102. številka,
(v Trstu, v torek zjntraj dne 25 avgusta 1896.)
Tečaj XXI.
izhaja po trikrat na teden v šnstih danjih ob tovkih, ćetrtklh in BobotKh. Zjutranje izdanje izhaja oh 6, uri zjutraj, večerno pa oh 7. ari večer. — Obojno izdanje Htane : zrn jedennaPHec . f. 1.—, izvsn Avstrija f. 1.50 za tri meaeo. . , 3.— « * • za pol leta , . .	■ * M.—
ta vse leto . , . 12.— . » , 18.—
Naročnino Je plačevati naprej na aarečbe brez priložene naročnine se uprava ne
ozira.
Poiamičre številke »o dobivajo v pio-daj al ni c a h tobaka v lratu po 9 dvč, izven Tr&ra po 4 nvč.
EDINOST
Oglasi se račnno po tarifa v petita; za oa^lovo z debelini črkami ao plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic, poslana, osmrtnice in javna zahvale, 'lomači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vai dopisi naj so pošiljajo uredništvu olioa Caaerraa it. 13. Vsako pinrao mora biti frankovano, ker nefrankovana ae ne •prejamajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo in oglase sprejema upravniitvo ulica Molino pi< • oolo hfit. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odprto reklama cije ao proate poJtr.ino.
61
ko.
„t «<Uf»M« J« MM"
Narod mora imeti idejalov!
(Dopia.)
n.
Jeden najuglednejih pariških pisateljev je napisal feuilleton, iz kojega posnemano glavne misli.
Brez idejalov ni možno živeti. Pojedinci v obče niso brez idejalov, a celoknpnosti nikdar ne bi smele biti brez njih. Po-jedinec, ako nima ničesar druzega, po čemer bi težil, pa ima vsaj željo za jelom in pilom. Celokup-nost narodnega organizma mora hoditi za kojo višjo idejo. In 5e tudi ta organizem ne razume jasno, česa mu nedostaje, vendar pa usaheva, ne da bi bilo to opaziti, ob nedostatku više ideje, dokler se mu ne posuši mozeg v kosteh, in izgine, ne da bi sam za al, kedaj. V flzijoložkih laboratorijih preučavajo na živalih uloge pojedinih hranilnih elementov; tam hranijo pse ali pitane zajce z jedili, v kojih ni ne mrvice železa, klora ali kalija. Uboga žival se najč, toliko da ne poči; ta hrana jej ugaja izredno; žival ne vć, da v tem jelu ni tega ali onega potrebnega elementa; ta hrana se ne razlikuje ni po ukusu, ni po duhu, ni po vnaqjosti, od hrane, ki je zložena normalno. Ali nečesa ni. Uboga žival postaja mršava, dlaka ]e| ispada, kosti so preperele — in žival pogine. Tako je tudi z narodom, ki je sicer na videz zaveden, ki živi v redu in delu, podpira znanost, piše knjige, je zavzet 7.a umetnost, koji pa ob vsem tem nima — pravega narodnega i d e j a 1 a.
V narodnem organizmu francoskem opažati je pojavov, vznemirjajočih rodoljube. Mladi ljudje se nočejo več ženiti. Žene nočejo imeti otrok. Rod, ki dorašča v tem duhu, in ki naj bi skoro stopil v areno javnega življenja, izjavlja brez strahu, da mu ni do druzega nego do denarja in užitka. Po vsej zemlji odmeva klic: „Bogatimo se!u Vse išče najvećega plačila za najmanje delo. To je bolno stanje. Okoli bolnika se zbirajo pO-
PODLISTEK.
14
Karanfil s pesnikovega groba.
Hrvatski Spisal Avg. tenoa; poslovenil Cvetko.
Prav je govorila dobra domaćica. Bila je izkušena in v glavi je imela dve zdravi očesi. Zakaj naj bi tajil, kar ste uganili že sami. Oba, jaz in Albert, sva se zaljubila v Nežo. Kaj hočete? To je vse ono nesrečno svedočanstvo na Prešernovem grobu, ona milina, ona nehlinjena naravna čaroba, katera premaga tudi pametnega moža, ne pa go-lobradega mladeniča, kateri še pesnikuje povrh tega. Ta zelo zapleteni slučaj, kjer sta se zaljubila v edno in isto deklico dva pobratima, bil je nov, a pri naju popolnoma naraven, kajti v resnici se ne spominjam, da bi takrat živela v Kranju koja druga krasotica, katera bi mogla očarati ali mene ali Alberta ter naju odvrniti od Nežice. V resnici nisem znal, kako se reši ta dramatična zagonetka; dasi je morda deklica lazumela, kako nama blodi ujeno lice po glavi, je bila vendar toliko modra, da je menila, da naši pokloni in naše laskanje so le znak prijateljstva, ter je vračala obema prijaznost na jednak način, tako, da se ni mogel hvaliti noben z večjim vspehom.Vendar
klicani zdravniki, učitelji, moralisti in oblastniki; gledajo mu na jezik, otipavajo žilo, majajo z glavami, podpirajo roko v podbradek in lomijo si glavo, kje neki bi moglo biti središče tej nadlogi in kako je nastala ista. A tega ne pogode, dokler jim ne pride na um: Francozi nimajo več pravih narodnih idejalov in z a t",o bolehajo. Njihova ljubav do domovine ne nado-mestuje še idejalov. Ta ljubav je v njih, kakor splošni afekt (razvnetje), povsem pasivna; a da postane aktivna, treba jej določene vsebine, a prav te vsebine nimqo današnji Francozi.
Blagor narodom, ki gledajo pred seboj jasen cilj, za kojira hrepene, kojemu nasproti širijo roke in hitć in naj je ta cilj še tako oddaljen in nedosežen! V tacih narodih je bogat že vsaki novorojenček v zibeli. Isti je došel na svet s kapitalom idejalov. Tako je bilo z Italijani do leta 1863. Vsako dete, ki se je rodilo v razdobju od leta 1815 do 1866 , vedelo je, zakaj se je rodilo, vedelo je česa išče na svetu in česa mora iskati. Čim je doraslo do bistrega mišljenja, govorilo je samo sebi: .Došel sem, da se borim za preporod Italije in boriti se hočem s komurkoli bode trebalo; v življenje hočem dovesti visoke sanje Danteove, in ako jih ne dovedem jaz, dovedejo jih moji sinovi, moji unuki. In če mi bode umreti v temnici, ali na višalili, vedel bodem vsaj, da nisem živel zastonj".
To uverjenje dajalo je vsemu rodu italijanskemu čudotvorne samozavesti in moči. Tam ni bilo dvombe in zaspanosti. Nepoznana sta jim bila pesimizem in odrekanje. Znali so pač, kaj je jeza in ljutost, ali vitja rok in m^janja z glavo, tega niso poznali. O njihovem nezlomljivem navdušenju in vzletni sili čitajo današnji epigoni kakor o kakem homerskem sporočilu.
Tako nekako bilo je se Španjsko. Polnih sedem stoletij nosili so Španjski kristijani v svojih prsih idejal: osvobojenje polutoka iz turškega jarma. Poltimesec, ki je sejal na glavnih mestih an-dalužkih kraljevin, kazal je na glavno smer
njihovem osnovam in željam. In živa misel svete dolžnosti, ki se je imela oživotvoriti v boju na življenje in smrt, navdala je kastilske in aragonske može tako čvrstostjo, da sta pred njihovo zlato« rudečo zastavo trepetala dva kontinenta.
Pa tudi Nemška I — Kedaj je bilo v njej svežjega duševnega Življenja in silnejega jnnaštva kakor v dobi od slave na Wartburgn pa do ver-sailske cesarske proklamacije? (Proglašenje zedi-njene Veliko-Nemčije). V tej dobile bil vsaki drugi Nemec pesnik in junak. Širina duše, veličina želji in nad, bila je med njimi splošna.
To, glejte, je velika sila sigurnega idejala. Idejal vzdržuje narode injim da je moči. Narodi rasejo v svojem idejalu. Hrepenenje, nada, poklic, vse to ga goni naprej in mu zago-tovlja bodočnost.
A da si idejal ohrani svojo vzdrževalno silo, ne sme biti lahko dosegljiv. Kajti, kakor hitro je oživotvorjen zgubi svojo posebnost — in treba je novega. Zato je proročanstvo judejskih prorokov o Mesiji tako veličanstveno in globokoumno, ker je bil s tem ustvarjen jednemu narodu večni idejal. Židje, če tudi tako raztrešeni, niso propali, ker se nadejajo Mesije in ga pričakujejo. To jim daje moč, da prenašajo svojo usodo. Imajo idejal, ki jih vodi iz stoletja v stoletje, a oni hodijo za njim. Idejal Mesije se ne menja in ne zamre, ker je nedosežen.
Pa, naj je narod še tako majhen, nikdar ga ne uverii, da je odveč in da bi bilo bolje, ako bi ga ne bilo. V svojem nagonu do obstanka kliče on: .Hočem, da živim", zato pa nimajo oblastniki ni-kake pravice, da na ti vaklik dajejo napoleonski odgovor ,je nf en vois pa la necessitd* (ne vidimo potrebe.) K a j t i n i g a tako malega itn-roda, ki ne bi se, ob določenem mu idejalu, mogel vzdržavati na življe-n j u. Rimljani so vladali svet, a začeli so propadati, ko so jim oblastniki jeli ponujati nižih idejalov: .kruha in igre". To jč, jeli so propadati, ko so jeli misliti na neposredne praktične ugod-
je bila pametneja od naju dveh, med katerima je bilo od takrat neko tajno in strastno tekmovanje. Skladala sva pesmi, ode, ditirambe, sonete, posnemala sva narodne pesni, a vse — narodu, domovini, Slovanstvu, in te plodove nesrečne domišljije čitala sva jeden druzemu, kakor pobratim pobratimu. A zraven tega sva skladala ljubavne pesni, vse Neži in Neži. — A tega blaga nisva priobčevala eden druzemu. Niše tekmovanje je bilo seveda otročje. Ako je Neža motala volno, sva se prepirala, kdo jej bode držal volno; ako jej je padel robec na tla, pubrinila sva se oba, da ga vzdigniva in več takih otročarij. A ona se je smejala, kakor se po noči zvezda smeje človeku. Vendar jej je to ugajalo. Prosim Vas'sirota je bila vse leto sama in se ukvarjala z gospodarstvom. Bila je dobra gospodinja. Naj bode ženska glava kakoršna hoče, nedolžna kakor lilija na polju, čista kakor jutranja rosa, vendar ni deklice na svetu, katerej'ne bi ogrela mladega srca laskava beseda iz ust mladeniča. Popolnoma je torej naravno, da najina ljubavna diplomacija ni mogla trajati dolgo časa v najinih glavah.
Nekega večera — bilo je zelo pozno — sva se povrnila v svojo sobo. Albert je bil zelo nemiren. A tudi v meni se je nekaj kuhalo.
.Prijatelj", mi je rekel, stopil pred-me in me
pogledal strastnimi očmi, „rad bi ti čital neko pesem. Me-li hočeš poslušati ?"
.Drage volje 1 Čitaj!8 sem rekel, sedši na stol in zapalivši smotko.
,A je nekoliko drugačna nego dosedanje. Ljubavna je', pristavil je Albert ostrejim naglasom.
.Vsejedno*, sem odgovoril na kratko.
Moj Albert je začel čitati navdušenim glasom nekoliko kitic, še precej skladnih, a polnih pretiranih primerov, vrtečih se okoli mlade deklice. Saj veste. Pri tej priliki je oropal mladi vilin sin Homerja, Shakespoarja, Kalldasa, koran, narodne pesni, botaniko, zoologijo, vse grSko in rimsko pogansko nebo, a zraven tega tudi krščanski pekel.
Albert je bral stihe zelo dobro. Malo po malem ie mu je osvobodil glas in deklamoval je zares navdušenim plamenom, pri čemer se mu je tresel list v roki. Pesem je bila predolga, a vendar ognjevita. Kakor da ga sedaj čujem. Ravno se je zaletel v ogromno sliko, glasečo se prilično :
.Orijaškom školjkom ta je zelen-gora
.Sred valovja nedoglednog svetskog morji;
,A kot biser zrno divno njej odseva
.Čiste duše čarovnica — mlada deva".
(Pride se.)
*"nosti. Istodobno dali so malemu tlačenemu azijat-skemn plemenu proroka idejal v breztelesnem daljnjem pričakovanju, in ta narod živi še danes.
Velika napaka dosežnih narodnih idejalov je ta, da so dosežni. In nije nevarneje krize za narod, nego je ta, kadar mu zmanjka idejala s tem, da je dosegel istega. Ako se mu hitro ne posreči, da si najde nov idejal, propadati jame in najmanja zgodovinska nezgoda mu tnore zadati smrtno rano. Da je Španjska tako zaostala od 16. veka sem, vzrok je bil ta, ker svojega prejšnjega idejala — osvobojenja — ni znala nadomestiti drugim idejalom.
Redovniki so se naselili v Alhambru (To je palača nekdanjih mavriških kraljev v Granadi na Španjskem in najkrasneji spomenik nekdanje arabske moči in slave. Op. ured.) in s tem so bili idejah uresničeni. Italija in Nemčija nisti si znali najti novih idejalov, ko sti dosegli svojo jedinstvo, in od tedaj sedanja politiška beda. Na Nemškem ima jedini socijalizem neki idejal, a prav jato je tam socijalistiška stranka najmočneja.
Francozi so po porazu leta 1870 imeli svoj idejal: revanche (osveto). Idejal, krvav in grozen, ki bi jih bii mogel stati glave, vendar je bil vzlic temu ploden in koristen. Da je Francija presenetila svet po naglici svojega povzdiganja, ako je brez prigovora prenašala nezaslišana bremena, ako je tako rekoč čez noč zadušila ostanke vojne in je za milijone zgradila strategiških železnic in utrdb, vojsko obnovila brezpritrerno požrtvovalnostjo, vse to se je zgodilo, ker je narod francozki veroval v svojo nalogo.
Sleherni Francoz je bil uverjen po letu 1870, da mora Sedan s krvjo oprati iz zgodovine in si zopet priboriti Alzacijo in Lotaringijo, in zato je rad prenašal vsa bremena. Danes je že izgubil ta idejal — io že je propadanje tu na vsej črti.
Narod živi samo ob svojih i d e j a 1 i h. In zato je politika trojice sv. Kraljev jedino zdrava! Naprej za zvezdo!
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 24. avgusta 1896.
Deželnozborske volitve v Spodnji Av-Btriji. Včeraj bil je na Dunaju shod antisemitov, kojega so se udeležili zaupni možje ljudske stranke, krščanskih socijalistov in nemških nacijonalcev. Med krščanskimi socijalisti in ljudsko stranko se je skleoil kompromis gledč skupnih kandidatov za deželni zbor. Kandidate je postaviti v kratkem. Dr. Lueger je opozoril zbor, da si a n t i 1 i b e -l alci pridobe o prihodnjih volitvah 42 mandatov, torej tudi večino v deželnem zboru. Po takem je pričakovati, da bode novi deželni maršal izbran iz vrste protiliberalcev.
Mladočehi za podpirale čeških manjšin. Dne 23. t. m. imela je mladočeška stranka v Pragi shod, kojega se je udeležilo lepo število deželno-in državnozborBkih poslancev. Zbor je sklenil, da je zasnovati narodni zaklad, iz kojega bode gmotno podpirati češke manjšine v njih stremljenju iu njih boju za jednakopravnost.
Obnovljenje pogodbe z Ogersko. Vse kaže, da je malo nade, da bi se to vprašanje moglo skoro rešiti. Da pomore iz te zadrege, oglasil se je te dni posl. Horanszky — isti je člen opozicijske narodne stranke — z novim predlogom, s kojim baje soglašašajo tudi vladni krogi. Predlog Horanszkega se tiče kvotnega vprašanja, razdelitve prispevkov obeh državnih polovic za ukupue potrebe. Horanszky predlaga namreč, naj bi za bodočih 10 let Avstrija plačevala 68 od sto, Ogerska pa le 30, ostalo naj bi se pokrilo po najetju skupnega posojila. Kako se razdeli to posojilo, oziroma kdo poplača to posojilo, tega nam pa ne pove g. Horanszky, ampak prepušča stvai — bodočnosti. Ali je zares blazen ta gospod Horanszky? Za trenotek bi bili res iz zadrege. Ali kje je na božjem svetu — niti ne govorimo o državniku — ampak ]e priprosti kmet, ki bi hotel najemati posojilo v družbi s kom drugim, ne da bi se popred dogovoril žnjim, kako poplačata ta dolg. Kaj, ko bi po 10 letih ne mogli najti „ključa" za razdelitev tega dulga na obe polovici?! Kaj ko bi čez deset let Madjari bili .še sebičneji in neizprosueji nego sedaj ? Kaj ko bi raje hoteli porušiti državo nego da bi odjenjali ? In v tako nevarnost naj bi se podajali le zato, da bi bili za sedaj rešeni sitnosti pogajanj o kvoti ? Pesemisti
smo sicer ali veudar mislimo, da ob sedanjem čutstvovanju malone vse javnosti * nas nasproti madjarski nenasitnosti, ni možna niti taka vlada niti tak parlament, ki bi bila toli lahkomišljena, da bi sela na tako madjarsko limanico.
O zaroki italijanskega prestolonaslednika. Papež Lev XIII. je poslal knezu N i k i t i brzojavko, s kojo mu prisrčnimi izrazi čestita na zaroki hčere Jelene s princem Neapeljskim. Zajedno priobčuje sv. Oče, da dovoli katoliška Cerkev posebnih koncesij za prestop princesinje od pravo-slavja v rimsko-katoliško veroizpovedanje. — Govori se, da nameruje papež poslati princesinji Jeleni dragoceno darilo povodom nje poroke.
Tudi hrvatska omladina v Zagrebu, vzrado-ščena na tem dogodku v vladajoči hiši junaškega naroda črnogorskega, odposlala je knezu Nikiti nastopno brzojavko:
„Smatrajoči brzojavko Vaše Visokosti našemu slavnemu Meceni (Strossmayerju) kakor sporočilo vsemu narodu hrvatskemu o onem veselju, ki je danes slavi Vaš slavni dom, pošiljamo Vam srčnih čestitk. Veselje junaških Črnogorcev — rodnih nam bratov — je tudi Hrvatov veselje. Previdnost naj blagoslovi vzvišeno ljubav.
V ime hrvatske omladine : Milan pl. MareJcovid. Vladimir Gjureknoid.
Nebroj je že misli in sentenc v evropskem časopisju o nravi tega predstojećega zbližanja med dvoroma v Rimu in na GetinjU. V tem so malone vsi jedini, da ta dogodek ne ostane brez politiških posledic. Saj nas že vse bedno položenje Italije — politiško in gospodarsko — sili do menenja, da ta država uprav hrepeni po kaki spremembi, po odrešenju iz gnjilavi. V svoji sedanji gnjilavi bi se morala Italija zadušiti prej ali slej, morda cel6 v bližnji bodočnosti. Tako moramo razumevati ta korak Italije. In sedaj razumemo še le ono namigovanje italijanskih listov, ko je prestolonaslednik italijanski bival v Moskvi povodom kronanja ruskega carja. Takrat že so pisali pojedini italijan-ski listi, kako da je princ Neapeljski predmet posebne pozornosti dvornih krogov ruskih, in že takrat pisali so o ljubeznjivosti dvora petrograj-skega v tonu, kakoršnega nismo bili navajeni do tedaj. Nam se je sicer nekam čudno zdelo vse to; no, mislili smo, da je vse to le pojav poznane in tradicijonalne samohvale in širokoustnosti Italijanov. Danes sodimo drugače. Sodimo, da so se že v Moskvi storili prvi koraki za zaroko in da je bilo že potovanje princa Neapeljskega predigra sedaj nastopivšemu velikemu poklonu Italije pred Rusijo. V tem položaju, koje dauašnja Italija podobna starčku, ki čepi gori na strehi in si ne ve pomoči na nobeno stran, odločiti seje morala za radikalno kuro : presekati je morala sama in iz lastnega nagiba zamotani vozal, ki ga je bila splela Italija v nedoumno zaslepljeni svoji politiki zadnjega desetletja do Francije in v svoji slavofobiji. Le skrajna sila more provzročiti možnost, da se kar čez noč uduše toli ukoreninjene tradicije: kar je bilo še nedavno temu predmetom najdivjega sovraživa in strupenega zasramovanja, je danes predmetom hvale in proslavljanja.
Od Rima preko Cetinja do Peterburga nastanejo torej — ako ne pridejo vmes kaki posebni in nepredvidjeni dogodki —, ugodneji politiški od-nošaji. Sedaj pa nastaja vprašanje, na koje stališče naj se postavi ostalo Slovanstvo v očigled tej fenomenalni spremembi ? Menenje naše je to, da so se postavili na korektno stališče biskup Stross-mayer in hrvatski dijaki. Radujejo se z onim pro-svitljenim knežjim možem, ki je po svojem termo-pilskem junaštvu in po svoji salomonski modrosti dovel svojo siromašno deželico in svoj mali narod do nepričakovanega sijaja in ugleda pred vso Evropo. Sleherni Slovan se mora veseliti, kadar se veseli njega rodni brat. Mnogim našim kali veselje bojazen, da bi utegnilo zbližanje med Rimom in Cetinjami, oziroma Peterburgom, pogibeljno uplivati na usodo naših obmorskih pokrajin. Mi menimo, da je neopravičen ta strah. Odnošaji med Auglijo in Rusijo, med kojima obstoje še veliko tesneje rodbinske vezi, so nam najbolji dokaz, da pesimizem v tem pogledu ni opravičen.
Tudi „Obzor14 — pišoči v lepem članku o tem predmetu — se nadeja dobrih posledic. Zagrebški list zaupa sosebno osebi kneza Nikole. Dasi se ne more reči, da bi bile v istem poosebljene težnje vsega jugoslovanstva, vendar pa —
tako pravi „Obzor* — navajeni so vsi Jugoslovani, da v knezu Nikoli, kojega je na čelo poljubila narodna vila in kojega vsi nazivljemo vitežkim, vidijo najizrazitejega in najodličnejega zaščitnika svoje duševne vzfOemnosti. Zagrebški list meni torej, da po tej poroki pride do zbližanja med Slovani in Italijani. Tu treba nekoliko pojasnila. Na sploh je seveda tako. Ali od nas avstrijskih Slovanov, sosebno pa od nas avstrijsko-primorskih Slovanov, ni smeti zahtevati, da ne bi poštevali svojega posebnega položenja nasproti svojim tukajšnjim narodnim nasprotnikom italijanske narodnosti. Saj bi radi verjeli, ali ne moremo nikakor, da bode gori označeni veliki dogodek uplival na mišljenje naših nasprotnikov. Ne smemo pozabiti namreč, da je bila v postopanju proti nam kolikor toliko tudi dosedaj razlika med nastopanjem Italijanov v Italiji iu naših tukajšnjih, domačih. Doli imamo pesla z Italijani, tu pri nas pa s fanatiki iz vrst renegat o v, slovanskih janičarjev. Svariti treba torej naše ljudstvo, da ne bi jelo prehitro sanjati prijetnih sanj. Teh naših nasprotnikov no morejo spremeniti vse zaroke in poroke — prenizko se plazijo ob tleh zdivjanega svojega čutstvovanja —, spremeniti jih more jedino jednof temeljita sprememba avstrijskega sistema. Ne Rim in ne Peterburg nam ne moreta donesti boljših odnošajev v tem pogleda, ampak jediuo le Dunaj. Borba med italijanstvom in slovanstvom v Avstriji bode trajala torej, dokler bodo tako hoteli na Dunaju 1! Toda o tem trebalo bode govoriti še marsikaj.
Sicer se pa popolnoma strinjamo s čestitko ,Obzorovou na adreso lepe princese Jelene, kajti . . . . „dolžnost nam je, da jo smatramo kakor svojo krv, zato hoćemo najživejim sočutjem spremljati njeno srečo, zato čestitamo njej in nje vi* šokoma roditeljema".
Krečansko vprašanje. Glasom iz Carjega-grada došlega poročila korespondeučnega urada, smatrajo tamošnji diploraatiški krogi vpliv posredovanja konzulov izcrpljenim in tudi turška vlada sama je menda osvedočena o tem, da ne zmore Krečanov, ako jim ne pripomore avtoriteta velesil; in se boji, da ne bi zopet bruhnila revolucija po vsej črti. Zatorej želi, da bi države neposredno posredovale med turško vlado in Krečani, koji sami so tudi prosili posredovanja. Turška vlada je pripravljena do raznih koncesij, kajti udušei\je upora na Kreti je predpogoj za uravnanje nujnih finančnih vprašanj Skoro vse države so pripravljene posredovati, torej se je nadejati v kratkem skupnega postopanja, ki naj reši krečansko vprašanje. Odposlaniki evropskih držav so ob svojem sestanku izdelali modifikacije zahtevanj mohame-dancev in kristijanov. Sestavili so jih tako, da jih turška vlada more vsprejeti, ako — hoče, Te modifikovane zahteve bodo bržkone temelj po-sredo vanju.
Nadalje javljao iz Carjegagrada: Turška vlada je priobčila odposlancem, da želi direktnega posredovanja velesil, da se pomiri Kreta. Dne 22. t. m. udeležile so se vse velesile posvetovanja odposlancev, ki so sklepali o potrebnih korakih.
vBureau Iteuter" ima včerajšnjega dne iz Kandije: Dne 21. t. m. napadlo je 3000 upornikov dvajset turških vasij. Pobili so mnogo Turkov in ugrabili okolu 1000 glav živine.
.Agence Havas' javlja iz Aten: Konzuli evropskih držav, bivajoči v Kaneji, dobili so nalog, da pregovore Krečane, naj vsprejmejo koncesije, o kojih se razpravlja sedaj. V istem smislu doline grška vlada. V obče se uadejajo, da bodo uporniki zadovoljili s koncesijami, ki se jim dovole z® sedaj.
Turška vlada je priobčila ruskemu odposlaucu v Carjem gradu, grofu Nelidovu, da vsprejema predloge evropskih držav gled6 Krete, izvzemal sodnijsko nezavisnost Krete, V tuških krogih se boj6, da Krečaui ne vsprejmejo novega načrta za reforme, ker ni uikakoršnega jamstva, da se izvedejo iste. Kdo bi mogel upornikom šteti v greh, da so neverni Tomaži ? Doslej vsaj Turčija še nikdar ni storila tega, kar je — iu često v svečani obliki — obljubila v prilog kristijauom.
Različne vesti« t
■
Občni zbor političnega društva „Edinost" |
se bode vršil bodočo nedeljo v telovadnici .Tržaškega Sokola*. Na shod pride gotovo več deželnih in državnih poslancev. O politiškem položaju bode poročal posl. dr. L a g i n j a. Z ozirom na nevarnost našega položenja, na kojo nevarnost je opozoril .svet posl. Spinčič se svojim poznanim vsklikom ; z ozirom na premembe, ki so pred durmi toliko glede na dosedanjo taktiko naših ita-lijansko-i adikalnih nasprotnikov o volitvah v avstrijski parlament, kolikor tudi na ravnokar na-stopivše prevažue dogodke v območju vnanje politike — koji dogodki se prav dotikajo naše kože
—	in slednjič z ozirom na dejstvo, da se bode skoro snovala nova većina v državnem zboru in s tem določala smer naše politike za dogledne čase, utegnejo postati jako zanimiva izvajanja treznega in razsodnega zastopnika zapadne Istre v parlamentu dunajskem. A ne le radi važnosti in zanimivost govora posl. L agi nje, ampak tudi radi potrebe, da v takih kritičnih časih damo sebe naroda hrvntsko-slovenskega dostojno manifestacijo, želeti je obilne udeležbe na shodu prihodnje nedelje. Obračamo se torej do mestne inteligencije resnim pozivom, da se spomni svoje dolžnosti jobračumose do rodoljubov okoličan-skih, naj pribit^ da v družbi z mestnim življem povzdignejo svoj glas, a na srcu nam je tudi želja, da bi tudi sirota Istra bila kolikor le možno zastopana na tem zboru. Mi moramo skrbeti, da nas bode čula vlada. Odkrito, kakor se prispodobi možem in značajem, naj povedo naši rodoljubi svojo politiško iu narodno veroizpoved. Tako je bo^je za nas in bolje tudi za vlado.
Nj. Vel. cesar odpotoval je predsinočnem s posebnim vlakom iz lila na Dunaj.
Deželni predsednik na Kranjskem, baron H e i n odpotoval je s svojo soprogo za već tednov na dopust. Nastanil se je v kopelji Porto Rose pri Piranu.
Imenovanje. C. kr. namestništvo v Trstu imenovalo je okrajnega narednika tržaškega domobranskega polka št. 5, Karla Marinskega pl. Derana, namestništvenim kancelistom.
Z občnega zbora družbe tv. Cirila In Metode. Iz poročila tajnika Ž1 o g a r j a posnemamo :
Naša družba je v zadnji poBlovni dobi stopila v drugo desetletje svojega obstanka. Pred jednajstiini Mi sklicala je vrle domorodce v središče slovenskih dežela, da se posvetujejo, kaj storiti v obrambo one naše mladeži ob slovenskih mejah, kateri preti nevarnost potujčevanja. V tedanji čitaluici so utemeljili našo družbo, ki naj bo sredotočje oni požrtvovalnosti, brez katere je nemogoče oteti kaj mladeži iz neprijatelje vi h rok.
Za danes vas je, čč. skupščiuarji, družbino vodstvo zopet sklicalo v prvostolnico slovensko in sicer v tisti dom, v katerem bode družba imela stalno pisarno in posvetovalnico, kateri je zgradila skupna požrtvovalnost slovenska, da se tu zopet posvetujete in navdušujete za slovensko šolstvo.
Kako tolažilno bi bilo, ko bi po preteku prvega desetletja vodstvo moglo stopiti pred vas in zakli-cati veselo: „Po vsem ozemlji, kjer prebiva naš rod, je že upeljana slovenska šola za slovensko mladež! Naši nasprotniki so se spametovali, so o-pustili pogubonosni svoj lov na slovensko deco. .Schulverein", „Sudmark", »Lega nazionale" so odložili bojno kopje ter v miru zaspali. Natornim in ustavnim pravicam je zadoščeno tudi na Slovenskem, kajti vsi poklicani faktorji delujejo za vzgojo naše mladeži v slovenskem duhu... sedaj se torej lahko mirnim srcem raziđemo in svoje delovanje raztegnemo na drugo polje kulturnega razvitka za naš narod".
,A to je le pium desiderium — pobožna želja
—	ne v razhod, nego le še v tesnejšo združenje Vas kliče vodstvo, kajti ni še prišel čas, da bi opustili .usiljeno nam samoobrambo". Prav sedaj je naša družba nastopila novo pot, položivši temelj šolsko vzgoje>alnim zavodom, kateri bodo — trdno se nadejamo — njeno slavo oznanjevali še poznim rodovom."
V nadaljevanju navaja tajnik podatke o posamičnih strokah družbenega delovanja. Družba šteje 104 možke podružnice z 8200 členi in 28 ženskih podružnic s 3000 družabnicami, ukupno torej 11200 družbenikov.
In s srčno hvaležnostjo se tajnik tu spominja okolnosti, da so ženske podružnice tudi v pretekli dobi obdržale svoje prvenstvo, da so od njih prihajali družbi najizdatnejši darovi ,Za tako vzgledno požrtvovalnost, kateri ni najti primera v slovenski povestnici, vam izreka danes, čč. družbenice, družbino vodstvo najtoplejšo pohvalo in zahvalo ter si usoja še pristaviti preiskreno prošnjo, da blagovolite vstrajati v tem domorodnem delovanju in pridobivati vedno več somišljenic za pravično slovensko stvar".
O naših tržaških in goriških zavodih omenja poročilo: »Ker se je zadnje leto v šolskih zavodih pri sv. Jakobu v Trstu izvršila bistvena sprememba, moralo se je radi pomanjkanja prostorov opustiti zabavišče pri sv. Jakobu. Osnovna šola se je morala razdeliti. Ko se je začetkom šolskega leta oglasilo za I. in II. razred toliko dečkov in deklic, da tudi dva razreda nista mogla ostati mešana, ločile so se deklice popolnoma od dečkov ter se je ustanovila samostojna dekliška šola. To spremembo je vodstvo naznanilo c. kr. namestni-štvu v Trstu kot deželnemu šolskemu oblastvu, katero jo je vzelo na znanje. Tako ima naša družba sedaj petrazredno deško šolo pri sv. Jakobu. Upisanih je bilo 241 dečkov. Da je učiteljstvo na tem zavodu vsaj deloma preskrbljeno za starost ter tudi za stalnost, bilo je v tekočem letu pri banki .Slaviji" zavarovano za slučaj doživetja in smrti. Zavarovalnine plačujejo eno tretjino učne moči, dve tretjini pa naša družba. Dvorazredna dekliška ljudska šola pri sv. Jakobu v Trstu je nastala vsled ločitve učencev po spolu. Dne 30. septembra so njeno vodstvo prevzele čč. šolske sestre iz matice Mariborske. Upisanih je bilo 124 učenk. Radi pomanjkanja učnih sob je bil na deški šoli v I. in II. razredu poludneven pouk. Ker je treba dekliško šolo čira preje razširiti v štirirazred-nico in šolskim sestram oskrbeti v zmislu njihovih redovnih pravil primerno stanovanje, morala bode drnžba še dokaj žrtvovati, da ustreže higijeuičnim in pedagogičnim zahtevam. V otroški vrtec v Ro-janu se je prijavilo 65 otrok. V otroški vrt na Belvederju po 42 otrok, ki je stopil na mesto o-nega koncem julija 1895. na Greti opuščenega zabavišča.
Ako prestopimo na Goriško, imamo ondi o« troški vrt v Pevmi pri Gorici, ki je vzgajal 51 otrok. Otroški vrt v Ločniku pa, žal, vsled laške agitacije zgublja otroke, tako, da jih je letos vstra-jalo samo 15. Vsled svojih obljub naša družba izdatno podpira otroški vrt v Podgori pri Gorici, ki vzgaja vsa leta največje število otrok. Letos jih je ondi zahajalo 84, Ako bi se društvo „Sloga* ne pobrinilo za slovensko mladež, pogrešali bi goriški Slovenci svojih učnih zavodov. Sama „Sloga" bi tudi ne zmagovala ogromnih stroškov, če bi jej naša družba ne priskočila na pomoč. Le tako se vzdržuje: otroški vrt društva ,Sloge" v Gorici v ulici sv. Klare z 72 otroci, otroški v ulici Barzel-lini z 83 gojenci. Najvažniša pa je slovenska ljudska petrazrednica v Gorici z 8mi oddelki in 506 učenci. Tega bremena bi se bila že rada znebila .Sloga" in ž njo naša družba; a vkljub razsodbi državnega sodišča, da je mestni magistrat v Gorici dolžan osnovati slovensko šolo, izmislilo se je še zmiraj toliko zaprek, da javna šola še ni ustanovljena in da morajo borni Slovenci še zmiraj žrtvovati tisočake za slovensko šolo, ko bi jih drugod krvavo potrebovali. Otroški vrtec pod Kostanjevico pri Gorici je zbiral v svojih prostorih 61 otrok."
Rezpisan štipendij. Početkom šolskega leta 1896/97 oddati je državni štipendij v znesku 210 gld. na leto kojemu ubožnemu in marljivemu dijaku iz Istre ali Goriško - Gradiščanske, obiskujo-Čemu danajsko visoko šolo za obdelovanje zemlje. Prednost imajo oni, ki obiskujejo poljedelski odde-te akademije. Prošnje je uložiti do 20. oktobra t. 1. o. kr. namestništvu v Trstu.
Od sv. Ivana smo prejeli nastopni dopis: Zelć neverjetna se mi zdi notica v št. 100 cenjene .Edinosti", v kateri se pritožuje nad neuljudnostjo nekega furlanskega duhovnika na B a r b a n i. Odkrito rečem : Jaz ne morem verjeti, da bi bil oni furlanski duhovnik kar naravnost se izrazil: Za .šćave" nimamo prostora — ali da bi bil prepovedal peti v slovenskem jeziku. In to iz sledečih vziokov :
1.	Oe sploh ni prostora za „ščave", tudi za Svetoivanske .ščave" ga ne bi bilo. Ali ko sem istega furlanskega duhovnika naprosil po pismu, naj mi prihrani 50 postelj za romarje, ki pridejo z mano, — mi je knj odgovoril, naj bodem brez skrbi; postelje bodo. — Res sicer, da mi nismo spali na določenih posteljah. Ali tega smo si bili sami vzrok. Mi smo naznanili, da pridemo na Bar-bano okolo 8. ure zvečer, med tem ko smo prišli še le ob 10. uri.
Dotični furlanski gospod je tiščal ključe do naših sob do 9i/> ure, in še le potem, misle da več ne pridemo, je prepustil postelje drugim romarjem. Ne glede na to smo vendar-le skoro vsi dobili nekoliko prenočišča. Da, dotični furlanski duhovnik in drugi, msgr. Costantlni, sta žrtvovala nam cel6 svoji postelji in sta radi nas ostala tisto noč brez spanja.
2.	Kar zadeva slovensko petje — mi nismo bili kar nič ovirani; mi smo peli v barki — peli z obrežja do cerkve, v cerkvi, peli drugi dan v procesiji iz cerkve do kapelice in od kapelice do Indije, in vse le v slovenskem jeziku.
3.	Tudi dve pridigi v slovenskem jeziku sti bili tisti dan, t. j. 16. t. ro. Prvo je imel č. o. Tomažetič ob uri, drugo pa jaz pred odhodom iz Barbane. Oni dan je bila še celo nemška pridiga — italijanske, oziroma furlanske pa nobene.
4.	Kako malo nestrpni do nas so bili furlanski duhovniki, — naj priča sledeči dogodek. Ko smo bili blizo kapelice zunaj na planem — se mi je približal msgr. Costantini, rodoma Furlan, in me prašal: .kako bi se prevedli na slovenski besedi : Viva Maria?" Ko sem mu povedal, je on prvi zaklical: .Živio Manja I" in za njim vsi drugi. Iz rečenega sklepam: Ne morem verjeti, da bi bil oni furlanski duhovnik določno rekel: Ni za .ščave" prostora in določno prepovedal slovensko petje. —
Res je sicer, da je bil dotični furlanski duhovnik oni dan nekoliko nejevoljen in se je tudi proti meni pritožil. Ali njegova nejevolja je bila popolnoma opravičena. Kajti nekateri okoličani, ki so prišli na Barbano z družino vred, so zahtevali za družino kar celo sobo, da bodo vsi skupaj ne gledfe na različnost spola. Na božjih potih pa se tega ne sme zahtevati, kajti duhovniki moraio strogo paziti, da so ljudje po sobah spoluo ločeni. Še tako se pikro zabavlja proti boftjim potim, češ, glejte kako velike nerodnosti se godijo na takih shodih. Od druge strani tudi ni mogoče zahtevati za 3 ali 4 osebe sobo, v kateri prav lepo prenočuje 10 oseb. Zato je res mogoče, da je oni duhovnik nejevoljen odgovoril, da pod takimi pogoji ne prepusti sob. — Ali da bi bil kar naravnost rekel, da .za" „ščave" sploh ni prenočišča, ne morem in ne morem verjeti.
Svetoivanski kapelan. Kužne bolezni v tržaški občini. V tednu od 15. do 22. t. m. bilo je prijavljenih v tržaški občini 20 slučajev dšpic, 12 si. škrlatice, 10 slučajev d&vice in 3 si. leg&rjeve mrzlice. Umrla je 1 oseba za ošpicami, 2 za škrlatico, 1 za d&vico in 1 za legirjevo mrzlico.
Izginol finančni stražnik. Finančni stražnik Rikard Weidt, dodeljen X. oddelku fiuančne straže v Trstu, ostavil je dnč 20. t. m. svoj oddelek in od tega dnč ni več glasu o njem. Stvar so prijavili kompetentnim oblasMm.
Z graškega vseučilišča. V poletnem semestru t. I. bilo je vpisanih v Gradcu 1421 slušateljev. Od teh obiskovalo je 89 bogoslovno, 632 pravno, J 549 zdraviloslovno in 151 modroslovno fakulteto. ! Slušateljev bilo je 1243 rednih in 178 izrednih. 1197 bilo jih je iz tostranske, 157 iz onostranske državne polovice, 67 iz inozemstva.
Zopet „fiasko" iz milenijske razstave. Turi-stiski kongres, ki je bil napovedan v Budimpešti na 20. t. m, ni se mogel obrdržavati, ker — nihče ni došel na ta .kongres". Da pa nekoliko pokri-jejj ta „fiasko", razglasili so, da je ta kongres „odložen na nedoločen čas".
Suša v Karlobagu. Skoro neverjetnih stvarij čuje se iz Karlopaga na hrvatskem Primorju. Dasi se letošnji mesec avgust neprijetno cdlikuje s svojimi poplavami, ki se ponavljajo skoro dan za dnevom ; dasi to deževje ni omejeno menda le na Trst in okolico, ampak dežuje malone sleherni dan po vsej osrednji iu južni Evropi, torej tudi na Reki in nje okolici, umira od žeje ubogi Karlopag, ki
je oddaljen »par korakov" od Reke. Tam namreč že dolga dva meseca ni padla niti jedna kapljica dežja. To je zares čudno. Občinski zastop v Kar-lopagu obrnil se je te dni brzojavnim potom do pomorske oblasti na Reki, da preskrbi pitne vode za Karlopag. Tej prošnji ustregli so takoj, odpo-slavši \z 8euja več sodov vode v Karlopag.
»Nagla" poita. Našo domača pošta je že večkrat »zavozila" koje pismo, koje je bilo vsled tega dostavljeno naslovniku še-le po raznih tednih, ali celo mesecih. Taki slučaji so pa prave malenkosti v primeri s tem, kar zna v tem pogledu francoska pošta. Le-ta je dostavila po j e-dnajstih letih pismo, ki bi bilo moralo priti na svoj naslov v j e d n e m dnevu. Evo kakd se je dogodila ta stvar: Dnč 26. avgusta leta 1885 oddal je v Dinantu, Belgija, nek naročnik Bruseljskega lista »L'Indepedance BelgeM pismo na pošto, v kojem je prosil, da se spremeni njegov naslov. Pismo je dospelo istega dnč v Bruselj, toda od tam so je poslali po pomoti v Pariz. V Parizu je ležalo to pismo, Bog sam vedi zakaj in kje, od 28. avgusta 1885., do 13. avgusta 1896. Tega blaženega dnč iztaknil je je nekdo kdo zna kje ter je odpravil na uredništvo lista „Indepen-dance Belge", kamor je srečno dospelo po dolgih llletih dnč 15. t. m. — Kakor se vidi je francoska pošca sijajno prekosila našo domačo gledć , nagi os ti V
40 oseb otrovanih. Iz Lvova pišejo: Te dni priredil je trgovec a konji Roth v mestu Bolechev, Galicija, veliko pojedino, ker se mu je rodil sin. Na ta obed bili so povabljeni vsi njegovi sorodniki, prijatelji in znanci, malone vsi ubožni ljudje. Kmalu po obedu obolelo je 40 oseb; bolezen vseh kazala je znake otrovljenja. Vsem obolenim prihiteli so zdravniki v pomoč, toda kljubu temu umrl je jeden bolnikov, trgovec z usnjem, oče deveterih nepreskrbljenih otrok. Preiskava je dokazala, da so vsi ti ljudje oboleli vsled tega, ker se jim je kuhal grah v istih posodah, v katerih se je dan prej pripravljalo za Rothove konje neko zdravilo, koje glavna snov je bil strupeni zavlačni koren. In teh posod niso niti izčistili. predno so dali kuhati vanje grah za povabljene ljudij!
Koledar. Danes (25.): Ljudevit (Ludovik), kralj; Patricija, devica. — Jutri (26.) : Cefirin, papež; Samuel, prorok. — Polna luna. — Solnce izide ob 5. uri 17. min., zatoni ob 6. uri 67 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 16.5 stopinj, ob 2 pop 25 stop. O.
Loterijske številke, izžrebane dne 22. t. m.:
Dunaj	45, 17, 15, 10, 81.
Gradec	46, 10, 1, 31, 6.
Je zmota kratka — dolg je kčs.
Iz nesreineževega dnevnika slovenskemu ljudstvu v pouk priobčil P. R. Prlak.
(Dalje.)
Ko je moja nezadovoljnost prirasla do vrha, in ko sem užć začel obupavati, vzel mi je Bog še edinega sina. Sedaj začel sem se kregati z Bogom ; preklinjal sem, in kakor bi bil stekel, vrgel sem molitveno knjigo skozi okno na cesto ter tudi odstranil božje razpelo iz kota z besedami: čemu si mi tukaj, ako mi ne pomagaš gospodovati. Človek, ki je šel po cesti ter to vse videl, naznanil je moje počenjanje orožnikom, le-ti pa c. kr. sodišču. Začela se je preiskava. Tajil nisem zločinstva, ker me je vest pekla, iu ker sem vedel, da moram biti kaznovan, če ne na tem, pa na onem svetu. Upam, da me bo Bog mileje sodil, ako nekoliko zaslužene kazui odslužim uže na tem svetu, in to mi daje moč in milost, da vse težave, ki mi tarejo telo in duha, voljno prenašam."
Iz tvojih besed sklepam, rekel sem mu jaz na to, da pripozuavaš, da si Boga po krivem dolžil provzročilca svoje nesreče in da si ga torej tudi brez vzroka hudo, hudo razžalil. Ali pa tudi uvidiš in priznaš, da si vso nesrečo, ki se ti je godila pri gospodarstvu, sam zakrivil ? to pa je drugo vprašanje. Vendar ti pravim, da ti lahko dokažem, če mi poveš, kako se je zgodila ta ali druga nesreča.
»Kako misliš to? Saj nas naša vera uči, da brez božje volje človeku niti las ne pade z glave; gotovo je torej Bog tako hotel."
Res je, kar praviš, rekel sem mu zopet jaz;
Bog pa je tudi dal človeku svobodno voljo, da stori dobro ali pa hudo. On pa, ki je vsevideč iu neskončno pravičen, potem poplača, kar je dobrega, in kaznuje, kar je hudega, natanko kakor si je kdo zaslužil. Z dobrotami nas krepča na našem težavnem potu v večno Življenje, s kaznimi pa nas zavrača, ako smo zgrešili pravo pot.
„To je vse res, kar praviš; saj še gospod župnik ne bi ti mogli oporekati v tem, ali tega vendar ne umem, kako bi mogel kdo dvomiti, sem-li umno gospodaril. Sicer pa si rekel, da mi dokažeš da sem sam kriv te ali druge nesreče, ako ti povčm, kako se je to in uno godilo. Začniva torej! Poginila sta mi dva vola, Jker ju je pastir napasel na rosnej detelji."
Da ljubi moj, za dokaz moje trditve povedal si mi še premalo. Ali si naročil pastirju, naj žene vole v deteljo?
»O. kaj še; saj je porednež popasel cel6 mejaševo deteljo. Vzbudil sem ga ob 4. uri zarano ter mu naročil, naj pase pa mejah, da bodo voli do 5. ure siti, kajti dela imel sem za isti dan čez glavo."
Vidiš, v tem grmu tiči zajec. Ti si res zelo skrben in priden in to iz poželjenja po blagu in bogastvu. To poželjenje pa te je storilo malko la-komnega, morda cel6 malko nevoščljivega, tako, da opravljaš svoja dela z boječnostjo, z nepokojem in naglico. Vsako prenagljenje pa moti našo pamet in naš presodek, in tako nam brani, da bi reč, katero smo začeli v naglici, tudi dobro dovršili. Ti si naročil pastirju, da mora vole napasti v enej uri. Paša na mejah, kjer raste vsakovrstna, dobra in slaba trava — ni kaj prida za živino, za pastirja pa je zelo mučna, kajti paziti mora, da mu to ali ono živinče ne segne po setvi na levo aH na desno. Pastir, poznajoči tvojo strogost, hotel je pa tebe zadovoljiti, dobro vedč, da ne j vprašaš, kje je napasel voli. Da si mu dal se eno uro časa za pašo, te,! a j bi bil,.lahko dosegel pastir na slabej paši to, česar mu nikakor ni mogoče doseči v enej uri na boljšej paši.
„Už6 v tem slučaju prepričal si me, da sem si bil sam kriv nesreče; enako bi mi tudi dokazal v drugih nesrečnih slučajih, pa pustiva to, saj vidim in pripoznavam, da sem ae hudo pregrešil zoper Boga.-	(Pride še).
N^Jnovejie
iti.
ob
Dunaj 24. Cesar ae je povrnil iz Išla tu sem 4. uri 10 min. zjutraj posebnim vlakom.
Balassa-Gyarmat 23. Včeraj je bil tu strašen vihar, ki je provzročil grozna opustošenja. Vihar je rul drevesa iz tal s koreninami vred, ter je oduašal strehe. Vojake, ki so bili na vajah, je razpršil vihar, in jt bilo mnogo njih ranjenih. Jednega desetnika je celč ubilo padajoče drevo.
Rim 23. Iz Ferare javljajo, da je izstopila reka Rena ter poplavila obsežje karih 5t)00 hektarov. Oblasti in vojaštvo so ukrenile energične varnostne odredbe.
Valencla 23. Gruča žensk je hotela z demonstracijo ovirati vkrcanje vojakov določenih na Kubo. Orožniki in konjiki so posegnili vmes. Razpršili so ženske 5 njih so zaprli. Ostale ženske so potem metale katneuje na orožnike in redarje.
Madrid 23. Po vsej Španjski se je ukrenilo potrebno, da se prepreči širjenje anarhističnih plakatov.
Pariz 23. Iz Aten javljajo, da so konzuli v Kaneji dobili nalog, naj Krečanom resno polože na srce, da vsprejmo obljubljena jim pripoznanja. Grška vlada deluje v istem zmislu. Nedajati se je, da se Krečani udajo.
T^oviuake bfmojnvk« ln vesti.
-UiVJ»p'i»t». PA«uio* jesen 7.02—7.0'i Pseoieu >a ■pomlad 189H 7.41 do 7.48 —Oves za jesen 5.47—5-48 U* za jesen «.03 —6.04 Koruza i*, »»gust. 3.75—8.78 september 3.75—3.76 nova f. 3.70—3'90.
P5«»itii!K nova od 7« kiI. l. 7-05-7-16 o.i 79 kilo. 7.15—7.20., od SO kil, I. 7.20—7.25 od 81. k.i. t. 7*30
7'35 , od i-;it. l'o r. .---—, ITIUUII — • .----
proso 2 25—5*50.
Že davno ni bila borza tako razburjena. Pšenica: zopet za 20 nč. dražje. Prodaja 70.0u0 met. Btot. ob živahnem povpraševanju, tudi ponudbe so obilne. Oves 15 do 20 nč., rž 20 nč., koruza 15 — 20 n8. dražje. Vreme lepo.
Praga. Nerafinirani Bladkor for. 12.50, oktober-december 12.55,
Pr*xa. 1'entrifugul novi, |iorttavljin» * Trut * r»rino vro.i odpošiljat«* prnoei U 35'50 35.75 Concnsue 37.25—87.50 Ćotvorm »9-50 V glsvali (sodili) 3976-.-Hav*. Kava Hattlun rf<uni i. ■ .»r* o* »h avgust 84*50 <w> december 61.50,
riambnr^. Santo« gooil	•• september 53.50 za
december 55.—, za maro 1897. f. 50*75. mirno.
TR8T. 25. Kav a. Tu so ceno mlačne, se bolj pa v Braziliji. Te dni je dospel semkaj parnik „8an Rocco" ter dovel 18.850 vreč Santosa, 8.028 vreč Itia in 6985 vroč Vitoria. Vse te vrati so vedno Še jako drobnih zrn in slabe barve ter v obče nimajo nič kuj fine oblike. V Braziliji
»ploh primanjkujejo lepe zelene vrsti brez črnih ?rn. tako, da se ne morejo izvršiti naročila o.l teh vrst-, koja sr> ukazali tukajšnji trgovci brzojavnim potom po prilično visokih cenah. Na potu sta dva parnika. koja pričakujemo okolo 10.—15. prih. meseca. — Srednje-smoriške in razne fine vrsti so nespremenjene. Tu imamo v zalogi 88.700 met. st raznih vrst.
Sladkor Kartel je stavil zopet 2'/,% (!) od kontingenta na prodaj. Cene so nespremenjene. Dobri Centri-lugal Pilfe za cele vagone f. 36'/,—351/.; II po f. 35", Concassž 1. 37'/4—37»/«, četvorni f. 3874-387,. Sladkorja V glavah primanjkuje.
R i ž. Novi italijanski bode drag, ker jo močno trpel vsled dežia; stari je stalen. — Japonski, posebno pa indijske vrsti, utegnejo t kratkem podražiti se.
Olje. Italijansko je mlačno; istotako ameriško na tukajšnjem trgu; toda v Ameriki je za 4—5®/0 dražje. Dalmatinsko jako stalno, ker letina ne kaže dobro.
Slanina se je podražila za 2—3 gld.
M as t se je tud v Ameriki podražila za 2 gld. Zaključilo se je mnogo kupčij i« spekulacije, toda v resnici se tudi mnogo proda, ker je ameriška mast popolnoma izpodrinila ogersko.
P e » r o 1 e j. Čuje se, da namerne kartel podražiti cene zopet za »/, gld. (!) Le tako naprej ! . .... Juino «adje. Od novega suhega južnega sadja dobili smo te dni prve partije dalmatinskih rožičev, ki no kaj lepi, vamperlor in sultanin. Poslednje so Se preveč suhe.
Moka. Cene so s« podražila raled deževnega vremena. (Mimogredd bodi rečeno, da pa v Dalmaciji sušo trpč, ker ni bilo že 2,/t meseca niti kapljice dežju). — Mariborski mlin (zaloga pri L. Malabotichu, Via Ghega), ima danes te-le cene: 8t. 0 f. 1280, A f. 1240, št. 2 f. 11-80, št. 3 f. 11-SO, št. 4 f. 10-70, št. S f. 10-20, št. 6 f- 9 —, St. 7 f. S-—, št. 8 f. «'15. — Za rženo moko pa: St. 0 f.
I f. 11—; D f. 10'/,. II f. 9*60, III f. 8*50.
12 .
Mlin Economo:'k 0 f. 18—, St. 1 f. 12*50, št. 2 f. 12 ; St. 4 f. 11-80, St. 5 f. 11-60, št. 6 f. 11.15, F f. 9-45.
O t r o b i so nespremenjeni, navadni po f. 4 10, drobni po f. 8*78 do 4-—.
Dvn^iaka bova« 24. mv^US
danes
Pravni dolg ▼ papirju .... 101.75 , , v srebru .... 101-75 A»xtrijHka renta v zlam . . . 123.55 „ « kronati . . . 101.20
Kreditne akoij«	.....367.50
London 10 Lat. . .	... 119.60
Napoleoni........ . J».50
'20 mark	. . , 11.79
100 iUli. '.r	. 4425
8.50
7^8
7.7» 6.75 7.25 70*— 9.-
Lastnik konsorcij lista .Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik.
trn lami
predvčeraj 101.55 101 65 123.85 101.20 365 80 119 65 9.50l/. 11.72 * 44 28
(Cene m razn«ejt m debelo In • oarino vred.) DomaM pridelki.
Cena o>l for. do for.
Mol: Kok............100 K. 8.M) 8 75
Mandoloni......... „	——.—
svetlorudeči........ n _.— —
temnorudeči........ B	—.— —.—
kanarček......... „	—.— —
bohinjski..................8.25
beli veliki..........
„ mali . ........ „	7.—
zeleni, dolgi ........ „	— ■ —
„ okrogli..................7.fiO
mešani hrvatski...... „	6.50
„ štajerski...... „	7.—
Kaolo dno štajersko ....... .	65. -
Ječmen Št. 10......................8.75
„ »......................9.75 13.-
„ 8......................11,50 11.78
Zelje kranjsko.......... 100 K. 8 — 8.80
ftopft „ ...........
Krompir. ..............2.— 9.25
Proto kranjsko......• . . . „	9.28 9.50
Loia, kranjska......«... „	—.— — .—
Speh ogeTski .......... „	66.— 58.—
aut ........... „	48.— 60.-
Kava Mocca........................165. ~ 166.—
Coylon Plant. fina..............172.- 178.-
. Perl......................189- 184.—
Java &lalang........ „	147.- 149.—
Portoricco......... „	163.— 164.—
Guatemala......... „	14rf — 147.—
Ban Domiugo........ n	156 — 157—
Malabar Plant..................—— .—
„ native........ „	—.— —.—
Lagunjra Plant .... . . „	—, — —.—
» ................— — —
Santo* flni......... „	122 - 124.—
„ srednje flni.......119,— 121.—
srednji..................112 — 114.-
. ordinat ...»..........106,— 108.-
Uio oprani......... „	—.— —
„ najfiniji......... „	12",— 128.-
„ srednji......... „	110.— 114.—
Slpdkor Centrifugal I. vrste..........35.75 36.—
Concassč......................37.50 37.75
» glavah......... „	-•—
razkosani ........ „	38.50
&1« italijanski flni..................19.25
„ srednji....... „	18.25
Japan fini AAA........ ,	1<5.—
srednji........ „	16.—
Raugoon extra......... „	11.50
1......................10 -
II. ... •..... „	9.25
Petrolej luski v sodih....... „	2<i.—
v zabojih od 2» kil. . . . „	6.15
Olje italijansko najfineji...... „	65,—
• srednje«no............'
bombažno, nmorik................^8.60
dalmatinsko......... -	'}'
Limoni Mesinaki . ....... »
Pomaranča „ ........zttb°J	• ~
Mandeljni Dalmatinski!	100 K. —.— —
pinjoli . ..............87-- -
Boftlčl Dalmatinski novi..............™ _ _
„ .................. •	'
3. okve P'il',"ikn • ....... n	* " •
(trik« v vnnolb, ... „	—. —•
S .tania«! .......... n	—
Vatcperlij novi......................34.— 25.-
OiVilse I.............
Polonovke srednje velikosti .... .	Id.— 44 —
veliko ....... „	•-.— —.—
male....................43.— 44.-
Slanlkl v volikih sodih...... *	—•— —
. « * '/> • » ...... »	* '
Žveplo ..............—•— —
— Tiskarna Lloleuc v Trstu.
38.76 19.73 18.76
5« -52 -29. -32,-5.50