, kar se po svetu dogaja. Zdi se mi, da bi morali vsi filmski delavci vložiti vse svoje napore v to, da spremenijo film v močno kulturno orožje, ki bo povzročilo, da se bo ljudstvo zavedlo, kaj je potrebno in kaj ni potrebno naši deželi», S temi besedami je Gorki jasno izrazil svoje misli o filmu, misli ki jijt je v sebi oblikoval nekaj desetletij. Gorki je bil prvi in edini ruski pisatelj, ki je pozdravil pojav filma. On je prvi videl v filmskih snemanjih pojav nove umetnosti. Ze leta 1896. je v dveh člankih napisal zanimivo študijo o posebnosti, mogočnosti in u-metniškem pomenu nove filmske umetnosti kinematografa Lumièra. Vtisi, ki jih je zapisal Gorki o prvih filmih, so tako svojevrstni in neposredni, da nam morajo veljati za naj-dragocenejši dokument v zgodovini filma, Gorki je pravilno prerokoval bodočnost filma, ko je dejal, da bo film glede na svojo originalnost dosegel nekoč največji razmah. Gorki je tudi točno videl usodo filma v kapitalističnem svetu, ko je dejal, da bo film najprej služil razvratu kapitalistične družbe in šele potem znanosti in izobraževanju ljudi. Kasneje nekoč je Gorki označil buržoazni film: Poudarjal je nemoralnost in brezprincipnost filmskih magnatov, ki izdelujejo detektivske filme, katerih junaki so morilci in zločinci. Te vrste filmi vzbujajo živalske nagone v ljudeh, razbur- jajo domišljijo, in povzroče, da otopi odpor do zločinskih dejanj. Tega mnenja je bil tudi V. 1. Lenin, ki je rekel, da prinaša film v rokah podlih špekulantov več zla kot koristi in z odvratno vsebino ljudstvo samo kvari. Toda ko bo ljudstvo zagospodovalo filmu in ko bo film v pravih rokah zastopnikov socialistične kulture, bo eno najmočnejših sredstev za ljudsko prosveto. Tudi v poslednjih letih svojega življenja se Gorki ni nehal boriti za socialistični film. Leta 1935. je na konferenci književnikov, skladateljev, umetnikov in filmskih režiserjev rekel, da je kinematografija v poslednjih letih nedvomno dosegla zaslužen uspeh. «Mi imamo Capa-jeva — je ■ dejal ■— in nedavno sem gledal izredni film «Meja», ki je prav tako krasen in močan ter prav toliko umetniški kakor Capajev. Se mnogo je filmskih del, ki so vredna pohvale, toda to so samo prve zmage, vendar pa niso vsa filmska dela tako dobra kot bi morala bi- ti. Zakaj? Meni se zdi zato, ker jim primanjkuje socialno ozad'je...» Medtem ko je označeval pomanjkljivosti del, kakor so n. pr. «Kmetje», «Mladost Maksima», «Ivan», «Harmonika» in drugi je Gorki pokazal v svojem govoru na vzore umetniškega vodstva, na vzore resnične boljševičke kritike. Kritiziral je nekatere filmske mojstre, ker so preveč naklonjeni forma-lističnemu kiču in naturalizmu ter je neumorno pozival umetnike k resnici, k realizmu, k ljudskosti, k umetnosti. Opominjal jih je, naj proučujejo narodopisje, narodne pesmi in jim na primerih konkretno pokazal idejno in umetniško bogastvo ljudske umetnosti. Sovjetska filmska umetnost je upoštevala mnoge nasvete Gorkega, predvsem to da se ustvarijo dokumentarni filmi o enem dnevu ZSSR. Tako n. pr. so nastali filmi «Dan novega sveta» nato «Dan vojne» ir nedavno «Dan zmagovite dežele», toda ostalo je še mnogo navodil, ki jih bodo morali sovjetski filmski delavci udejstviti J svojih delih. ra imi Nedelja — 9.30 Kmetijska oddaja; 11.45 Nedeljska glasbal 13.00 Glasba po željah; 17.00 To kar vsakdo rad posluša; 18.00 z ruskega opernega sveta; 20.00 Pevski zbor prosvetnega društva z Opčin - dirigent Ma. lič Stane; Ponedeljek — 13.00 Češke narodne pesmi; 18.15 Concerti grossi baročnih skladateljev; 18.45 Komorni zbor poje koroške narodne; 19.00 Zdravniški vedež; 20.10 Pevski koncert sopranistke Potrate Pavle; 21.00 Opera. Torek — 13.00 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.00 Vaški kvintet; 18.30 Glasbene slike; 20.00 Koncert pevskega kvinteta «Fantje s Krasa»; 20.4S Chopinove skladbe; 21.00 M Krleža: «V agoniji», drama t, 3. dej.; igrajo člani SNG. Sreda — 1210 Operne In sinv fonične uverture; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Samospevi; 18.15 Klavirski koncert Damjane Bratuž; 19.00 Zenska oddaja; 19.15 Pesmi in plesi raznih narodov; 21.30 Zabavni orkester Bojana Adamiča; 22.15 Četrtek — 12.10 Popularne slovanske skladbe; 13.00 Ruske narodne pesmi; 13.30 IZ Schubertovih del; 18.00 Orkester AK- t bert Dermelj; 19.00 Slovenščin* j za Slovence; 20.00 Koncert pevskega zbora prosvetneg* društva «Slavko Škamperle»- Petek — 12.10 Filmska in °' peretna glasba; 13.00 Glasba P® željah; 18.15 Glasbeni lik FraPr za Schuberta; 20.00 Odlomki Smetanovih oper; 20.45 Vaški kvintet; 21.45 Simfonični kotu c e rt. Sobota — 13.00 20’ z našim1 živalicami; 13.40 Partizanske 20.00 Športne vesti; 20.10 Grškega pevskega zbora iz Kopra» pesmi; 18.00 Koncert mladltP kestralne humoreske; 20.45 CV perne arije; 22.00 Večerni koncert. #!i È A TE Vsakdo bi mislil, da tako ne gre naprej ali vprav sedaj sled; glavna poteza. 5. Ta3-c8! in dobi, ker črni mora vzeti kmeta na a7, nato pa beli kralj s Kc5-b6-i- ujame črni stolp. Beli: Kg4, Ta8, a7 (3 figure) Crni: Kg2, Tal (2 figuri) Beli na potezi dobi. Ce bi mogel stolp na a8 s šahom odskočiti ter pri tem napraviti mesto za kmeta, bi beli prav lahko zmagal. Toda črni kralj se skriva za belim kraljem tako, da je belemu stolpu šah nemogoč. Pa vendar to belemu s finim manevrom te uspe. 1. Kg4-f4 Kg2-f2 2. Kf4-e4 K!2-e2 3. Ke4-d4 Ke2 d2 4. Kd4-c5 Kd2-c3 DIAGRAM II Beli: Kd5, La7, a5 (3 figure) Crni: Kc7, b7 (2 figuri) Beli na potezi dobiiguri) . Ta pozicija še čestokrat pojavlja v končnicah ter je potrebno, da se seznanimo s finesami, ki se tu skrivajo. Znano je, da je pozicija remi, če črnemu kralju uspe doseči polje b7, ker bi bil pozneje v patu. Premoč, ki jo ima beli v lovcu, nič ne pomaga. Naloga lovca na a7 je kriti polje b8, da črni kralj ne doseže a linije. Na b7 pa kralju ovir* lastni kmet. Seveda bo črni takoj premaknil tega kmeta, ki mu je samo v napoto. Toda kaj nastane, če po potezi b7-b4 ali b7-b5 beli vzame «en passant» s kmetom na a5? Je tud' v tej poziciji partija re nis? N.pr.: 1. Kd4-c5 (?) b7-bK6 + !l Beli mora seveda vzeti s kmetom. 2. a5-b6:+ Kc7-b7 3. Ke5-b5 Kb7-a8 Partija je zopet remisi To je že druga možnost remi)’*' kjer se nasprotni kralj skrije na polje a8. Zopet beli nič d® more proti grožnji pata. Ta drugi način remija poznajo le redki šahisti. Tudi poskns 1. Kd5-c4 (?) 1 ne uspe, ker igra sedaj črni 1. -------- b7-b5+!l in zopet remis podobno kot zgoraj. "«• Beli se s svojim kraljem mora približati svojim figurah*' mora pa paziti, da pri tem ne skoči na polja, kjer bi mo2e dobiti šah. Pravilno je torej 1. Kd5-d4!!! Kc7-c6 Sedaj pa b6 ali b5 ne gre, ker tega ponujenega kmet* beli ne sme vzeti, ampak mora igrati a5-a6!i; nakar se S kraljem približa in partija je odločena, ker kmet na a6 ovirano prodre do 8 vrste. Sledi pa sedaj podobno po dalj* ših manovrah: 2. La7-b6 . Kc6-d6 3. Kd4-c4 Kd6-c6 4. Kc4-b4 Kc6-d6 5. Kb4-b5 Kd6-d7 6. Kb5-c5 Kd7-c8 7. Lb6-a7! Kc8-c7 8. Kc5-b5 Kc7-d7 9. La7-b8 Kd7-c8 10. Lb8-f4 Kc8-d7 11. Kb5-b6 Kd7-eS 12. Lf4-g3! in dobi, ker v naslednji potezi črni izgubi kmeta. Beli kmet se pa spremeni v damo. _ , mg. Sikošek Borki ZIMA TUDI OTROKE NA SANKE IN SMUČI "> ‘tl "M ;a '4 Zima. To bo novost po obdobju, ko se je zemlja pripravljala na zimski počitek, ko je priroda umirala in nam je postala cela podoba pokrajine nekam otožna. Sneg bo novo oblačilo zemlje, preden bo pričela zopet s svojim slcrivnostnim snovanjem. In ko bo sneg tu, se bo pričelo smučanje. Težko bi primerjali katero koli dnigo športno panogo s smučanjem. Vsak ima svoje veselje z njim. Ze takoj, ko se prvič nerodno postaviš na smuči in nezanesljivo koračiš, se čutiš skoro uklonjenega v diagonalno drsenje. Takoj ko se ti pa prvič posreči, da zaviješ v stran, čutiš, da si premagal prve začetniške nadloge, čutiš, da si prvič zmagal. Današnji ljudje imajo odprte oči za zimske lepote sveta, tam se ne oblačijo po modi, temveč pi-oti vetru in mrazu. Po ure in ure se vzpenjajo v hrib, fizično se včasih mučijo, vendar so dobre volje. Zavedajo se, da bodo dobili vse sile, ki so jih vložili v vzpon stotero poplačane. Vendar ne gre samo za šport. Gre za tisto zdravje, ki nam omogoča, da je človek polnovreden član človeške družbe, ki nas ohranja pri moči, ki stopnjuje našo sposobnost za delo. Delo je prav za prav mučno, če smo bolehni in slabotni; osrečujoče pa je, če smo pri polni moči. Da pa smo pri polni moči, je potrebno, da že v mladih letih gojimo vse listo, kar je zdravju v prid. Mladih ljudi ni potrebno navduševati za smučanje, njim je treba le pomagati. Od zimskih športov, bi omenili najprej sankanje. Skrbni starši — navsezadnje so res vsi, toda nekateri imajo včasih kakšne «predsodke)» — vodijo svoje malčke, že preden so itiri leta stari, na sankanje. Ko otroci prekoračijo štiri leta, si znajo že tako sami pomagati, tudi brez starejših. S smučmi počakajmo do šestega leta, ker se je do takrat otrokom že popolnoma razvil čut, ki je potreben za ■ravnovesje; otrok se takrat znajde v mehkem snegu in obvlada stojo na smučeh. Športno orodje — to je tisto, kjer moramo pomagati — naj bo lahko in So otroke res otroško ter okretno. Na vsak način ni dobro, če kupimo mali Reziki predolge smuči «saj bo zrasla». Potem se bo morala mala Rezika mučiti cela tri leta, preden jih bo «ujela» in dobila več veselja z njimi, ko se bo na njih laže obračala. če hočemo, da bodo otroci okretni, urni in hitri ter če jim hočemo nuditi pravilno telesno vzgojo, tedaj jih moramo navaditi do 9. leta smučanja, drsanja in poleti plavanja. Potem, ko jih bomo videli, kako se bodo v bizino spuščali z brega, uì~no delali zavoje in bodo hoteli v vsem natanko oponašati stare preizkušene smučarje, ko se bodo na skakalnici poganjali do 10 m daleč, naj nas to ne plaši. Tudi poleti, ko bodo plavali do 100 m da. leč, ne bodo otroci prav nič preti- ravali, ne bodo ravnali napačno, ker bodo šli za razvojem, ki jim vse to dovoljuje, ker je to potrebno. Ko smo že pri otrocih, naj še omenimo, da greše starši, ki so preveč vneti. Nekoč smo srečali na Kokrškem sedlu mater planinko in dečka, 8 let starega, tudi planinca. Potem smo zasledili njune podpise v spominski knjigi na Grintovcu; ko so se vzpenjali na Kočno, smo jih dohiteli in šli z njimi skupaj preko Turske gore na Kamniško sedlo. Res je, da je bil muli «planinec» dosti bolj okreten od matere, toda to je bilo že malo preveč ■— pretirano. Tu so starši grešili nad pravilnim fizičnim »az-vojem otroka, prav tako kot takrat, ko so ga pustili, da je opravljal pretežka dela, ko so hoteli videti', kako jim bo pokazal svojo «moč» in «vztrajnost». Misliti moramo, da zahteva tudi v tem primeru razvoj določen čas. Mitič in Palada Branovič-noira zvezda jug. tenisa Binafflo-SBva! club 4:3 V Četrtek je priCel v Stockholmu teniški turnir med zagrebškim «Dina, mom» in Royal dubom iz Stockholma. Prvi dan je Palada premagal Jo-hansona, za njim pa je Mitič izgubil v tekmi, ki je trajala 2 uri 52 minut z Edekom, tretjim najboljšim Šved. skim igralcem. Drugi dan so igrali v parih Berge-lin - Johanson in Mitič-Palada. Šved. ski par je zlahka zmagal. V naslednji igri drugega dne pa je mladi Branovič po zelo zanimivi tekmi premagal Johansona. V nadaljevanju turnirja je Palada premagal Gavallija, Johanson je tolkel Mitiča. Branovič pa je premagal von Krama. Po teh rezultatih je Dina mo premagal Royal club s 4:3. Jugoslovanski lenišk igralci bodo tudi nastopili na teniškem turnirju, ki ne bo pričel 21. tm. v Kopenhagnu. Na njem bodo sodelovali najboljši severnjaki in tudi Madžar Asboth in Italijan Cucelli. ■v Sport po svetu Bartali, zmagovalec «Tour de Fran. ce» je nedavno izjavil, da bo njegova prva tekma, na kateri upa zopet zma. gati: Giro d’Italia. Dejal je tudi, da bo na tej tekmi prisostvoval tudi Ku. bler, zmagovalec tekme «Tour de Suisse». Boksarski prvak Evrope, v petelinji teži se bo do It. aprila 1949 srečal s Spancem Luisom Ramerò. V peresni teži bodo odločevali 20. novembra v Bruxelles« med Francozom Famecbom in Belgijcem Maeterlinckom. V lahki teži se bosta srečala Anglež Tromsom in Belgijec Preys. Srednjelabka Livio Minelii (It) in Holandec De Roode bosta tuli odločila med seboj, kdo bo prvak. Med ostalimi se bosta še srečala novi prvak v srednji teži Belgijec Deiannoii z Angležem Turpinom in tr-žačanom Mitrijem. «Težki kaliber« An. gleža Wooscocka pa bo preizkušen z zmagovalcem v srečanju med Švedom Tandbergom in Francozom Ole-kom. CROS "POLITIKE" Na beograjskem štadionu je bil v nedeljo cross «Politike». Najprej so tekli pionirji na 2000 m, pri katerih je zmagala ekipa Beograda. Za njimi so tekli na 3000 m, od katerih je pri. šel prvi na cilj Stojičevič (Partizan), 2. Skrbič in 3. Pirš (Ljubljana)). Lah-koatletke so tekmovale na 1800 m. Prva je bila Kolar (Spartak-Subotica). Na' startu za tek na 4000 m so se zglasili najboljši jugoslovanski tekači na srednje in dolge proge: Ceraj, Ilič, Djokica Stefanovič in? V prvem krogu je vodil Ceraj, v drugem ga je prehitel Stefanovič. Raz. vila se je borba med Cerajem in Ste-fanovičem. Zmagal je Ceraj s časom 12:45, drugi je bil Stefanovič, za njim pa Ilič, Stritov, Otenhaimer, Pavlo, vič, Mikuška in drugi. V glavni tekmi na 8000 m za pokal Politike je zmagal, kot pričakovano Segedin (Partizan). V pričetku je te-kel takoj za njim Nihalič, potem pa Cetinič, Mustapič in Bosanec. Vrstni red se do konca tekme ni spremenil in Segedin je zmagal po lepem šprin. tu s časom 25:57,4, drugi je bil Mi. halič. TEKME ZA P O K A Iv FLRJ Ostala je še osmorica moštev Za razliko od lanskega četrtfinala je letos žreb naklonil močnejšim moštvom šibkejše nasprotnike, tako da bi lahko že v naprej lahko predvidevali rezultate vsaj na «papirju», če ne bi mislili na presenečenja, ki jih je četrtfinale tudi res prinesel. Eno izmed presenečenj je bila med Ponziano in drugorazrednim moštvom: Napredkom iz Kruševca. Tekma je končala neodločeno in ker tudi v podaljšku tekme ni bilo nobene spremembe rezultata, so Žrebali. In žreb je določil, da Pon-ziana izpade, Napredak pa da še enkrat poizkusi srečo, ki se ga že dolgo časa drži. Najmočnejše je presenetila Budućnost iz Titograda. Premagala je v Splitu Hajduka z 2:0. Pravijo, da je bila tekma izredno razburljiva, zlasti pred vrati in da je Budućnost zmagala povsem zasluženo. Za tekmo med Slogo 'in Našimi krili so prerokovali, da bomo po njej videli, če je Sloga vseeno močnejša od Naših kril. Zlasti zaradi tega, ker je Sloga pred kratkim premagala Partizana z 1:0, Sabsko Podrinje pa s 5:2. Tekma je bila v prvem polčasu povsem enakopravna in Naša krila so šele ob koncu prvega polčasa prišla v vodstvo. Tekma se je končala s 4:4. V podaljšku so padli kar 4 goli. Letalci so pokazali svojo moč v kondiciji, ki je Sloga nima, tako da je bilo Slogino moštvo v podaljšku tekme povsem razbito. Kot vidimo, so se «šibkejša moš. tya» zelo trmasto borila. V Zagrebu je le malo manjkalo, da ni prišlo do podobnega presenečanja, kot v Splitu. Dinamo je imel za nasprotnika Zagreb, ki mu je žreb naklo- nil po tekmi z Rudarjem, da je še to nedeljo igrae in malo je manjkalo, da nam tudi to nedeljo ni pripravil presenčenja. V tekmi je vodil vse do 80 minute, ko je Dinamo izenačil in potem v zadnji minuti dosegel zmagoslavni gol. Partizan je to nedeljo nastopil v Osijeku v tekmi s Proleterjem, ki jo je odtočil v svojo korist s 3:0. Obe moštvi sta pokazali dobro in borbeno igro, le da je bil Partizan tehnično in taktično boljši. Tekma med Sarajevom in Lokomotivo se je končala neodločeno. Žreb je potem določil za zmagovalca Lokomotivo. Prav tako je žreb določil zmagovalca v tekmi med Metalcem (Zgb) in Metalcem (Bgd). Sreče je bil deležen Metalac (Zgb), ki je sicer drugorazredno moštvo, je pa presenetil z uporno in dobro igro. ITALIJANSKO nogometno prventvo V desetem kolu italijanskega prvenstva je Lucchese z zmago nad Fiorentino (4:0) dokazala svojo trenutno nadmoć nad ostalimi moštvi. Ušla je svojim zasledovalcem, ki so ji dosedaj še z nekakim pogumom sledili. Tako daleč naprej je že, da bi skoro lahko dejali, da jim je saj za jesenski del prvenstva tudi ušla. Inter je to nedeljo igrala na tujem igrišču (Pro Patria) in dosegla samo neodločen rezultat. Torino se tudi ni bolje izkazal v tekmi z Bologno, ki se je svojega sicer močnega nasprotnika kar odlično rešila, saj je igrala samo z desetimi možmi, in to četrtine tekme. Milan je to nedeljo borbeno igral z Novaro in tekmo končal s 4:0. Milan sledi tercetu na vrhu, toda za njegovo mesto se bori kar sedem moštev, da mu ga iztrgajo. Med vsemi osmimi nasprotniki je samo troje točk razlike; prvih pet pa imajo vsi po osem točfc Mednje je prišla to nedeljo tudi Samp. doria, ki se je do sedaj pokazala kot precej nesigurno moštvo, v Rimu se je to nedeljo izkazala in zabila kar 4 gole. Pravijo, da ima najmočnejši napad — takoj za Introm. Po 12 točk imajo še Genoa, ki je po sreči zmagala nad Laziem z 1:0; Palermo, ki je v nedeljo tolkel Bari s 3:0; Rim, ki je kakor smo že pisali, izgubil s Sampdorio, ter Padova. Ta zadnja je to nedeljo kaj slabo igrala in je dosegla v takmi z Livornom samo neodločen rezultat. Triestina je končno vendar enkrat dobila tekmo. To priložnost ji je nudila Atalanta. Gol je padel v 44 min. drugega polčasa. Juventus je to nedeljo izgubil doma proti Modeni. Med tekmo si je malo pomagal tudi s surovostjo, ki mu pa ni pripomogla do uspelia, čeprav je hotel na vsak način zmagati, ko mu že teče voda v grlo po peti po vrsti izgublieni tekmi. TRŽAŠKO PRVENSTVO Od nedeljskih tekem smo morda najteže pričakovali izzida med Miljami in FMSA. že zadnjič smo prerokovali, da bodo Milje še marsikaj dosegle v jesenskem delu prvenstva, če bodo obdržale svojo kondicijo. Sedaj so zasedle drugo mesto, takoj za Ar-rigonijem. Tekma med Miljami in FM SA je bila vseskozi zanimiva in bi se prav lahko končala z neodločenim rezultatom, če bi le imela FMSA malo več sreče. Arrigoni je to nedeljo igral s Sv. Ano. Tekma se je končala z 2:0 in dosedanji prvak ni dal nič kaj poseb- KRIŽANKA ASCDEfSHTJKLMVO Vodoravno: 1) Kopanje - Puccinijeva opera, 2) reka v Bolgariji - prerokba, 3) bog ljubezni - Guitenber-gov izum - pesnitev, 4) očrt - moč -vremenski pojav, 5) darilo - vozilo -polž, 6) žensko ime . moško ime, 7) jed - pisarna - lesena posoda, 8) spevoigra - tenčičasta tkanina - meniška halja, 9) moško ime - gospodarski načrt - mesto v stari Grčiji, 10) poceni - mesto v Srbiji, 11) Francoski pisec tragedij iz 17. stoletja - košara. Navpično: A) učenje - predlog - pomožni glagol (oblika v množini) -egipčansko božanstvo, B) del pohištva - žival Afrike, C) Pogorje v centralni Aziji - slovenski literat 19. stoletja, D) grški bog ljubezni - žlahtni kostanji, E) prvotni prebivalec Balkanskega polotoka - vez v človeškem telesu - števnik, F) hranilna rastlina - kratica v naslovih, G) poglavar Hunov - kratica za ljudski odbor, H) prst - časomer, I) živjlica - borišče v rimskem cirkusu, J) kratica človekoljubne organizacije - vodopad, K) črka grške abecede - odtis - šapa, L) območje - slovenski pesnik. M) mesto v severni Franciji - kubični meter, N) mesto v Srbiji -grška boginja znanosti in umetnosti, O) predlog - ploskovna mera - pritr- dilnica - črka grške abecede (matematični izraz). Šifrirana anekdota Ko se je Aleksander 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 3, 9 - 1, 10, 5, 9,Tl - v - 4, 12, 4, 13, 10 . ga - 14, 4 - slikal - 8, 11, 9, 3, 2, 15 - Apel. Toda . 3, 15. 2, 11, 14 . 7, 9, - 16, 6, 17, 18, 2, 11, 9, 11 - 8, 11, 9, 3, 4 - 3, 6 - 14, 4 . 18, 9, 11, 2 -gotova. Ko . 16, 2 - 8, 6 - 16, 15, 9, 16, 4, 11, 14, 2, 11, 9 - 16, 15, 4, 5 - sliko . 2, 11, [4, 3, 8, 2, 7, 5 - konja - 14, 4 - 13, 2, 15, 4, 13, 20, 4, 21, 2, 11 - 16, 15, 4, 5 . 8, 11, 9, 3, 6. «O . 3, 15, 2, 11, 14» je tedaj dejal Apel. «Zdi se - 1, 9 - 5, 2 - 14, 4 - 21, 18, 6, 14 - 3, 6, 7, 14 . 19, 6, 11, 14, 22, 9 - 16, 6, 13, 7, 2, 18, 2, 11, 4, 23 . slikarske umetnosti kakor ti! Dve narodni pesmi irt aelt esm aadlnrv, irt aelt eš obm, aojm aucbjl ej aadlm, aaočklp oj obm. —O— eijrt aoičkv, aooičoppst, eujlmp ivs os in aejtt, os im oubejl aaioklvz, ad en eommr ečv od ein - od ejn, od ejn. Skedenj, ki je sedaj na petem mestu kvalifikacijske lestvice, se je srečal z «Benjaminom» tržaškega prvenstva, Magdaleno. Tekma se je končala z 1:0 in tudi sedaj ne moremo reči, da je Skedenj kaj napredoval in pokazal vsaj trohico tistega, kar smo videli lani. Vse kaj drugega pa bi lahko rekli o Dreherju, ki je z bojevito Auroro to nedeljo remiziral. Ne bomo rekli „da ie Aurora popustila. Dreher vse preveč jasno beleži že več nedelj nazaj celo vrsto zmag in počasi «leze» navzgor. Kupon št. 92 za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika LJUDSKI TEDNIK Odgovorni urednik KOREN JO Z E Tiska z dovoljenjem A!S-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Monteccbi 6 Rokopisi se ne vračajo JUJCJI. [ji'ìe Draga Pepa, Duh Vìdalija te dneve spet na svet se je pjjavìl nad «Primorskega» urednika strahointo se je spravil. Z organizirano je bando kar zares začel in ne za šalo in ko je delil udarce pel je internacionalo, Za kompaktno skupno borbo vseh svetovnih proletarcev res ne vem, če je potrebno to podeljevanje udarcev. Takih cvetk Pa še rei teto so po cestah nam nastlali in to cvetje raste v vrtu, ki vrtnari mu Viđali. ■ Močna pest, surova sila, to so argumenti slabi, toda reč se poštenjakom doli do želodca gab’’ Zda~ pa ekaj ti napišem bol' veselega značaja: je hudo, če kaki ženski neutošena kri nagaja. Potlej se ti pa ponuja in za moškimi se meče. misli, da oglas v «Primorskem» v sreH zakon jo privleče «Toka sem!» Tako napiše in izvrstno se oreni. «Sama že "e bom ostala» pravi «ne'-do me že oženi». Zdaj doma skoz okno škili, kdaj kak ženin se pojavi in zavreto kri u’ ožci potom roko-a odpravi. Me zanima, če z oglasom bo v zakonski stan prispela, ali če bo vsled oglasa revca sama obsedela. Kaj ta teden se po svetu je godilo, ni mi znano, ker ta dež, ki vsak dan pada, me naredil ie baiano. Mislim pa, da ne bo hudo in da nahod Ifom zgubila, saj ta teden že vse robce za svoj nos sem porabila. Ce bom zdrava, pojdem v petek na teatrs’ o predstavo, smešno stvar bodo igrali, a smejati se, je zdravo. Tista, ki oglase daje, prav gotovo tud’ pride, če kak ženin iz «Ženitve» morda z odra k njej uide. Pridi tudi ti, če moreš, bom kar jaz dva Ustka vzela, Morda ktera izmed naju fanta z odra si bo ujela. Te pozdravlja Degasperianslia veiioÉimt - .. ."'p«" %a