Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 5"50 din, za inozemstvo 10 din // UredniStvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno// Telefon St. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666' // Utet^.SJUw Celje, petek 23. §epteinbra 1938 Stev. 3Q. Veličastna proslava 20- letnice Jugoslavije in 30- letnice NSZ v Slovenj- gradcu Slovenjgradec, 23. septembra. V nedeljo dopoldne je priredila slo- venjegraška podružnica Narodne stro- kovne zveze proslavo 20-letnice Jugo- slavije in 30-letnice NSZ v Slovenj- gradcu. Ta proslava je bila tem po- momebnejša, ker je bila prva prosla- va 20-letnice Jugoslavije na naši sever- ni meji in obenem prava manifestacija obmejnega narodnega delavstva. Po promfcnadnem koncertu pred mestno hišo so se začele zbirati mno- žice delavstva v kinodvorani hotela Goll, ki so kmalu docela napolnile veli- ko dvorano. Dvorana sama je bila okra- šena z državnimi trobojnicami in kite svežega cvetja so obdajale sliko Nj. Vel. kralja Petra II. in ves oder. Pro- slavo je otvoril predsednik g. Bogdan Pušenjak. Pozdravil je vse prisotno delavstvo, ki je v tako velikem številu prihitelo na svečano proslavo, posebno pa je pozdravil zastopnike podružnic gdč. Francko Hafnerjevo z Jesenic, Vladimira Kravosa iz Maribora, g. Mla- karja iz Mežice, g. Cesarja iz Crne, za- stopnike Sokola g. Serajnika, CMD in SPD g. Germovška, Obrtnega društva g. Verčnika, Legije koroških borcev g. Druškoviča, Koroške kolesarske župe in SK Mislinje g. Vinka Cajnka. Gosp. Pu- šenjak je izrazil neomajno vdanost in zvestobo našega obmejnega nacional- nega delavstva svojemu vladarju kra- lju Petru II. Med navdušenimi ovacija- mi našemu vladarju je mestna godba na pihala zaigrala državno himno. Zatem je spregovoril g. Pušenjak o 20-letnici Jugolavije. V svojem govoru je nanizal zgodovino stoletnih borb na- šega naroda za Jugoslavijo in prikazal vse veliko delo, ki ga je naša država v t'ej dvajsetih letih izvršila. Izven vsake diskusije je za nas vprašanje narodne- ga edinstva, kajti mi se zavedamo, da si bo samo v močni, nedeljevi, edin- stveni državi naš delavec priboril tisto mesto, ki mu po njegovi veliki vlogi in .tudi vrednosti pripada in si ga tudi za- služi. Nato je govornik podal točen razvoj socialne zakonodaje v zadnjih dvajsetih letih našega svobodnega živ- ljenja in se končno tudi spomnil brat- skega češkoslovaškega naroda, ki mu naše zvesto delavstvo kliče: »Zvestobo za zvestobo!« O 30-letnici Narodne strokovne zve- ze je govoril okrožni tajnik g. Vladi- mir Kravos iz Maribora. Podal je pre- gleden historiat velikih narodnih borb našega delavstva pred svetovno vojno, ki so dovedle leta 1908. do ustanovitve lastne narodno strokovne organizacije. Ce so bile te narodne organizacije pred 30 leti živa potreba našega delavstva, čutimo isto potrebo tudi danes. Le v slogi in enotnosti je moč našega nacio- nalnega delavstva, ki se mora posebno danes strniti okoli svojih nacionalnih strokovnih organizacij v eno samo složno družino. Po obeh govorih, ki sta bila sprejeta z burnimi aplavzi, je zaigrala mestna godbo Stolčevo uverturo »Moja kra- \ ljica«. Ü Toplo pozdravljena je nato spregovo- rila o ženski v delavskem pokretu gdč. Francka Hafnerjeva z Jesenic. Zanimi- Va in temperamentna izvajanja gdč. Hafnerjeve so sprejele z navdušenim odobravanjem zlasti številne navzoče delavke. Po odigranju Stolčeve koračnice ÄKralj Aleksander« je v Imenu koro- škega nacionaJlnega delavstva pozdra- vil proslavo v izklesanih besedah g. ^lakar iz Mežice, nakar sta bila pred- vajana kulturna silma »Borski rudnik« ln »Slapovi Krke«. Po kratkem govoru predsednika g. ß°gdana Pušenjaka je bila veličastna proslava zaključena s himno »Hej Slo- vanü«. Zvečer je bil v vseh prostorih Sokol- skega doma izredno lepo obiskan dru- žabni večer. Velika dvorana je bila okrašena s trobojnicami in svežim cvetjem. Po pozdravnem govoru pred- sednika g. Bogdana Pušenjaka se je pričela neprisiljena zabava, ki je tvo- rila dostojen zaključek dopoldanske proslave. Nedeljska veličastna nacionalna ma- nifestacija predstavlja važen mejnik v nacionalnem življenju na naši severni meji. Ta proslava je nudila najlepši dokaz, da se naše narodno delavstvo v popolni meri zaveda resnosti današ- njih dni in stoji na naši severni meji kot trden branik naše edinstvene Jugo- slavije. Zelo čudno je vplivalo na udeležence dejstvo, da se proslave kljub oficielne- mu povabilu ni udeležil niti zastopnik mestne občine niti zastopnik katerega- koli drugega klerikalnega drrStva. S tem svojim dejanjcm io razni plovenje- graški klerikalci zopet dokazali svojo veliko ljubezen do naše skupne domo- vine in si ponovno izstavili najlepše spričevalo svojega »nacionalnega« de- lovanja na naši severni meji. Letalsko slavje v Celju Agilni celjski Aeroklub je priredil ob svoji 10-letnici v ncdeljo 18. t. m. velik letalski miting na letališču v Levcu pri Celju. Ze v soboto popoldne je priletelo v Celje šest vojaških in civilnih letal iz Zagreba, Maribora in Beograda, ki so takoj popoldne začela voziti občinstvo nad Celjem in okolico. V zadnjih dneh L0 prihajala nad Celje po tri lovska le- tala in izvajala nad mestom vratolomne akrobacije, druga letala pa so trosila propagandne letake za miting. V soboto zvečer je bil pred svečano razsvetlje- nim in okrašenim mestnim poglavar- stvom promenadni koncert celjske že- lezničarske godbe, ki mu je prisostvo- vala velika množica prebivalstva. V ne- deljo dopoldne so se nadaljevali poleti občinstva. V nedeljo so začele takoj po kosilu romati po državni cesti, na kateri je vladal že v soboto popoldne in nedeljo dopoldne izredno živahen promet, ogromne množice občinstva iz Celja in okolice ter številnih drugih krajev proti letališču. Cesta je bila natrpana z avto- mobili, avtobusi, motornimi kolesi, vo- zovi, kolesi in pešci ter je nudila docela velemestno sliko. Do 14. se je zbralo na letališču v Levcu in ob državni cesti okrog 12.000 oseb. Stevilni reditelji, po- licijski stražniki, orožniki in vojaki so skrbeli za red. Miting se je pričel ob 14.30 ob kra- snem solnčnem vremenu. Najprej so priletela iz Zagreba tri lovska letala in izvajala drzne akrobacije. Takoj nato je prispel ob sviranju železničarske godbe zastopnik pokrovitelja mitinga Nj. Vis. kneza namestnika Pavla g. pol- kovnik Defar in se podal na tribuno, kjer so zavzcli mesta častni gostje. Tajnik mariborskega oblastnega odbora Aerokluba g. Pivka je po kratkem na- govoru pred tribuno izročil agilni ja- dralni sekciji celjskega Aerokluba lep prapor, ki ga je nato opat g. Jurak blagoslovil. Zatem je opat g. Jurak bla- goslovil dve jadralni letali, ki ju je zgradila celjska jadralna sekcija. Kumi- ca enega letala je bila ga. Ropasova, kumica drugega letala pa ga. Borlako- va. Po tem svečanem aktu je predsed- nik celjskega Aerokluba g. magister Posavec pozdravil zastopnika Nj. Vis. kneza namestnika Pavla g. polkovnika Defarja, zastopnika centralne uprave Aeroklubov g. inž. Markovica, zastop- nika bana sreskega načelnika, župana in podžupana, komandanta mesta g. polkovnika Milkoviča, zastopnike za- grebškega, mariborskega, ljubljanskega in kranjskega Aerokluba, zastopnike oblastev, uradov, viteških, nacionalnih, kulturnih organizacij in tiska, oficirja zrakoplovnega poveljstva gg. kapetana Djala in Vesela iz Zagreba, slovitega skakača g. Svetislava Šajiča iz Beogra- da, zastopstvo Aeroputa iz Beograda in vse občinstvo. Svoj nagovor je zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in našemu letalstvu. Godba je za- igrala državno himno. Sledil je avtovlek prvega in drugega celjskega jadralnega letala. Nato se je povzpel g. Svetislav Sajič z vojaškim J letalom v višino 1000 m in izvedel skok 1 s padalom, ki je sijajno uspel. Sajic je pristal v neposredni bližini letališča. Ob sviranju koračnice so ga pripeljali z avtomobilom na letališče, nakar so ga jadralci ob navdušenem ploskanju mno- žice dvignili na ramena. Natp se je dvignil v zrak kapetan Djal z go. Ježov- nikovo in izvajal nekaj lepih akrobaeij. Takoj zatem sta se dvignili z letalom kumica ga. Borlakova in gdč. Defarje- va. Ob 16.15 so pripluli iz Zagreba tri- je bombniki in izvršili zračni napad na improvizirano naselje ob robu letališča. Ena markirana bomba je eno hišico zažgala, druga pa porušila. Pri vaji so sodelovale protiletalske in protiplinske ekipe, gasilei in reševalci. Vaja je bila prav učinkovita. Ob zaključku je izva- jal g. Sajič humoristično točko, v ka- teri je prikazal polet novinca. Reporta- žo po zvočniku je med mitingom oskr- bel g. Pivka. Po končanem sporedu so se nadalje- vali poleti občinstva. Državno cesto so zopet preplavile množice občinstva, ki $o se začele vračati domov. Miting je lepo uspel in je moeno poglobil zanima- j nje in smisel za naše motorno in jadral- no letalstvo. Prireditev bo ostala vsem udeležencem v spominu. Politicni pregled X Razvoj dogodkov v Ceškoslovaški je moral nujno voditi v četrtek do ostavke vlade dr. Hodže, ki se je mora- la pod pritiskom vsega sveta vdati in sprejeti težke ptogoje, ki so ji bili dikti- rani. Ta postopek vlade CSR je izraz resnične demokratičnosti. Ne glede na vse, kar je zadnje dni napisalo nemško easopisje in kar je sporočal v svet nemški radio, je treba vedeti, da so su- detske pokrajine sestavni del Češkoslo- vaške, in da nobena država na svetu ne prepušča brez sile tako važnih svojih pokrajin, v katere je vložila toliko dela in kapitala celokupne moči svojega na- roda. Samo da očuva mir in no povzro- či milijonskih krvavih žrtev, je CSR sprpjela ultimat zavezniških vlad iz Pa- riza in Londona. Treba je vedeti, da je Oeškoslovaška eksponirano križišče Evrope med zapadom in vzhodom, med jugom in severom. Ta geografsko poli- ticni položaj Ceškoslovaške bo v na- daljnjcm razplotu sxetovnih dogodkov igral še vlogo, ki bo dokončno razčisti- la ozadje težkih doj;odko\ zadnjih dni. Nič manj značilno za disciplino in zdravje češkoslovaškcga naroda pa je dejstvo, da so danes izbrisane v CSR vse strankarske razlike in da je v novi vladi koncentrirana vsa sila češkoslo- vaškega naroda. Češkoslovaški narod je narod Husa in Masaryka, pa bo vzdržal tudi to Golgoto ter bo z vero v pošte- nje in delo in z vero v končno zmaj»o pra\'ioe in resnice korakal preko žrtev k svoji zmagi, v katero tudi vsi resnieni Jugosloveni zaupamo in verujemo. Iz naših sre in naših duš naj cuje bratski češkoslovaški narod v t»'h dneh našo zaobljubo: »Zvestoba za zvestobo !<^ X Nova češkoslovaška vlada. Vlada dr. Milana Hodže je podala v četrtek dopoldne ostavko. Prezident republike dr. Bencš je ostavko sprejel in se od- ločil za sestavo vlade narodnega edin- stva in narodne solidarnosti. Zvečer je imenoval novo vlado, ki so ji zastopniki zd nego kože ! fflULrin kmrtcu vseh češkoslovaških strank obljubili polno podporo. Predsednik nove vlade je armadni general Sirovy, ki je obenem minister narodne obrambe. Kot mini- stri so vstopili v vlado starešina češko- slovaškega sokolstva dr. Bukovsky, pri- mator Prage dr. Peter Zenkl in doseda- nji propagandni minister Vavrečka. Posamezni resori so v rokah strokovnja kov. Zunanji minister je ostal dr. Krof- ta, notranje ministrstvo je prevzel mo- ravski deželni glavar Cerny, financno ministrstvo pa bivši minister Kalfus. Vsi ostali resori so v rokah vodilnih načelnikov zadevnih ministrstev, ki so imenovani za ministre. X Ceškoslovaške čete, ki so v zadnjih dneh zapustile nekatere sudetsko nem- ške predele, so se začele v četrtek po- poldne vračati in zasedati izpraznjeno ozemlje. Prišlo je do hudih bojev z oboroženimi sudetskimi Nemci, v kate- rih je padlo mnogo Nemcev. X Preganjana nemška manjšina na Ceškoslovaškem ima 70 poslancev in 36 senatorjev, 5.293 nemških osnovnih in srednjih šol, 1 univerzo, 2 tehnični viso- ki šoli, 1 konservatorij in 1 nemško pe- dagoško visoko solo ter 2.240 nemških kulturnih organizacij, ki jih vzdržuje država. Pri Nemcih na Češkem odpade na 1 nemško šolo 106 učencev, dočim odpade na 1 češko šolo 120 učencev. V CSR izhaja 250 nemških časopisov. Stalnih nemških gledališč v CSR je 17. Pravica zmaguje in zmaga. Bilo bi prav, ako bi imeli podatke koliko šol in drugih kulturnih ustanov imajo slovan- ske narodne manjšine v Nemčiji in Ita- liji ter v oni Madžarski, ki danes tako glasno kriči o preganjanju svojega živ- lja v ČSR. Za Slovence prav natanko vemo, koliko sol in drugih kulturnih ustanov imamo v Nemčiji in Italiji. Resnica in pravica zmaga, treba jo je le vedno znova poudarjati, treba jo je učiti po vseh naših domovih, da bomo resnico in pravico spoznali prav vsi Jugosloveni, potem bomo še bolj obču- dovali veliko kulturo in veliko resnico in pravicoljubje w- .. naroda, ki sta naša prijatelja. X V znamenju mini in pravice v letu 1938. Napadi nemškega časopisja so dosegli zadnje dni vrhunec, v kolikor ga ne presega še lažna nemška radij- ska propaganda. »Hamburger Frem- denblatt« se ponaša s sledečimi karak- terističnimi stavki: »V sedanjem tre- nutku je treba razumeti večno delo zgo- dovine. V zgodovini je zares obstojala 20 let neka češkoslovaška republika. Pravtako pa je v zgodovini obstojalo 1000 let Germansko carstvo, cigar me- je so že od vsega početka obkrožale in obsegale tudi Češkoslovaško.« Take iz- jave so nedvomno najvernejša ilustra- cija za mirovna prizadevanja, kakor jih preživljamo v teh dneh. Take izjave so tudi jasne in odkrite dovolj, da morajo zaslepljenim, slepim in prodanim od- preti oči ob dvanajsti uri. X Odločitev Irancoske vlade v vpra- šanju CSR pomeni drugi Sedan. V fran- coski javnosti se čuje vedno več gla- sov, ki ostro obsojajo ravnanje fran- coske vlade napram najzvestejšemu za- vezniku Francije. Leon Blum žigosa to postopanje kot sramoto za viteški fran- coski narod. Taka politika bo imela za nujno posledico, da bodo vsi francoski zavezniki po vrsti zapuščali francosko politiko, ko vidijo francosko nemoc in nezvestobo. Tembolj se obsoja ta politi- ka, ker se v teh ogromnih žrtvah za mir ne vidi resniena garaneija za mir. Stran 2. *N Ö V A DOBA« Štev. 39. X Nova ureditev naeionalnih držav. Narodnostni problem je sedaj najvaž- nejši problem Evrope. Sedaj je nasto- pil čas, ko je za vse narodne manjšine dana pred vsem svetom moralna upra- vičenost, da zahtevajo svojo samood- ločbo in se izrečejo, katerim državam se želijo priključiti. Prišel je trenutek, da se opredeli naša slovenska in hrvat- ska manjšina v Nemčiji, da 500.000 Slovencev in Hrvatov v Italiji javno iz- pove, kam želijo biti priključeni po onem velikem in pravičnem načelu, ki ga je v Trstu vsemu svetu izpovedal voditelj italijanskega naroda. X Obsodili so nas, ne da bi nas bili zaslisali! Te zgodovinsko velike besede je izrekel češkoslovaški poslanik v Pa- rizu, ko je odhajal iz franooskega zu- nanjega ministrstva v Parizu. Dodal je tej svoji izjavi novinarjem še sledeče: Eden izmed sodnikov je šel k Hitlerju, da čuje njegovo mišljenje, nihče pa ni zahteval naše izjave, četudi je eden iz- med sodnikov naš zaveznik. Mi pa smo upali, da bo ta drugi sodnik naš velik j prijatelj. X Vodja italijanskega naroda je imel v Udinah na črne srajce pomemben nagovor, v katerem je poudaril, da so 20. septembra 1922. marširali v Rim, da se je pa sedaj začel pohod iz Rima, ki še ni dovršen, ki ga pa nihče na sve- tu ne bo ustavil. X Nemški poljedelski minister v Ju- goslaviji. Z našim parnikom »Prestolo- naslednik Peter« se je pripeljal te dni v Dubrovnik nemški minister Funk. Na parniku je vihrala "emška zastava s kljukastim križem, X Clani »Jugorasa«, ki so, kakor smo že poročali, na daljšem potovanju po Italiji, so imeli te dni cast in srečo, da jih je zunanji italijanski minister grof Ciano takoj po svojem povratku z letalom svečano sprejel. Bilo je pri njem sto delegatov Jugorasa pod vod- stvom predsednika tega jugoslovenske- ga delavskega udruženja dr. Pešiča. Ako upoštevamo, da je bil italijanski zunanji minister nekaj ur prej še v Po- stojni in ga je na naših tleh tako pri- srčno pozdravil naš narod v narodnih nošah, potem je tako počaščenje dele- gatov Jugorasa res nekaj izrednega, kar kaže, da so vse nevolje naše na- rodne manjšine v Italiji že davno mini- le, saj vlada med nami samo prijatelj- stvo in prisrčnost, kakor je to tako Ie- po povedal vodja italijanskega naroda. Radovedni smo, koliko slovenskih de- lavskih zastopnikov se vozi s to delega- cijo Jugorasa po Italiji. Tudi bi bilo priporočljivo, da bi se ta naša delega- cija na povratku iz Italije nekoliko po- j mudila na Primoriu, kjer bi se s tam- kajšnjim prebivalstvom malo lažje brez tolmačev sporazumela ter ponesla v svojo domovino prave in resnične vti- se iz Italije. X Letošnja žetev v Nemeiji. Vsi nemški berlinski listi priobčujejo na | vidnih mestih z velikimi črkami podat- ke o donosu letošnje žetve. Po teh po- datkih, ki se uradno javljajo, je Nem- čija pridelala letos 28 milijonov ton raznega žita. Povprečna potrošnja žita pa znaša v Nemčiji okrog 25 milijo- nov ton. Po teh podatkih, s katerimi nastopa Nemčija v svetu, ima torej le- tos sama dovolj žita za prehrano pre- bivalstva in prehrano svoje živine. O takih uradnih poročilih ima lahko vsak svojo sodbo. Ali so ta poročila verodo- stojna, nam bodo naši presreeni so- sedje iz bivše Avstrije že povedali. X Ostavka ministra za telesno vzgo- jo. Nedavno imenovani minister za te- lesno vzgojo naroda dr. Mirko Bujič je podal ostavko in je bil imenovan za bana primorske banovine. X Ban moravske banovine Predrag Lukič je bil upokojen. Za novega bana je bil imenovan Janicije Krasojevič, pomočnik bana moravske banovine. Domače vesti — Naši kmetijski delavci v Nemčiji. Casopisje poroča, da se je v Banat predčasno vrnilo mnogo delavcev, ki so šli na poljsko delo v Nemčijo. Pravijo, da ne morejo vzdržati zaradi pogojev zaposlitve, nezadostnih mezd in po- manjkanja šiveža za prehrano. Prehra- na kmetijskega delavstva v Nemčiji je tako slaba in nezadostna, da naši ljud- je niso mogli vzdržati. Bomo videli, kaj bodo povedali naši delavci iz Haloz in Slovenskih goric, ko se bodo vrnili iz Nemčije. Pri nas je bil predpogoj za sprejem za poljsko delo v Nemčijo ne- koliko znanja nemškega jezika. Pri de- lavcih, ki odhajajo na slično delo v Francijo, niso zahtevali znanja fran- coskega jezika. Akcija za zaposlitev de- lavstva iz naših obmejnih krajev v Nemčiji je nedvomno zasledovala še druge eil je, ki niso brez zveze z ono podtalno propagando, ki se sistematič- no goji vzdolž vsega našega obmejne- ga ozemlja. Naše oblasti bi storile prav, ako bi vsej akeiji posvečale primerno pažnjo. — Izlet v Trst. »Slovenija«, tujsko- prometna gospodarska zadruga v Ljub- ljani, organizira letos na dan 9. okto- bra s posebnim vlakom izlet v Trst. O Ich izleüh in ponašanju naših ljudi v Italiji smo že marsikaj slišali. Da sma- trajo Slovenci baš 9. oktober za najpri- mernejši dan za velik izlet v Trst, je pa poglavje svoje vrste, o katerem na tem mestu ne moremo tako razpravljati, kakor bi radi. Hoteli smo pa zabeležiti, da se ohrani spominu za druge case. — Nj. Vel. kralj Peter II. se je vrnil v nedeljo z Bleda v Beograd. — Izpremembe v generaliteti. Upoko- jeni so bili armijski general Josip Ko- stič, divizijski general Radoman Obra- dovie ter brigadna generala Vladimir Milojkovič in Milan Pešič. Za načelnika generalnega štaba je bil imenovan ar- mijski general Dušan Simonovič, doslej poveljnik letalstva, za vršilca dolžnosti poveljnika letalstva divizijski general Milojko Jankovič, doslej pomoenik po- veljnika letalstva, za vršilca dolžnosti poveljnika V. armije dosedanji poveljnik orožništva general Jovan Naumovic, za prvega pomočnika inspektorja vojno tehniene inspekeije pa konjeniški bri- gadni general Ivan Jovanovič, doslej pomoenik poveljnika orožništva. — General Jovan Naumovic. Novi vršilec dolžnosti komandanta V. armije, divizijski general g. Jovan Naumiovic, dosedanji komandarit žandarmerije, se je rodil 27. oktobra 1879. v Leskovcu. Vojno akademijo je zapustil septembra 1899. kot pešadijski podporočnik. V le- tih 1904. in 1905. je sodeloval v četniš- ki akeiji in je bil znan klot »Ivan Oso- govski«. Odlikovan je bil s Karadjor- djevo zvezdo IV. stopnje. Ko je nato dovršil še višjo šolo vojne akademije, je služboval v VIII. pešadijskem polku. Leta 1912. je postal delovodja vojnc akademije. V balkanski vojni je bil od- likovan z zlato kolajno za hrabrost in s Karadjordjevo zvezdo IV. stopnje z meči. Bil je tudi ranjen. V svetovni vojni se je znova neštetokrat odlikoval 7. velikimi junaštvi ter si je prislužil Karadjordjevo zvezdo III. stopnje in križec častne legije. Na umiku do Ska- dra je, čeprav močno ranjen, vodil 18. pešpolk. Prejel je red Belega orla III. stopnje z meči in je bil povišan v čin podptolkovnika. Ko si je v Franciji opo- mogel, je prišel na Krf, kjer je poma- gal izvežbati 12. pešpolk in se je z njim pripeljal v Solun. Vodil je borbe na Ve- terniku in natö na Kajmakčalanu ter na Katuncu. Odlikovan je bil z redorn Belega orla IV. stopnje z meči. Takoj po prevratu je postal član misije za or- ganizaeijo vojske v Sloveniji. Maja 1919. je poveljeval jezerskemu odredu in je 6. junija vkorakal v Celovec. Prev- zel je poveljstvo nad mestom. Kmalu pa se je vrnil v Ljubljano, da prev- zame prve rekrute. Formiral je dravski pešadijski polk, iz katerega so se raz- vili 37., 39., 40. in 45. pešpolk. Nato je poveljeval 39. pešpolku v Celju od 1. 1920. do 1. 1927. Celjani se nekdanjega svojega polkovnika, sijajnega oficirja in-odločno nacionalnega moža venomer najtopleje spominjajo. Iz Celja je prišel v Skoplje kot vršilec dolžnosti velikega župana. Postal je brigadni general in je bil večkrat odlikovan. Od 6. decembra j929. do 16. septembra 1930. je bil po- veljnik pešadije jadranske divizijske oblasti. Nato je bil do avgusta 1935. komandant potiske divizijske oblasti. Dne 9. januarja 1933. je bil povišan v divizijskega generala. Od 17. avgusta 1935. do sedanjega imenovanja je bil komandant žandarmcrije. — Marija Maistrova f. V ponedeljek je umrla v Leonišču v Ljubljani v sta- rosti 53 let ga. Marija Maistrova, vdo- va po generalu Rudolfu Maistru, osvo- boditelju Maribora in našega severne- ga ozemlja. Pokojna je bila vzor narod- ne žene. Z veliko požrtvovalnostjo se je udejstvovala v vrstah mariborskega* nacionalnega ženstva v službi eloveko- ljublja ter sodelovala pri številnih ma- riborskih naeionalnih in kultumih or- ganizacijah. V osvobodilnih borbah po prevratu je stala neustrašno svojemu možu ob strani. Plemeniti in vzorni na- rodni ženi bodi ohranjen nadvse časten spomin, rodbini naše iskreno sožalje! —- Umrl je v Varaždinu v starosti 60 let upokojeni sanitetni podpolkovnik g. dr. Lujo Debeljak, ki je služboval pred leti v Celju. Pokojni je bil odločno naroden in blag mož. Bodi mu ohranjen lep spomin, rodbini naše iskreno so- žalje! — V spomin na septembrske žrtve je Družba sv. Cirila in Metoda založila in izdala razglednice s sliko padlih žr- tev Lundra in Adamiča dne 20. IX. 1908. Zenska podružnica CMD v Celju ima teh spominskih razglednic in spo- minskega žalnega narodnega kolka še dovolj v zalogi in poziva vse naše na- rodno občinstvo, da se ob žalostnem jubileju žalostnih dogodkov pred 30. leti poslužuje teh razglednic in kupuje žalni narodni kolek. — Smrt ugledncga moža. Na svo- jem domu v Skofji vasi pri Celju je umrl v ponedeljek 19. t. m. zvečer v 69. letu starosti posestnik g. Florijan Vrečko. Pokojni, ki je bil dolga leta občinski svetovalec občine Škofja vas, član krajevnega šolskega odbora in clan uprave Posoiilnice v Vojniku, pa- pušča 4 hčerke in 6 sinov, izmed kate- rih je sin Franjo višji uradnik Cinkar- ne d. d. v Celju in starešina Sokolskega društva Celja I. Florijan Vrečko je pred vojno skupno s svojim bratom nekdanjim županom Martinom Vreč- kom prevzel in vodil kot stavbni pod- jetnik gradnjo sole v Špitaliču, cer- kve v St. Pavlu in mestnega mlina v Celju ter je požrtvovalno sodeloval pri gradnji nove župne cerkve v Vojniku. Pokojni Florijan Vrečko je bil daleč naokrog znan po svoji odkritosti, pre- prostosti in ljubeznivosti. Spadal je vse svoje življenje med tiste, ki ne poznajo sovraštva in nimajo sovražni- kov. Bodi mu ohranjen lep spomin, svojeem naše iskreno sožalje! — 12 let robije za imior v Velikem Širju. Našim čitateljem je gotovo še v spominu umor, čigar žrtev je postal v noči na 14. julija posestnik Franc Zajc v Velikem Sirju nad Zidanim mostom. Zaradi tega umora in zaradi raznih go- ljufij, izvršenih v laškem in gornje- grajskem srezu, se je zagovarjal v če- trtek pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju 43-letni, že 15-krat predkaznovani Rudolf Černevšek, artist brez posla in stalnega bivališča. Cer- nevSbk je prišel 13. julija k posestniku Francu Zajcu v Velikem Sirju in mu dejal, da zna ponareiati denar, a mora imeti bankovee za vzorec. Zajc si je nato izposodil dva bankovea po 500 din in ju izročil Cernevšku, ki je začel ne- kaj risati na papir. Nato sta oba nesla bankovea in papir v stiskalnico. Cer- nevšek je dejal, da mora biti denar najmanj šest ur v stiskalnici. Pozneje je Ccrnevšek vzel oba bankovea iz stiskalnice in izginil. Zajc je bil takrat že legel v posteljo. Ker pa je začel su- miti, da ni vse v redu, je vstal in sto- pil v stiskalnico. Ugottovil je, da je iz- ginil denar, z njim pa tudi Černevšek. Pohitel je takoj za Cernevškom in ga dohitel na nekem travniku, ki je odda- ljen pet minut od cerkve v Sirju. Cer- nevšek je Zajca napadel ter ga zabodel z nožem dvakrat v vrat in enkrat v prsi, nato pa pobegnil. Zajca so našli drugo jutro mrtvega na travniku. Cer- nevšek je bil obsojen na 12 let nobije in na trajno izgubo častnih pravic. — Dunajska vremenska napoved za soboto 24. t. m.: Pretežno jasno in mi- lo vreme, ponekod zjutraj megleno. Celje in okoläca c Pred 30 leti. V septembrskih dneh leta 1908. še nismo vedeli, kaj bo na naših tleh čez 30 let. Trdno smo vero- vali, da se mora krivieni in nasilno kr- vavi režim Avstrije zrušiti, nismo pa vedeli, da bomo 30-letnico septembr- skih dogodkov obhajali v svoji svobod- ni narodni državi Jugoslaviji. Tedaj še nismo vedeli, kaka bo čez 30 let usoda našega Celja, Ptuja in Maribora, kaka bo usoda vseh onih malih in zagrizenih odpadniških gnezd po severnem delu Slovenije in ob raznih industrijsko in prometno važnejših žilah v osreju Slo- venije. Izid svetovne vojne je na mah in preko noči odločil usodo te nasilno vzdrževane zgodovinske laži, ki je skozi desetletja kvarila in kazila pravi obraz naše slovenske zemlje in našega naro- da. Nismo vedeli pred 30 leti, da bo v dnevih tega našega jubileja v letu 1938. preživljal naš bratski češkoslo- vaški narod svojo največjo in najtežjo zgodovinsko preizkušnjo, in da bodo po ulicah mesta Celja odmevali vzkliki »Zivela Ceškoslovaška!« in »Zivela Jugoslavija!« in da bo med narni še kdo, ki bi ga ti vzkliki, ki prihajajo iz duše in srea našega naroda, motili in žalili. Za časa Avstrije smo se nava- dili, da zanikamo državo. To je bila na- ravna posledica našega suženjstva. V svobodni narodni državi Jugoslaviji pa se 20 let po osvobojenju še ne zaveda- mo, da po suženjstvu nakaženi, tlačeni, nesvobodni ljudje še tudi v svoji svo- bodni državi ne znajo postati svobodni tudi po duhu. Da je pri na3 tako, da igran«) ob jubileju v letu 1938. vlogo, ki bo na svoj način zapisana v zgodo- vini našega naroda, naše države in Slovanstva, so nam znova žalostno po- trdili dogodki zadnjih mesecev, pri nas doma v našem velikem Celju pa še po- sebej na svojstven način dogodki zad- njih dni, ki kriče po razčiščenju v in- teresu narodne časti, narodnega dosto- janstva in človečanskih pravic vsakega državljana. c Komemoracija ob 30-Ietnici sep- tembrskih dogodkov, ki jo je hotela prirediti Starešinska organizacija »Slo- ge« v Celju v torek zvečer v Narodnem domu, je bila prepovedana. V torek zvečcr so se celjski policijski zapori na polnili in so se izpraznili šele v sredö dopoldne. Ob tej priliki se je pokazalo, kako nujno potreben je bil sklep, ki ga je sprejel mestni svet na zadnji seji, da bo občina razširila tesne in nesodobne policijske zapore, ki so, kakor smo ugo- tovili v zadnji številki našega lista, v posmeh predpisom higiene in zahtevam človečanstva. c Zalna komemoracija. Sokolsko dru- štvo Celic-matica bo priredilo ob ob- letnici marsejske tragedije na predve- čer obletnice, v soboto 8. oktobra žalno komemoracijo v Narodnem domu. c Nadaljevanje regulacije Savinje. Regulacijo Savinje v tretji etapi pri Celju je te dni kolavdirala posebna ko- misija, v kateri so zastopali gradbeno ministrstvo inž. Mijuškovic, bansko upravo višji svetnik inž. O. Juran, osta- le ustanove pa inž. O. Manek. Dolžina tretje etape je znašala 1 km. Regula- cijska dela je izvršilo mariborsko grad- beno podjetje U. Nassimbeni od lanske- ga septembra do letošnjega avgusta. Obenem z regulacijo Savinje so dvignili banovinsko cesto Celje—Laško v tem predelu ob desnem bregu Savinje iznad poplavnega nivoja, jo razširili na 7.50 m in jo preložili v dolžini 1 km, s čimer so odpadle vse krivine. Cestišče so tla- kovali, pogramozili in zvaljali ter opre- mili z betonskim obcestnim koritom in ograjo. Regulacija Savinje v tretji eta- pi je stala 2,322.000 din. K tej vsoti Prvovrsten pečovniški premog Vam najceneje dobavlja prodaj- ni urad Rudarske združbe „Bo- hemije", Celje, Slomškov trg 1, telefon 234. Rino Union [glJBpre^dvaja: V nedeljo matineji: ZAŽENSKOČAST 23., 23. in 25. septembra EŠNAPURSKITIGER Tajinstvena Indija, domovina fakirjev, je prikazana v tem filmu v vsej svoji mističnosti. LA JANA FRIC von DONGEN 26. in 27. septembra IncflijsRi nagrobnl spomenik Štev. 30. »NOVA D O B A« Stran 3. je prispevala država 500.000 din, mest- na občina celjska 450.000 din, sreski cestni odbor v Cclju 360.000 din, ostali veliki del stroškov pa je krila banska uprava iz svojih sredstev. Delo v tretji etapi je izvršeno zelo solidno. Lep je tudi pogled na široko, dobro izvedeno cesto. Kakor že v prvi in drugi etapi je dela v tretji etapi z velikim uspehom nadzoroval g. inž. Josip Mursa. Nekako pred enim mesecem so se pričela regu- lacijska dela v četrti etapi, pri katerih je sedaj zaposlenih okrog 180 delavcev iz Cclja in okolice. Dela v tej etapi bo- do predvidoma; dovršena do avgusta 1939. Cetrta etapa bo segala do Krajn- čeve gostilne na Polulah. Tudi v tern prcdelu nameravajo dvigniti in uredi- ti banovinsko cesto vse do hiše g. Ur- siča na Bregu. Projekt za regulacijo Savinje v peti etapi je gradbeno mini- strstvo letos odobrilo. Projekt za glav- no, šesto etapo na tako zvanem celj- skem ovinku pcd Starim gradom, ki predvideva preložitev struge Savinje in železniške proge ter odstranitev obeh železniških mostov, je sedaj v gradbe- nem odnosno prometnem ministrstvu in bo mcnda v naikrajšem času odobren. Ker zlasti regularise Savinje v šesti etapi zaradi prevclikih stroškov ni mo- goee kriti iz tekočih sredstev, naj ban- ska uprava in mestna občina celjska pospešita na jet je dolgoročnega posoji- la, ki ga bo odplačevala tudi prihodnja generacija, ki bo imela od regulirano Savinje velike koristi. c Novi Delavski dorn na Vrazovem trgu so otvorili v nedeljo 18. t. m. ob 9. dopoldne ob prisotnosti zastopnikov civilnih in vojaških oblastev in uradov, delavskih organizaeij in drugega občin- stva. Po govoru g. župana je g. ban otvoril poslopje, za njim pa je še govo- ril g. dr. Karlin, predsednik upravnega odbora Javne borze dela v Ljubljani. Nato je opat g. Jurak v novih prosto- rih borze dela blagoslovil poslopje in orisal pomen novega poslopja. Sledil je ogled Delavskega doma, o čigar urcdit- vi smo poročali že v zadnji številki. c Celje je brez turisticncga odbora. Turistični odbor mesta Celja je pred nekaj tedni sklenil, da bo podal ostav- ko, če ne bo do določenega termina uspela intervene!ja glede katastrofal- nega onesnaževanja Savinje po neka- terih industrijskih podjetjih. Ker je bil uspeh proti prieakovanju negativen, je turistični odbor izvajal konsekvence in v znak protesta podal ostavko. Ali se pristojni činitelji tudi sedaj ne bodo zganili, čeprav gre samo za neko tuj- skoprometno mesto, ki mu pravijo Ce- lje ali celo Veliko Celje in ki leži ne- kje v sredini dravske banovine? Modne frizure salon FRRJLE, Celje, Kralja Petra c. 24. c Iz zdravniške službe. Gosp. dr. Jakob Rebernik, višji svetnik Zdrav- stvenega doma v Celju, je napredoval v IV. skupino I. stopnje. c Občni /bor Sokolskega drustva Co- lja-inatiee bo v ponedeljek 10. oktobra ob 19.30 v Narodnem domu. Ce bi obč- ni zbor ob napovedanem času ne bil sklepčen, bo pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom in ob vsaki udeležbi članstva. c Ljudsko vseučilišče v Celju bo ime- lo redni občni zbor v ponedeljek 26. t. m. ob 20. v risalnici deške meščanske sole po običajnem dnevnem redu. Va- bimo članstvo, da se udeleži občnega zbora v čim večjem številu. c Na dvoriščnih traktih mcščanske sole so zaceli te dni odstranjevati stre- ho za gradnjo drugega nadstropja. Ljudje se čudijo, zakaj izvršujejo taka dela med šolskim letom, ko je bilo v počitnicah vendar dovolj časa za raz- širjenje poslopja. c Naknadno vpisovanje gojciicev v glasbeno šolo Glasbcue Matice v Celju se še do preklica nadaljuje. Vpisovanje je vsak dan od 11. do 12. v ravnatelje- vi pisarni, Slomškov trg 10-1 desno. Sprejemajo se gojenci tudi za samo zborovo petje pnoti mesecnemu prispcv- ku 2 din. Vsc podrobne informacije da- je ravnateljstvo vsak dan ob zgoraj omenjenih urah. c Ženska podružniea Družbe sv. C\rt- la in Metoda v Celju bo priredila v so- boto 1. oktobra svoj običajni bonbone- kov dan v prid ubogi šolski dcci. Pro- simo občinstvo, da ne odklanja nabiralk c Požar. V soboto okrog 20. se je vnela hišica ob pekarni Marije Košto- majeve na Ljubečni. Celjskim gasilccm, ki so kmalu pribrzeli na kraj požara, se je posrečilo rešiti opekarno, dočim je hišica pogorela do tal. Skoda je krita z zavarovalnino. c Družbi sv. Cirila in Metoda je daro- valo po moški podružnici CMD v Ce- lju uradništvo Cinkarne d. d. 440 din v počastitev spomina umrlega posestnika g. Florijana Vrečka v Škofji vasi. Iskrena hvala! Darovalci naj bi našli ob sličnih prilikah mnogo posnemalcjv! c Velike konjske dirkc pri Celju. Sa- vinjska društva kmetskih fantov in de- klet bodo priredila v nedeljo 16. okto- bra velike konjske dirke v bližini Ce- lja. Prijave za te dirke sprejema pri- pravljalni odbor. Interesenti naj se obrncjo na Društvo kmetskih fantov in deklet v Vojniku. Pri vsaki prijavi je treba navesti, s kakšnim konjem se bo prijavljenec udeležil dirke. Grupirane bodo skupine toplokrvnih, lahkib in tožkih konj. Obenem bodo tudi dirke z zapravljivčki in dvovprežnimi kočijarni. Prijave je treba poslati najkasncje do 1. oktobra na Društvo kmetskih fantov in deklet v Vojniku s prijavnino 50 din. Prijavljenci bodo prejeli od Savinj- sTri'i društev kmetskih fantov in ch'det pravočasno vsa nadaljnia navodil:. c Gasilsko odlikovanje. Gasilski sa- vez kraljevine Jugoslavije je odlikoval kapetana I. klase g. Franja Toša v Celju s srebrnim križcem za zaslngo. Cestitamo! c Opozarjamo na veliko tombolo Ja- dranske straže v Celju, ki bo v nede- ljo 25. t. m. ob 14.30 pred Narodnim domom. Karte so po 2 din. Dobitki .so zelo lepi in dragoceni, zato naj si vsak- od kupi karte, predno bodo zmanjkale. c Sokolska tombola v Celju. Za tom- bolo v nedeljo 2. oktobra je dolžnost vsakega člana Sokola Celja-matice, da prevzame po 10 tombolskih kart in jih ali razpeea ali pa sam obdrži. Zaradi tega prosi uprava, da se društveiai ela- ni po tem ravnajo in ne odklanjajo kart, ki jih bodo te dni raznašali po hi- šah določeni raznašalci. Tombola bo 2. oktobra ob 14. na Glaziji v Celju, v primeru slabega vremena pa 9. oktobra. Dobitkov bo nad 700, med njimi 12 tembol visoke vrednosti. Cena karte je samo 2 din. c Poklonitev na sokolskih grobovih bratov Mira Černigoja in Franja Vidica. Sokolsko društvo Celje-matica poziva svoje članstvo, da se udeleži polnošte- vilno poklonitve na preranih grobovih nepozabnih bratov Mira Cernigoja in Franja Vidica, ki jo bo priredila v ne- deljo 25. t. m. Starešinska organizacija »Sloga« v Celju. Oba brata nam je ugrabila smrt sredi njunega najbolj vnetega sokolovanja. Zbirališče k po- klonitvi bo pred kolodvorom v nedeljo 25. t. m. ob 10. dopoldne. Udeležba v civilu z znakom. c Sokolsko društvo Celje - matica opozarja, da poteče rok za vpisovanje k sokobki tclovadbi za vse oddelke dne 30. t. m. Po tem easu se ne bo nihee več sprejemal k telovadbi. c Pcvkc in pevci CPD se pozivajo, da se'drevi in v bodoče toeno in plolnošte- vilno udeložv.jnio novskih vaj. Dne 9. oktobra že nastopimo! — Odbor. c Kaj je z gradnjo justične palače v Celju? Ministrstvo pravde je sporočilo mcstni občini, da je doloeilo 5,000.000 dih kot prvi prispevek za gradhjb ju- 'ličnc palačo v Celju. Tzplačilo tega zneska pa s tern seveda še ni zagotov- Ijeno. Občina bo poskusila doseči izpla- čilo na račun kredita za javna dela. ! c Regulacija Savinje in železniška ; uprava. Kakor znano, bo železniška uprava v času regulacije Savinje v še- sti etapi pod Starim gradom preložila železniško progo, razširila postajo in odstranila oba sedanja železniška rno- stova. Ljubljanska železniška direkcija je že predložila zadevne načrte promet- nemu rninistrstvu. c Stanje mestiie blagajne je bilo 31. avgusta naslednje: dohodki 21,403.287 din 28 par, izdatki 20,942.097.77 din. Od prebitka, ki znaša 461.189.51 din, je občina določila 200.000 din za De- lavski dom. Dohodki mestne občine so znašali do 12. t. m. 3,388.884 din, v celotnem občinskem proracunu pa so predvideni na 7,475.598 din. c Pretežki pogoji za grudbeno akcijo. Mestna občina je hotela uvesti akcijo za gradnjo stanovanjskih hišic za člane Pokojninakega zavoda in tudi za ne- člane ter najeti zadevno poosjilo pri Pokojninskem zavodu v Lujbljani. Po- kojninski zavod pa je zahteval za poso- jilo 8% obresti za člane in 9% obresti za nečlane ter stavil še druge težke po- goje, ki jih ni mogoče sprejeti. Občina bo zato napotila interesente, da se obr- nejo zaradi gradbenih posojil sarni na Pokojninski zavod odnosno na celjske Licnarne zavode. c Freureditev in obnova magistratnih jü'ü.stci'ov. Preureditev Winklerjeve hi- hv. v Gosposki ulici, ki jo je kupila ob- >. i.;i in nastanila v njej nekatere občin- .;;.'j urade, je stala 152.516 din, dočim jo ziiasal prvo.tni proračun okrog 80.000 din. Obnovitev fasade in nekate- riii prostorov je stala 68.375. din. Sedaj bodo še preuredili vodovodno deiavnico na, magis'tratnem dvorišču v dvosobno sLanovanje za hišnika. Za sodni in ma- 4;istr-atni arhiv bodo uredili dva oddcl- i;a na magistratnem podstrešju. Hišni- kovo stanovanje v starem magistrat- nem dvoriščncm traktu bodo preuredili za policijske pisarne. Policijska pisarna v pritličju atarega dvoriščnega trakta bo potem služila namenom zračne obrambe. Sobo poleg sedanjega arhiva v pritličju bodo uporabili za razširjenje in preureditev policijskega zapora. Vsa ta dela bodo stala po proracunu 91.790 din. Občina je tudi določila 68.900 din za nabavo novih uniform, plaačev, če- pic in čevljev za organe varnostne straže. c Ceste Celje—Lokrovec ne bodo gradili. Mestna občina je nameravala zgraditi cestno zvezo Celje—Lokrovec. Stroški bi znašali okrog 50.000 din. Ker pa posestniki, ki že več let prosijo za gradnjo te ceste, ne marajo odstopiti za gradnjo ceste potrebnega zemljišča, je občina zaenkrat opustila namero, da bi zgradila omenjeno cestno zvczo. c Za napravo gnojiše bo prispevala mestna občina posestnikoma Antonu Hriberniku in Vincencu Jurharju po 1.000 din, posestnikoma Martinu Grač- nerju in Antonu Turnšku pa po 750 din. c O mestnem avtobusnem podjetju je poročal na seji mestnega sveta 16. t. m. predsednik podjetja m. s. Fazarinc, da se je finančni položaj podjetja v zad- njem času izboljšal, tako da bo avto- busno podjetje predvidoma že v nekaj letih brez dolga. c Razširjenje električncga omrežja. Mestna elektrarna bo podaljšala elek- trični vod na Ostrožnem in napeljala električni tok 15 posestnikom, podalj- šala električni vod v predel za vilo »Fortuno« na Sp. Hudinji in do hiš v Zavodni tik ob občinski meji. Intere- senti bodo morali kriti del stroškov, ta- ko da bo vsak prispeval 400 din v me- sečnih obrokih po najmanj 25 din. Raz- širjenje električnega omrežja v Tre- rnerje, Košnico in na Polule bi stalo okrog 200.000 din, zato ga mestna elektrarna zaenkrat ne bo izvedla. No- vo javno stranišče pri kapucinskem samostanu bodo priključili na javno razsvetljavo. Pred novim Delavskim domom na Vrazovem trgu bodo name- stili kandelaber z elektirčno svetilko. ki bo stal 7.700 din. c Gradnja nove hiše v Gosposki ulici. Ga. Albina Vebrova, ki je kupila Ka- .^erjevo hišo v Gosposki ulici, v kateri se je pri rušenju pred tedni zgodila smrtna nesreea, bo dala hišo porušiti in bo tarn zgradila novo enonadstropno hišo. Občina ji je proti reverzu dovo- lila gradnjo hiše v dc sedan ji gradbeni črti. V primeru potrebe ali najpozneje v 15 letih pa bo morala umakniti novu hišo na regulacijsko črto in zgraditi tudi še drugo nadstropje. c V čhiJistvo mestne občin«' so biii na zadnji scji mestnega sveta sprejeti gg. orožniški narednik v p. Josip Goriup, narednik vodnik v p. Jakob Krecenba- hcr, trgovski pomočnik Franc Sorman, mestni uslužbenec Alojz Dravinec, že- lezniški uslužbenec Franc Jeršec in zla- tarski pomočnik Viktor Kodre. c Gostilniska koncesija. Mestni svet je izrekel na zadnji seji krajevno po- trcbo za gostilnisko koncesijo g. Mihe Brenkoviča na Sp. Hudinji. Koncesijo je imela prej n|egova pokojna žena. c I/ mestne službe. Mestni svet je namestil magistratnega konceptnega uradnika g. Viljema Korena pragmatic- no kot magistratnega komisarja in si- stemiEiral mesto konceptnega uradnika pri predstojništvu mestne policije g. Ivana Velkavrha. Za blagajničarko v novem mestnem kopališču v Delavskem domu je nameščena gdč. Klara Planteu, služba strojnika v kopališču pa je od- dana Viktorju Cajhnu. Mestni svet je zviöal mezde vsemu delavstvu mestne elektrarne. c Francoski krožek v Celju. Franco- ski nadaljevalni tečaj se bo zopet pričel v ponedeljek 3. oktobra ob 18.30 v lo- kalu Francoskega krožka v Narodnem rV:mu. Pouk bo, kakor lani, vsak pone- deljek od 18.30 do 19.30 in vsak četr- tck od 18.30 do 19.30. c Žetev smrti. V Drešinji vasi je umrl v starosti 77 let občinski tajnik v p. g. Franc Kajtna. V torek je umrla na Kralja Petra cesti 11 v Celju v starosti 65 let posestnica in bivša trgovka ga. Marija Navratilova, vd. Fröhlichova. V ecljski bolnici so umrli: dne 16. t. m. 30-letna mizarjeva žena Marija Hrvati- čeva s Teharja, v ponedeljek petletni sinček zasebnega uradnika Friderik Ja- kovič iz Celja, v četrtek pa 24-letna dninarica Alojzija Križančeva iz Zahen- berca pri Rogatcu. N. p. v m.! c K notici »Nevarna spremljevalka«, ki smo jo objavili v zadnji številki, smo prejeli pojasnilo, da Jože G., ki mu je 21-letna Marija P. dne 4. septembra ukradla na Sp. Hudinji 2.900 din, ni bil vinjen. Marija P., ki ga je hotela okrasti, se je peljala za njim s kolesom in trčila pred neko gostilno namenoma vanj. Jože G. je padel in si pri tem za- mazal obleko. Stopil jc v gostilno in prosil gostilničarko, da bi mu osnažila suknjič. Marija P. je šla za njim v gostilno, vzela gostilničarki suknjič, v katerem je bil denar, in pobegnila s plenom. c Kongres Zyeze planinsUih društev bo 1. in 2. oktobra v Beogradu. Udele- žencem kongresa je pri voznini na že- leznicah dovoljen 50-odstoten popust. V zvezi s kongresom je predvidenih več izletov, tudi na Oplenac in Avalo. Pri- javiti se je treba do 28. t. m. Infor- macije pri podružnici SPD v Celju. c Tablice za tombolo v Kranju so v predprodaji po 5 din pri »Putniku«. Na dan tombole stane tablica 6 din. Ne od- lašajte torej z nakupom! c Delovni trj^. Pri celjski borzi dela jc bilo 20. t. m. v evidenci 220 brezpo- selnih (157 moških in 63 žensk) na- sproti 202 (144 moškim in 58 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobi 6 tesarjev, 3 hlapci, po 1 železostrugar, čevljar in kočijaž, 8 kuharic, 7 služkinj, 4 kmeč- kc dekle, 2 natakarici ter po 1 sobarica in postrežnica. c Mestno poglavarstvo vabi obvezni- ke telesne vzgoje, njih starše in vse, ki. se zanimajo za telesno vzgojo, da se udeleže strokovnega predavanja, ki bo v torck 27. t. m. ob 20. v telovadnici okoljške narodne sole. c VVčerne tečaje in sicer francoščine I, II. in konverzacijski, nemščine I. in II. in konverzacijski, italijanščine I. in II., angleščine I. in II., srbohrvaščine, slovenšeine za Slovene» ter strokovne: KUPUJTE pEČOVNIŠKI PREMOG! KINO DOM CELJE Dne 23. t. m.: »Laži Ijubezni« Od 24. do 27. t. m.: »Tango nakturno« Od 28. do 30. t. m.: »Odtriran cvet« fP&EZIDAVF I PRODAlA ŠE CENEIŠE L UcnnciMj Stran 4. »NOVA D O B A« Stev. 39. nauk o reklami, kartotečno knjigovod- stvo, socialno ekonomijo ter sloven3ko in nemško stenografijo bo otvorilo Društvo absolventov drž. trgovskih šol j v Celju s 1. oktobrom. Za absolvente trgovskih šol, ki so položili završni iz- pit, pa bo otvorilo društvo poseben te- čaj za dopolnilni izpit in izpit za III. razred trgovske akademije. Interesenti, tudi brezposelni, naj se prijavijo v celj- ski podružnici »Jutra«. Nadaljnja spo- ročila glede tečajev bodo prejeli tečaj- niki pravočasno. c Vsako soboto in nedeljo domače kolinc. Vabi gostilna »Pri mostu«. c Za dež in slabo vreme nudi dežne plašče že od 150 din dalje A. Mislej (Kramar & Mislej), Celje. c Umrl je danes na Ložnici št. 4 v starosti 41 let posestnik g. Ivan Nach- berger. Pogreb bo v nedeljo ob 15. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. N. p. v m.! c Bedno licenciranje bikov v celj- skcni srezu bo od 10. do 12. oktobra po sledečem redu: v ponedeljek 10. oktobra ob 9. v St. Juriju ob juž. žel., ob 13. v Slivnici pri Celju in ob 16. na Teharju, v torek 11. oktobra ob 9. v Vojniku, in ob 14. v ^alcu, v sredo 12. oktobra pa ob 8. v Groblji pri St. Pav- lu, ob 11. pri Sv. Juriju ob Taboru, ob 14. na Vranskem in ob 16. v Braslov- čah,. Prcd licencovalno komisijo je treba prignati vse nad 15 mesecev stare bike, ne glede na to, aii bodo določeni za pleme ali ne. Priporočljivo je tudi, da živinorejci prižcnejo na pregled bik- ce, mlajše od 15 mesecev zaradi dolo- čitve event, bodoče sposobnosti za pleme Pri licenciranju morata biti navzoča predsednik obeine in občinski tajnik kot zapisnikar. Kot član komisije se mora udeležiti licenciranja tudi pred- sednik občinskega kmetijskega odbora. Za vsako občino bo licenciranih le to- liko bikov, kolikor jih je po številu krav potrebnih v smislu zakona o po- speševanju živinoreje. Ce bo kateri ob- čini bikov primanjkovalo, jih je treba nabaviti na plemenskem sejmu. Vsi ti- sti biki, ki so ocenjeni kot nesposobni za pleme, se ne smejo pripušeati. Rejci jih morajo dati kastrirati ali prodati mesarju. Rok za kastracijo bo pozneje določen, event, bodo biki kastrirani tudi na kraju samem pri licencovalni komisiji. Za posamezne obcinc je po- trebno naslcdnje število bikov: Bra- slovče 6, Dobrna 5, Dramlje 5, Griže 3, Kalobje 3, Gomilsko 5, Nova cerkev 7, Petrovče 6, Polzela 5, Slivnica pri Ce- lju 5, Vransko 4, St. Jurij ob juž. žel. 9, Sv. Pavel pri Preb. 7, Sv. Peter v Sav. dol. 5, Smartno v Rož. dol. 3, Skofja vas 7, Sv. Jurij ob Taboru 7, Teharje 5, Velika Pirešica 5, Vojnik-trg 1, Vojnik-okolica 8, Zalec 6 bikov. Spu- ščanje nelicenciranih plemenjakov je po zakonu o pospeaevanju živinoreje strogo prepovedano in bodo vsi zadevni prestopki najstrožje kaznovani. Obč5:ie, v katcrih bo delovala licencovalna ko- misija, morajo poskrbeti za vse po- trebno, da bo mogla komisija nemoteno in hitro delovati. c Nočno lekarniško službo ima od 24. do 30. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj«. c Gasilska četa Celje. Od 25. t. m. do 1. X. ima službo III. vod, inspekcijo častni predsednik g. Jellenz. Sport Atletiki : SK Celje V nedeljo 25. t. m. ob 16.15 se bo pričela na sportnem igrišču pri »Skalni kleti« podsavezna prvenstvena tekma med celjskimi Atletiki in SK Ce- Ijem. Za ta »celjski derby« vlada izred- no živahno zanimanje, zato bo obisk gotovo velik. Tekma bo vsekakor zelo napeta in zanimiva, pričakujemo pa, da bosta moštvj pokazali pravo sportno disciplino in da tudi občinstvo ne bo prekoračilo mej dostojnosti. Sodnika bo delegiral na željo Atletikov sodniški odbor JNS. Ob 15. se bo pričela istotam prvenstvena tekma mladin Atletikov in SK Celja. Mladinako tekmo bo sodil g. Presinger. Ob 10.30 so bo pričcla na igrišču pri »SkaJni kleti« drugorazred- na prvonstvena tekma med SK Lašlrim in SK Hrastnikoin. Tekmo, ki bo goto- vo tudi živahna, bo sodil g. Oberlindt- ner. * IX. Lalkanske igre so bile zaklju- čene v nedeljo v Beogradu s sledečim rezultatom: 1. Grčija 125 točk, 2. Ju- goslavija 114.5, 3. Rumunija 58, 4. Turčija 28.5, 5. Albanija 4 točke. Grki so prejeli kot zmagovalci pokal rumun- skega kralja Karola in darilo atenske- ga župana Kodasa. Jugoslovenski atle- ti so se borili zelo nesrečno. Nekateri so popolnoma odpovedali, mnogo pa ie zakrivila tudi smola. "' V tckmo vanju /a državno nogoinofc- no prvenstvo so bili v nodeljo doseženi naslednji rezultati: v Splitu Kajduk: Slavija (S) 2:2 (1:1), v Zemunu Jugo- slavija: Sparta 3:0 (2:0), v Varaždinvt Jedinstvo:Slavija (V) 3:1 (2:1). * Tekmc za prveitstvo LNP so se končale preteklo nedeljo z naslednjimi rezultati: v Celju : Jugoslavia 3 : 1 (1:0), v Mariboru Zelezničar: Slavija 1:0 (0:0) in CSK:Maribor 1:0 (1:0), v Murski Soboti Mura:Rapid 3:2 (2:1), v Ljubljani pa Reka:Svoboda 4:2 (2:0), Kranj:Jadran 6:0 (4:0) in Her- mes :Kovinar 5:0 (4:0). Iz naših krajev Žaleo ž Spominska sveeanost v Zalcu. Ob 100-letnici rojstva očeta slovenskega hmeljarstva pokojnega Jane/a Hausen- biclilerja, veleposestnika in župana v Zalcu bo v nedeljo 2. oktobra ob 1.5. pred Hauscnbichlerjevo (sedaj Lorbcrjevo) hišo spominska svecanost. Slavnostni govornik bo orisal življenje in delova- nje pokojnega Janeza Hausenbichlerja, ki mu bodo odkrili relief in spominsko ploščo na bivšem njegoyem domu. Po- sebna deputacija se bo ob tej priliki poklonila na Hausenbichlerjevem grobu in položila venec na gomilo. Pri slavno- st.i bodo sodelovali šolska mladina obeh narodnih in meščanske sole v Zalcu, pevski zbori »Borut« iz Gotovelj, »Sa- vinja« iz Petrovč in >->Savinjski zvon« iz St. Petra v Sav. dol. ter železniear- ska godba iz Celja. Po sveeanosti bo v Roblekovi dvorani koncert in ljudska veselica. Občinstvo je vabljeno, da so udeleži svečanosti v čim večjem števi- vilul. Avtobusne zveze iz Zalca proti Celju in Savinjski dolini bodo preskrb- ljene. Na svidenje 2. oktobra v Žalcu. ž Spominska razstava'v Zalcu. Ob priliki spominske svcčanosti v poeasü- tev pokojnega Janeza Hausenbichlerja bo otvorjena v nedeljo 2. oktobra ob 8. zjutraj v hisi štev. 6. v Zalcu spomin- ska razstava. Zbranc bodo slike in foto- grafije s primernimi opisi v spomin na 70-letnico I. slovenskega tabora v Zal- cu dne 6. septembra 1868., nadalje fo- tografije z opisi v spomin na II. slo- venski tabor v Zalcu dne 17. marca 1918., skupina fotografij članov narod- nega sveta v Zalcu ob prevratu, kakor tudi spominki v zvezi z življenjcm in delovanjem pokojnega Janeza Hausen- bichlerja. Razstava bo odprta za od- rasle v nedeljo 2. oktobra od 8.—12. in od 13. do 18. Razstava bo pouena zla- sti za našo šolsko mladino, ki si jo lahko oglcda v ponedeljek 3. oktobra ves dan. Priporočamo ta dan tudi dru- gim okoliškim šolam ogled razstave, ki bo nudila zanimivo gradivo iz krajevno zgodovine. ž Preprečen vlom. V noči na četrtek je neznan storilec vlomil v restavracijo g. otefana Zagodeta pri žalskem kolo- dvoru. Vlomilca pa so k sreči zasačili, nakar je pobegnil in pustil na kraju vloma orodje, ki ga je bil v isti noči ukradel nckemu mizarju v Celju. Upa- jo, da bodo vlomilca kmalu izsledili. Braslovče br Sokolsko društvo v Brasloveah bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo 16. oktobra ob 15. v Sokolskem domu. br Veselica s pretepom. Prostovoljna gasilska četa Kamenče-Glinje je prire- dila preteklo nedeljo vrtno veselico, ki se je prav živahno n^daljevala pozno v noč, doklcr se niso pojavili pretepa- či. Padla je zausnica, kozarci so zafr- čali po zraku, vrčki piva so razbijali obraze, nož se je zasvetil, pojavili so se krvavi obiazi, zdravnik in orožniki so dobili novo delo, bolnica pa novega gosta. br Kolcsarska nesreča. V nedeljo po- popoldne se je vračala z mitinga v Lev- cu pri Celju ga. Minka Solinčeva, po- sestnica v Glinjah pri Braslovčah. Ko je hotela prehiteti gručo kolesarjev, je zavozila malo na levo. Pri tern pa ni opazila nekega nasproti vozečega kole- sarja s Polzele. Zavozila je v njega in mu polomila sprcdnje kolo. Ga. Solin- čeva mu je bila pripravljcna plačati po- pravilo kolesa, kolesar pa je go. Solin- čevo nahrulil in zahteval od nje zelo visoko odškodnino. Ga. Solinčeva mu te visoke odškodnine ni hotela izplačati, zato se je podala domov. Omenjeni go- spod pa je prišel na njen dom in jo tako ustrahoval. da mu je izplačala za- htevano visoko odškodnino. br Striči in briti je dandanes prav udobno, tako za brivca, kakor za tislc- ga, ki se striže odnosno brije. Tako vsaj pri nas. Vsakdo udobno sede na ton- zurni stol, nakar ga naš vrli mojster sede ostriže odnosno obrije s praktič- nim novim električnim strojem in to hitro in brez raznih pohval in sploh brez vsakega besedičenja. Našega vr- lega mojstra vsakemu najtopleje pri- poročamo, mojstru samemu pa že v na- prej čestitamo, kajti kmalu bo poslal v svet tistega, ki bo oznanjal vsem udobnost britja in striženja. Slovenj gradec s Strelske tekme v Slovenjgradcu. Pod vodstvom agilnega prodsednika Strelske družine g. Vinka Rozmana so bile v nedeljo ves dan na tukajšnjern streliaču prvenstvene strelske nagradne tekme, ki so se jih poleg članov slo* venjegraške strelske družine udeležili tudi člani šoatanjske družine. V stre- ijanju z vojaško puško na 200 m si je priboiil letošnje prvenstvo z 88 točkami g. Vinko Rozman. Drugo odnosno tret- je mesto sta zasedia s 73 oziroma -71 točkami gg. Ivan Stmnberger in Ivan Langus iz Soštanja. Pri tekmo vanju z malokalibrsko puško na 50 m si je pn- boril prvo nagrado z 68 točkami g. Ivan Langus iz Soštanja, drugo nagrado z 61 točkami g. Anton Kuhar in tretjo s 44 točkami g. Ivan Stumberger. TeK- me so bile pod vzornim vodstvom gg. Ilozmana, Suimbergerja in Kramerja. Organizacija tekem je bila na višku. Tekmam je ves dan prisostvovalo zelo mnogo gledalcev, ki so z najvcčjim za- nimanjem sledili poteku. Po končanih tekmovanjih je z iepim nagovoiom raz- delil predsednik g. Vinko Rozman šte- vilne lepe nagrade. s JN'ujno potrebno popraviio važne prometne žile. Ze pred dobrim mesecem so hudourniki preko noči popolnoma laztrgali med Zgornjim Doličem in Ve- lenjem v tako zvani soteski Hudi luknji glavno banovinsko cesto, ki veže Celje, Ljubljano in Zagreb z našo severno me- jo. Kljub takratnim obljubam in zago- tovilom, da se bo pričelo popraviio ce- stc takoj in da bo predvidoma cesta otvorjena že v 14 dneh, do-danes sploh niso pričeli s popravili in še danes teče po cesti Paka, kakor takoj po kata- strofi. Ta cesta je bila ena izmed naj- bolj frekventiranih in je po njej sei ves promet z naše severne meje v notra- njost. Sedaj pa morajo voziti vsa vozi- la preko Vitanja v Celje, Ljubljano ali Zagreb. Ta cesta je mnogo daljša in razen tega tudi slabša od direktne zve- ze. Zato prosimo vse merodajne činito- lje, da pristopijo nemudoma k popravi- lu te ceste, ki je izredne gospodarske važnosti za vso Mislinjsko, Dravsko in iviežiško dolino. s Sportna tombola. Kljub krasnemu vremenu je bila letosnja sportna tom- bola izredno slabo obiskana, predvsem zaradi številnih drugih prireditev, ki so bile isti dan v mestu in okolici. Dobili so: 1. tombolo Ivan Krebel, krojač v Slovenjgradcu, 2. tombolo Marija Ha- berman,-žena sedlarja, 3. tombolo Fri- derik Goicž, trgovski vajenec, 4. tom- bolo Anton Kočan iz Mežice in 5. tom- bolo Karl Lupine iz Slovenjgradca. IT Meblovana soba lepa, čista, separirana, za eno ali dve osebi, j i*sc odda. Celje, Cankarjeva 4/II levo. Dravograd Sokolsko delo Dravograd, 23. septembra Sokolsko društvo je zopet otvorilo redno telovadbo. Osnoval se je pred- n.jaški zbor. S pričetkom šolskega leta so pričeli telovaditi vsi oddelki. Novost je osnovanje oddelka nižje dece, kjcr bo telovadila deca do šestega lcta. Od- ziv k telovadbi je bil izreden, posebno mladinski oddelki so številni. Prednjaš- ki zbor si je na osnovi delovnega na- črta župe in okrožja izdelal svoj delov- ni načrt. Rojstni dan starešine SKJ Nj. Vcl. kralja Petra II. jc društvo proslavilo zelo svečano. Clanstvo se je pclnošte- vilno udeležilo službe božje, po masi pa je bila svečana proslava v Sokolskem domu. Oder, kjer je bila kraljcva slika, je bilo okusno okrašen, Br. starešina dr. .loäko Erat je imel krasen govor, sledi- la je poslanica, deklarnacije, čitanje poslanice deci itd. Sodeloval je tudi »Orkester Dravograd«, ki je zaigral državno himno, sokolsko himno in uver- turo »Iz slovanskih krajey«. Proslavo so posetili zastopniki vseh uradov s sreskim načelnikom g. Milačem na če- lu in vse narodno občinstvo. Sokolska telovadba se vrši redno. Vsi oddelki se pripravljajo na akademijo 1. decembra. Telovadeče sprejemajo vadi- telji in vaditeljice pri telovadnih urah. Urnik telovadbe je naslednji: Nižja deca (moška in ženska od 4.—6. leta): v torek iru petek od 15.—16. (Vadite- ljiea s. Mia Golja). Zenska deca v torek in petck ad 16.—17. (Vaditeljica s. An- tonija Vreševa). Moška deca v pone- deljek in četrtek od 16.—17. (Vaditelj br. Miroslav Veljak). Zenski naraščaj v sredo in soboto od 16.—17. (Vadite- ljica s. Majda Kaiserjeva). Moški nara- ščaj v torek in petek od 20.—21. (Va- ditelj br. Adolf Počivavšek). Clanice v ponedeljek in četrtek od 20.—21. (Va- diteljica s. Mara Weisova in vaditelj br. Miroslav Veljak). Clani (mlajši) v ponedeljek in četrtek od 20.—21. (Va- ditelj br. Adolf Počivavšek). _aani (starejsi) v torek in petek od 20.'—21. (Vaditelj br. Danilo Nabergoj). Pozi- vamo vse starše in prijatelje sokol- stva, da pošljejo svojo deco k telovadbi, odnosno da se prijavijo k telovadbi. V kratkem bo društvo priredilo dru- žabni popoldan za deco in naraščaj. Sokolski pevski zbor bo pričel v kratkem z vajami. Kdor se zanima za petje, naj se prijavi pri pevovodji br. Danilu Nabergoju. d Koroško okrožje Sokolske župe Mariboi1 jc imelo v Slovenjgradcu se- jo načelništva, na kateri je sprejelo svoj delovni načrt za 1. 1938.-39. Med najvažnejše točke načrta spadajo: 1. Okrožni zlet v Slovenjgradcu, dne 11. junija 1939., združen z akademijo in tekmami. 2. Organizacija župnih smuš- kih tckem, ki bodo v Guštanju. 3. Pla- valne tekme v Mežici. 4. Tekme v od- bojki v Guštanju. V septembru bo v Dravogradu zbor starešin. Okrožno vodstvo za 1. 1938.-39. tvorijo: pred- sednik br. Ivan Rojnik, nacelnik br. Miroslav Veljak, načelnica s. Mira Gač- nikova, podnačelnika br. Stane Vončina in br. Franc Tiršek, podnačelnici ss. Mara Fritzova in Slava Svigljeva, taj- nik br. Tone Golja, prosvetar br. Janko Gačnik. Člani strokovnega od- bora so še: br. dr. Joško Erat, dr. Maks Pregelj, dr. Davorin Flis, dr. Makso Pohar, Jože Gutemberger, Vin- ko Cajnko, Rupert Udir, Karel Prusch, Heda Jamškova, Avgust Zmagaj, Ivan Ovnik, Ferdo Samar in Marija Kova- čeva. d Nemci in nakup posestev. Kakor se čuje, je komisija odbila prošnjo g. Golla, tovarnai'ja v Dravogradu, za prepis posestva, ki ga je kupil od Ju- goslavenske banke. Posestvo leži tik ob meji. Baje je g. Goll vložil priziv. Naša meja mora biti v odločno narodnih ro- kah. Selimo, da bo tudi priziv rešen v tern smislu. d Premestitev. Sreski šolski nadzor- nik g. Peter Močnik je premeščen iz Dravograda v Maribor. Naslednik še ni imenovan. Na tukajšnje sresko načel- stvo je bila premeščena gdč. Mara Wei- sova. Znano sokolsko delavko iskreno pozdravljamo! Štev. 39U »NOVA DOB A« Stran 5. d 'Dravski most zopet popravljajo. Delo izvršuje tesarski mojster g. Krofl iz Slovenjgradca. Zelja vseh je, da bi že vendar enkrat uspela akcija za grad- nJo nujno potrebnega novega moder- nega mostu. Naša skrajna severna me- ja bi zaslužila že toliko pozornosti. d Kino dobimo. Gosp. Albert Puncer iz Slovenjgradca , brat junaka Srečka Puncerja, bo v kratkem otvoril kino v Dravogradu. Predstave bodo v Sokol- skem domu. Na zunanji strani Sokol- skega doma bodo prizidali kabino. Ze- limo, da bi bile cene primerne. Akcija je naletela pri vseh krogih na ugoden odmev, posebno še zaradi tega, ker je g. Puncer znan nacionalist. d Orkester Dravograd je pričel zo- pet z rednimi vajami. Gostilničar g. Paternoš je dal na razpolago prav lepo sobo, ki jo je v to svrho preuredil. Tu bodo tudi sokolske pevske vaje. Vojnik v Primerna lekcija. Na incident, ki so ga izzvali izvestni vojniški krogi v ponedeljek ob priliki govora voditelja sosedne države, je v »Jutrovi« pravni posvetovalnici izšlo navodilo, ki je za- prlo sapo vsem, ki se še ne zavedajo, da žive že 20 let v Jugoslaviji. Poudar- jamo samo še žalostno dejstvo, da se je zgražala nad pravilnim postopanjem tukajšnjih varnostnih organov tudi oseba, ki je čisto slovenskega rodu in je državni kruh. Za take ljudi ni mesta mcd nami! v Zahvala Sokolskega društva Voj- nik. Sokolsko društvo Vojnik se vsem, ki so pripomogli k dograditvi in otvo- ritvi Sokolskega doma Nj. Vel. kralja Petra II. najlepše zahvaljuje. Vitanje V1 Velik požar. V četrtek okrog ene ponoči je izbruhnil na posestvu posest- nika in tovarnarja sukna Ivana Hof- bauerja v Vitanjski vasi ogenj, ki je vpepelil vse tamkaj stoječe objekte s stanovanjsko hišo vred. Deloma nepo- škodovan jc ostal le mali mlin poleg hi- še. Posrečilo se je še ob pravem času rešiti iz hleva govejo živino in iz švinja- ka prašiče, ki so bili že močno ogrože- ni. Tudi nekaj oprave so šo rešili iz sta- novanjskega poslopja. Ogenj, ki so ga gasili naši gaailci požrtvovalno vso noč in reševali, kar se je rešiti dalo, je povzroeil lastniku nad 100.000 din ško- de, ki je le delno krita z zavarovalnino. Vzrok požara še ni pojasnjen. vi Vlom. V vasi Ljubnica, oddaljeni dobre četrt ure od Vitanja, stoji ob banovinski cesti, ki vodi proti Konji- cam, poslop.ic kmetovalca Antona Berc- nika p. d. Hočnikarja. Ko so bili 14. t. m. vsi Hočnikarjevi na bližnjih njivah zaposlcni, je obiskal stanovanjsko hišo neznan vlomilec. Vlomil je skozi okno in ukradel znesck 1500 din, po drugi verziji celo 3500 din. Vloma je osum- Ijen neznan brezposelni, ki ga doslej še niso mogli izslediti. vi Hudo ncur.je smo imeli 16. t. m. v naši kotlini. Grmelo in treskalo je ne- prestano in dež je HI kot iz škafa. Med nevihto je treščilo v hlev posestnika Antona Kušerja na Ljubnici. Strela je ubila okoli 1000 din vredno telico, do- čim jc ostala druga živina v hlevu po- polnoma nepoškodovana. vi Prva močna slana se je pojavila pri nas v jutranjih urah dne 17. in 18. t. m. Vsled slane je bila najbolj pri- zadeta ajda, ki je bila v najlepšem cvetju. Zgodnja slana je škodovala tu- di povrtnini. vi Ciganska nadloga. Tropa . ciganov se je pojavila že pred nekaj dnevi v prijazni vasici Skomarju na Pohorju. Ker so delali tamkajšnjemu prebival- stvu le nadlego, je šlo cigansko svojat preganjat tukajšnje orožništvo. Konjtce Konjiško pismo Konjice, 20. septembra. V nedeljo popoldne je priletela v Konjice prava štorklja. Preganjena od številnih srak in vran se je zatekla k Jjudem, ki so jo rešili zasledovalcev. Sedaj ima Stork! jo g. Janovics v oskrbi. 2e dolga leta ni priletela k nam prava storklja, zato jo hodijo ljudje z zani- inanjem gledat. j Dobili smo res potrebno meščansko i solo v Konjice. Pri vpisu se je javilo | 132 učencev in učenk, iz Cesar je raz- vidno, da je meščanska sola potrebna. Vse prebivalstvo je pozdravilo to važno pridobitev za Konjice. Toda otvoritve- na maša za meščansko šolo je sicer bi- la, pouka pa ni. Manjka še učiteljstvo in klopi za to solo so šele sedaj naro- čili. Mislimo, da bi bili klopi lahko že j nekaj mesecev naprej naročili, da ne bi mladina po nepotrebnem izgubila dra- gocenega časa z nepotrebnim čakanjem. Nacionalna mladina je prlredila v ne- deljo izlet v Celje in si ogledala letalski miting, nato pa se je udeležila prireditve nacionalne mladine v La- škem. Konjiški vlak je v soboto 17. t. m. izitiril med postajama Loče in Zbelovo. Zadnja dva tovorna vagona sta skočila s tira in se prevrnila. K sreči se ni za- viraču zgodilo nič hudega. Vagona sta precej poškodovana. V teku dneva so progo popravili tako da je večerni vlak prispel v Konjice brez zamude. Store š GlavTia skupščina Sokola Store-Te- harje bo v nedeljo 25. t. m. ob 16. v Sokolskem domu. Udeležba vseh članov obvezna! — Uprava. š Poljski tatovi se oglašajo. V St. Lovrencu s;e pritcžujejo nekateri po- sestniki, da jim izginja z njiv krompir in drugi pridelki. Tako so posestniku Pevcu izkopali sredi njive mnogo krom- pirja in lotili so se celo fižolovih pre- kelj. Ker je letos letina razmeroma slaba, je škoda tern občutnejša. Št. JurlJ ob J. 1. j Sokolska telovadba se bo začela redno s prihodnjim tednom, ko bo šol- sko poslopje in telovadnica zopet v re- du. Vpisovanje novih članov traja do 15. oktobra. j Karambol. V soboto 10. t. m. po- poldne se je peljal čevljarski vajenec Franc Godec s kolesom proti križišču pri Adamu Kinclu. Iz Celja se je z av- tom pripeljal neki zagrebški trgovec. Ker sta oba vozila zelo naglo, se je Godec zaletel z vso silo v avto. Kolo se je zdrobilo, blatnik na avtu pa je tudi poškodovan. Po čudncm naključju se Godcu ni nič zgodilo', le prestrašil se je močno, ko ga je vrglo na tla. Ob tej priliki, ko se je stvar še srečno iz- šla, pa je treba vendar opozoriti na dirjanje avtomobilov preko križišča. Mednarodni znak za križišče je preveč oddaljen od križišča samega. Obe kri- žajoči se cesti sta izredno prometni. Za- to bo treba opozoriti vozače na počas- ncjšo vožnjo kolesarji pa morajo biti previdnejši. j Nesreča s petardo. Pretekli teden si je gostilničar in posestnik Jože Cret- nik iz Nove vasi nabavil petardo, da bi z njenim pokom v vinogradu pcnoči pregnal nezaželjene prijatelje grozdja. Ko je pa doma petardo ogledoval, jo je po neprevidnosti vžgal. Petarda mu je eksplodirala v roki ter mu odtrgala prstanec in mezinec na levi roki. Cret- nik se zdravi v celjski bolnici. Šmarje pri J. šm Bliža se 25. September, ko bo žrebanje prve loterije našega Sokola. V3i že nestrpno pričakujejo izid žre- banja; vsakdo si pač želi postati srečen lastnik avtomobila, motocikla ali pa vsaj kolesa ali šivalnega stroja. Agilna uprava in prijatelji društva so že sko- raj razpečali vse srečke, po katerih je zadnje dni veliko povpraševanje. Ker stane srcčka samo 5 din, je omogočeno tudi revnim slojem, da poskusijo svojo sreoo. Izid žrebanja bo objavljen tudi v »Novi Dobi«. La&ko 1 Uspela družabna prireditcv nacio- nalne mladine. Preteklo nedeljo je pri- redila Srcska organizacija OJNS v Laškem veliko trgatev grozdja. Velika Henkejeva dvorana je bila že pred otvoritvijo polna nacionalnega občin- stva iz Laškega, pa tudi iz okolice. Le- po število tovarišev in prijateljic je prispelo s posebnim avtobusom iz Ko- njic s tamkajšnjim predsednikom tov. Bertoncljem na čelu. Zabava je potek- la dostojno, v prijetnem in veselem raz- položenju ter je v moralnem in tudi v materialnem oziru uspela nad vsa pri- čakovanja. Vsem darovalcem in onim, ki so na kakršenkoli način pripomogli k lepemu uspehu, se iskreno zahvalju- jemo z željo, da bi jih v bodoče posne- mali tudi tisti, ki se prav tako prište- vajo med jugoslovenske nacionaliste. Na tern mestu ne moremo mimo dej- stva, da nam je lani takratni občinski odbor, predvsem disidenti iz JNS, pre- povedal prireditev pod našim imenom, dočim je sedanji občinski odbor v tern oziru lojalno postopal. 1 Zanimiv lepak. Močna postojanka nacionalne mladine v Laškem, ki je or- ganizirana v Jugoslovenski nacionalni stranki, v poslednjem času marsikomu ne gre v racun, zlasti ne, kar se iz dne- j va v dan krepi z novimi člani. Ljudje so pač danes zopet prišli do prepriča- nja, da bi program in politika JNS igrala veliko vlogo v mednarodnem po- litičnem življenju in da bi bila situaci- ja v tern primeru prav gotovo prilično druga, nego je danes. Nobcna politična skupina v Jugoslaviji nima danes toli- ko treznih in zdravih načel, ki bi bili v interesu slovanske samozavesti in moči, kakor baš JNS. Mednarodni po- ložaj dokazuje danes vso vrednost, vso idealnost in realnost programa in poli- tike JNS. Narod to podzavestno čuti. Zato se ne krepijo naše vrste le pri nas, tfvmvpr v vsph nredfilih države. O tern pričajo izredno uspela zborovanja JNS v Dalmaciji, Bosni, Sumadiji in drugod, kjer so se zbirale desettisočglave mno- žice naroda in manifestirale za idejo JNS. Ob teh dejstvih se ni čuditi, da se tu in tarn najdeio ljudje, ki so zmož- ni poslužiti se tudi najogabnejših in najpodlejših sredstev za dosego vsaj delnega uspeha ob razkrajanju svojih maloštevilnih vrst. V času, ko je bila v nedeljo zvečer v gostilni Henke v Laškem družabna prireditev nacionalne mladine, so dobro znani tipi, ki imajo že nekaj ogabne prakse za seboj, na- lepili na občinsko reklamno desko le- pak, s katerim so hoteli javno oblatiti znanega nacionalnega delavca v La- škem. Odveč bi bilo izgubljati besede o tej podli stvari, pribiti pa moramo: Krajevne in politične prilike so v La- *kem vsem dobro znane, tudi tipom. ki kljub vscj učenosti niso nayli nič pa- metnejšega, kakor tako pobalinsko de- janje. In drugič: Za svoj »corpus de- licti« bodo ob pravem času dobili zaslu- ženo moralno podporo, kakršna gre nievrednirn kratkovidnim filozofom. 1 Udeležba slovenskih fantov in de- klet iz laškega okrožja v Grižah. V ne- deljo- 18. t. m. je bil prosvetni tabor v Grižah. Slovenski fantie in dekleta niso menda nikjer tako podjetni, kakor rav- no v našem kraju. V nedeljo so pohi- teli zopet v bližnje Griže, da tarn po- kažejo svojo zavednost. Zanimivo pa je, da jih ni v Grižah nihče čakal, ravno tako pa jih tudi ni nihče spremljal na večerni vlak, tako da so potrti prišli in razočarani odšli, čeprav so bili zara- di vinčka malo dobre volje, posebno še slovenski slovenski fant v civilu, tr- govski pomočnik M. Tudi med potjo nismo videli nikjer, da bi bil kak nji- hov tovariš vstopil ali izstopil iz vlaka. Ne vemo torej, ali imajo ravno v La- škem največ časa — ali pa denarja — da v polnoštevilnem zastopstvu potu- jejo na vse tabore po Sloveniji. 1 Sokolska slaMiost pri Sv. Jrdorti nad Laškim. Kot zadnji je priredil pre- teklo nedeljo svoj nastop šentjedrtski Sokol. Izredno lepo vreme, krasna oko- lica in zavest, kako to društvo prega- njajo, je povzdignilo" slavnost do viška, kakršnega pri Sv. Jederti še nismo vi- deli. Od vseh strani so prišli bratje, sestre in prijatelji, tako da je bil na- stop res sijajno obiskan. V dolgi po- vorki smo prikorakali od Brezjana na telovadišče, kjer se je takoj pričel na- stop. S številnimi vajami so nastopili deca, naraščaj in članstvo raznih dru- štev, tako da je bil spored skoraj pre- bogat. Skoda, da vaj ni sprcmljala god- ba. V bodoče toplo priporočamo tudi temu društvu, da bi ne prirejalo nasto- pov brez godbe, ki mora spremljati vaje. Imeli pa smo priliko ugotoviti ve- lik napredek domačega društva in lepo izvajanje raznih vaj, bodisi prostih, bodisi na orodju. Pač pa bi v bodoče priporočali vsem nastopajočim druš- tvom, naj opustijo telovadne točke, ki niso vzorno in eksaktno izvedene. So- kolske vaje morajo biti brezhibne in vsestransko dobro izvedene, sicer je bo- lje, če jih ni. Pohvaliti moramo zlasti vajo hrastniških naraščajnikov in na- raščajnic pod vodstvom načelnika br. Vastiča z deklamacijo Gregorčičeve »Soči«. Sokolskemu društvu pri Sv. Je- derti čestitamo k lepemu uspehu! 1 Iz Sokola. Kakor smo že objavili, bo redni občni zbor Sokolskega druš- tva v Laškem v ponedeljek 26. t. m. ob 20. v Sokolskem domu. Udeležba je obvezna in se mora skupščine udeleži- ti vse članstvo. Sicer pa ni pretežko breme nekaj ur v letu žrtvovati tudi Sokolu. — Naraščajski zbor našega Sokolskega društva je imel svojo red- no letno skupščino v torek 20. t. m. v mali dvorani Sokolskega doma. Skup- ščina, ki jo je vodil br. Ferenčak, je izredno lepo uspela, saj jo je posetilo okrog 50 naraščajnikov in naraščajnic. Prisostvovalo je tudi večje število Član- stva. Iz poročil smo posneli veliko na- predovanje našega naraščaja tako v te- lovadno tehničnem pogledu, kakor še prav posebno v izvrševanju programa petletke. Stevilo naraščaja se množi, disciplina je stroga in vzorna, članstvo pa vneto in navdušeno. V bodočem le- tu si bo naraščaj nabavil prapor, ki ga bodo izdelale roke naraščajnic. Ve- seli nas, da smo med naraščajniki gle- dali pripadnike vseh slojev, ki so v bratski sokolski vzajemnosti prisegali na Tyrseve ideje in na zvesto izpolnje- vanje sokolskih dolžnosti. 1 Zashižena kazen. V torek 20. t. m. je bila pri tukajšnjem sodišču razpra- va proti posestnikovemu sinu Francetu Ramšaku z Zg. Rečice, ker se je upiral orožnikom in jih blatil, češ da so ga pretepali. Ramšak je bil namreč nujno osumljen udeležbe pri uničevanju sa- dovnjaka g. dr. Rosa, kjer je bilo obre- zanih in polomljenih preko 250 dreves. Zadevni dokazi proti Ramšaku niao za- doščali, ker "o imel nekaj prič, ki so potrdile njegovo odsotnost. Ko so orož- niki Ramšaka prijeli, se jim je ta z vso silo ustavljal, se vrgel na tla in suval in brcal, tako da so ga z najvec- jo težavo ukrotili ter povezali in od- vedli. Nato je Ramšak dolžil orožnike, da so ga pretepali in z njim protiza- konito postopali. Značilno je za razme- re v lOkolici Laškega, kjer dominirajo ¦klerikalci, da so Rečičani skoraj brez izjeme potegnili z Ramšakom proti orožnikom in se mu ponujali za price. Pri razpravi pa je Ramšaka doletela zaslužena kazen. Dobil je 4 mesece strogega zapora in bil obsojen še na plačilo 300 din povprečnine. Ta kazen naj bo v pouk in svarilo Rečičanom! 1 Priporočljiva pekarna. Ob priliki velikega klerikalnega tabora v Laškem je neki okoličan opazoval fantovsko po- vorko s praga neke tukajšnje pekarne. Ko si je dovolil neko kritiko o- santih, mu je žena tega peka rekla, da z nje- nega praga ne bo izzival fantov, ker ona živi od kmetov. Mnenja smo, da naj meščani pustijo to pekarno okoliš- kim kmetom, da se bodo lzpolnile be- sede pekove žene. 1 Da no bo pomotc. Slišali smo, da nekateri sklepajo, da je pod G. v naši notici o »Krvolokih« v predzadnji šte- vilki mišljen tukajšnji tovarnar g. Fra- njo Gerkman. Odločno moramo izjaviti, da nikdo ni imel v mislih g. Gerkmana, ker ga vendar poznamo, da je baš g. Gerkman tisti, ki je odvrnil toliko kri- vic in preprečil s svojim mirn' i ob- jektivnim in možatim nastopom mnogo nepotrebnih preganjanj. Pod G. je mi- si jen nekdo drugi, cigar imena pa se- veda javnosti ne moremo izdati, saj se dotičnik sam zaveda, kaj je storil in kaj še dela. 1 Gledališki odsek Sokolskega dru- štva v Laškem bo vprizoril v soboto 24. yukajfieavUn^ zobna pasta Chlorodont Stran 6. »NOVA DOHA« Stev. 3a ŠOLSKE KNJIGE FRANC LESKOVSEK, ceue. glavni trg k za osnovne, meščanske in srednje sole, monopolne zvezke, risalne in pisalne potrebščine k u p i t e zelo ugodno v knigarni in trgovini s papirjem t. m. ob 20. v Sokölskem domu burko v treh dejanjih »Vzorni soprog«. Ime- na aodelujočih jamčijo za popoln uspeh burke, ki jo bodo vprizorili samo en- krat. Obiščite predstavo v čim večjem številu! ' ' 1 Velika tombola Mestne gotlbe bo v nedeljo 25. t. m. na občinskem travniku pred Sokolskim domom. Zelimo Mestni godbi številen obisk. 1 Smrtna nesreča na železnici. V čer trtek 15. t. m. dopoldne se je na že- lezniški progi Zidani most—Zagreb v St. Petru pri Zidanem mostu pri km 499.3 dogodila grozna nesreča, katere žrtev je postal Franc Savinc, posestnik in klobučar iz Radeč. Tovorni vlak St. 673 je vozil od Radeč naprej. Na tm,- lezniškem prelazu pa je ravno takrat stal Savinc z enovprežnim vozom in poganjal konja. Konj se ni hotel pre- makniti. Vlak je z vso silo zadel v voz. Savincu, ki ga je vlak še vlekel 50 m daleč, je zdrobilo lobanjo in je dobil tudi prelom obeh stegen, tako da je že čez dve. uri izdihnil na svojem domu v Radeeah, kamor so ga bili prepeljali. Njegova 15*letna hčerka Anica je pri- letela na odbijače in jo je vlak peljal na odbijačih še 900 m daleč, predno se je ustavil. Anica Sovinčeva je dobila le malenkostne poškodbe. Tudi konj je ostal nepoškodovan. Strojevodja baje ni dajal signala, zaradi ovinka pa tudi ni imel pregleda čez prelaz. tudi svojega sina Stefana, ki je te dni dobil službo pri sekciji za trasiranje železnic v Sevnici, prav iskreno česti- tamo 'k odlikovanju! z Prošnja cestnemu odboru v La- škem. Med Zidanim mostom in Sv. Pe- trom in dalje proti Sevnici so na več krajih večji kupi gramoza, ki po svoji obsežnosti zavzemajo dobro tretjino ceste. Ker je tu velik avtomobilski pro- met, zlasti do Radeč, prosimo cestni odbor za odnravo tetra nedostatka. Radeče rPožar pri Radeeah. Pretekli petek okrog pol 11. se je na Dobravi nad Ra- dečami nenadoma zasvetilo. Ožarjeno je bilo nebo daleč naokoli. Naši gasilci so pohiteli na hrib in že od daleČ za- znali, da gori gospodarsko poslopje in svinjak s shrambo za seno, last posest- nika, Ivana Kramžarja na Dobravi. Ka- ko je nastal požar, ne ve nihče točno. Gospodinja je zvečer zakurila kotel, v katerem se je kuhala hrana za prašiČe nakar je legla k počitku. Najverjetnej- še se zdi, da.so.se vnele saje, pri čemer se je razširil ogenj po podstrešju, kjer kjer je bilo spravljeno listje. Od tod so padale iskre na shrambo za seno, ki je bila le nekaj korakov oddaljena od svinjaka. Shramba je imela med deska- mi špranje, sfcozi katere so švigale isjkzje |n vAžgale ,§eno,. Ker je bilo suho, je ZYEZNA 1 Vlorai. V noči od nedelje na pone- deljek so neznani storilci vlomili kar na treh krajih. Najprej so obiskali delav- nico tukajšnjcga mizarja Hrastelja. V delavnico so prišli skozi okno in si na- brali potrebnega orodja. S tern so šli na nadaljnje delo in vdrli v trgovino ge. Rozinove, kjer so nakradli raznega blaga in jestvin v vrednosti 4.760 din. Od tod so se podali še v klet tukajšnje- ga kopališča, kjer pa niso imeli poseb- nega uspeha. Orožništvo pridno zasle- duje storilce. 1 Kino Laško bo predvajal v petek 23. ob 20.30 in nedeljo 25. t. m. ob 16.30 in 20.30 najnovejšo Ufino kome- dijo »Ogoljufani prepirljivci«. Za dve uri boste pdzabili na vse. Film je vedra in dobronamerna satira o zapeljanih kmetih. Malce drastičen, a gladek hu- mor te sijajne komedijc Vam bo izvabil solze smeha. Eduard Köck, Heli Fin- kenzeller, Rihard Häusler, Gustav Wal- dau i. dr. Oglejte si! Tednik. Zidami most z Sokolsko društvo Zidani most se pripravlja na komemoracijo 9. oktobra in sestavlja načrt za proslavo državne- ga praznika 1. decembra. Telovadni spored bo zelo pester, za kar nam jam- čijo telovadci tukajšnjega Sokola. Na- črte za čim boljšo akademijo sestavlja tehnični odbor z načelnikom Marjanom Krajškom na čelu. Društvo je zelo agil- no in dela vztrajno po Tyrsevern izre- ku: »Veeno gibanje, večno nezadovolj- stvo!« Društvo si je nabavilo nov na- črt za povečanje Sokolskega doma. Prestavili bodo oder, zadaj dvorane bo galerija. Načrt za gradnjo je že odo- bren. Vsak clan bo delal 40 ur kuluka ali pa bo plačal za uro po 2 din, o če- mer obveščamo vse člane. z Odlikovanjc. Gosp. Stefan Dimec, vlakovodja na Zidanem mostu, je pre- jel te dni srebrno kolajno, ki mu jo je poklonil Nj. Vel. kralj Peter II. za zve- sto službovanje. Gcsp. Dimcu, ki je za- veden Sokol in je v tern duhu vzgojil bilo hipoma vse v plamenu. Domači in tudi sosedovi so hitro opazili požar ter pričeli takoj z reševalnimi deli, Bilo pa je že prepozno. Rešili so samo pra- šiče in zaradi pomanjkanja vode poru- šili poslopje, sicer bi bil ogenj utegnil uničiti tudi sosedno domačijo. Skoda je znatna, a je msnda krita z zava- rovalnino. DvoBobno sianovanje s pritiklinami sg takoj odda v novi hiši mir- ni stranki. Pavel Nemec, Celje, Dečkova c. 34. GOSTILNA v ccntru Zagreba s trafiko, na oglu, 3 ve- like sobe za goste, turii stanovanje, velik vrt, nizka najemnina, mesečni proniet 100.000 din, se proda. Cena 70.000 din. Koncesija se lahko dobi. Vprašajte in pošljite dopise na naslov: g. Pajman, Zagreb, Vočarska c. 30. 2.500 din potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno doma. Pišite : »flNOS«, Maribor, Orožnova TISKARNA V CELJU izvršuje vsa tiskarska dela po zmernih cenah SnVINJSKA POSOJILNICA V ZALCU REGISTR0VANAZADRUGAZNE0MEJEN0ZAVE20 - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJII Nalagajte denar pri d o m a č e m zavodul Račun PoStne hranilnlce St. 10-994 Brzojavi: »Posojllnica" Telefon št. 2 BLAQAJNISKE URE: ob delavnlkih od 8- do 12. in od 14. do 18., ob nedeljah od 9. do 11. Šolsk^ kr&jlcje^ Hove in rabljene ter vse ostale šoBske potrebščine nabavite po zelo ugodnih flf\ &^ M L% mg m ^| Aff cenah v knjigarni |9VVnvVIIVlK Celje — Kr