52273 NABAVUALNA ZADRUGA USLUŽBENCEV DRŽAVNIH ŽELEZNIC / LJUBLJANA ZADRUŽNI KOLEDAR . k: ; Kolesa kolesno blago Šivalni stroji UNION Pnevmatika in potrebščine za avto BONBONI Za zimski šport ČOKOLADA vso opremo KARAMELI Otroški vozički najbolje najceneje le pri <%> A. GOREČ Ljubljana, Tjrrieva cesta 1 VRVARSKE LASTNE IZDELKE kupite najcenejše in najboljše samo v novi in povečani trgovini PRVE KRANJSKE VRVARNE IN TRGOVINE S KONOPNIK') IVAN N. ADAMIČ LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 31 Telefon 3tev. 24-41 PODRUŽNICI: MARIBOR, Vetrinjska ulica 20 žima Telefon štev. 24-54 afrlk motvoz CELJE, Kralja Petra cesta 53 volna platno, gradi btčevnlkl, blžl juta (Heasian) predpražniki nepremočlllve konjske plahte konopnene in gumijaste cevi ribje In gugalne mre*e vseh vrat Itd. Vse na drobno In debelo 1 SCHICHT" JEL PflMUK i PLATNO DUGARESA Priznalo najbolja kakvoca KOLEDAR Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic Ljubljana za navadno leto 1934 LETNIK VIII. Samozaložba NZUDŽ Ljubljana. Uredil in odgovoren za vsebino: Dr. Benko Leopold, žel. uradnik, Ljubljana, Kolodvorska ul. 39. ■ Natisnila tiskarna Makso Hrovatin, Ljubljana. 1* 3 Vesefe praznike in srečno novo fefo žefi svojemu čtansfvu, vsem žetezničarjem in njitjovim rodSinam: TiaBavfjafna zadruga usfužBencev drž. žef. v CjuBfjani Kreditna zadruga v CjuBfjani Kreditna zadruga v TUariBoru „ 'Bajfar“, sfavB. in kreditna zadruga v CjuBfjani »Žef družina", sfavB. in kreditna zadruga v fitariBoru 'Perutninarska sefekc. zadruga drž. žefezničarjev v Harodno žef. gfasBeno društvo „Sfoga“ v CjuBfjani Karodno žef. gfasBeno društvo »Prava" v TUariBoru Zlrednišfvo »Zadrugarja“ fZa obnovo Zef čeBefarska zadruga v CjuBfjani CjuBfjani te Ulj- 184 A. Koledar sea navadno leto 1034 ima 365 dni, se začne s ponedeljkom in se konča s ponedeljkom. Astronomičn i letni Jasi. Pomlad se prične 21. marca ob 8. uri 28 min. Poletje se prične 22. junjia ob 3. uri 48 min. Jesen se prične 23. septembra ob 18. uri 46 min. Zima se prične 22, decembra ob 13. uri 50 min. Mrki sonca in lune. Delni lunin mrk 30. januarja — pri nas viden. Popolni sončni mrk 13. in 14. februarja — pri nas neviden. Delni lunin mrk 26. julija — pri nas neviden. Vremenski ključ zvezdoslovca J. W. Herschla Ako se spremeni luna, pomeni ob uri poleti od 15. IV. do 16. X. pozimi od 16 X. do 15. IV. 24. do 2. lepo mrzlo, če ni jugozapadoik 2. do 4 mrzlo in dež sneg- in vihar 4. do 6. dež sneg in vihar 6. do 10 spremenljivo dež ob severozapadniku sneg ob vzhodniku 10. do 12 veliko dežja mrzlo in mrzel veter 12 do 14. veliko dežja sneg- in dež 14. do 16. spremenljivo lepo in prijetno 16. do 18. lepo lepo 18. do 22 lepo ob severu ali za-padniku, dež ob jugu in jugozapadniku dež in saeg ob jugu ali zapadniku 22. do 24. lepo lepo Cerkveni prazniki. Novo leto Sv. Trije kralji Sv. Jožef Velika noč Velikonočni ponedeljek Sv. Rešnje Telo Sv. Peter in Pavel Sv. Ciril in Metod Vel. Šmaren Vsi sveti Brezmadežno spočetje D. Božič Sv. Štefan M. Državni prazniki. Dan Ujedinjenja (1. dec.) Rojstni dan Nj. Vel. kralja (17. dec.) JANUAR Za katoličane Za pravoslavne Beležke 1 P Novo leto 2 T Makarij 3 S Genovefa 4 Č Tit 5 P Telesfor 6 S Sv. 3 kralji 19 Bonifikacije 20 Danilo i L 21 Julijana m. 22 Anastasija 23 Tucni dan 24 Badnji dan 7 N Lucijan 8 P Severin C 9 T Julijan 10 S Pavel 11 Č Higiu 12 P Ernest 13 S Hilarij 25 Rožd. Hrist. 26 Sab. P. B. 27 Stefan P. M. 28 20.000 Muč. 29 14 h. dece 30 Anisija m. 31 Melan. pr. 14 N Feliks 15 P Maver @ 16 T Marcel 17 S Anton pušč. 18 C Priska 19 P Kanut 20 S Fab. in Seb. 1 Nova Godina 2 Silvestar p. 3 Malahija pr. 4 E vstati j e 5 Teona muč. 6 Bogojavljenjo 7 Sab. Jov. Kr. 21 N Neža 22 P Vincenc 3 23 T Zaroka M. D. 24 S Timotej 25 Č Sp. Pavla 26 P Polikarp 27 S Janez Zlat. 8 Georgije 9 Polijevkto 10 Grigorije 11 Teodosije 12 Tatijana m. 13 Jer. i Str. 14 Sv. Sava 28 N Julijan 29 P Franc Sal. 30 T Martina ® 31 S Peter Nol. 15 Pavao Tiv. 16 Č. v. a. P. 17 Antonije V. 18 Maksim arh. Domnevno vreme za mesec januar: Mraz prejšnjega meseca traja • ... * ■ f r ~ t ! ..... '■ - - V ^ ... • •• ' L ~ ,:l.. ... * a | : ‘i 2 £2 : i Za katoličane Za pravoslavne Beležke 1 Č Vsi svetniki 2 P Verne duše 3 S Hubert 19 Proh. Pčinj. 20 Artemije 21 Ilarijon 4 N Karel Bor. 5 P Emerik 6 T Leonard ;7 S Engelbert a 8 Č Bogomir 9 P Božidar 10 S Andrej A. 22 Averkije 23 Jakov B. G. 24 Areta i Dr. 25 Mark. i Mar. 26 Mitrov Dan 27 Nestor muc. 28 Arsenije I. 11 N Martin 12 P Kimibert 13 T Stanislav N. 14 S Venerand 15 Č Leopold 3> 16 P Otmar 17 S Gregor 29 Avram i An. 30 Stevan M. 31 Stali, i Am. 1 Kuz. i Dam. 2 Akindin M. 3 Ob. lir. Geor. 4 Joanikije v. 18 N Odon 19 P Elizabeta 20 T Srečko 21 S Dar. M. D. ® 22 C Cecilija 23 P Klemen 24 S Janez od Kr. 5 Galaktion 6 Sv. Pavle Is. 7 33 m. u Mel. 8 Sab. A. Mih. 9 Onis. i Por. 10 Erast. 01. 11 Štev. Deč. 25 N Katarina 26 P Konrad 27 T Virgilij 28 S Sosten 29 Č Saturnin 00 a 1 Din Luč kurjava a 1 a Q Obleka CL Din | Hrana a 5 j Stanovanje Din 1 p Mesečni prejemki a 3 Mesec Januar G3 S 'S Marec J April I Junij 1 Julij j Avgust September Oktober J november ' f December J Skupaj O koledarju. (Časovni krogi.) Zadružni koledar za leto 1933 nam je obrazložil nekaj koledarskih zanimivosti. Letos hočemo nadaljevati in spregovoriti nekaj o časovnih krogih. Živalski krog. Ako si mislimo položeno skozi zemeljski ekvator ploskev, ki se dotika na vseh straneh nebesnega svoda, dobimo nebesni ekvator. Ob tem ekvatorju je razvrščenih dvanajst ozvezdij (skupin zvezd stalnic), ki imajo večinoma imena po živalih, radi tega tudi ime živalski krog. Ker se zemlja v enem letu zasuče enkrat okoli sonca in se to navidezno tako vidi, kakor da bi se sonce sukalo okoli zemlje, nam zakrije sonce vsak mesec po eno tako ozvezdje; tedaj pravimo, da stoji sonce v znamenju dotičnega ozvezdja. Navadno stopi sonce v novo znamenje med 19. in 23. vsakega meseca, ker ta ozvezdja niso enako oddaljena vsaksebi. Znamenja, s katerimi označujemo posamezna ozvezdja živalskega kroga, razvrščena po mesecih so: I. vodnar (<4), II. ribi (^), III. oven («S?), IV. junec (M3), V. dvojčki C-®), VI. rak VIL lev (W). VIII. devica (fe), IX. tehtnica (l4?). X. škorpijon (dic), XI. strelec (Mr), XII. divji kozel (^) Tudi luna stopa pri svojem obtoku okoli zemlje v ta znamenja, vendar pa veliko hitreje kakor sonce, ker obhodi vseh 12 znamenj v še ne enem polnem mesecu, tako da rabi za vsako znamenje nekaj več kakor dva dni. Ta znamenja so bila pred okroglo 3000 leti, ko so bila upe-Ijana, še pravilna, danes pa se sicer še vedno v gornjem vrstnem redu uporabljajo, vendar pa ne odgovarjajo več faktičnim ozvezdjam in to vsled vibracije odnosno precesije zemeljske osi.* V koledarjih stoji na pr., da stopi 21. marca, ko se prične pomlad, sonce v znamenju ovna. Vendar pa stoji sonce tedaj v resnici šele v znamenju rib in stopi šele aprila v znamenje ovna. Vendar pa so se, kakor rečeno, stare označbe še do danes ohranile. Nedeljsa črka in sončni krog. Navadno leto ima 365 dni, ali 52 tednov in 1 dan. Torej se navadno leto konča vedno z istim tedenskim dnem, s katerim se je začelo in se prične prihodnje leto torej z enim tedenskim dnem pozneje kakor prejšnje. Vsled tega padejo nedelje vsako * Precesijo zemeljske osi ne morem tukaj razlagati, ker bi bilo preobširno. leto na drug datum. Ta ciklus ali krog bi se ponavljal vsakih sedem let, ako bi ne bilo prestopnih let. Prestopno leto ima pa 366 dni, ali 52 tednov in 2 dni, torej se leto po prestopnem letu začne za dva tedenska dneva kasneje, kakor prejšnje prestopno. Ciklus, po katerem padejo nedelje zopet na iste datume, je torej 4X7 = 28 let. V dodatku je pokazano, kako se brez sončnega kroga in nedeljske črke najde, kateri tedenski dan pade na gotov datum. Epakta lune in lunin krog (zlato število). Luna rabi od enega mlaja do drugega 29y2 dni (natančno 29 dni 12 ur 44 minut in 3 sekunde). Ta čas se imenuje sino-dičen mesec. Dvanajst obtokov lune ali dvanajst sinodičnih mesecev je nekaj več kakor 354 dni, torej skoro 11 dni manj, kakor jih ima navadno leto. Ako je v začetku enega leta mlaj, je v začetku prihodnjega leta preteklo 11 dni od zadnjega mlaja, v začetku naslednjega leta 22 dni i. t. d. Pravimo, da je luna 11 odnosno 22 dni stara. To »starost« lune imenujemo »epakto«. Epakta seveda ne more biti večja kakor sinodičen mesec (nekaj čez 29V2 dni ali okroglo 30 dni). Ako bi bila večja, moramo 30 dni odšteti. Tako vidimo, da je epakta vsako leto za 11 dni (včasih radi korekture za 10y2 dni) večja kakor prejšnje leto. Ako vemo za neko leto, koliko je epakta, lahko izračunamo za vsak datum tega leta lunine izpremene. Epakta 29y2 ali 0 je mlaj, 71/2 je prvi krajec, 14% ali 15 je polna luna in 22 je zadnji krajec. Devetnajst let je skoro natančno 235 luninih obhodov, tako da se epakte vsakih 19 let ponavljajo. Ta ciklus 19 let se imenuje lunin krog ali zlato število (ker je bilo v Atenah na nekem templju z zlatimi številkami vklesano). Izračunal je ta ciklus grški astronom Meton leta 433. pred Kr. Rimsko obrestno število. To je ciklus 15 let, po katerem so v starem Rimu davke napovedovali in pobirali in je za nas sedaj brez pomena. Letni vladarji. Tudi ta ciklus 7 let je za nas brez pomena, ker izvira iz astrologije, torej praznoverja. Astrologi so si namreč predstavljali, da ima vsako leto drug planet (kamor so prištevali tudi sonce in luno) peseben vpliv na zemljo, in sicer v sledečem vrstnem redu: 1.) Sonce, 2.) Venera, 3.) Merkurij, 4.) Luna, 5.) Saturn, 6.) Jupiter, 7.) Mars. Dodatek. Kot dodatek prinašam še 2 tablici, po katerih si vsakdo lahko izračuna hitro: tedenski dan za vsak poljuben datum od 15. oktobra 1582. leta (ko je bil naš gregorijanski koledar uveden) do konca leta 2099 (odnosno 2299). V tabeli I. se poišče »Dnevnica« stoletja in leta, v tabeli II. pa »Dnevnica« meseca ter se obe seštejeta. K tej vsoti se prišteje še datum meseca. Od celokupnega zneska se odšteje tolikokrat 7, kolikorkrat gre in ostanek nam da zahtevani tedenski dan. in sicer je: 1 = ponedeljek, 2 = torek, 3 = sreda, 4 = četrtek, 5 = petek, 6 = sobota in 0 = nedelja. Na pr.: 22. VII. 1723: Stoletje in leto (tab. I.) 1723 = 4; mesec (tab. II.) VII = 6; skupaj: 4+6+22 = 32; 32—28 (4X7) = 4, torej četrtek. Na podoben način si lahko s pomočjo posebnih tablic izračunamo tudi lunine spremene in datume premakljivih praznikov (Vel. noč in dr.); vendar radi tesno odmerjenega prostora teh tablic ne moremo priobčiti. I. Dnevnice stoletij in let 15.. 19.. 16.. 20.. 17.. 21.. 18. 22. Leta 6 5 3 1 — 05 ll|l6 22 — 33 39 44 50 — 61 67 72 78 — 89 95 0 6 4 2 00 06 — 17 23 28 34 — 45 51 56 62 — 73 79 84 90 - 1 0 5 3 01 07 12 18 — 29 35 40 46 — 57 63 68 74 — 85 91 96 2 1 6 4 02 — 13 19 24 30 _ 41 47 52 58 - 69 75 80 86 — 97 3 2 0 5 03 08 14 — 25 31 36 42 — 53 59 64 70 — 81 87 92 98 4 3 1 6 — 09 15 20 26 — 37 43 48 54 — 65 71 76 82 — 93 99 5 4 2 0 04 10 — 21 27 32 38 _ 49 55 60 66 — 77 83 88 94 11. Dnevnice mesecev I* II* 1 11 II IV V VI VII VIII IX X XI XII 6 2 0 3 3 6 1 4 6 2 5 0 3 5 * V prestopnih letih Z-lskto naše Igrane Makaroni, špageti, fulvine asakuke Nj. Vel. kralj Aleksander I. rojen 17. decembra 1888. na Cetinju. Vrši kraljevsko oblast od 24. junija 1914. Stopil na prestol 17. avgusta 1921. Nj. Vel. kraljica Marija rojena rumunska kraljičina dne 9. januarja 1899. v Goti, porečena 8. junija 1922. Nj. kralj. Vis. prestolonaslednik Peter rojen dne 6. septembra 1928. v Beogradu. Nj. kralj. Vis. Tomislav rojen dne 19. januarja 1928. v Beogradu. Nj. kralj. Vis. Andrej rojen dne 28. junija 1929. na Bledu. Nj. kralj. Vis. Gjorgje rojen dne 8. septembra 1887. na Cetinju, brat Nj. Vel. kralja Aleksandra. Nj. kralj. Vis. kneginja Jelena rojena 5. novembra 1884. na Reki, vdova Nj. Vis. kneza Jovana Konstantinoviča, sestra Nj. Vel. kralja Aleksandra. Nj. Vis. knez Arzenije Karagjorgjevic rojen dne 16. aprila 1859. v Temešvaru, stric Nj. Vel. kralja Aleksandra. Nj. Vis. knez Pavle Karagjorgjevic rojen dne 27 aprila 1893. v Petrogradu, sin Nj. Vis. kneza Arzena, poročen dne 22. septembra 1923. z Nj. kralj. Vis. grško princeso Olgo, hčerjo Nj. Vis. grškega kneza Nikole, rojeno v Tatoju dne 29. maja 1903. Sin Nj. Vis. kneza Pavla, Nj. Vis. knez Aleksander Karagjorgjevic rojen 13. avgusta 1924. Sin Nj. Vis. kneza Pavla, Nj. Vis. knez Nikola Karagjorgjevic rojen dne 29. junija 1928. Poštne, brzojavne in telefonske pristojbine. Poštne pristojbine. Pisma: za tuzemstvo : a) v krajevnem (lokalnem) prometu do 20 g 1 Din, za pisma nad 20 g kakor v medkrajavnem prometu; b) v medkrajevnem prometu do 20 g PSO Din, do 50 g 2 Din, do 250 g 3-50 Din. do 500 g 5 Din, do 1000 g 10 Din; za Italijo do 20 g 2-50 Din, za drugo inozemstvo do 20 g 3 Din, od vsakih nadaljnjih 20 g ali del te teže pa za vse inozemstvo (tudi za Italijo) po 1-50 Din. (Pisma ne smejo presegati za tuzemstvo v teži 1 kg, za inozemstvo pa ne 2 kg, v razsežnosti 45X45 cm ali, če imajo obliko zvitka, 75 cm v dolžini, 10 cm v premeru.) Dopisnice: za tuzemstvo — navadne 75 p, s plačanim odgovorom P50 Din, zaprte 1‘50 Din; navadne za Italijo P25 Din, za drugo inozemstvo 1-50 Din, zaprte dopisnice in take s plačanim odgovorom za vse inozemstvo (tudi za Italijo) 3 Din. (Dolžina med 10 in 15 cm v premeru.) Tiskovine: za tuzemstvo za vsakih 50 g ali del te teže po 25 p; za inozemstvo po 50 p za vsakih 50 g ali del te teže. Tiskovine ne smejo presegati za tuzemstvo teže 2 kg, za inozemstvo v splošnem 2 kg, knjige, poslane zasebno, pa ne 3 kg. Kot tiskovine se štejejo: posetnice, ceniki, okrožnice, smrtna obvestila ali obvestila drugih vrst, trgovska ali borzna naznanila, ženito-vanjska obvestila in slično, sploh vse, kar predvideva pravilnik za notranjo poštno službo in mednarodna poštna konvencija, razen vzboklih tiskovin za slepce, časnike in časopise, če jih pošiljajo uredništva. Vrednostna (denarna) pisma: Pristojbina se ravna po teži in vrednosti. a) Težna pristojbina za pisma je navedena takoj spočetka. K temu pride še priporočnina po navedbi med pristojbinami za posebno poslovanje (v predzadnjem odstavku). b) taksa za vrednost do 100 Din ... 1 Din od 100 „ 500 ., ... 2 „ „ 500 „ 1000 „ ... 5 „ „ 1000 „ 5000 ........... 10 „ za vsakih nadaljnjih 1000 Din ali del te vrednosti še po 1 Din. Poleg teh pristojbin plačuje pošiljatelj še za obvestilo o prihodu pošiljke, če je naslovljena na pošto, ki ne dostavlja na dom, 50p; če pa gre na pošto z dostavo, plača 1 Din dostavnine. Ža vrednostne pošiljke, naslovljene vojakom in podčasnikom, se plačuje vedno le pristojbina za obvestilo. Vse te pristojbine veljajo za tuzemstvo in jih plačuje pošiljatelj pri predaji na pošto. Pri vrednostnih pismih v inozemstvo se morata seveda upoštevati težna in rekomandacijska pristojbina po tarifi za inozemstvo, kot vrednostna pristojbina pa se pobira po 5 Din za vsakih 300 zlatih frankov. Mali paketi (petits paquets) — samo v inozemskem prometu: za vsakih 50 g ali del te teže 1-50 Din, najmanj 6 Din. (Najvišja teža je 1 kg.) Katere inozemske države vzdržujejo sedaj z nami te vrste poštni promet, zveste na poštah. Vrednostno škatle (boltcs avec valcur declarče) za inozemstvo: pristojbine za vsako tako največ 1 kg težko pošiljko so: a) težna pristojbina po 2 Din za vsakih 50 g. najmanj pa 10 Din, b) priporočnina (3 Din) in c) vrednostna pristojbina za vsakih 300 frs ali del tega zneska po 5 Din. S katerimi državami je dovoljen tak promte, vedo pošte. (Vrednost za te vrste ni omejena.) Paketi se v tuzemstvu taksirajo po teži in razdalji, pa tudi po vrednosti, če je označena. Razdalje med poštami določajo pasovi, odmerjeni v treh razdaljah od sprejemne pošte. I. pas sega do 100 km, II. do 300 km, III. nad 300 km zračne razdalje. a) Težna pristojbina po pasovih: do 1 kg za vse pasove . . . 3 Din od 1 kg 55 5 55 55 55 55 . . 8 55 nad 5 55 55 10 55 „ L pas . . 10 55 55 5 55 55 10 55 „ II. 55 . . 15 55 55 5 55 55 10 55 „ III. 55 . . 20 55 55 10 55 55 15 55 „ L 55 . . 15 55 ,, 10 55 '5 15 55 „ II. 55 . . 22 55 55 10 „ 55 15 55 „ IH- 55 . . 30 55 ,, 15 55 55 20 55 „ L 55 . . 20 55 55 15 55 55 20 55 „ II. 55 . . 30 55 55 15 55 55 20 55 „ III. 55 . . 40 55 Za pakete večjega obsega (ločenke) se računa dvojna od navedenih pristojbin. b) Vrednostna pristojbina: do 100 Din ... 1 Din od 100 Din „ 500 „ ... 2 „ „ 500 „ „ 1000 „ ... 5 „ „ 1000 „ „ 5000 „ ... 10 „ za vsakih nadaljnjih 1000 Din ali del vrednosti po 1 Din. Za obvestilo naslovniku, če naslovna pošla ne dostavlja, se plačuje 50 p, za dostavnino po teži do 5 kg 2 Din, nad 5 kg pa 5 Din. Teh zadnjih taks ne plačujejo državni uradi oziroma ustanove, ki ne plačujejo poštnine. Za pakete, naslovljene vojakom, podčastnikom, orožnikom in učencem vojnih akademij, pa tudi za tiste pakete, ki se pošiljajo ^»poštno ležeče«, se plačuje vedno le obvestnina (50 p). Vse takse plača poši-Ijalec. (Največja teža je 20 kg.) 'Za paketne pošiljke v -inozemstvo imajo poseben pristojbenik. Poštne nakaznice v (uzemstvu: Za navadne in brzojavne nakaznice se plačujejo vse pristojbine pri predaji v gotovini. Za odkupne nakaznice — največ do 5000 Din — odtegujejo pristojbine, ki jih niso že zaračunale sprejemne pošte od odkupnine naslovne oddajne pošte. a) N av a d n e nad fl ll poštne 50 Din 100 „ 300 „ 500 „ 1000 „ 2000 „ 3000 „ 4000 „ nakaznice do 1? 50 Din . 100 „ • 300 „ ■ 500 „ • 1000 „ • 2000 „ • 3000 „ • 4000 „ ■ 5000 „ • 2 Din 8 4 5 6 8 9 10 12 >5 55 55 55 55 55 55 55 V notranjem prometu se za dostavo navadnih postnih nakaznic z ali brez denarja ne plačuje posebna taksa, Pac Pa plačuje prejemnik za nakaznice iz inozemstva in za čekovne nakaznice, ki se dostavljajo domov, do 50 Din.......................50 para od 50 „ do 1000 Din ... 1 Din „ 1000 „ „ 5000 „ ... 2 Din b) Brzojavne poštne nakaznice se sicer pri taksiranju v ničemer ne ločijo od navadnih, samo poleg stroškov za brzojavko — po številu besed — se računa še pristojbina za hitro (ekspresno) dostavo (3 Din). Vplačila po poštni hranilnici (čekovni položnici). Do nakazanega zneska 500 Din se plača 50 p. nad 500 Din pa 1 Din v gotovini ob priliki vplačila. Za pismena obvestila na hrbtu položnice se sedaj ne plačuje nič. Odkupno (povzetne) pošiljke v tuzemstvu: Za priporočene pisemske pošiljke ali vrednostna pisma, za katere se zahteva odkupnina, je treba poleg drugih taks, ki jih zahteva vrsta pošiljk, plačati še po 1 Din (kazalnino). ^ Vse pristojbine za odkupno poštno nakaznico odtegne naslovna pošta od odkupnine, baš nasprotno kakor pri odkupnih paketih, za katere obračuna vse takse tudi za vračilo odkupnine sprejemna pošta. Glede odkupnih pošiljk v inozemstvo se obračajte na pošte. Poštni nalogi: 1. Pristojbina za priporočeno pismo po teži. 2. Taksa 1 Din (kazalnina). Kakor z odkupninami, postopa prejemna pošta z zneski od poštnih nalogov. Pristojbine za posebno poslovanje. Priporočnina v krajevnem (loko) prometu 2 Din, v medkrajevnem prometu 3 Din; v inozemskem prometu 4 Din. Ekspresna pristojbina (za hitro dostavo): a) za pisemske pošiljke, vrednostna pisma in poštne nakaznice v tuzemstvu po 3 Din, v inozemstvo po 6 Din; b) za pakete v tuzemstvo po 6 Din, v inozemstvo po 10 Din. Leži na pošti (poste restante) — pisma in dopisnice 50 p le za tuzemstvo. Plačuje se ta taksa od pošiljatelja; če bi se pa morala izterjati od naslovnika, jo plača dvojno (1 Din). Za neplačene inozemske »poste restante-pošiljke« plača naslovnik le enojno takso (50p). Obvestilo o prihodu pošiljke v krajih, kjer se vrednostna pisma in paketi ne dostavljajo, 50 p. Dostavnina za vrednostne pošiljko na dom: za vrednostna pisma po 1 Din; za pakete do 5 kg po 2 Din; za pakete nad 5 kg 5 Din. Pri tuzemskih pošiljkah plačuje to takso pošiljatelj, pri inozemskih naslovnik. Brzojavne in telefonske pristojbine. Brzojavne pristojbine: Brzojavna golica stane 50p. Pristojbine za tuzemstvo: za vsako besedo 60 p, najmanj 6 Din; za plačani odgovor (rp) ista pristojbina; za nujne brzojavke se zaračunava trojna pristojbina; za prejemno potrdilo 6 Din, za nujno prejemno potrdilo 18 Din; pristojbina za potrdilo, da je bila brzojavka res oddana, 2 Din. Pristojbina za inozemstvo po posebnem pristojbeniku (na pošti). Telefonsko pristojbine: 1. V krajevnem (lokalnem) in v prometu s kraji, ki leže v pasu do 6 km zračne razdalje od telefonske centrale: 1 Din za govorilno enoto (3 minute); 2. v medkrajevnem (interurbanem) prometu za vsako govorilno enoto, in sicer: V I. pasu (razdalja) do 25 km) . . 5 II. „ 50 . . . 10 11 HI. „ 11 100 11 . . . 15 11 IV,- „ 11 200 11 . . 20 11 V. „ 11 a 400 11 . . 25 „ VI. „ 11 nad 400 11 . . 30 Za nujne pogovore se plača trojna pristojbina. Pristojbina za navadno telefonsko pozivnico za vse razdalje 5 Din, za nujno 7 Din. KATHREINER KNEIPP-ova sladna kava PRAVI FRANCK sta nerazdružljiva prijatelja Zdrava, redilna in v porabi poceni vsled velike izdatnosti Vsakdanja pijača milijonov ljudi Gotovo si želite kupiti dobre, ročno izdelane čevlje! Dobite jih v zadružni trgovini od preproste do najfinejše galanterijske vrste Zahtevajte znamko „AD1A“ in prepričali se boste, da so to izvrstni čevlji 0J ^ ^ d f Š 3 F Izdelovalnica čevljev Križe na Gorenjskem Železniški zdravniki. ORDINACIJE ŽEL. ZDRAVNIKOV-SPECIALISTOV: a) V centralni ambulanti v Ljubljani, Gosposvetska cesta 22, tel. 22-75: Dr. Tavčar L, za notranje bolezni, ponedeljek, torek, četrtek, sobota od V212.—13. Dr. Debevec Fr., za pljučne bolezni, torek četrtek, od V217.—18. Dr. Kunst A., za rontgenizacijo, ponedeljek, sreda, petek od 16.—17. Dr. Tičar J., za fizikalno zdravljenje in elektroterapijo, ponedeljek, sreda, sobota od 8.—10. Dr. Pintar I., za ženske bolezni in porodništvo, ponedeljek od 8.—V2IO., sreda od V2I7.—18., petek od 8.—1I210. Dr. Blumauer R., za kirurgijo, ponedeljek, sreda, petek od 11—y213. Dr. Dereani E., za očesne bolezni, sreda, petek od V2I2. do y213. Dr. Švajger D., za ušesne, nosne in vratne bolezni, torek od 9.—10., četrtek od 1/212.—y213., sobota od 9.—10. Dr. Brecelj A., za otroške bolezni in posvetovalnica za matere, torek, četrtek od 10.—1/212. Dr. Verčon L, za zobno zdravljenje, vsak delavnik razen praznika od 8.—12. Dr. Demšar J., za kožne in spolne bolezni, vsak dan razen praznika od V2I2.—12. in od 14.—15. Ordinira Šelenburgova ulica št. 4/1. b) V podružnični centralni ambulanti v Mariboru: Dr. Pavlič Franc, za fizikalno zdravljenje, vsak dan od y2i7.-y2i9. Dr. Majcen L, za kirurgijo, vsak dan od 11.—12. in od 14.—16. Dr. Valjavec V., za otroške bolezni, ponedeljek, sreda, petek od 8.—9. in od 14.—15. Dr. Matko J., za notranje in pljučne bolezni, vsak dan od y28.—y210., 11.—VilS. in od. VsIS.—Vsi?. Dr. Drnovšek J., za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni, vsak dan od 14.—16. Dr. BenČan J., za ženske bolezni, vsak dan od 11.—12. in od 14,—15. ORDINACIJE ŽELEZNIŠKIH ZDRAVNIKOV. a) V Ljubljani: Dr. Avramovič Pavel, ordinira vsak dan od 8.—9., postaja gl. kolodvor. Dr. Jenko Rudoli, Dev. Mar. v Polju. Dr. Kanc Pavel, ordinira vsak dan od 9.—10., postaja gl. kol. Dr. Mayer Ernest, ordinira vsak od 3/tl4.—3/415., postaja gl. kolodvor. Dr. Rupnik Vilko, Ljubljana VII, ordinira vsak dan od y29.—y210., Knezova ulica 37. Dr. Rus Mavricij, ordinira vsak dan od 13.—14., Gosposvetska c. 5. Dr. Lapajne Živko, ordinira vsak dan od 8.—9. in od 15. do 16., Sredina 10. Dr. Zajec Ivan, ordinira vsak dan od 15.—16., postaja gl. kolodvor. b) V Mariboru: Dr. Zakrajšek Karol, ord. vsak dan v ambul. od 11.—V2I3. Dr. Marin Vinko, ordinira vsak dan v ambul. od 8—V2IO. Dr. Sekula Josip, ordinira vsak dan v ambul. od.ValO.—V2II. Dr. Zorjan Ivan, ordinira vsak dan v ambul. od V^S.—y2l0. in od 14.—16. vsak dan na domu, Maistrova ulica 5. Dr. Korenčan Andrej, ordinira vsak dan v ambul. od 8.-9. Dr. Drasch Vinko, ordinira vsak dan v ambul. od 10.—12. in od 15.—16. vsak dan na domu, Kralja Petra trg 2. Konzulati v Ljubljani. Avstrijski, Tvrševa cesta 31. Belgijski, Ulica Rimske legije. Češkoslovaški, Erjavčeva cesta 21. Francoski, Bethovnova ulica 4/III. Italijanski, Erjavčeva cesta 11. Portugalski, Pražakova ulica 10. Rumunski, Emonska cesta 2. Španski, Tyrševa cesta 15/11. V Zagrebu se nahajajo: amerikanski, Zrinjski trg 19^angleški, Praška 3; argentinski, Mihanovičeva 22; madjarski, Dra-škoviceva 15 a; nemški, Mihanovičeva 2; poljski, Havlikova 8; švicarski, preradovičeva 24. 1. Na 3 vedrice (25-30 litrov) vode se vzame 1 zavitek Persila. 2. Persil se raztopi vedno v hladni vodi. 3. perilo naj se kuha lU ure. Pazite vedno na to in dosegli boste perilo belo kot sneg, desinficirano in nepoškodovano. Našim članom priporočamo, da pri nakupu izrecno zahtevajo KOLINSKO CIKORIJO ker je res okusna in zdrava! »SIDOL« je priznano najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vseh vrst kovin Vse steklenice nosijo patentni zapirač Domači proizvod! Pri dobavi različne železnine, okovja za pohištvo in stavbe kuhinjske, posode, različnega orodja, vodovodnih cevi, kopalnih ban in peči ter vseh armatur za inštalacije se blagovolite zaupno obrniti na H Šošterič, Petan & Erker trgovina z železnino v Ljubljani, Resljeva c. 20 Naša domovina. Naša domovina kraljevina Jugoslavija meri 249.000 km2 in šteje 14,000.000 prebivalcev (56 na 1 km2). Po svoji velikosti je med evropskimi državami na 12., po številu prebivalstva pa na 10. mestu. To njeno razmerje do posameznih drugih držav naj nam predoči spodnja tabela: Tek. štev. Površina v km2 Tek. štev. Prebivalstvo na 1 km* 1 Rusija (evr.) 4,600.000 1 Rusija (evr.) 125,000.000 27 2 Francija 550.000 2 Nemčija 65,000.000 140 3 Španija 500.000 3 Vel. Britanija 50,000.000 161 4 Nemčija 470.000 4 Italija 42,000.000 135 5 Švedska 450.000 5 Francija 41,000.000 74 6 Poljska 390.000 6 Poljska 32,000.000 83 7 Finska 390.000 7 Španija 23,000.000 45 8 Norveška 320.000 8 Rumunija 18,500.000 61 9 V. Brit. z Irsko 310.000 9 Češkoslov. 15,000.000 110 10 Italija 310.000 10 Jugoslavija 14,000.000 56 11 Rumunija 300.000 11 Madžarska 9,000.000 100 12 Jugoslavija 249.000 12 Belgija 8,000.000 265 13 Češkoslovaška 140.000 13 Holandija 8,000.000 215 Iz tega se vidi, da bi imela Jugoslavija, če bi bila tako obljudena kot Češkoslovaška, lahko 27,000.000, pri enaki obljudenosti kot Italija pa 34,000.000 prebivalcev. Če primerjamo Jugoslavijo in Belgijo po površini in gostoti naselja, bi štelo prebivalstvo Jugoslavije pri enaki gostoti kot v Belgiji celo 65,000.000! Oglejmo si našo domovino še po narodnosti in veroizpovedi. Po narodnosti je v Jugoslaviji: Jugoslovanov . . 11,912.000 Nemcev . . 495.000 Albancev . . 478.000 Madžarov . . 465.000 Romunov . . 135.000 Turkov . . 135.000 Čehoslovakov 115.000 Židov . . . 70.000 Ciganov . . 50.000 Rusov . . . 46.000 Poljakov . . 15.000 •\ Italijanov .... 8.800 ostalih................. 75.200 Skupaj: 14,000.000 Po veroizpovedi je: pravoslavnih . . . 6,500.000 rim. katolikov . . . 5,500.000 muslimanov . . . 1,500.000 ostalih 500.000 Skupaj: 14,000.000 Na j več j a mesta v naši državi Beograd .... 250.000 Zagreb .... 190.000 Subotica . . . 100.000 Sarajevo . . . 80.000 Ljubljana z okolico 80.000 Skopi je .... 65.000 Novi Sad . . . 65.000 Split .... 45.000 Osijek .... 40.000 Maribor .... 35.000 Bitolj 33.000 Vel. Bečkerek 33.000 Najvišja gora v Jugoslaviji je Triglav (2863 m), najdaljša reka Sava (940 km). || Vse pisarniške, tehnične in šolske || QQ potrebščine po ugodnih cenah m fej priporoča veletrgovina s papirjem fej M. Tičar - Linhliana S Preskrbujejo se vse tiskovine Madružništoo Ivan I) e r ž i č': Varujmo svoje zadruge! Sigurno je, da je zadružni pokret v zadnjih petih letih med državnimi uslužbenci v naši domovini zavzel velik razmah. To se vidi iz vsakoletnih poročil na občnih zborih zadrug, vidi se pa še bolj točno iz letnih poročil na kongresih Saveza. Število zadrug se vsako leto poveča, veča pa se tudi število dobro in pravilno poslujočih zadrug. Da jugoslovanski železničarji v zadružnem udejstvovanju nismo v zadnjih vrstah, nam je lahko samo v ponos. To razveseljivo dejstvo — napredovanje naših zadrug — pa nam državnim uslužbencem in železničarjem ne sme zastreti jasnosti pogleda in trezne presoje dejanskega stanja. Vedno in povsod moramo stremeti za glavnim zadružnim ciljem — nesebične in dejanske zadružne pomoči celoti in s tem tudi vsakemu posameznemu zadružniku. Šele takrat, ko se bomo z našim zadružnim delom povspeli do tako visoke stopnje, da bodo naše zadruge sposobne v raznih pojavljajočih se vprašanjih gospodarske in socialne prirode takoj sprovesti vse potrebne ukrepe za dejansko zaščito svojih podružnikov in njihovih življenskih interesov, šele takrat bomo res pravi zadružniki. Šele takrat pa bomo res sposobni in v stanu z uspehom braniti obstoj, razvoj in napredek velikega stanu državnih uslužbencev v naši državi. Živimo v težki dobi velike gospodarske stiske v vseh predelih zemeljske oble. Gospodarstvo najbogatejših držav se je pričelo majati; še pred kratkim časom premožni stanovi posameznih narodov so preko noči prišli ob vse. Desetine milijonov človeštva tvori danes nov stan — brezposelnih. Hočejo dela, zaslužka, kruha zase in svoje družine, a zaslužka in kruha ni, ker ni dela! Državniki in gospodarski strokovnjaki vseh narodov in držav si belijo glave, predlagajo razne sanacijske načrte in formule, ki naj zadovoljijo človeštvo in zopet vzpostavijo ravnovesje in harmonijo v gospodarstvu in pravo razmerje med produkcijo in potrošnjo. Velekapital skuša z raznimi koncesijami in transakcijami ohraniti svoje pozicije, skrajni marksistični socializem, komunizem pa hoče s tako zvaninii gospodarskimi programi ublažiti trdoto skrajno revolucionarnih in levičarskih doktrin. V vsem tem metežu pa se čisto točno in jasno z vedno večjim uspehom oblikuje pravilnost velike zadružne ideje. Oni stanovi in narodi, ki so si znali ustvariti dobre zadruge in so očuvali idejo zadružne samopomoči čisto, vsi ti danes manj trpijo pod pezo gospodarske stiske nego oni, ki nimajo dobrih in močnih zadružnih ustanov. In še eno dejstvo prihaja vedno bolj vidno do veljave, namreč to, da one zadružne ustanove, ki so vztrajale na čisti zadružni ideji in očuvale tako zvalio »nevtralnost«, danes z največjimi pozitivnimi uspehi vršijo svojo misijo in vzlic bedi članstva in gospodarski stiski napredujejo. One zadružne ustanove pa, ki so vsled sile razmer ali po volji odločujočih uprav morale služiti tudi za druge svrhe in cilje, prihajajo v vedno večje težkoče. Ta pojav je čisto logična in neizbežna posledica nezadružnega poslovanja teh zadružnih ustanov, ki so se izneverile svojemu poslanstvu. Navedimo samo en primer! Imamo pri nas težko denarno stisko. Naše hranilnice in posojilnice so skoraj vse zadružne ustanove. Denar teh zadrug se je v ogromnih odstotkih koncentriral v nezadružne ustanove, ali v obliki direktnih posojil raznim industrijcem (privatnikom ali delniškim družbam) ali pa v obliki vlog v banke. Tukaj se je ta denar uporabljal po individualno kapitalističnih doktrinah. Zadruge, ki so na zadružni osnovi zbirale kapital od svojega članstva, niso imele nobenega direktnega niti indirektnega vpliva na uporabo tega denarja, imele so samo garancije po obstoječih zakonih v obliki hipotek ali pa vsakoletnih bilanc bank in raznih delniških družb. In ko so te vsled svojega poslovanja prišle v težkoče, so bile udarjene tudi zadruge. Naj mi kdo ne ugovarja, da bi uporaba v zadrugah zbranih denarnih sredstev v samo zadružnih ustanovah utesnila nacionalno gospodarstvo in onemogočila napredek. Da, onemogočeno bi bilo blazno in brezvestno uporabljanje tujih kapitalov po spekulativnih individualistih in bankirjih, ki so osobito v povojnih letih zapravili ogromne milijarde narodnega premoženja, sami pa so živeli in še živijo v razkošju. Da se v bodočnosti tako gospodarstvo prepreči, je potrebno, da se zakonodavstvo usmeri na zaščito tuje lastnine. Potrebno pa je tudi, da zadruge od spodaj navzgor brezpogojno in konsekventno uveljavljajo svojo zadružno misijo med delovnim ljudstvom ter vse zadružno premoženje uporabljajo samo za pravo zadružno samopomoč. In ravno mi državni uslužbenci in železničarji smo s svojimi zadrugami prvi poklicani, da z zadružnim delom prednjačimo in dajemo dober zgled! Naše zadruge so po zakonu vezane samo na naš stan, imajo torej služiti samo zadružni ideji in samopomoči za nas državne uslužbence in železničarje. Te zadruge, nabavljalne, kreditne, stanovanjske, čebelarske, perutninarske i. t. d. moramo z nesebičnim in požrtvovalnim delom vseh in vsakega posameznika povzdigniti na tako višino, da nam postanejo z vsem svojim poslovanjem vzorne ustanove in zaščitnice našega življenskega obstanka, razvoja in napredka. Sleherni jugoslovanski državni uslužbenec in železničar mora biti član v svoji zadrugi 1 Sleherni mora biti prežet z vzvišeno zadružno idejo in dosleden in neustrašen pobornik zadružne skupnosti stanu jugoslovanskih državnih uslužbencev in železničarjev! Članstvo vsaj pri eni zadrugi mora postati stanovska dolžnost za vsakogar! Ni se treba ustrašiti pred očitkom, da to pomeni popolno ekskluzivnost in da se hočemo obdati z nekakim kitajskim zidom in oddvojiti se od ostalih stanov našega naroda. Ne, s takim delom bomo dali samo poudarka, da si kot stan ne damo jemati pravic in državljanskih svoboščin, ki so enake za vse državljane. Poleg tega pa nas tako naše gospodarsko delo za naš stan ne ovira za skupno udejstvovanje z drugimi stanovi. Ovire ni za posameznika in ne za naše zadruge! Vsak posameznik se lahko po svoji volji udejstvuje tudi v drugih zadružnih ustanovah, zadruge in naša centrala »Savez« pa bodo toliko laže sprovajale zadružno delo v vseh panogah, ako bo članstvo za zadrugami, prežeto prave zadružne misli, sposobno svoje zadruge uporabljati za vse posle gospodarskega značaja. S takim delom usposobimo samega sebe, svoje zadruge in Savez, da posamezniki morejo koristno sodelovati v zadružnih ustanovah med ostalimi sloji našega naroda, zadruge in Savez pa glede vseh potrebščin dobijo podlago in možnost direktne nabave pri teh zadružnih ustanovah. Izgleda, da v doglednem času dobimo enoten zadružni zakon v naši državi. Bilo je že dovolj anket in komisij! Dolžnost nas vseh zadružnikov državnih uslužbencev in železničarjev je, da kot en mož stojimo na braniku za naše zadruge in naš Savez nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. Ne zahtevamo ni-kakih predpravic, ne zahtevamo nikakih posebnosti, nego samo zakonito podlago, da si razvijemo svoje zadruge po naših živ-Ijenskih potrebah, da si v njih vstvarimo močno gospodarsko zaslombo. S tem dosežemo zopet nekdanjo pozicijo med ostalimi sloji našega naroda, ki se nam je v prvih povojnih letih gospodarske nemorale odvzela. Delajmo za sebe in za svojce! To mora postati vseobča parola vseh državnih uslužbencev in železničarjev. To je tudi edino pravilno stališče, ki ga morajo povsod vse ustanove in organizacije državnih uslužbencev in železničarjev odločno in možato zastopati in braniti. Šele takrat, ko bomo z enotnim in pozitivnim delom dokazali svojo življensko moč, nas bo javnost zopet priznala in upoštevala. Od spodaj in s skupnim delom moramo naš stan osamosvojiti in gospodarsko podpreti, če hočemo, da bo mogel naš stan izvršiti svojo življensko nalogo, ki mu je odkazana v narodu in državi. Zato vsi državni uslužbenci in železničarji: spopolnjujmo in varujmo svoje zadruge! i. Zadružništvo obsega v svoji ideološki osnovi kot oblika organizirane ljudske samopomoči neke činjenice in predpostavke, katerim morajo ustrezati ljudje, ki hočejo biti zadrugarji. Poznati morajo gotova etična načela in uravnavati po njih svoja dejanja. »Delavnost, umerjenost, vztrajnost in mir naj bodo njihova značilna svojstva«, je rekel že glasnik prvih zadrug, dr. W. King. Taka svojstva more imeti človek, ki pregleda življenje človeške družbe v njenih poglavitnih potezah, človek, ki nekaj ve. Ona so po veliki meri produkt vzgoje. »Zato je prvi korak k zadružništvu, prvi in zadnji korak, ki nas vodi k cilju, da se borimo proti nevednosti z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago.« To je zapisal dr. King pred sto leti, ko so se ljudje prvim začetkom zadružništva posmehovali, češ, da so to fantazije nezrelih in prenapetih možgan. Danes, ko je zadružna ideja dokazala svojo življensko moč, ne mislimo drugače. Kdor reče, da je glavni in morda celo edini smoter konzumnega zadružništva v tem, da preskrbuje ljudem pod gotovimi ugodnejšimi okoliščinami vse ono, kar jim je potrebno za življenje, je plitvo zajel. Vemo, da se je zadruga rodila v gospodarskih stiskah iz vrst ponižanih in brezpravnih, ki so občutili brezobzirno trdoto gospodarske razporeditve, v kateri je poedincu prepuščeno, da po lastni volji in vesti spoštuje naravne pravice svojega bližnjega, ali pa jih gazi. Nikla je iz hrepenenja milijonov po pravičnosti v gospodarstvu. Gospodarstvo pa ni nek samostojen, od ostalega človeškega življenja ločljiv del, temveč je z vsemi našimi družabnimi odnosi nerazdružno in tesno prepleteno dejanje in nehanje. Zato ne pomeni zadružni pokret nič manj, kot stremljenje za uresničenjem socialne pravičnosti in volje za uveljavljenjem družabne morale, vse udejstvovanje zadružništva, tudi ono v trgovini, pa je le sredstvo k cilju: vzgoja boljšega, pravičnejšega človeka. Tako ali slično uči veliki živeči idejni voditelj zadružništva dr. V. Totomianc. Res je, da krivični dobički današnjega gospodarstva izvirajo v veliki meri iz nepoučenosti, iz pomanjkljive vzgoje množic. Ločitev ljudi med kapitaliste in proletarce, kakor jo je izvedel čas, ne pomeni nič drugega, kot delitev po znanju. Siromaki so oni, ki ne vedo ničesar, ki se niso naučili ničesar, bogatini pa so si prisvojili znanja, s katerim izkoriščajo nevednost onih, ki imajo oči, a ne vidijo, imajo ušela, a ne slišijo. »Če bi bilo vse človeštvo ostalo nevedno za zmeraj, ne bi bil nikdar nihče bogat. če pa bi se rodili vsi ljudje polni znanja, bi ne bil postal nikdar nihče siromak.« Naš čas žrtvuje mnogo za vzgojo, toda on vzgaja samo voditelje. Zadružništvo vzgaja voditelje, toda ne pozablja na vzgojo množic, ki se jim je posebno posvetilo, saj živi od sodelovanja množic. To pa je poglavitna razlika zadružništva od ostalih gospodarskih sistemov. Edino le v zadrugi se bo naučilo delovno ljudstvo, da bo znalo voditi gospodarske procese. Vse dosedanje gospodarske in politične revolucije niso mogle uvesti v življenje boljšega reda le zato, ker je bil narod neizobražen in neveden, ker za novi red ni bil zrel. Zadružništvo deluje v prepričanju, da bo boljši red prišel sam po sebi, brez nasilnih, potresov človeške družbe, ki zapuščajo za seboj brezdna in neizlečljive rane, da se bo uresničil sen o pravici in pravičnosti, ko bodo množice za ta red vzgojene. Res je danes zadružnovzgojno delovanje šele v povojih, toda že je važen element v razvoju zadrug in daje pomembnega zamaha za njihovo rastočo silo. (Dr. Totomianc.) II. Naravno je, da se zadružništvo zavzema za to, da bi se zanesel pouk o zadružništvu v osnovne, srednje in visoke šole, na učiteljišča in bogoslovja, vzgajališča onih, ki postajajo neposredni učitelji naroda. Predvsem stremijo zadružni voditelji za tem, da bi se poučeval ta predmet tudi na vseh trgovskih šolah, kjer se danes vzgaja mladina v duhu, ki je zadružništvu naravnost nasproten. Visoka šola naj bi upoznala z zadružnim snovanjem vsaj pravnike, ki jih življenje postavi kasneje kaj često na take položaje v državni upravi, na katerih morejo zadružništvu mnogo koristiti, a v nepoznavanja stvari morda še več škoditi. Do danes pa je državno šolstvo ostalo po večini indiferentno napram zadružništvu. Videti moremo le nekaj posameznih poskusov zadružnega poučevanja v šoli, ki so se dobro obnesli.* V ostalem je zadružništvo, kar se tiče vzgoje, prepuščeno samemu sebi in žrtvuje zato ogromne energije v vzgojne svrhe. Studijski oddelki, organizirana tiskovna služba, propagandne pisarne, sistematski pouk v zadružnih oddelkih in tečajih za izobrazbo, knjižnice in čakalnice, filmi, razstave, predavanja, družabni sestanki in zabave, pa zopet debate in javna razpravljanja o zadružnih vprašanjih, podpore in štipendije dijakom ter prave zadružne šole, vse to in še več stoji danes 'v službi zadružništva za dosego enega cilja: prosvetlitev vseh, ki so dobre volje. Ce hočemo pobliže pregledati snov zadružne vzgoje, se nam sama po sebi razdeli v dva velika odstavka, ki moreta obravnavati, prvi vzgojo voditeljev, drugi vzgojo množic. Z besedo voditelji označimo vse one činitelje v zadrugi, ki morejo s svojim položajem neposredno vplivati na prospeh zadruge in na vzgojo množic, to so zadrugini odborniki, pa tudi njeni nastavljene!. * Štibler: Zadružništvo II. del, Ljubljana 1932. Množice tvori članstvo in vsi oni, ki se v svoji nevednosti še niso mogli odločiti za vstop v vrste zadrugarjev. Brez vsestransko uvedenega dobrega vodstva zadruga ne more obstojati. Odbor vsake zadruge mora biti iz sredine članstva izbrana odlika glede moralnih kvalitet v splošnem, pa tudi glede zadružnih vrlin in sposobnosti. Dalekosežni pomen dobrega odbora so dojele neke nemške zadruge, ki so uvedle pravilo, da se pred občnim zborom mesto predsednika javno razpiše. Kdor se za to mesto poteguje, mora dokazati svojo nravstveno in tudi svojo tehnično sposobnost zanj, potem šele sme stopiti pri volitvah pred zbor zadrugarjev kot kandidat za predsedniško mesto. Seveda pa se sposobni zadružni voditelji ne porajajo vsak dan iz lastnih sil. Malo je ljudi, ki so sposobni in voljni poglobiti se v snov brez tuje pomoči. Zato otvarjajo zadružne zveze posebne visoke šole za redno šolanje zadružnih odbornikov, kjer jim pa za to ni mogoče, prirejajo kratkodobne tečaje z istim namenom. Mednarodna zadružna zveza je uvedla običaj, da vsako leto priredi tak tečaj za zadružne voditelje vsega sveta. Da pa se v šolah in tečajih zbujeni zadružni duh ohrani in goji naprej, izdajejo vse močnejše zveze posebne časopise, namenjene predvsem vodilnim krogom. »Zadrugarstvo« našega »Saveza« se uveljavlja v tej smeri. Prav tako nujno kot odborniki, potrebujejo šolanja zadružni nastavljenci, da morejo v praktičnem zadružnem delu vršiti nalogo posredovalca med teorijo in prakso, med vodstvom in članstvom. Poleg tehničnega znanja morajo zajeti tudi etične in socialne strani našega pokreta, da ne uvedejo v naše razdelje-valnice zlih razvad dobičkaželjnih trgovcev in da lahko vplivajo z besedo na pravem mestu in ob pravem času v zadružnem smislu tudi na člane. V posebnih šolah, ki jih ustanavljajo zveze, drugod v tečajih za zadružne skladiščnike, poslovodje i. t. d., si pridobivajo nastavljenci zadrug potrebno znanje. Tu obravnavajo tvarino gospodarske in pravne vsebine, se uče spoznavati blago, organizacijo obrata, zadružno knjigovodstvo, snovanje in vodstvo podružnic i. t. d., ob vsaki priliki pa so opozorjeni na poti in cilj zadružništva in na razliko zadružne razdeljevalnice ter zasebne trgovine, ki je zadružni človek nikdar ne sme izgubiti izpred oči. Tudi za omiko zadružnih nastavljencev izdajajo nekatere zveze posebne liste in slovenski >Konzument« je bil od početka namenjen njim. V glavnem pa mora biti dolžnost odborov in odbornikov posameznih zadrug, da redno osvežujejo zadružno zavest nastavljencev, da njihovo zadružno naobrazbo vzdržujejo na višini in da jo izpopolnjujejo. Psihološko razumljivo je, da mora biti zadružna vzgoja množic taka, da vzbudi v njih dojem mogočnega pokreta, da jih prepriča o koristih, ki jim jih nudi članstvo in da jih privede F do spoznanja, da je vstop posameznika v zadružne vrste neodložljiva nujnost. Množicam je treba pokazati, da hoče zadruga odpraviti vse nepotrebne posrednike med konzumentom in producentom, da hoče zlomiti samovoljno določene cene kartelov in posameznih zasebnikov, da je njen namen, ustvariti pravično ceno, da ona nima povoda prikrajševati kupca pri meri in vagi, da more in hoče nabavljati le pristno, nepotvorjeno blago i. t. d. Angleži so z dejanji dokazali koristi zadruge vsem, s svojo pošteno in solidno postrežbo, z veliko izbiro in prvovrstno kakovostjo blaga v svojih zadrugah so dosegli celo to, da kupujejo v zadrugah tudi — srditi sovražniki zadružništva. Tak uspeh je možen le, če zadruge javno pokažejo svojo voljo in svojo moč. Na Angleškem je minil čas, ko so se zadružna skladišča skrivala v stranskih ulicah, da bi se prihranilo na najemnini. Danes stoji zadružna razdeljevalnica na odličnem prostoru in v lepi, prikupni obliki, z moderno opremljenimi, okusno dekoriranimi lokali ne prekaša le preproste zasebne trgovinice, temveč na-reja često boljši vtis, kakor prodajalna velepodjetniške konkurence. Poleg tega je dobra dekoracija izložb sama po sebi umljiva zahteva, ki ji skuša vsaka zadruga čim popolneje ustreči.** To uveljavljenje dobrega okusa, ki ni reklama in vaba, je niklo iz spoznanja, da nima cene pri ljudeh tisti, ki- se ponižuje sam. A kdor nima cene, ne more vzgajati. Cim je zadruga pridobila novega člana, je njena dolžnost, da ga vzgoji, kajti ni še član tisti, ki je vpisan v zadružnih knjigah. Res je sicer, da more imeti posamezna zadruga večjih koristi od dobro izšolanega nameščenstva, kakor pa od tega, če uvede sistematičen pouk o zadružništvu za svoje člane in njihovo mladež, vendar tudi slednjega ne bi smela opustiti. Zadružno gibanje v celoti ima namreč brez dvoma od take sistematske vzgoje neizmernih koristi. Starcev petdesetih let zadružna šola seveda ne bo mnogo izpreobmila. Zato morajo zadruge širiti znanje o zadružništvu predvsem med mladino, da ustvarijo pameten in dober naraščaj. Posebno pozornost mora zadružništvo posvečati ženam, predočiti jim mora ogromni pomen konzumnih organizacij in jih navajati k temu, da vzgajajo lastne otroke v zadružnem duhu. Vse članstvo mora zadruga navajati k štednji, ne sme ga, kakor privatni trgovec zapeljavati z reklamo, da si kupi nepotrebnih stvari. Sugestivni sili reklame je treba zoperstaviti sugestivno silo zadružnega spoznanja. Članstvo mora spoznati, da je vsaka kupčija na kredit zlo, ki se mu je treba umakniti. Ali se niso v zadostno jarki luči pokazale slabe strani kreditovanja med kmetskim prebivalstvom, kateremu so prekupčevalci in oderuhi leto za letom odnašali milijone težko prisluženega denarja, dokler se kmet ni rešil te ** Cassau: Ge\verkschaftwesen und Socializmus, Hamburg 1926. nadloge, snujoč zadrugo. One nabavljaine zadruge pa, ki so dajale članom blago na upanje brez omejitve, so hitro propadle. Zadruga mora člana poučiti, da ne more biti član le radi dividende. Sijajno urejene nabavljaine zadruge na Finskem uvajajo sistem čim nižjih cen, kar povzroča, da so povračila ne-znantna. Leta 1930 je znašal čisti presežek finskih zadrug povprečno le 1-3% od prometa. Mnogo zadrug je, ki sploh niso izplačale nikake dividende, najvišja dividenda je znašala 2% .*** S takim ravnanjem zadruge dejanski narekujejo cene na trgu tudi privatnim trgovcem in znižujejo stroške za preživljanje vsemu prebivalstvu. One se približujejo pravični ceni. Ali ni to ogromna pridobitev za splošnost v primeri z našim ozkosrčnim barantanjem za visoko dividendo? Pa še širši mora biti pouk, vseobsežen in temeljit. Na predavanjih in sestankih se morajo bistriti članstvu pojmi, saj smo videli blagodejni vpliv informativnih članskih sestankov, ki jih je prirejala naša zadruga. Doživeli smo, kako se je po njih vsakokrat razbistrilo obzorje, kako so izginili porajajoči se dvomi. Zadružno časopisje v obilni meri pomaga pri tem vzgojnemu delu. Obenem je naloga vsakega odbornika, da ob stiku s člani osvežuje njihov zadružni spomin, naloga vsakega uslužbenca zadruge pa, da z besedo in poštenim dejanjem pomaga zadružni stvari do veljave. Vse delo posameznikov, združeno z družabnimi prireditvami, nas mora zbuditi, da se zavemo dvojnih vezi, ki nas vežejo: solidarnost, tovarištvo, porajajoče se iz skupnih notranjih teženj, skupne medsebojne zavezanosti, mora brezpogojno odpreti srca vseh. Skupni kapital, ki daje celoti nepremagljivo silo, nas veže v spoznanju, da vsak sam ne pomeni ničesar: Kdor gre z zadrugo, njegovo je vse, kdor se loči od nje, nima ničesar. (Dr. King.) Ne more nam biti žal denarja, ki ga vlaga zadružništvo vsega sveta v zadružne šole in v zadružno vzgojo sploh. Pomozimo, poglobimo se v stvar tudi mi, Jugoslovani! Nimamo še predavanj o zadružništvu na univerzah, nimamo zadružnih šol, nimamo niti rednih, sistematskih tečajev, ker nam primanjkuje sredstev in sloge. A vse, česar nam manjka, nadoknadimo z lastno pridnostjo, pa skušajmo postati res pravi, celi zadrugarji. *** Ohde: Finnland, das Land der Genossenschaften, Berlin J932. Izredno zanimiva, za nas zelo poučna knjiga o silnem razmahu iinskeg* zadružništva v letih po vojni. Do6ri zadrugarji vedo, da morajo Bifi zvesti zadrugi v mafem in vefiBem. E J: Zadružništvo v naši državi. Od časa do časa moramo napraviti nekak generalni pregled vsega našega zadružništva in ga predočiti najširšim krogom, ki naj spoznajo v številkah silo zadružnega gospodarstva v naši državi. Iz teh podatkov naj razvidi članstvo, ali pri nas zadružništvo napreduje ali nazaduje, iz njih naj črpa novih moči in svežih sil, ki ga naj vodijo in pripeljejo do ciljev, ki jih zadružništvo zasleduje. Potrebno je zlasti, da pozna naše članstvo tudi vse različne zadružne organizacije, njih razčlenjenost in različne centrale, okrog katerih se družijo zadruge, kar mu pripomore do širšega pregleda in globljega razumevanja zadružništva. Za podlago vseh sledečih podatkov nam je služila statistika, ki jo je izdala Glavna zadružna zveza v Beogradu za leto 1932, in ki je izšla v letu 1933. Daši statistika ni popolna do vseh potankosti, kar prizna tudi izdajateljica sama, ker ni mogla dobiti od posameznih zadrug potrebnih številk, vendar bo zadostovalo, da dobimo vsaj v glavnem jasno sliko o našem zadružništvu. V Jugoslaviji so zadruge včlanjene v 31 različnih zadružnih revizijskih zvezah. Večina teh zvez je zopet združenih v širše zveze, ki naj zastopajo bolj tehtovito zadružne interese napram zakonodajalcu in napram različnim višjim upravnim telesom in ki vrše revizijo pri včlanjenih zvezah. Taki višji zadružni organizaciji sta dve v naši državi, in sicer Glavna zadružna zveza v Beogradu, pri kateri je včlanjena tudi Zveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev, ter Glavna zadruga za poljoprivredni kredit za kraljevino Jugoslavijo. Izven vsake skupne organizacije sta dve revizijski zvezi, tako da delimo vse zadružne zveze v tri skupine, in to: 1.) v one, ki so včlanjene pri Glavni zadružni zvezi v Beogradu; 2.) v one pri Glavni zadrugi za poljoprivredni kredit za kraljevino Jugoslavijo v Beogradu in 3.) na one, ki so izven vsake centralne organizacije. Glavna zadružna zveza je včlanjena tudi v inozemskih zadružnih in kmetijskih organizacijah, in sicer: v Mednarodni kmetijski komisiji v Parizu in v Specijalni komisih za kmetijsko zadružništvo v Parizu. Razen tega ima svojega predstavnika v Mednarodnem interkooperativnem komiteju pri Društvu narodov v Ženevi in vzdržuje zveze z Mednarodnim kmetijskim institutom v Rimu in s Stalno mednarodno komisijo kmetijskih društev v Rimu. Najjačja po številu zvez in zadrug je Glavna zadružna zveza, kar nam najbolje pokaže sledeča tablica, iz katere razvidimo vobče vse zveze, ki obstojajo pri nas in število le-teh včla-včlanjenih zadrug. Pregled zadružnih zvez in njih članstva v letu 1932 Članov zadru- garjev 131.910 | O Č"' 94111 | 30.460 || 8.606 || 47.108 || 32 783 | 13.145 CN On 40 co o >o CN 10.546 | 3.015 T-H co 8.553 || CN CN r-H T-H VO S o t-H Skupno zadrug S 2.509 VO CO T+4 JO O O T—< vo tri co MO 40 V-H VO CN r—> S CO r^. CO OO CO T—< CO T-H 2 T-H CN MO T-* CO 04 Ostale zadruge s to CO § CN o vo ON r-- ■rf CO CO VO 40 CO co 40 v—* CO co T-H CN T-H Tt* T-H T-H 2 Stavbene 1 1 1 T-H 1 1 i T—< 1 CO 1 1 1 1 i. 1 Nabavljalne (konzumne) 1 8101 co 1 vo VO VO CN MO 8 1 1 1 1 CO CN Kreditne 1 1.140 oc oo CO vo 1 v—< co co O 1 O CO 40 1 5 1 ? T-H 00 Zveza Sedež Beograd s Skoplje Zagreb = Novi Sad * = K Osijek ^3 £ (D >o CD m > Sarajevo S Naziv L Glavna zadružna zveza: Glavni zadružni savez u Kraljevini Jugoslaviji |Glavni savez srpskih zemljoradničkih zadruga | Glavni Savez zanatskih zadruga j Savez nabavljačkih zadruga drž. službenika | Savez zdravstvenih zadruga Savez agrarnih zajednica Središnji savez hrvatskih seljačkih zadruga Zadružna sveža Hrvatsko gospodarsko društvo kao sre-dišnja zadruga Savez zemljoradničkih zadruga Zemljoradnička centralna kreditna zadruga Savez agrarnih zajednica , Središnji savez čehoslovačkih zemljoradničkih zadruga Savez agrarnih zajednica Savez agrarnih zajednica Savez srpskih zemljoradničkih zadruga I Savez hrvatskih seljačkih zadruga > V ta v—< CN co 40 00 CTs O r—i CN CO 2 40 VO Vseh vrst zadrug v državi po njih namenu je 38 in smo v naši tablici radi pomanjkanja prostora posebno navedli samo tri vrste, ki prihajajo zlasti za državne uslužbence v poštev, to je kreditne, nabavljalne (konzumne) in stavbne zadruge. Od ostalih vrst zadrug, ki so zastopane v Jugoslaviji, navajamo: 536 agrarnih zajednic kot zadruge, 288 živinorejskih, 184 mlekarskih in sirarskih, 122 obrtnih in industrijskih, ’84 zdravstvenih, 87 vinarskih in kletarskih, 63 strojnih zadrug, 52 zadružnih elektrarn, 51 ribarskih, 117 žitarskih, 27 perutninarskih, 25 vodovodnih, 25 oljarskih, 25 tiskarskih, 15 tobačnih, 12 rožmarin-skih, 12 pašniških, 16 čebelarskih, 8 vrtnarskih, 3 mlinarske in 3 zavarovalne zadruge. Nadalje imamo še hmeljarske, opijske, konopljarske, riževske, svilorejske, smoljarske in gozdne zadruge, ki so pa v manjšem številu zastopane. Kar mora vsakemu zadrugarju pri pregledovanju tablice buditi pozornost in presenečenje, je veliko število revizijskih zvez. Ta pojav je razumljiv, če vemo, da je večina teh zvez še iz predvojnih časov, ko so se snovale po pokrajinah bivše Avstro-ogrske monarhije. Te zveze so bile večkrat produkt po-litično-strankarskih interesov, ki so jih poklicali v življenje. Razcepljenost jugoslovanskega naroda na različne državne tvorbe v preteklosti se zrcali še danes v našem zadružništvu. Zato morajo partikularistični pojavi, ki so zadnji krči umirajočega političnega telesa in zadnji strupeni dih časa, izginiti iz našega zadružništva. Enotna država nam daje to neprecenljivo prednost, da izrablja vse sile naroda, da spotreno in pravilno uveljavlja vse razrede prebivalstva naše širne domovine ter s tem skuša dvigniti njen procvit. Za našega kmeta, ki je temelj države in naroda, vstane sonce v našem zadružništvu, ko padejo zadnje pozicije podtalnih rovarjev v našem zadružnem pokretu. Stanje članstva in denarstva vseh zadružnih orga- Koncem leta S. =? ’> -6 Število zadru- -s š! Iznos bilanc Vplačani deleži Rezervni skladi garjev dinarjev dinarjev dinarjev 1928 5412 579.448 i) 647.568.496-81 11,692.728 45 7,284.820-01 2) 2.353,033.81406 87,889.754-07 110,433 085-51 1929 6306 704.165 D 809,645 433 52 15,912 831 90 8,497 551-59 2) 2.984,743.508-22 128,436.560 50 148,871.655 61 1930 7096 834 162 D 1.008,181.773-80 22,972 524 90 13,664.922-27 2) 3.577,626 735 74 152,97907742 194,429.253 89 m Treba bo krepkih rok, ki naj to z vso doslednostjo izvedejo. Nov zadružni zakon, ki se nam obeta, naj bo izraz te volje! Po številu zadrugarjev je naša Zveza državnih uslužbencev na tretjem, torej zelo častnem mestu, kar naj nam bo v ponos in bodrilo k daljnjim naporom in nadaljnjemu delu. Nadalje vidimo, da je v 7855 zadrugah bilo organiziranih 897.375 zadrugarjev in še raje nekoliko več, ker niso vse zadruge poslale podatkov. Ako računamo, da vsak zadrugar predstavlja povprečno Tčlansko družino, potem pridemo do_ zaključka, da vse zadružne organizacije v naši državi branijo koristi 3,589.500 ljudi, to se pravi, da je skoraj tretjina vsega prebivalstva navezalo svoje gospodarstvo in gospodinjstvo na zadružništvo. Ako pa zberemo število zadrugarjev samo za slovenski del države, to je za dravsko banovino, in pribijemo v tablici izkazanemu članstvu štirih zvez te banovine še odpadajoči del državnih uslužbencev-zadrugarjev, dobimo število 281.821 članov, kar je tretjina vseh zadrugarjev v državi. Če zopet uporabimo množitelj 4 kot prej, tedaj dobimo 1,127.284 ljudi, to je teoretično 100% prebivalstva, ali — vsi ljudje naše banovine so se navezali na zadružništvo. Seveda moramo upoštevati, da je veliko članov pri dveh, treh in več zadrugah včlanjenih, zato taka ugodna in sijajna slika. Lahko pa trdimo, da je v dravski banovini, če ne že 100%, potem gotovo 90% prebivalstva v zadružnem krogu. Čeprav je Jugoslavijo zajela leta 1929 silna gospodarska kriza, ki traja vse do danes, vendar ni vplivala na razvoj zadružništva neugodno, temveč baš nasprotno. Zadružništvo je ravno v teh letih krize stalno napredovalo tako glede porasta števila zadrug kot zadrugarjev, dočim so druge gospodarske organizacije usihale. To nam pokaže najbolj naslednja tablica: nizacij koncem poslovnih let 1928, 1929 in 1930 Posojila Hranilne vloge Prodano različnega blaga za Celokupni denarni promet Čisti dobiček dinarjf.v dinarjev dinarjev dinarjev dinarjev 342,806.017 29 1.411,597 88313 253,208.189 84 1.745,612.008-83 192,313.178 51 457,996.358-30 5.405,245.371-72 9.819,270.741 21 3,096 257-78 24,395 412 36 423,477.600-38 1.796,983 665-72 304,664 292 22 2 129,258 530 67 196,370 676 20 544,020.012 43 7 622,646 831 45 12.107,178.932-23 3,893 278-63 37,159 205 87 622,430.009 01 2.198,608 649-19 347,307 701-84 2,400,294.351 89 223,113.50019 626,788 518 97 8.868,310.978-27 12.298,125.297-77 4,125.200-31 44,335.065-52 Tudi ta tablica ni popolna, ker je v nji izkazano gospodarstvo samo 5796 zadrug napram obstoječim 7855 zadrugam. Slika bi bila lahko še veličastnejša ter bi lahko pokazala še ogrom-nejšo silo, ki jo predstavlja zadružništvo na gospodarskem in denarnem trgu, akoravno se pozna v sledečih letih 1931 in 1932 vpliv krize tudi glede denarstva (lastna sredstva, vloge) pri zadrugah. Radi bi pokazali v posebni tablici bolj podrobno, kako j<' razmerje denarnega stanja po posameznih zvezah in zadrugah, a žal radi pomanjkanja prostora ne moremo tega. Zato le par številk iz statistike Glavne zadružne zveze, ki se tičejo dravske banovine koncem leta 1930. V 4 zvezah je: 227,989.011-48 93,874.028-71 3,762.180-44 v zadrugah je: 1.888,836.118-59 1.420,798.131-98 71,723.207-07 V vsej državi se je nabralo v vseh zadrugah in zvezah vlog za 2.747,602.053-73 dinarjev. Ako odbijemo vloge slovenskih zadrug od ve vsote, vidimo, da odpade na ostale banovine le 630,776.923-66 dinarjev vlog. Seveda ne smemo iz tega sklepati, kako dobro se nam tu gori na skrajnem severozapadu države godi, treba je le pogledati številko, ki predstavlja posojila. Pa še drugi razlogi so, ki povzročajo tako kričeče nesorazmerje med nami in ostalo državo. 0 teh razlogih hočemo spregovoriti kdaj pozneje in na drugem mestu. Naj navedemo še dve, tri številke iz naše banovine, ki se tičejo zadrug državnih uslužbencev. V letu 1931 smo imeli vsega skupaj 16 zadrug, v katerih je bilo stanje vlog 3,760.972-60 di narjev, posojil 7,089.106-28 dinarjev in so znašali deleži 1,396.285-52 dinarjev. Vseh 116 zadrug državnih uslužbencev skupaj je pa imelo 8,720.078-52 Din posojil in 17,019.540-80 Din vplačanih deležev. Vsekakor zavzema v našem zadružništvu glavno in prvo mesto kmetijsko zadružništvo, kar je naravno in kar je v soglasju s številčno pripadnostjo prebivalstva k poljedelcem (85%). Ravno ta panoga zadružništva zasluži prav posebno skrb in podporo, tako od strani države, pa tudi od vseh ostalih stanov in seveda tudi od zadrugarjev, ki ne pripadajo k poljedelcem. Na tem mestu poudarjamo zadrugarji - državni uslužbenci, da stojimo in bomo vedno stali ramo ob rami z našim kmetom in njegovimi zadrugami. Zavedati se moramo, da smo navezani drug na drugega tako mi kot naše zadruge! Ko to izjavljamo, se nehote spomnimo na predavanje, ki ga je imel v prošlem letu minister na razp. g. Mohorič o gospodarskem položaju v naši državi. Med drugim je povedal, da je naše vlog Din posojil Din deležev in fondov Din kmetijstvo pri svoji proizvodnji, zlasti kakovostni, zelo zaostalo, dočim so se tudi tisti kmetovalci nekih držav, ki so bili na isti stopnji kot naši, po vojni do danes tako visoko povzpeli, da dobrota naše kmetijske proizvodnje z njihovo ne more konkurirati. Ugotovil je tudi, da se naš kmet premalo briga za možnost dobrega vnovčevanja in da bi moral do neke mere vplivati tudi na cene. Kot vzrok, da je to tako, je g. minister Mohorič navedel, da je naš kmetovalec premalo organiziran. Taka trditev je prav za prav v nasprotju z vso našo statistiko, ki smo jo navedli glede zadružništva, ki nam baš kaže, da je naš kmetovalec celo zelo dobro organiziran v zadrugah. Nastane torej misel, da zadruge ne vrše svojega poslanstva v taki meri, kot bi to morale po našem pričakovanju in po upih, ki jih stavimo v zadružništvo in kakor to vidimo na uspehih, ki jih je zadružništvo doseglo v drugih državah, n. pr. na Danskem, Finskem, Irskem, v Švici in drugod. Poiskati moramo torej hibe, ki preprečujejo podvig kmetijstva, ki mu ga naj da zadružništvo. Mogoče nam dajo številke naše statistike že kak odgovor in pojasnilo? Na eno hibo smo že pokazali, ko smo opozorili na partikula-rizem in strankarsko usmerjenost naših zadružnih zvez, kar preprečuje zdrav in svoboden razmah v zadružništvu in spravlja zadružništvo v direktno politično službo. Drugo pogreško nam kaže statistika, da ni pravega razmerja med kreditnimi in nabavljalnimi (konzumnimi) zadrugami napram nroizvajalnim in vnovčevalnim zadrugam, ki jih naš kmetovalec pri izboljšanju kakovostnega gospodarstva ravno tako potrebuje kot prve. 5895 kreditnim in konzumnim zadrugam stoji nasproti samo 1869 ostalih zadrug, ki jih več ali manj lahko smatramo za proizvajalne in vnovčevalne. Kakor izglodajo na prvi mah številke statistike suhoparne in dolgočasne, ožive, če jih pogledamo s pravim očesom. Odkrijejo nam že vstvarjeno in nas napotijo k novemu vstvarjanju. Ako želite dobro pecivo, potem uporab'te za prireditev istega Dr. OETKERJEV pecilni prašek in Dr. OETKERJEV vanilni prašek Kako prirediš Dr. OETKERJEV šartelj'? Zmešaj 14 dkg surovega masla s 3 rumenjaki, dodaj 1 zavoj Dr. OETKERJEVE zmesi za šartelj, l/* litra mleka in čvrst sneg 3 beljakov. Testo naj gosto teče z žlice. Peci g* v dobro nameščenem modlu pri srednji vsočini. (Zadružništvo naših balkanskih sosedov.) Saj vem, da tudi ti rad pogledaš preko plota v sosedov vrt, da se raduješ lepote njegovih tulipanov in rož in dalij in krizantem, pa plodovitosti njegovih paradižnikov, bujnosti njegovih gred in obilice vsega koristnega sadu! In tudi zato rad pogledaš v sosedov vrt, da morda slučajno zaznaš, česar še ne veš, kajti zavedaš se, da ni mojstra, ki bi se ne mogel še nekje nečesa naučiti. Morda boš videl cvet, ki bo blizu tvojemu bistvu. Presadil si ga boš previdno na svojo gredo in ga boš negoval z vso skrbjo, s tvojim delom bo sprejemal vase del tebe samega in bo tako postal res čisto tvoj. Sedem sosedov imamo. Vsak po svoje skrbi za ono romantično modro cvetko, ki je ni iskati na oddaljenih otokih sredi prostranih morja, temveč med stenami zadružnih razdeljevalnic in skladišč. Vsak po svoje oblikuje zadrugo, vsak ji vliva del svojega bitja, da mu postaja bližja, njegovim razmeram priklad-nejša. Ali si ne bi ogledali zadružništva svojih sosedov, ki so nam sorodni po zgodovini, po trpljenju in vstajenju, ali si ne bi ogledali vrtov svojih sosedov na Balkanu? * Ni mogoče razgovarjati o zadružništvu sosedne dežele Š kipe t a r j e v. Preveč samosvoj je njen mož, preveč preprost, premalo ima potreb, ki bi jih ne mogel kriti iz lastnih sil brez sosedove pomoči. Preohlapno še je zajela Albanca civilizacija. Albanska zemlja še ni pripravljena, da bi sprejela seme zadružne ideje. Starodavna H e 1 a s ! Tu je seme pognalo, drevo se je razvejilo. Mnogo je pripomogla država s smotreno zakonodajo, ki določa celo nagrade za posebno uspešne zadružne delavce. V močno prevladujočem individualizmu je vsekakor iskati vzroka, da se drevo ne more povspeti v višine. Celo tam, kjer je zadruga dozdevno že premagala odpor proti skupnim podjetjem, se pojavljajo razkoli in cepitve. Nekaj več kakor 3500 zadrug je v Grčiji. Komaj dobra desetina je nabavljalnih, skoraj dve tretjini je kreditnih, ena sedmina je produktivnih, ostale so stavbne in mešane. Ogromna večina zadrug predstavlja organizacijo kmetskega ljudstva, mestni ljudje se le v neznatni meri pridružujejo gibanju. Zadruge so si ustanovile deset zvez. »Poljedelska centralna banka< je skupna organizacija kmetskih kreditnih zadrug. Je to močen denarni zavod, ki izdaja tudi dober zadrugarski list, kar je spričo šibke propagande zadružne ideje v Grški posebno važno in zaslužno. »Osrednja zveza grških poljedelskih zadrug« v Atenah, »Zveza makedonskih poljedelskih zadrug« F in še nekoliko pokrajinskih zvez kažejo nadaljnja stremljenja k združitvi cepljenih sil. Zadruge proizvajalcev rozin, ki so prav številno organizirani, imajo svojo »Centralno produktivno zadrugo za rozine«, poleg te pa še »Posebno zvezo zadrug za vnovčevanje sušenega grozdicja«. Omenimo še najjačjo grško nabavljalno zadrugo, »Delavsko konzumno društvo za Pirej« v Atenah. Najskromnejše je še obdelan grški zadružni svet na Balkanu, ki mu vendarle vzhaja sonce svobodnega razvoja k prosvetlje-nosti in kulturi, ko je tisoč let ječal v okovih sužnja. * Sosed in brat nam Bolgar z zadovoljstvom kaže na lepe uspehe svojega zadružnega dela tridesetih let. Zadružna misel se je ukoreninila globoko v duši naroda, zadružništvo je danes med glavnimi činitelji v bolgarskem gospodarskem življenju. To je doseženo s smotrenim praktičnim delom in z zavednim širjenjem ideje v besedi in pismu. Okrod 50 bolgarskih časopisov tolmači narodu pojem zadružništva, resen znanstven časopis so započeli, za vzgojo zadružnih voditeljev so ustanovili državno višjo zadružno šolo. Zadruge so se združile v nacionalni komite bolgarskih zadrug (Nacionalnija komitet na blgarskata Kooperacia), ki ima nalogo, širiti zadružno misel in biti vodič zadružni prosveti. V tem komiteju so včlanjene skoraj vse bolgarske osrednje zadružne organizacije. Idealistični bolgarski zadružniki so se zbrali v »Zvezo prijateljev zadružništva«, ki naj bo voditelj in sredstvo obrambe zadružništva proti onim gospodarskim krogom, ki so — kakor pri nas v zadnjih letih — napovedali zadružništvu boj na nož. Tudi ta boj je dobra propaganda in more stvari le koristiti, saj zainteresira zanjo vedno širše kroge. Zadružna sila pa je baš v širini, v množici. Po vzorcu, ki so ga našle v švicarski zvezi nabavljalnih zadrug, so bolgarske nabavljalne zadruge ustanovile posrečeno Zadružno centralo »Naprede, ki je leta 1929 praznovala svojo desetletnico. Ta je leta 1931 združevala 58 najsolidnejših nabavljalnih zadrug s skupno približno 60.000 člani. »Napredove« zadruge so v tem letu imele po vsej državi 234 svojih razdelje-valnic oziroma skladišč, njihov promet je dosegel skoraj 2 milijardi levov, svojim članom so izplačale na povračilih dva in pol milijona levov. »Napred« je skupna nabavljalnica, ima pa tudi svoja lastna proizvodna podjetja. Ima valjčni mlin z električno centralo, ki more mleti dnevno 40 ton žita, dve sirarni sta proizvedli leta 1930 poleg drugega 21 ton sira in 12 ton kaškavala, v rižarni je bilo leta 1931 proizvedenih 1625 ton riževih produktov. Centrala je organizirala po zadružnih načelih proizvodnjo sardel v Varni in konzerviranje zelenjave (1.1931 je bilo konzerviranih 53 ton zelenjave). Ona sodeluje tudi pri rafineriji petroleja. Toda tudi tu nesrečno cepljenje. Nekakšna politična konkurenca, nabavljalna zadruga >Osvobojenje« se je s svojimi podružnicami razširila po vsej državi. Kreditne zadruge sodelujejo z neznatnim delom drugih v bolgarski agrarni banki, ki je nastala iz raznih pomožnih in podpornih blagajn. Svojčas so bile vse bolgarske zadruge članice »Bolgarske centralne kooperativne banke«, ki je bila z zakonom ustvarjena bas zato, da bi se vse zadružništvo upravljalo po enotnih smernicah in da bi mu bila zagotovljena finančna opora. Upravo te banke je imenovala vlada. Ko pa so leta 1919 zadruge članice zahtevale, naj bi se banka organizirala po zadružnih principih — imeli so v mislih volitev uprave — so dosegli to, da je leta 1920 zakon izločil iz »Bolgarske centralne zadružne banke« vse poljedelske zadruge in je njihovo vodstvo poveril agrarni banki. Ta je zadružništvu mnogo koristila, saj so pod njenim vodstvom vse zadruge zvišale svoje deleže in fonde, postala jim je pa tudi močna denarna opora. Kolikor se zadrugarji branijo prisilne organizacije v državnih ustanovah, ki jim država postavlja vodstvo in uradništvo, vendar si ne morejo ustanoviti neke skupne res uspešne centrale. »Splošna zveza poljedelskih zadrug«, ki je fuzija dveh svojčas nasprotnih si zvez, naj bi bila moralno zastopstvo in duhovno vodstvo poljedelskega zadružništva. Do pravega delovanja pa ne more priti radi poskusov, da se zopet politično razcepi. Le kreditne zadruge sistema Schulze-Delitzsch so si ustvarile »Zvezo ljudskih bank«, ki jim ni le moralni zastopnik, temveč obenem trden osredni denarni zavod. Te zadruge, zadružne banke, so danes močno merodajne v .gospodarstvu vseh bolgarskih mest. In uradniška hranilnica in posojilna zadruga je največja bolgarska zavarovalnica za življenje in proti požaru. Produktivne zadruge so si ustanovile več zvez. Najmočnejša, to je »Zveza bolgarskih produktivnih zadrug«, je svojim članicam predvsem duševno oporišče, vzdržuje pa tudi v več krajih skladišča, v katerih vnovčuje proizvode članov. »Centralna zveza bolgarskih tobačnih zadrug« združuje 16 zadrug proizvajalcev tobaka, med temi tudi veliko ljudsko zadrugo »Asenova krepost«. Najbolj pa so Bolgari ponosni na električno zadrugo »Vača«, ki se je od leta 1919 do danes razvila v zares široko vsenarodno organizacijo. Bolgarsko državno vodstvo močno pospešuje širjenje zadružništva, včasih kar nasilno. Z zakonom iz leta 1925 je ustanovilo »Najvišji svet bolgarskega zadružništva«, ki je posvetovalni organ v ministrskem svetu. Ta svet je posredovalec med državno oblastjo in svobodnimi zadrugami, daje zadružni politiki splošno enotno smer in vzporeja delo raznih zadružnih oblik. Vsako leto skliče in organizira kongres vseh bolgarskih zadružnih organizacij. Večino članov >Najvišjega sveta bolgarskega zadružništva« svobodno volijo zadruge in zadružne zveze same. Lep je vrt plavih cvetov soseda Bolgara, kakor cvetoč vrt njegovih rož centifolij. Blagoslovljeno je njegovo delo. Radujmo se z bratom in mu želimo kakor sebi: Pomiri se duša, razrvana v viharjih, razdvojena v stoletnih bojih, pa si ustvari pokojno domačnost v lepem svobodnem domu, ki ga imaš. * Rumunija je dežela kmetskih zadrug. Meščanstvo se malo zanima za gibanje, industrijskega delavstva v strnjenih skupinah pa niti ni. Državna pomoč je predvsem s podpiranjem zadružne prosvete pospešila pokret in dvignila zadružništvo do zavidanja vredne višine. Rumuni so pričeli razvijati predvsem šolstvo, imajo več šol za zadružne knjigovodje, dvorazredno šolo za zadružne razdeljevalce (trgovci bi rekli prodajalce ali so-trudnike), imajo pa tudi visoko šolo za zadružništvo, ki ima enoten program. Naravno imajo poleg teh šol v posameznih pokrajinah še celo vrsto krajših vsakoletnih tečajev za zadružne odbornike in razne nastavljence. Uspeh trajnega šolanja ne izostaja: preko 10.000 zadrug z dobrim poldrugim milijonom članov! Vsa vrsta produkcijskih zadrug, gozdne na primer, z lastnimi tovarnami za lesne izdelke in celo z lastno, preko 100 km dolgo železniško progo, ribiške in rudniške zadruge, zadružni mlini, pekarne in mlekarne, zadruge za izkoriščanje slatinskih vrelcev, vse to se kosa s kreditnimi in nabavljalnimi, da razdeli čim več povračil, da daje nastavljencem in delavcem čim boljše plače in da čim bolj veča in množi kulturne in podporne fonde. Te fonde nimunsko zadružništvo zelo spoštuje, do 10% in več poslovnega prebitka votirajo nekatere zadruge tem fondom, ki ostanejo, kakor rezervni fondi, nerazdeljivi. Iz njih tečejo viri za ustanavljanje in vzdrževanje šol, knjižnic in čitalnic, iz njih se širi med narod luč kulture. Vredno je omeniti, da vse rumunske zadruge poslujejo tudi z nečlani: oni del povračil, ki bi padel ob zaključku ieta na te kupce, nečlane, se redno odredi v kulturni fond. V rumunskem zadružništvu ima država zelo merodajno vlogo. Centralni kreditni zavod rumunskih zadrug, ki je gladko izvedel s pomočjo zadružne organizacije agrarno reformo brez trzavic kot »Centrala za agrarno reformo in podeželsko zadružništvo«, je državna ustanova. Njemu je naloga, da organizira, podpira, nadzoruje in finansira zadruge. Prav za prav so to tri samostojne ustanove, vsaka pod upravo lastnega upravnega sveta, čigar člani so na polovico imenovani od države, druga polovica pa je izvoljena od zadrug, ki so soudeležene. Prva je centrala za produktivne in nabavljalne zadruge. Slednje so se v povojni stiski močno namnožile, na kmetih pa so se postopoma izpopolnile in spremenile v prodajne ali pa v produkcijske zadruge. Prav za prav ne zaslužijo tako ozke opredelitve, saj streme za tem, da bi krile dosledno vse gospodarske potrebe kmeta producenta in kmeta konzumenta. Skupna organizacija konzumnih in prodajnih, oziroma produkcijskih zadrug, ki si na prvi pogled nasprotujejo, postaja tako prav naravna in logično umljiva. — Centrala za produktivne in nabavljalne zadruge ima svoj oddelek za nakupovanje blaga na debelo in obenem skladišča za prodajo robe producentov. Da je mogla centrala z delom pričeti, ji je država odobrila 25 milijonov lejev brezobrestnega posojila, kajti deleži zadrug z daleka ne dosežejo take vsote. Centrala za ljudske banke združuje vse rumunske kreditne zadruge, ki so organizirane v pokrajinske zveze, nekake posredovalne člene med zadrugami centrale. Tudi ta centrala posluje s kapitalom, ki sestoji iz 25 milijonov lejev brezobrestnega državnega posojila in deležev soudeleženih zadrug. Kapital je premajhen, zadruge tožijo o pomanjkanju kreditov. Centrala zadrug za nakup zemlje je z likvidacijo agrarne reforme svojo nalogo prav za prav dovršila. Združevala je tisoče prisilnih zadrug za agrarno reformo, ki so do danes vse prenehale. Ponajveč so se prostovoljno spremenile v nabavljalne in vnovčevalne poljedelske zadruge, v manjšem delu so bile z-likvidacijo agrarne reforme razpuščene. Danes združuje ta centrala vse te preurejene zadruge, dalje takšne, ki jim je namen nakupovanje zemljišč in najetje zemlje za obdelovanje. Zadruge za nakup zemljišč vrše ob podpori kreditnih posestrim in centrale svojo nalogo tako, da nakupijo zemlje in jo razdele med člane proti odplačilu v 10 letih. Ta čas vrši kontrolo nad zadrugo in nad delom članov centrala, ki dostavi vsaki zadrugi kot vodjo in svetovalca izšolanega kmetovalca. Slično so organizirane zadruge za najetje zemljišč, ki so danes svoj veliki pomen izgubile. Kes izgledajo te centrale kot državne ali vsaj na pol državne ustanove nekako nezadružniško. V resnici pa ne značijo nekega državnega nasilja nad zadružništvom, saj je prepuščeno vsaki zadrugi, da se svobodno odloči za pristop k centrali, ali da ostane izven nje. Zato vidimo, da so vse v navedenih centralah organizirane zadruge čisto nacionalno rumunske, priključile so se jim po vojni le zadruge iz onih novih krajev, ki so po narodnosti rumunski. Drugi narodi, ki jih je usoda dodelila v rumunsko državno skupnost, so svoje zadruge organizirali v lastne zveze. Tako imajo Madžari svojo »Centralo produkcijskih, vnovčevalnih in nabavljalnih zadrug Hangya«, ki ji je namen nakupovanje na debelo in revizija zadrug. Ime so dali centrali po zvezi Hangyja v Budimpešti, pri kateri so bile te zadruge pred veliko vojno včlanjene. Rumunski Švabi imajo svojo »Zvezo gospodarskih in kreditnih zadrug«, ki jim je obenem skupna blagajna in revizijski organ. Erdeljski Saksi so ustanovili revizijsko zvezo rajfajznovk in imajo v okvirju te zveze svojo »Centralo konzumnih društev« ter zadružni mlin. Njihove zadruge so v najožjih stikih s hranilnicami, njihov glavni denarni zavod je »Splošna hranilnica« v Hermanstadtu. Celo Židje imajo svojo »Zvezo židovskih zadrug« v Kišinevu in obstoja tudi že tretja nemška »Zadružna zveza« v Tarutino. * Da, rad pogledam v sosedov vrt, da se radujem lepote njegovih cvetov in obilice njegovega sadu. Pa tudi zato, da morda slučajno zaznam, česar dotlej še nisem vedel, kajti dobro se zavedam, da ni mojstra, ki bi se nekje še nečesa ne mogel naučiti. In se mi zdi, da čujem z vsakega sosednih vrtov glas, ki kliče nas vse k sporazumnemu delu na polju zadružništva, v dobrobit posameznika in korist celote. (Iz raznih virov.) Miloš Š t i b 1 e r, Beograd: Anarhija v produkciji ali konzumno zadružništvo. Anarhija je grška beseda in pomenja nered. Anarhija v produkciji je torej nered v proizvajanju. Mislim na kmetijsko in industrijsko proizvajanje. Nered je v tem, ker kmetovalec in industrijalec nimata vnaprej izračunano, koliko blaga bo potrebno konzumentom, nego proizvajata (producirata) v nadi. da bosta spravila v denar čim več blaga in s tem imela tudi čim več prejemkov in dobička. Dobiček pa je odvisen od cene, a cena je odvisna od ponudbe in povpraševanja. Ako je povpraševanje za blagom od strani konzumentov večje nego je ponudba, torej večje nego je blaga na razpolago, tedaj cena raste včasih tudi visoko nad vse stroške produkcije in v tem primeru je dobiček dober; ako pa je na razpolago več blaga kakor ga konzumenti potrebujejo (povpraševanje za blagom je manjše nego je ponudba blaga), tedaj cene padejo in dobiček pada s padanjem cen. Cene lahko v takih primerih padajo tudi tako daleč, da ni več dobička, nego se pojavi za producenta celo izguba, ker se z doseženo ceno ne morejo več pokriti stroški produkcije. Ako se producira več blaga, nego ga konzumenti potrebujejo, tedaj nastane hiperprodukcija, to je nadproizvodnja: proizvaja se več nego je potrebno. Pri hiperprodukciji je dobiček malenkosten ali pa ga sploh ni. Posledice se opažajo najlepše v industriji: radi premalega dobička oziroma radi izgube pri blagu se začne proizvajanje omejevati, mezde in plače zaposlenim se zmanjšujejo, zaposleni se odpuščajo. Kriza je. Prišlo pa je do nje radi tega, ker se je produciralo preveč blaga. Kriza lahko objame poedine vrste blaga, a lahko je tudi splošna, to je, da naenkrat objame večino ali tudi vse industrijske panoge. Poslednje se dogaja redno po velikih katastrofah, ki uničujejo mnogo blaga ali onemogočijo stalno produkcijo, tako da se izčrpajo vse zaloge in se sploh ne producira dovoljno. Tak primer nastopi po dolgotrajni vojni. Vsega blaga zmanjka, ponudba je vsled tega mala, povpraševanje veliko. Posledica se vidi v dobrih cenah. Pri dobrih cenah je dober zaslužek, dobiček, vsled česar posebno no končani vojni kapital hiti, da bi produciral čim več in pri dobrih cenah čim več zaslužil: kapital hoče izkoristiti konjunkturo, to je, izkoristiti hoče dobre cene. V tej tekmi za čim večjim profitom (dobičkom) poedini producenti, posebno industrijalci, navadno ne pazijo dovoljno, da ne bi zagazili v stanje hiperprodukcije. Želja po profitu napravi človeka slepega, a slepcu preti nevarnost, da pade in se poškoduje ali da se tudi zvrne v prepad in izgubi življenje. Isto tako producent, ki mu je profit glavna misel in tako rekoč zvezda - vodnica, kaj rad zagazi v stanje hiperprodukcije, kar ima za posledico vedno manjši dobiček in končno tudi čisto izgubo. Posledica hiperprodukcije je gospodarska kriza, a hiperpro-dukcija je posledica anarhije, nereda v produkciji. Nered je v tem, ker se ne proizvaja toliko, kolikor je konzumentu potrebno, nego več (a včasih tudi manje in to navadno tedaj, kadar vojna ali druge katastrofe onemogočajo kapitalu prost polet). Ta anarhija, ta nered je človeštvu škodljiv, zato razmišljajo o tem, kako bi zlu našli leka, kako bi se nered odpravil in napravil red. Že zdavnej so se oglasili mpžje, ki so trdili, da more zadružništvo pri tej bolezni odlično pomagati kot lek. Ako se vsi ljudje kot konzumenti združijo v konzumne (nabavljalne) zadruge, tedaj se bo z organizacijo konzumnih zadrug dalo lahko določiti, katere količine poedinih vrst blaga so v gotovem času, recimo v teku enega leta, potrebne konzu-mentom, na kar bi se proizvodnja organizirala tako, da se ne bi proizvajalo več nego je potrebno. Količina blaga, potrebnega za gotovo dobo, recimo zopet za dobo enega leta, bi se dala približno vnaprej določiti. Toda kako vplivati na producente, da ne prekoračijo pri produkciji meje, ki jih določa stvarna potreba samih konzumentov? Tu more intervenirati državna oblast, zelo uspešno pa lahko sodelujejo tudi nabavljalne (konzumne) zadruge. Na primer Danska proizvaja ogromno število svinj. Glavni odjemalec je London. Ker pa London ne more sprejeti toliko tega blaga, kolikor ga Danska more producirati, zato danska vlada vnaprej določi, koliko svinj se sme v enem p letu vzgojiti. Gre tako daleč, da končno ve za vsakega posameznega kmetovalca, koliko svinj bo lahko v enem letu prodal za izvoz v Anglijo. Pri ogromni zadružni in stanovski organizaciji danskega kmetijstva in pri izvrstnem aparatu v danski državni upravi (administraciji) se cilj s takimi odredbami popolnoma doseže. Proizvaja se samo toliko, kolikor je dovoljeno, a dovoljeno je samo toliko, za kolikor je osiguran izvoz in vobče prodaja. S tem se vnaprej onemogoči hiperprodukcija in doseže se primerna cena, ki kmetovalca - producenta lahko zadovolji. Izredno mnogo lahko pomagajo nabavljalne zadruge. Le-te morejo same proizvajati blago, ki je potrebno članom konzu-mentom. Zadruge napravijo lastne tovarne, morejo pa se baviti tudi s kmetijsko proizvodnjo. Najstarejše nabavljalno zadružništvo je na Angleškem!. V tej državi imajo nabavljalne zadruge že okoli dvesto lastnih industrij, kar predstavlja velik odstotek angleške industrije. V teh industrijah se proizvaja več kakor ena tretjina industrijskega blaga, potrebnega angleškim konzu-mentom. Saj je polovica angleškega prebivalstva že organiziranega v konzumnih zadrugah! Zadružne tovarne, last konzumnih zadrug, seveda ne producirajo za trg, nego za svarne potrebe organiziranih konzumentov, ki so obenem lastniki teh tovarn. Ako pa proizvajajo samo za svoje lastnike, za organizirane konzumente, tedaj do one nevarne hiperprodukcije, ki je posebno v nezadružni industriji skorajda redna pojava, ne more priti. Redukcije proizvodnje so pač tudi v zadružni industriji možne in potrebne, ako se zmanjšajo dohodki (mezde, plače i. dr.) organiziranim konzumentom in se s tem zmanjša tudi njihov konzum, toda te redukcije ne morejo priti do onega katastrofalnega obsega, ki se tako često opaža pri nezadružni (kapitalistični) industrijski produkciji. Zadružna nabavljalna organizacija se lahko peča tudi s kmetijsko proizvodnjo. Prvi so tudi na tem! polju začeli Angleži. Imajo lastne plantaže za kavo v Ameriki in za čaj v Aziji, a v Angliji so kupovali posestva, da bi proizvajali razne vrste hrane za svoje konzumente. S kavo in čajem je uspeh dober. Izgleda, da se produkcija teh pridelkov vrši samo v krajih, kjer izključno vlada veliko posestvo ali pa celo še fevdalni sistem. Delo zadružnega veleposestva se lahko prilagodi delu neza-družnega zemljiškega velepodjetja. Eno kakor drugo podjetje mora delati s plačanimi delavci, a tu je zadružno podjetje bolj sposobno za konkurenco nego nezadružno podjetje. Slučaj je isti kakor pri zadružni in nezadružni trgovini (prodajalni). Iz znanih razlogov, ki jih tukaj ni treba ponavljati, je v tekmi zadružna prodajalna (trgovina) močnejša od nezadružne in zato tudi znaguje po vsem svetu. Podobno je zadruga usnešen tekmec (konkurent) v kmetijski veleproizvodnji, torej povsod tam, kjer naj tekmuje z velikim posestvom. Drugače je v tekmi z malim in srednjim posestvom. Izgleda, da tu zadružna proizvodnja še ne more z uspehom tekmovati. Že v prosti tekmi med malim in velikim posestnikom se je v marsičem pokazala nadmoč malega in srednjega posestnika napram velikemu, posebno glede živinoreje (vse vrste), vrtnarstva, sadjarstva. Razlog je predvsem v tem, ker je pri manjšem posestvu na razpolago najcenejša delovna moč, a to je. lastnik, gospodar sam s svojo družino. Mnoge statistike nadmočnost manjšega posestva nad velikim jasno dokazujejo. To je morala občutiti tudi zadružna kmetijska proizvodnja na področjih malega kmetijskega posestva, čeprav smemo verjeti, da bo zadružništvo končno tudi tu zmagalo. Zadružna proizvodnja v okvirju organizacije nabavljalnih (konzumnih) zadrug in s tem za potrebe zadružno organiziranih konzumentov (potrošačev) ima začetek na Angleškem, torej v deželi najstarejšega nabavljalnega zadružništva. Razvija pa se tudi v drugih državah. Nabavijalno zadružništvo se je doslej udomačilo in širi se pri vseh naprednih narodih; kjerkoli se je začelo razvijati, povsod je prej ali slej začelo misliti tudi na zadružno proizvodnjo. V Nemčiji imajo nabavljalne zadruge že nad petdeset lastnih industrij, v katerih se izdeluje blago izključno za potrebe zadružno organiziranih konzumentov. Slično je v Belgiji, Franciji, na Češkem, Danskem, v Švici, na Švedskem, Finskem in v raznih drugih državah. Zadružna proizvodnja v okvirju organizacij nabavljalnih zadrug stalno raste in stalno zmaguje in človek bi že danes vprašal, kako dolgo bo rastla? Kje je meja razvoju te zadružne proizvodnje? Kdor veruje v zadružni pokret in pozna tudi osnove (elemente) njegove, bo seveda brez daljnjega odgovoril: Proizvodnja konzumnega zadružništva se bo razvijala tako dolgo, da bo z blagom iz lastnih podjetij lahko zadovoljila vse potrebe svojega članstva! A ker ni nobene ovire, da ne bi nazadnje vsi ljudje bili včlanjeni v nabavljalnih zadrugah, tedaj bi se smelo zaključiti, da bo ta organizacija obvladala končno tudi vso proizvodnjo. Proizvodnja se ne bi več vršila radi profita kapitala, nego radi čim povoljnejšega zadovoljevanja potreb konzumentov. Anarhija v produkciji bi prestala in toliko škodljive gospodarske krize, ki so posledice anarhije v produkciji, bi se vsaj močno omejile, ako bi že ne bilo mogoče, da se popolnoma odklonijo. Tako organizirana proizvodnja bi potemtakem pomenila v gospodarstvu in sploh v življenju narodov velik napredek. Do takih zaključkov pride prej ali slej vsaka prava zadružna nabavljalna organizacija. Vsaka teh organizacij se začne na gotovi stopnji svojega razvoja pečati z lastno proizvodnjo, kar bi se dalo tolmačiti, da je zadrugi stremljenje za lastno proizvodnjo prirojeno in torej prirodno. In ker je tako, zato je vera v popolen uspeh nabavljalnih zadrug opravičena tudi glede lastne proizvodnje. E. J.: Ob 10 letnici „Zadrugarja“. Letos poteče 10 let, kar je izšla prva številka »Zadrugarja«, glasila Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic v Ljubljani. Kdorkoli bo proučeval ali pisal o zadružništvu pri nas v splošnem ali o zadružništvu državnih nameščencev posebej, ne bo mogel mimo in preko tega glasila, ki je bilo in je veren odsev bojev in truda za zadružno delo in propagator velike zadružne ideje. Važen problem za vsako organizacijo je, kakšna so zunanja sredstva, ki ustvarjajo kontakt med vodstvom in množico. V prvi vrsti prihajajo v poštev časniki in časopisi kot glavno asociacijsko sredstvo, katerega se poslužuje danes vsa moderna družba. Razločujemo med časniki in časopisi. Časnik se piše iz dneva v dan in za dan. Časnik se ponavadi ne shranja, ker postaja vobče drugi dan že makulatura. Časopis pa se čita danes in se bo čital jutri in čez leta. Stalen in trajen dokument je to. Temu primerna mora biti njegova vnanja oprema, notranja uredba in medsebojna organizacija. Prva mora biti solidnejša nego je oprava časnika, da nam lahko rabi in ugaja še leta in leta; od druge zahtevamo, da je vsebinsko važna, zgoščena, tehtna in temeljita, da govori k srcu in umu in ne samo za dni naše dobe, ampak da bo tudi našimi potomcem zanimivo štivo, ki bo verno kazalo sliko našega kulturnega in socialnega razpoloženja; a tretja naj bo smotrena, ne slučajna, ampak preudarjena ter urejena po programatičnih potrebah, ne pa po samovoljnosti ali interesih posameznika. Kako je z našim »Zadrugarjem« glede na prejšnje? Ustanovitelji so mu dali oznako »glasilo«, torej ne časnik ali časopis in so s tem že nakazali namen lista. To nam povedo takoj v prvem članku z naslovom »V delu do končnega cilja«, kjer pravijo: »Mislimo, da ni treba posebej poudarjati, da je poklicala našega »Zadrugarja« v življenje volja članstva, ki je pogrešala one stike z upravnim odborom, oziroma vodstvom zadruge, ki so za uspešen razvoj in koristi zadruge neobhodno potrebni,« in kakor pravijo dalje, »hoče biti dober informator in vzgoje-valec«. Zunanja oblika prvih letnikov je skromna, v kvartu na štirih straneh, pozneje tudi na 6 in 8, slična dnevnim časnikom, verna slika skromnih razmer, iz katerih je izšla sama Nabav-Ijalna zadruga. Vsebinsko pa je glasilo naravnost prenesetljivo živahno, polno ognja in plamtečenega navdušenja za novo zadružno organizacijo in zadružništvo sploh. V člankih najdemo prave besede in pravi način, zbujati med železničarji zanimanje za zadrugo in zadružno misel; iz vsega veje očarljivi in prepričujoči ton prerokov in zato se ne smemo čuditi, zakaj je naša prva železniška zadruga zavzela tak razmah in so se v kratki dobi ustanovile še druge zadruge med nami. Rečemo lahko mimo, da je »Zadrugar« prvih let v polnem obsegu izpolnil svojo nalogo, in če bi bili dali listu globljo in širšo podlago v detin-ski dobi našega zadružništva, ne vemo, če bi bil uspeh isti. Po kapljicah je prehajala nova ideja v naš razum in naša srca, zgoščujoč se v to, kar imenujemo zadružno zavest in zadružno prepričanje. Zavest in prepričanje naših članov — to je arhiv, v katerem je spravljeno stotero člankov — iz prvih let našega »Zadrugarja«. Nabavljalna zadruga je rastla, nastajale so nove zadruge med železničarji, kreditne, stavbne, čebelarske, perutninarske, nastajale iz teh nove ustanove, gospodinjske šole, menze, in raste! je z njimi »Zadrugar«. Izpod nizkih stropov smo prehajali v zračne prostore, izpod prihuljenih obokov v široki horizont. Umevno je, da smo morali revidirati nekatere načine našega življenja, zavreči marsikaj, kar je ebilo pomerjeno na majhne razmere in usmeriti vse na širši obseg. To se je poznalo tudi na »Zadrugarjm. Spremenil je svojo časniško obliko, oblekel se je v dostojen krog časopisa, a ne samo zunanje, tudi notranje. Na smotreno organizacijo časopisa polagajo važnost vse organizacije, ki ne životarijo, ampak vedo, kaj hočejo. V naši dobi je minilo životarjenje naših zadrug, ki so stopile v življenje, to se pravi, v zavedno bistvovanje. To stopnjo razvitka označuje zlasti razpredelitev in tako delitev dela, kakor jo zahteva direfenciacija napredujočega zadružništva. Primitivizem nima več mesta v tem stadiju, posebno ne v tako navadni obliki, da bi smeli rasti produkti duha, kjer in kakor bi se komu zljubilo. Da se le tiska, tako geslo spada v dobo životarjenja. Doba zavednega bistvovanja zahteva, da se vse sile, bodisi v soglasnem^ bodisi v tekmovalnem razmerju družijo v enem končnem cilju, ki mora biti ideja našega zadružništva. Vsak produkt našega duha nam mora biti ljub in drag tudi takrat, kadar stremi po takih potih in s takimi sredstvi proti onemu skupnemu cilju, ki ne odgovarja našemu osebnemu ali strankarskemu nazoru. Te temelje zapazimo v »Zadrugarju«, ko je spremenil svojo zunanjo obliko in je začel izhajati v osmerki v zvezkih, po zunanji formi sličnim reviji. Pa še neko pomembno novost vidimo poleg strokovno znanstvenega idejnega zadružnega dela, ki se je pojavila v zadnjih treh letnikih, t. j. ozir na družino našega železničarja. Naj je eden ali drugi zmajal z glavo, ko se je pojavila v »Zadrugarju« tudi beletristika, moramo letem poklicati večkrat bedno materielno stanje železničarskih družin, ki si ne morejo pri najboljši volji nabaviti in naročiti leposlovnega štiva. Ne pozabimo, da je dobro urejena in v vsakem oziru oskrbljena rodbina za vsak narod največjega socialnega in narodnega pomena. Moralna in gospodarska podlaga njena bi morala biti posebno pri srcu vsakemu narodu, ki se hoče krepko zasidrati v vrtincu mednarodnih borb. A nič manjšega pomena ni umstvena in duševna oskrba družin, in glavno sredstvo za to najdemo v dobri belestristiki, v izvirnih in dobro izbranih prevodih romanov, novel in črtic. Namen le-teh je poplemenitenje naših družinskih članov, ž njimi prispevamo k umetniški vzgoji, poduku in zabavi naših zadrugarjev in njihovih družinskih članov. Toliko glede splošnega pregleda na razvoj >Zadrugarja«. Sedaj še nekaj podrobnosti. * Že kmalu po ustanovitvi Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic v Ljubljani se je občutila živa potreba po lastnem glasilu. Prvi dve leti si je pomagal upravni odbor z okrožnicami in letaki, s katerimi je opozarjal članstvo na vse, kar mora član vedeti pri nakupu v zadrugi, na termine, na robo, ki jo ima zadrugar v zalogi, cenik i. dr. Seveda so nastale radi dostave okrožnic in letakov različne neprilike, nezadovoljnost na eni in drugi strani, kratko, ni bilo pravega stika med vodstvom zadruge in članstvom. Vsakoletni občni zbori niso mogli te hibe odstraniti, baš nasprotno, ti zbori so bili preobremenjeni z malenkostnimi razpravami in kritikami, z vprašanji in odgovori, ki so okupirali dragoceni čas na občnih zborih, razprave razblinili in odvračali od stvarnega dela, ki bi ga bil moral zbor nujneje rešiti. Odpomoč ali vsaj omejitev vseh teh nedostatkov bi bila edino le v redno izhajajočem glasilu. Zato je upravni odbor, predvsem njegov podpredsednik strojevodja g. Fran Rupnik, stopil pred članstvo na II. rednem občnem zboru dne 27. aprila 1924 s predlogom, naj se pooblasti upravni odbor k izdajanju lastnega glasila, ki bi ga prejemali člani brezplačno in za kar bi se naj odobril mesečni izdatek do največ 1000 Din. Po kratki debati, v kateri je utemeljeval predlog zelo tehtno, je občni zbor soglasno odobril izdajanje glasila in celo povišal v to svrho mesečni izdatek na 1500 Din. S tem skromnim zneskom, več bi zadruga v takratnih razmerah le težko zmogla, se je moral pomagati prvi urednik »Zadru-garja« in napravil je čudeže. Bolj srečno izbranega urednika si ne moremo misliti kot je bil to baš v osebi g. Rupnika. Imel je že prakso v urejevanju lista, urejeval je namreč strokovni list »Strojevodja«, bil v socialnih vprašanjih podkovan kot eden voditeljev narodnih socialistov, poleg tega pa bil požrtvovalen in silno delaven. Komaj mesec dni po omenjenem občnem zboru je izšla dne 24. maja 1924 prva številka »Zadrugar j a« na štirih straneh z uvodnimi besedami, ki smo jih že prej navedli. V tem letu je izšlo samo 7 številk, izostala je namreč številka za mesec junij. Dve nalogi je vršil list prva leta: 1.) Namesto okrožnic je dajal pojasnila v vseh zadruginih za- devah, iz zadružne trgovine je prinašal važne objave, cenike i. t. d. 2.) Vzgojeval je železničarje v zadrugarje. Številni članki so obravnavali pomen in cilje zadružništva, razvoj zadrug doma in po svetu, zgodovino zadružništva, gospodarsko stran zadruge. Nadalje praktične gospodarske članke z ozirom na domače gospodinjstvo, imel je stalno rubriko: »Vprašanja in odgovori«, katere so se posluževali člani precej pridno in je z njo urednik dosegel dvojni namen: na eni strani je odprl neke vrste ventil, skozi katerega so uhajale kritike in želje posameznih članov, na drugi strani je vodstvo zadruge spoznalo, kaj vse pričakuje članstvo od zadruge in je temu primerno lahko uravnalo svoje delo in poslovanje. Urednik g. Rupnik je v prvi vrsti poudarjal socialno stran zadružništva in temu primerno so prikrojeni več ali manj vsi članki, ki obravnavajo idejo zadružništva. Razumljivo. Zadružništvo je bilo nov pojav med železničarji in predočiti je bilo treba najneposrednejšo korist, ki jim jo nudi zadruga. Članstvo je predstavljalo konglomerat povojnih ljudi, ki so bili razkrojeni po različnih organizacijah in strankah in obvladani od ekstremnih gesel in nazorov. Kako in s kakimi besedami naj bi prepovedoval zadružno idejo, ki naj maso ne samo fizično, nego tudi duševno koncentrira? Urednik se je zavedal, da je izvršiti to koncentracijo pod praporom etičnih idealov (to kaže njegov članek »Etični pomen zadružništva«, priobčen v 1.1924 v »Zadrugarju«), a zavedal se je tudi, da bi ga ljudje ne razumeli. Zato je govoril članstvu v jeziku sedanjosti, zato jo poudarjal socialnost zadruge, kar so železničarji razumeli, se navezali na zadrugo, ne da bi se zavedali, da so s tem postali tvorci in podlaga nove duševne organizacije družbe. Vse programatične in idejne članke je pisan urednik sam. Drugi njegov sotrudnik je bil drugi predsednik Nabavljalne zadruge g. čerček Srečko, ki je obravnaval predvsem gospodarska vprašanja in pisal informativne članke. Ta dva moža sta izpolnila skoro izključno vse prve letnice, delalo neumorno podnevi in pozno v noč, večkrat do ranega jutra. Rupnik je urejeval »Zadrugarja« natančno 5 let, t. j. do 22. maja 1929, ko je izšla 6. številka pod uredništvom uradnika direkcije državnih železnic Kureta Marija. Njegovo uredništvo je trajalo pičlo leto, ne da bi se bila v tem času smer glasila bistveno spremenila. List je kazal pod Kuretom nekako odklonitev od idejne strani zadružništva in je bolj poudarjal gospodarske in gospodinjske težnje. Prinašal je članke, o vrtnarstvu. vkuhavanju, čebelarstvu, šolstvu, zdravstvu, živinoreji, zajčjereji i. t. d. S številko 4. leta 1930 je prevzel urejevanje »Zadrugarja« Ponikvar Ciril, istotako uradnik direkcije, ki je nadaljeval započeti letnik in usmeril glasilo bolj v ideološki pravec. Ko je Ponikvar končal letnik 1930, je prelomil gladko s sicer kratko tradicijo »Zadrugarja«, tako na zunaj kot na znotraj. čutil je pač, kako stopa zadružništvo med železničarji iz detinske dobe, kako se je proces koncentracije okoli zadrug med nami presenetljivo izvršil in zavzel obseg, ki je pomenil popolno zmago zadružne ideje med železničarji. Zadruge so prišle iz dobe životarjenja in nastopile pot zavestnega hotenja. Urednik se je pa obenem zavedal socialnega in narodnega pomena družine. Temu primerno je prikrojil »Zadrugarja«. V letu 1931 je izšel list v resni obliki zvezkov in je tako žo na zunaj dokumentiral novo dobo. Na znotraj je list razdelil v strokovno-ideološki del, dal gospodarstvu in gospodinjstvu stalen prostor in k temu pridružil še — leposlovje. Pred njegovimi očmi je pač lebdela zamisel zadružne revije in rodbinskega lista. Pridobil je novih sotrudnikov, posebno za gospodarstvo in gospodinjstvo, ki so začeli sistematično obravnavati vse panoge, ki prihajajo v poštev za železničarja. Tako za perutninarstvo, čebelarstvo, zajčjerejo, cvetlice, ročna dela, kuhinjo. Da pritegne tudi deco v krog bralcev, je urednik začel priobčevati redno uganke z nagradami pod naslovom: »Za naše male« in med tekstom različne šale z oznako: »Za smeh.« Kot novost naj še omenimo par ilustracij, ki jih najdemo v nekaterih številkah tega letnika. Vsekako je napravil Ponikvar doberšen korak naprej na potu našega zadružnega tiska. Njegov naslednik, dr. Benko Leopold, istotako uradnik pri direkciji državnih železnic, je revijalni del »Zadrugarja« še razširil in poglobil. Dr. Benkovo uredništvo počne s prvo številko leta 1932. Važno je pri njem, da si je znal pridobiti stalen, dasi še vedno premajhen kader sotrudnikov in je tako lahko bolj smotreno uredil ideološki del lista. Odpira članstvu pogled na široko, pepelje ga na polje dušeslovja, seznanja ga s socializmom v širšem pomenu besede, obravnava zgodovinsko-socialni razvoj človeštva, seznanja čitatelja s svetovno trgovino in skuša v splošnem razširiti duševno obzorje našega železničarja. Dr. Benko izhaja s pravilnega stališča, da daje kulturna zrelost članstvu šele pravo zadružno zavednost. Zato najdemo v »Zadrugarju« poslednih dveh let članke, ki navidezno niso v nikaki zvezi z zadružništvom, kakor n. pr. »Otrok in njegov duševni razvoj« ali »Idejni temelji socialnega vprašanja«, »Misli o imetju in lastnini« i. t. d. Odmaknil se je in vzrastel je pač »Zadrugar« iz dobe diletantizma in je začel aktualna vprašanja osvetljevati stvarno, temeljito in z višjih vidikov. Vsi uredniki brez izjeme so se ogibali polemik. Vsi so se pač zavedali, kako rada pade polemika na nivo navadnega pričkanja, nedostojnega in nevrednega takega resnega glasila. 7* 99 Priznati se mora, da so pa bile polemike z gremijem trgovcev in s »Trgovskim listom«, ki jih edino najdemo v vseh letnikih »Zadrugarja« od prvega leta do danes, iz stvarnih razlogov potrebne, ker sta trčila skupaj pač dva svetova, stari liberalno individualistični in novi zadružni kolektivistični in so se morali razčistiti temeljni pojmi prvega in drugega. * »Zadrugar« je tako zrastel iz izpočetka skromne zadružne beležnice v sedanjo idejno važno zadružno glasilo. »Zadrugar» je vzgojil gospodarsko neorganizirano armado železničarjev v zavestne gospodarje in zadrugarje. Kdor čita z zanimanjem naše glasilo, si je brez dvoma pridobil mnogo, kar ga mora krepiti v njegovi zadružni zavesti, kar mu je širilo obzorje, bistrilo pojme v aktualnih gospodarskih in socialnih vprašanjih in kar mu je donašalo tudi praktičnih koristi. »Zadrugar« je na pohodu, ni še dosegel cilja, h kateremu stremi. Spopolnjevati se hoče, postati hoče vodnik in nepogrešljiv prijatelj zadrugarjev in njihovih družin. Na tej poti pa mu hoče tudi naše članstvo z razumevanjem krčiti pot in mu ob njegovi lOletnici kliče: Vivat, crescat, floreat! 2? naravo * po zdFaoje Pr. V. Arko, Ljubljana: Klima in njen pomen za človeško zdravje. Preden preidemo na nadaljnje razpravljanje o tej temi, si moramo biti na jasnem, kaj je prav za prav^ klima. Pod klimo razumemo raznovrstne vplive podnebja na človeka. Te vplive določa vreme v ožjem smislu, padavine, temperatura, vetrovnost, oblačnost, število sončnih dni i. t. d. Vsi ti faktorji vtisnejo vsakemu kraju svoj poseben pečat, tako da govorimo na pr. o krajih z ostrim, milim podnebjem i. t. d. Vpliv podnebja se odraža tudi v značaju. Vsak pozna temperamentnega južnjaka in hladnega, preudarnega severnjaka, da navedem samo te primere. V zvezi s klimo je tudi pojava in širjenje raznih bolezni, ki so tipične za dotične kraje. Znane so na pr. razne tropske bolezni (spalna bolezen, črnosečna mrzlica, malarija i. t. d.), ki nastopajo samo v krajih s tropičnim podnebjem. Od davna js bil tudi znan blagodejen vpliv spremembe zraka na zdravje človekovo. To dejstvo so med drugimi že znali ceniti stari Rimljani, ki so pošiljali svoje bolnike iz Rima na Albanske gore. Če so že stari čutili potrebo, da se iz vsakdanjega življenja, čigar takratni tempo se še daleč ne da primerjati z današnjim, zatečejo v naročje prirode, da si tam naberejo novih moči in se vrnejo poživljeni in okrepčani nazaj k svojemu delu, toliko bolj velja to za modernega človeka. Moderen človek, živeč sredi strojev, ki mu tudi narekujejo tempo dela in ki mu ubijajo živce, Kranjska Gora s Srednjega vrha. moderen človek, ki se takorekoč rodi in umre v senci tovarniških dimnikov, čijih dim mu lega na pljuča, je še daleko po-trebnejši oddiha kakor človek starega in srednjega veka. Prav zadnja doba pa je našla tudi za današnjega človeka leka. Nikdar poprej še ni bil tako živ klic »Nazaj k naravi« kot uprav danes. In tako vidimo vsako leto tisoče, ki odhajajo za daljšo ali krajšo dobo ali k morju ali v naše planine, da se povrnejo zopet sveži k svojemu delu. S tem računa tudi naša socialna zakonodaja, ki predvideva za vsakega uslužbenca dopust v svrho odmora. Kar je bilo pred nedavnim predpravica le nekaterih, je danes več ali manj last tudi širokih krogov malih ljudi. v današnjem stoletju, ki bi ga lahko v tem pogledu nazvali tudi stoletje otroka, se posvečuje zlasti temu velika pozornost. Vsako leto je po naklonjenosti uvidevnih faktorjev mogoče poslati večje ali manjše število bledih, rahitičnih in nezadostno uranjenih malčkov na daljše bivanje ob morju, v planine ali vsaj v bližnje kraje na deželo. Srečne matere, ki po dolgem času zopet ugledajo svoje zagorele otroke; pa v zagorelosti vidijo skoraj edino merilo blagodejnega učinka letovanju. To pa je samo deloma res. Važnejše so pa druge spremembe, s katerimi se bomo kasneje pobliže seznanili. Za sedaj pa si oglejmo razne vrste klim: 1.) T r o p s k a klima. Karakteristično za tropsko klimo je stalno enako visoka temperatura, vsled česar razlikujemo tudi samo dva letna časa, t. j. deževno in suho vreme. Zrak je zelo vlažen. Kraji s tropsko klimo se odlikujejo z bujno vegetacijo. Senčna stran tropske klime pa so že omenjene tropske bolezni, ki so tudi glavni vzrok, da priseljenci zelo težko prenašajo to podnebje. 2. ) Klima ob zmernem pasu, kateremu pripadajo tudi naši kraji. Ob tem pasu razlikujemo štiri letne čase. Toplotna razlika med toplim poletjem in mrzlo zimo, oziroma med dnevom in nočjo je sicer zelo prijetna, vendar je med drugim vzrok čestega prehlada i. t. d. Zato tudi vidimo, da narašča pozimi število obolenj dihalnega aparata, kateremu podlegajo predvsem starci, dočim umre v poletnih mesecih največ otrok radi obolenja prebavnih organov. 3. ) Polarna klima. Tipično za polarno klimo je izjemno^ nizka temperatura, ki tudi v najbolj toplem mesecu ne preseže 10° C. O vegetaciji ni govora. Vzlic temu pa so tukaj tuberkuloza in razne vrste prehladi skoraj neznani. 4. ) Kontinentalna klima, se odlikuje po zelo vročih poletjih in zelo mrzlih zimah. Razen tega je množina padavin zelo majhna. V tem pasu leži zlasti Rusija. S tem smo se v glavnem seznanili z raznimi vrstami klim z ozirom na geografično lego v poštev prihajajočih krajev in prehajamo na podrobnejši opis alpske in morske kline in na njeno vplivanje na človeka. Alpska klima. V naši ožji domovini Sloveniji se je v zadnjem času silno razvil turizem, ki ne pozna letnih časov kot še pred par leti, ko nam je zaprla zima pot na planine. Kajti naše, v snegu se bleščeče gore in znasnežene alpske doline nudijo turistu pozimi še mnogo več veselja kot poleti, zdravilni vpliv sonca pa ostane isti. In še nekaj. Pri današnji razširjenosti športa si je nemogoče predstavljati dališe bivanje na počitnicah brez večjih ali manjših izletov v bližnjo okolico, brez plavanja, smučanja in turistike. Vsako daljše ali pa krajše bivanje na počitnicah, bodisi v letovišču, zdravilišču, pa tudi pod preprosto kmečko streho, vpliva na človeka v dveh pravcih: na duševno razpoloženje in na telo. Na razpoloženje človeka vpliva zlasti sprememba okolice. Računati moramo namreč z dejstvom, da je že v človeški naravi, da se naveličamo vsake stvari, pa naj si bo še tako lepa in dobra. Na počitnicah se otresemo malih, vsakdanjih skrbi. Ni zvonca, ki bi klical na delo, ni predstojnikov, šole, nalog i. t. d. Lepota okolice in vedno se menjajoča slika narave pa doda Tamar % Jalovcem. še svoje. Človek postane vesel, srečen, in to je hkratu tudi podlaga in pogoj za njegovo zdravje. Seveda se nesrečneži, ki se ne morejo ali ne znajo otresti skrbi in vživeti v novo okolico, tudi v najlepšem letovišču ne bodo počutili zadovoljne; zato pa tudi nimajo od letovanja pričakovati nikakega izdatnega uspeha. Prav tako se motijo o uspehu tisti, ki prišedši na letovišče nadaljujejo s ponočevanjem in popivanjem, ki presedajo dolge večere v zakajenih sobah; pa tudi tisti, ki iščejo v precenjevanju svojih moči rekordov na športnem polju. Tudi takim sprememba klime ne bo pomagala. Toliko o vplivu spremembe zraka na duševno razpoloženje človeka. V Sloveniji imajo za oddih pripravni kraji povprečno višino 600 do 2000 m. Vendar je tudi med kraji iste višine velika razlika, ki se ravna po tem, da-li leži kraj na južni, prisojni strani, ali pa na severni strani, da-li je zaščiten pred vetrovi i. t. d. Sorazmerno z višino se menjajo tudi klimatični faktorji. Eden izmed teh faktorjev je temperatura, ki pade pri vsakih 200 m višje lege za ca 1° C. To pa je samo podrejene važnosti in nima tolikega vpliva na človeka kot zračni pritisk, ki pade pri vsakih 100 m za 1 cm. Zrak v višinah je namreč redkejši. V višinah do 1000 m ne povzročijo vsa ta dejstva pri zdravem človeku še nobenih sprememb v organizmu. Občutijo pa to ljudje s srčno napako in stari ljudje, ki trpe na poapnenju žil. Vsi ti trpe posebno v začetku na hitrem bitju srca, nespečnosti, glavobolu in pomanjkanju apetita. Vzrok temu je, da je količina kisika v višinskem razredčenem zraku manjša. V večjih višinah se vsi ti pojavi stopnjujejo in so znani pod imenom gorska bolezen. Laže bolni se sčasoma vendarle privadijo in lahko prenašajo gorsko klimo. Starejšim ljudem pa je bivanje v višinah nad 1000 m odsvetovati. Naj omenim tedaj ugodne vplive nizkega zračnega pritiska. V človeški krvi imamo poleg drugega rdeča krvna telesca, ki vsebujejo tako zvani hemoglobin, ki se pretvori v pljučih po spojitvi s kisikom v oxyhemoglobin. Vsled pomanjkanja kisika pa se število rdečih krvnih telesc pomnoži, kar je velike važnosti pri bledičnih in rekonvalescentih. Nadaljnja posledica manjše količine kisika v višinskem zraku je, da človek avtomatično globlje in izdatneje diha. Pljuča se zato prezračijo do zadnjega kotička, posebno pa pljučne konice, ki ponavadi ne dihajo in v katerih se večinoma najprej naseli tuberkuloza. Vsi ti pojavi nastopajo samo v pomembnejših višinah; v višinah do 1000 m se javljajo le pri večjem telesnem naporu. Čim višje leži kraj, tem manjše so tudi diference v barome-terskem stanju, kar je velikega pomena pri nervoznih ljudeh, na katere neugodno vplivajo vremenske izpremembe. Nadaljnji važni faktor v planinah je svetloba. Sorazmerno z višino narašča število sončnih dni oziroma število ur, ko sije sonce. Zrak v višinah je čist. Zato pride do 75% sončne energije do površine, dočim pride samo 25 do 40% sončne energije do morske gladine. Zlasti velja to za ultravioletne žarke, ki počrne kožo in ki jo segrejejo samo na površini, dočim prodro rdeči žarki globlje v kožo. Razlika v temperaturi med površino in globino kože znaša do 6° C. Odtod tudi ugoden občutek toplote, ki ga imamo kljub nizki zunanji temperaturi. Zagorela koža ščiti telo pred pregretjem in svetlobo. Čim bolj je namreč črna, tem manj vpija rdeče žarke. V ostalem pa zagorelost ni še noben znak zdravja. Tudi težko tuberkulozni so lahko črni kot zamorci. Vsako pretiravanje je škodljivo. S sončenjem je treba začeti počasi, kar velja posebno za slabotne otroke. Kdor pa ima temperaturo, se sploh ne sme sončiti. Rdeča boleča koža, nespečnost, vzdraženost in vročina so posledice pretiravanja. Zelo ugodno vpliva gorska klima na tuberkulozne procese, kot na pr. na tbc. pljuč, grla, žlez in rane. Zlasti pa je zaznamovati ugoden vpliv na rahitis. Istim blagodejnim vplivom ultra-violetnih žarkov, ki jim je izpostavljen človek, so izpostavljene tudi živali in rastline. Zato je tudi mleko krav bogatejše na vitaminih. Razen tega se tvorijo pod vplivom sončnih žarkov tudi v koži sami vitaminom slične snovi. Vse te okoliščine so v stanu izlečiti rahitis. Sončni žarki ubijajo sicer kužne kali, vendar pa moramo tudi v višinah skrbeli za higijeno stanovania, obleke in telesa. Temperatura v planinah je mnogo bolj enakomerna kot v nižini, oziroma v mestih. Razlika med najmanjšo, oziroma najvišjo dnevno, mesečno in letno temperaturo je mnogo manjša kot v nižinskih legah. Planinski zrak ima mnogo manj vodene pare. Zato tudi pod obleko hitreje izhlapeva, plast zraka pod njo je suha. Če je ta plast vlažna, fungira kot dober prevodnik toplote in nas zebe pri sicer znosljivi zunanji temperaturi. Izhlapevanje vode iz kože in pljuč je pospešeno, kar nam povzroča ugoden občutek. Zrak v gorah je torej čist, brez primesi prahu in saj. V planinah moramo paziti na pravilno dihanje. Pri dihanju skozi usta se kmalu izsuši sluznica. V pljuča pride mrzel zrak, kar lahko povzroči angino, pljučnico i. t. d. Ako pa dihamo skozi nos, se zrak v nosu najprej malo segreje in pride šele potem v pljuča. Na pravilno dihanje je paziti posebno pri otrocih, da preprečimo prehlad. Ako v kratkem ponovimo vse, moramo reči sledeče: Dokazan je ugoden vpliv gorske klime na sestavo krvi v tem smislu, da se pomnoži število rdečih krvnih telesc. Dihanje postane globlje in izdatneje. Človek se utrdi. Zelo pogosto vpliva gorska klima ugodno tudi na depremirane, utrujene in v srednjih višinah opažamo ugoden vpliv na posebno vrsto obolenja golše tkzv. Basedow. Nadaljnji ugodni vpliv je opažati pri rekonvalescentih in podhranjenih. Tudi zimsko sonce je bogato na ultravioletnih in rdečih žarkih, o katerih smo že govorili. Že prej sem omenil, da zima že nekaj let sem ni več naša sovražnica in to zlasti po zaslugi smuči, ki so nam odprle pot v bajno zimsko nrirodo. Kdor je samo enkrat poizkusil in videl vso krasoto zime v gorah, je ne bo nikdar pozabil. Danes smuča staro in mlado, v nemali meri tudi zato, ker Je moderno. Zato moram na tem mestu dodati nar svarilnih besed. Ljudje z naduho, kroničnim bronchijalnim katarjem, težjimi srčnimi napakami niso sposobni za ta zimski šport, ki je težak in zahteva primernega treninga. Ob tem pripovedovanju so stali naši hribčki, dolinice in naše lepe reke ponižno ob strani. Na potu k morju, ki nam ga je sedaj opisati, se ustavimo očarani od njih mehke lepote. Ne morejo nam sicer dati tega, kar nam nudijo naše planine. Nic junaškega ni na njih. Toda tudi v njih okrilju morejo sonce, čist zrak in dobra hrana pričarati otrokom rdeča, polna lica, čeprav ne v taki meri kot na planinah, zato pa z manjšimi stroški, kar je seveda pogosto odločujočega pomena. Morskaklima. Že ime samo pove, da je klima ob obalah in na otokih odvisna od morja. Ob morju je temperatura mnogo bolj enakomerna kot v notranjosti kopnega. Razlika med ekstremi dnevne, mesečne in letne temperature je mnogo manjša kot na kontinentu. Podnevi se voda mnogo bolj počasi segreva kot zemlja. Vodne pare in oblaki, ki se tvorijo nad morjem, vežejo nadaljnje količine toplote. Nasprotno pa se zemlja hitreje segreje, voda ne izpariva v toliki meri, oblačnost ni tako velika. Ponoči pa se zemlja hitreje ohladi, dočim se zrak nad morjem ne segreie in ne ohladi prehitro. Vsled razlik v temperaturi med kopnim in morjem pihlja ob morju vedno veter. Tipično je nadalje za morsko klimo, kar je iz povedanega razumljivo, da je zrak ob morju bolj vlažen kot na kontinentu. Iz tega sledi tudi večja množina padavin ob obali kot a •a O 1 pa v notranjosti in tudi večje število oblačnih dni. (Morski zrak vsebuje relativno mnogo kisika in poleg drugega tudi večje količine joda.) Iz povedanega je razvidno, da se morska klima v marsičem razlikuje od klime v notranjosti, kar se občuti tudi v občutju in delovanju človeškega organizma. V tem pogledu zlasti navajam: Slično kot v gorah postane tudi dihanje ob morju globlje in izdatneje, z vsemi ugodnimi posledicami. Nadalje se opaža, da pade pri ljudeh s povečanim krvnim pritiskom krvni tlak, kar je treba pripisovati vplivu joda. Tudi ob morju se pomnoži število rdečih krvnih telesc. Oddaja toplote je pospešena. Koža se napolni s krvjo in postane elastična. Ob morju je golša zelo redka, zato vpliva morska klima ugodno na neke vrste golš. Opaža se tudi, da otroci hitro pridobivajo na teži, rast v dolžino se pospeši. Mnogi tudi opažajo, da se jim izboljša prebava in odvajanje. Bolezni, ki prihajajo v poštev za zdravljenje ob morju so zlasti razna kataralična vnetja dihal (nosa, sapnika, bronchov). Kar se tiče tuberkuloze, vpliva morska klima predvsem na kostne in kožne procese. Srčne nevroze, motnje presnavljanja, motnje v razvoju, angine, menstrualne težave i. t. d. se enako ob morju izdatno lajšajo in zdravijo. Ni pa priporočati bivanje ob morju onim, ki bolujejo na aktivni tuberkulozi, revmatizmu, ledvicah in vnetju ušes. Ob morju se izvajata v glavnem dve vrsti športa: plavanje in veslanje. Pri obeh se utrjujejo vse mišice, kar vodi do harmoničnega razvoja vsega telesa, zlasti pa se razvije pri plavanju prsni koš. * Dolgo pot smo prehodili, od strmih vrhov naših planin preko hribčkov in dolinic do našega sinjega morja. Daši so te pokrajine različne druga od druge, vendar se nam kaže povsod narava kot darežljiva mati. Zato še vedno veljajo besede našega Vodnika: >Glej, Stvarnica vse ti ponudi, le jemat’ od Nje ne zamudi!« S. Č e r č e k : Kako so drugod organizirali počitniške kolonije za otroke. Proti koncu šolskega leta razmišljamo, kam bomo z otroci čez poletje, da se popravijo in utrdijo zdravje. Nekateri imajo srečo, da jim vzamejo otroka na morje, na pr. »Kolo Jugoslovenskih sester«, društvo >>Skrb za mladino«, drugi imajo sorodnike na deželi, ki jim pošljejo otroke na počitnice; velika večina otrok pa ostane doma v mestu, ker starši nimajo prilike in sredstev, da bi jim nudili letovanja oziroma spremembe zraka. Kot železničarji vidimo, kako vozi po zaključku šol vlak za vlakom otroke na morje; preko Maribora, Zidanega mosta v Dalmacijo, preko Jesenic ali Ljubljane in Rakeka na italijansko obalo. Če pride človek v Dalmacijo, mu kažejo počitniške kolonije Čehov in Nemcev. Vsiljuje se nam vprašanje, kako to, da ne znamo tega tudi mi organizirati. Tako blizu smo morja, lastnega morja, v osrčju smo prelepe pokrajine, imamo našo Gorenjsko, Pohorje — pa ostajamo doma! Vsega bi lahko imeli dovolj, če bi znali organizirati in izrabiti, kar nam nudi naša domovina. Kot organizatorji so nam lahko učitelji zlasti Nemci, ki so se začeli že med vojno prav posebno zanimati za svoj naraščaj, za mladino, na katero stavijo tudi sedaj upanje na vstajenje in bodočnost svojega naroda. Vsa izkustva, ki so jih imeli, so z vprav njim lastno skrbnostjo in točnostjo zbirali in objavili. Morda jih dosežejo kot organizatorje edino naši bratje Čehi. Ker glede slednjih nimamo podatkov, hočemo v letošnjem koledarju kot nadaljevanje člankov prejšnjih let (V planine, Na morje) opisati, kako so v Nemčiji reševali v praksi vprašanje pošiljanja otrok na deželo. Letoviške kolonije niso nič novega. Že pred 60 leti so ustanovili v Švici dom, kamor so pošiljali bolehne otroke, da se okrepčajo preko poletja. Pred vojno so jih imeli v Nemčiji že lepo število. Vojna pa je tu razgibala vse sile nemškega naroda tudi v tem pogledu, ker je hotela vzdržati do zmagovitega konca. Radi pomanjkanja živil so začeli pošiljati otroke enostavno na deželo. Kjer so bile boljše življenske in zdravstvene prilike, povsod so pošiljali meščansko mladino, da se je preživela in krepila. Tako so poslali v letu 1917 nad 570.000 otrok na kmete. Po vojni je padlo to število na kakih 112.000, od leta 1924 naprej pa narašča število otrok, ki jih pošiljajo na počitnice, stalno in znaša v letu 1927 preko 330.000 otrok. V zadnjih letih pa so začeli ustanavljati stalne domove in opuščajo polagoma pošiljanje otrok na kmete. Leta 1928 so že imeli 1.249 domov za otroke z 125.000 posteljami. Poleg tega so imeli še 489 posebnih domov z 35.136 posteljami, kjer so se zdravili bolehni otroci, zlasti tuberkulozni. Na to se še povrnemo. Pri tako velikem številu domov (nad 1700 z nad 130.000 posteljami) je bilo treba velikega aparata in točne organizacije, da se je vse to zgradilo, finansiralo in da se vzdržuje vse v redu. Vse pokrajinske naprave, ki so jih ustvarile bolniške blagajne, dobrodelna društva, občine, privatniki (na pr. podjetniki tovarn i. t. d.) so se organizirale v posebni centrali, ki je razdelila vso državo na pokrajine in lokalne centrale. To gibanje in organizacijo je podpirala država z vsem svojim aparatom, zavedajoč se dolžnosti vzgoje zdrave in odporne mladine. Že z vstopom v šolo pride otrok pod nadzorstvo zdravnika, ki je stalno in vsestransko. Otroke stehtajo, pregledajo, ocenijo po zdravju, odpornosti i. t. d. Kolikor smatrajo, da jih je treba poslati na počitnice, na deželski zrak, jih pošljejo. Pri tem ne odločuje materijalno stanje staršev. Kdor res ne more sam prispevati, mu vsaj deloma pomagajo. Po pregledu po zdravniku organizacije se otrok pošlje, kamor spada: na morje, v gorske kraje, v nižino. Kar je bolnih, pridejo v posebno zavode oziroma domove, specialno prirejene za zdravljenje raznih bolezni. Vse one pa, ki so samo oslabeli radi pomanjkanja hrane, bledične, nerazvite, rekonvalescente po boleznih, rahitične i. t. d. odpravijo v ostale domove, v podnebje, kamor to določi zdravnik. Ne pripuščajo se v te domove otroci, ki so zelo nervozni, ki so slabo vzgojeni in razposajeni, nedisciplinirani, in ki bi s svojim vedenjem kvarili druge otroke. Organizacija se ozira pri izbiri otrok in kraja njih letovanja tudi na verske momente, če želijo starši, da imajo otroci priliko, da hodijo k maši, se jim ustreže. Upoštevajo tudi želje staršev glede drugih prilik (prehrana, druščina i. t. d.). Interesira nas oprema otrok. Kaj morajo imeti seboj, ko gredo na počitnice? Dve obleki, dobre čevlje, copate, vsaj po dvoje spodnjega perila, čepico, suknjo, robce, zobno krtačo, milo, glavnik in malo sukanca ter šivanke. Podobno velja za deklice. Kinča, če tudi brez vrednosti, ne dovoljujejo jemati s seboj. Za vso to prtljago ima vsak otrok kovčeg ali nahrbtnik. Tako opremljeni, še enkrat zdravniško pregledani, se podajo na pot. Na železnici imajo ugodnost, četrtinsko vožnjo. Spremlja jih verziran spremljevalec, za katere so vpeljali posebne tečaje, da se spoznajo na železnici, da so pedagogi, da se znajdejo v vsaki situaciji, ki lahko nastane med prevozom. Spremljevalec jih preda na določenem mestu z vsemi navodili in izročili. Pri vsakem takem transportu je navadno nekaj privatnih otrok, ki potujejo k znancem na deželo, kjer prebijejo svoj dopust. S transportom se spet vrnejo domov. Tako sistematično skrbijo tudi za otroke, ki jih pošiljajo sedaj v skupne domove. Pridejo pod nadzorstvo ljudi, ki so za to stalno določeni (učitelji, učiteljice ali vsaj dobri pedagogi). Otroka iztrgajo iz domačega miljeja, izroče ga. zavodu, kjer se mora pokoravati. Starši ga niti ne smejo obiskovati, izvzemši v nujnih primerih, samo da ne dajejo otroku potuhe. Domovi so ugodni, lepi. Skrbno pazijo pri izbiri kraja, lege, na svetlobo, zrak in sonce. Na vse potankosti so mislili pri celi akciji: na domove za dečke, samo za deklice, za vegetarijansko hrano, z zdravnikom v hiši, dalje na kraj, kjer se lahko pokliče zdravnik po potrebi, domove na kraju, kjer se nahaja kisla voda, kjer se lahko otroci kopljejo v tekoči vodi, domove za prav male otroke, domove za kombinacijo otrok z odraslimi, domove za družine (starši z otroci vred) i. t. d. Otroke puste zavarovati za primer, da se jim zgodi nesreča ali da oni povzroče kako škodo (na polju, gozdu, pri živini, z ognjem) i. t. d. Zašli bi predaleč, ako bi vse naštevali, kako natančno je vse to organizirano. Prostora za igranje in gibanje na prostem mora biti dovolj. Oprema stanovanja je preprosta in praktična. Vse, kar se rabi, nič nepotrebnega. Imajo prostor za umivanje, za kopelj, za bivanje ob času slabšega vremena, obednica jim zato večkrat zadostuje. Povsod in vedno pa disciplina, od ranega jutra do večera, pri umivanju, jedi, pri igranju in odmorih. Ostali pa niso samo pri pošiljanju otrok na počitnice preko dobe šolskih počitnic. Za otroke, ki so posebno slabotni, ali ki si želijo daljšega bivanja na deželi ter imaio dovolj sredstev za to, so začeli uporabljati počitniške domove, ki bi stali sicer v večini primerov čez zimo, ali vsaj za dobo osem mesecev prazni tudi za bivanje otrok v šolskem času. Ali pošiljajo potem otroke, ki so šli na deželo, v domačo krajevno šolo, ali pa ustanavljajo za te otroke posebne šole. Tako so nastali iz nekaterih takih domov kar celi internati. In teh internatov, tako zvanih Schul-landheimov, je bilo v letu 1928 že 180. Račun je tu popolnoma drugačen. Investicija je ista, če se porabi zgradba vse leto ali samo 2 meseca-; razlika pa je v amortizaciji. Bivanje v takem, stalno zasedenem domu, mora biti tedaj glede samega računa stanovanja vsaj štirikrat cenejše kot sicer. — Nikakor pa ne pustijo otroka, ki se pošlje med šolskim letom na deželo, preko 6 tednov brez šolske vzgojc- Oglejmo si sedaj denarno stran tega vprašanja. Nad 1300 domov z 125.000 posteljami, kjer se zvrsti na leto po turnusu lahko 400.000 otrok, to predstavlja investicijo po komfortu, kot ga imajo oziroma opisujejo, ca. poldrugo milijardo dinarjev. Preračunano v naše razmere, bi morali imeti investiranega kapitala ca. 300 milijonov dinarjev. Sicer pa bi stali pri nas taki domovi precej manje, ker so materijal in delovne mezde dosti cenejše. Tudi posebnega komforta ni treba, ker smo skoro doma, v središču planin. Za primitivno poletno bivanje bi morali računati s potrebnimi poslopji z investicijo 3000 do 5000 Din za posteljo. Poznam pa kombinacije, ko so si zgradili naši tovariši čedne barake za 5 člansko družino, in stane vse skupaj 7000 Din. Spet drugi se naslonijo s svojim šotorom na kraj, kjer dobe vso prehrano, in jih stane bivanje — šotor — samo 800 Din mesečno za vso družino. Uprava, administracija, nadzorstvo in stanovanje stane v Nemčiji približno toliko kot prehrana za otroka. Hrana pa stane 0‘40 do 1-50 Rm dnevno, tedaj celotna oskrba na mesec 730 do 1600 Din. Stroški, ki jih je imela letos mariborska občina, so znašali po 600 Din za otroka, ki so ga poslali na Pohorje, in po 800 Din za one, ki so šli na morje. Če hočemo imeti domove je treba seveda denarja za investicije. V Nemčiji so si pomagali v početku s par domovi v kombinaciji oddaje otrok posameznim kmetovalcem. Velika medvojna akcija za zdravo mladino je vzbudila zanimanje širokih slojev prebivalstva za take počitnice in vsi so začeli prispevati po svoji moči: bolniške blagajne, pokojninski zavodi, občine, tovarnarji, razna društva. Velik del bremena pa je prevzela država. Računali so dobro: mesto da prispevamo denar za bolniške blagajne ali za zdravstvo v šoli, je bolje, da ga damo že v naprej za kolonije, ki imajo neprimerno večji uspeh in pomen glede splošnega zdravstvenega stanja ljudi in posebno otrok. Če je mladina zdrava na duhu in telesu, tedaj lahko pričakuje ves narod boljše bodočnosti od prihajajoče generacije. V svoji natančnosti pri računanju so prišli ponekod celo na to, da se splača poslati otroka na deželo, kar stane manje, kakor dovoz živeža v mesto. Skratka, država in vsi se zavedajo, da so te investicije, ki jih dajo za domove in za otroke, ki jih pošiljajo na deželo, zelo rentabilne. V Nemčiji so po vojni ustanovili tudi mnogo privatnih domov, kamor so pošiljali premožnejši ljudje svoje otroke. S takimi domovi so začeli pri velikem zanimanju staršev čisto iz dobičkarskega, trgovskega stališča, vendar ti domovi ne morejo uspevati preko gotovo meje. Pri društvu za počitniške kolonije so investicije povečini poplačane, država daje velike subvencije, zato privatni domovi ne morejo konkurirati z njimi. Toliko o počitniških kolonijah, domovih, letovanju kakor izvajajo to Nemci. Kako je sedaj z nami? Saj bi tudi mi radi oddajali svoje otroke preko počitnic na deželo, na morje, v domove. Toda, kje dobiti sredstva? Ravno te dni se vrši v naši skupščini v Beogradu velika debata o obveznosti države za telesno vzgojo otrok. In kmalu bomo dobili glede tega dober zakon ali vsaj pravilnik in bo država gotovo tudi prispevala po svojih močeh tudi v tej smeri. Toda država bo zahtevala, če bo hotela vršiti dajatve v te namene, povišanja davkov, ljudstvo bo moralo torej prispevati. Vendar kot zadružniki, ki hočemo upravljati vse svoje gospodarstvo sami, se moramo vprašati: Ali je potrebno, da naredi naš denar ono dolgo pot iz dravske banovine do Beograda in po ovinkih okoli nazaj k nam? Ali smo zmožni brez intervencije zakona in Beograda, da si organiziramo sami nekaj podobnega, na kar imamo pravico in legitimacijo, da potrkamo potem tudi fonde države. V knjigi trgovskih uspehov čitamo poleg imena Bafe, Car-negia, Forda i. t. d. tudi ime neke zavarovalnice v Ameriki. Ustanovila se je po vojni, pred 10. leti in se povzpela v teh 10. letih do ene največjih in vodilnih zavarovalnic v USA. Tajnost njenega uspeha je, da je znala med privatniki organizirati, kar organizira nemški narod med svojo mladino. Znižala je nekoliko tarifo za zavarovalne premije, obenem pa naredila veliko reklamo za šport, higijeno, počitniške kolonije odraslih in otrok, organizirala ta pokret in ga deloma tudi finansirala. Uspeh je bil ta, da so njeni zavarovanci postajali bolj zdravi, odporni proti boleznim, da se je njih življenska doba povečala in da so dalje časa živeli in dalje časa plačevali prispevke za zavarovanje. Tako sta bila zadovoljna oba dela: člani-zavaro-vanci z razvedrilom in športom in zavarovalnica, ki je odrezala pri vseh teh izdatkih denarno prav dobro. Kot državljani, kot očetje otrok in kot funkcionarji v gospodarskih ustanovah smo dolžni, da proučimo tudi mi to vprašanje in ga pomagamo reševati po svojih močeh. S študijem in računanjem, s predlogi in nasveti, pa tudi z denarjem, posojili ali z dejanskim poskusom. Zgledujemo se nad tem, kar so ustvarili drugod. Vse gre, vse se naredi, vse je mogoče in izvedljivo, treba je samo poguma in dela! Mladina - naša skrb Prof. I. Tominec: Kam z našo mladino? Trenutek, ko si človek izbira poklic, je brez dvoma eden najvažnejših v človekovem življenju. Več je takih trenutkov, ko se pojavi pred mladino oziroma njenimi starši vprašanje izbire poklica: po dovršeni osnovni šoli, po končanem drugem, četrtem razredu srednje oziroma meščanske šole in po opravljenem zrelostnem izpitu. Izbrati pravi poklic pomeni tako za sina (hčer) kakor za starše rešiti važen problem. Od pravilne ali nepravilne rešitve tega vprašanja zavisi mladeničevo zadovoljstvo ali nezadovoljstvo s poklicem, ki ga bo nekoč izvrševal. In za svoj poklic mora biti vsakdo res »poklican«. Pri tej izbiri odloča seveda več činiteljev, kakor sposobnost in nagnjenost, ljubezen, volja, gmotne okoliščine, vpliv okolice in ne v zadnji vrsti telesna sposobnost. Že iz tega vidimo, pred kako odgovornim vprašanjem stojimo, ko pomagamo otroku izbirati poklic. Odgovor na vprašanje kam z našo mladino, je v današnjem času hude gospodarske krize še posebno težak. Ko starši izbirajo, oziroma pomagajo izbirati otroku poklic, mislijo, kar je čisto naravno, kako bi prišel čim prej in do čim boljšega kruha. Danes je vprašanje izbire poklica pred vsem vprašanje kruha. Glede na to dejstvo moram tu zlasti poudariti, kar je sicer splošno znano, da so naše gimnazije prenapolnjene. Ni čudno, da je v njih vse polno takih dijakov, o katerih ne moremo reči, ali bodo prišli do završnega izpita in ga tudi napravili. Zato je tem manj umestno, da silimo otroka v nekaj, za kar nima veselja ali potrebne nadarjenosti. Premeniti v tem primeru šolo je najmanj, kar moremo zahtevati. Marsikakemu dijaku ne gre dobro v gimnaziji, zato pa bo uspeval na strokovni šoli, ki ga bo pripeljala najbrž prej in do boljšega kruha. Gimnazija ne pripravlja učencev na nikak poklic. Ona nudi le splošno izobrazbo, je bolj ideološka kot praktična in tudi nima nikakega neposrednega praktičnega namena. Tudi po osemletnem šolanju se dijak ne usposobi za nikak poklic. Srednja šola je le priprava za druge specialne šole: nižje, srednje in visoke strokovne šole. Prenapolnjene gimnazije, različna usmerjenost nadarjenosti, veselje in nagnjenost mladine za različne poklice, pa tudi gospodarski vidiki nas silijo, da upoštevamo pri izbiri poklica zlasti strokovne šole. V naši domovini se polagoma razvija industrija. Če pa pogledamo, kdo dela v tej industriji, kdo so v njej mojstri, tehnični poslovodje, vidimo, da so to večinoma tujci, ki prihajajo k nam iz drugih držav. Zato je treba, da se za ta mesto vzgaja domači naraščaj, ki bo nekoč dobil službe, bolje plačane kot so službe državnih uradnikov. Naša dolžnost je torej, da opozorimo starše na strokovne šole, ki jih imamo v naši državi, to zlasti zato, ker ljudje splošno malo o njih vedo; ne vedo, kaj se zahteva za vstop v te šole, kakšna jim je svrha, tudi ne kakšne službe lahko dobe njih absolventi. Naši ljudje so v tem vse premalo poučeni, se premalo zanimajo za obrt in industrijo. Res je, da v današnji gospodarski krizi tudi absolventi strokovnih šol težko dobe službe. Gospodarska kriza pa ne bo večno trajala in morda bo učenec, ki stopa danes v strokovno šolo, ko bo to dovršil, našel vse ugodnejše prilike kakor so danes. Strokovno šolstvo lahko razdelimo v 4 oddelke, in sicer 1. šole, v katere imajo vstop tisti, ki so dovršili osnovno šolo in dva razreda gimnazije, oziroma meščankse šole; 2. šole, za katere se zahtevajo štirje razredi gimnazije, oziroma meščanske šole; 3. šole, v kateri imajo vstop dijaki s šestimi razredi gimnazije; 4. šole, v katere vstopajo absolventi popolne srednje šole. A. Šole, v katere imajo vstop tisti, ki so dovršili osnovno šolo ali dva razreda srednje, oziroma meščanske šole. 1. Nižje poljedelske šole. Teh je v državi več in različnih strok: a) viničarsko-sadjarskega tipa: Bukovo, Vršeč, Ilok; b) poljedelsko-sadjarskega tipa: Kraljevo, Šabac, Čuprija, Aleksinac, Bitolj, Ada, Slavonska Požega, Križevci, Banja Luka, Butmir; c) specialne kmetijske šole, in sicer za živinorejo in poljedelstvo: v Gospiču, Glavici, na Grmu pri Novem mestu, v Rakičanih; za vrtnarstvo in sadjarstvo: v Novem Sadu; za mlekarstvo: v Škofji Loki. V te šole se sprejme vsako leto po 30 učencev, ki pa morajo biti sinovi poljedelcev. 2. Š u m a r s k e šole. To so enoletne šole, v katerih se vzgajajo logarji (Vinkovac, Aleksinac, Sarajevo). 3. Gradinarsko-Cvečarska Škola v Novem Sadu. Šola traja dve leti. Učenci dobivajo tudi državne štipendije. Število učencev določa vsako leto minister za kmetijstvo in vode. 4. Vojne šole. V podoficirske šole se sprejemajo kandidati od 17. do 21. leta z osnovnošolsko izobrazbo. Take šole so: Mašinsko-podoficirska Škola v Djenoviču (Boka Kotarska), Podoficirska Škola Ratne Mornarice v Šibeniku, Pomorsko-Vazdu-hoplovna Podoficirska Škola v Djenoviču, Vazduhoplovna Podoficirska škola v Petrovaradinu, Bolničarsko-Podoficirska Škola v Nišu, Vojno-Muzička Škola v Vršcu, Vojno-Zanatlijska Škola Artilerijsko-Tehničkog Zavoda v Kragujevcu. V vojne šole se sprejemajo učenci po konkurzu, ki ga razpisuje vsako leto komandant dotične šole. 5. Zanatska Škola Železničkih Radionica v Nišu in v Subotici. V Nišu sprejmejo vsako leto do 50, v Subotici 30 učencev. B. Strokovne šole, za katere se zahtevajo štirje razredi gimna- zije, oziroma meščanske šole. 1. Srednje kmetijske šole v Valjevu, Križevcih in Mariboru. Učenci teh šol se usposabljajo za upravitelje manjših in srednjih privatnih, občinskih in državnih posestev. 2. Trgovske Akademije (Beograd, Bitolj, Breki, Dubrovnik, Ljubljana, Novi Sad, Maribor, Osijek, Pančevo, Sarajevo, Skoplje, Sombor, Split, Subotica, Sušak, V. Bečkerek, Zagreb in Zemun). Trgovske akademije pripravljajo gojence za razne poklice in posle v področju trgovine, bankarstva in obrta. So mešane šole za moško in žensko mladino. Sprejem v trgovske akademije je omejen. 3. Dvorazredne trgovske šole. Pouk traja 2 leti. 4. Državne tehniške srednje šole (v Beogradu, Ljubljani, Splitu, Sarajevu, Zagrebu in Skoplju). Tehniška srednja šola v Ljubljani je najvažnejši strokovno-šolski zavod v dravski banovini. Zavod združuje troje vrst šol in je z vsemi oddelki podrejen ministrstvu za trgovino in industrijo. Tehniška srednja šola v Ljubljani ima te-le oddelke: Tehniška srednja šola z odseki: I. Arhitektonski-gradbeni odsek; II. Strojni odsek; III. Elektrotehniški odsek. Delovodske šole: I. Gradbena delovodska šola; II. Strojna delovodska šola; III. Elektrotehniška delovodska šola; IV. Mizarska in strugarska delovodska šola. Strokovne obrtne šole: I. Kiparska in rezbarska šola; II. Koramiška šola; III. Graverska in zlatarska šola; IV. Ženska obrtna šola s strokovnimi oddelki: a) za šivanje perila, b) za šivanje oblek, c) za vezenje (umetna dela). Vsi šolski oddelki so samo za redne javne učence in učenke. Privatnih učencev in učenk na teh šolah ne sme biti. Namen, učna doba in sprejemni pogoji. Tehniška srednja šola: Odseki izobražujejo dobre tehnike, pripravljajo samostojne voditelje manjših industrijskih, tehniških in gradbenih podjetij kakor tudi uradniško osebje v državnih in privatnih tehniških pisarnah in industrijskih podjetjih. Vsak odsek ima štiri letnike s celodnevnim in podnevnim šolskim poukom. Učenci morajo vsako leto v velikih počitnicah opraviti štiri- do šesttedensko prakso. Ob koncu četrtega leta opravljajo učenci završni (diplomski) izpit. Tehniška srednja šola z završnim izpitom ima veljavo popolne srednje šole z višjim tečajnim izpitom. Učenci odsekov imajo pravico do odlaganja kadrske službe in imajo absolventi pravico do skrajšanega dijaškega roka. V prvi letnik tehniške srednje šole se sprejemajo: učenci, ki so dovršili štiri razrede gimnazije (realke ali realne gimnazije) z opravljenim nižjim tečajnim izpitom in učenci meščanskih šol z opravljenim završnim izpitom; učenci, ki so dovršili moško obrtno šolo (mojstrsko-delovod-Sko ali obrtno šolo) in opravili završni izpit, če opravijo dopolnilni izpit po predlogu direktorja in po pristojni odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave; učenci, ki so dovršili štiri razrede srednje ali tej podobne šole v inozemstvu, se lahko vpišejo, če opravijo dopolnilni izpit Iz predmetov, ki se jih niso učili ali ki so se jih učili v manjšem obsegu in po pristojni odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave. Število učencev in učenk omejeno. Delovodske šole: Vsaka delovodska šola na zavodu ima dva zaporedna letnika S celodnevnim in podnevnim poukom. Ob koncu drugega letnika opravljajo učenci završni izpit. Delovodske šole z završnim izpitom imajo za stroko veljavo nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom samo, če osta-. nejo absolventi teh šol v svoji stroki. V prvi letnik delovodske šole se sprejemajo učenci z najmanj 17 leti starosti, ki so se izučili v obrtu in opravili pomočniški izpit. Moške strokovne šole: Vsaka moška obrtna šola na zavodu ima tri zaporedne letnike s celodnevnim in podnevnim poukom. Ob koncu tretjega letnika polagajo učenci završni izpit. Moške obrtne šole z završnim izpitom imajo za stroko veljavo nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom samo, če ostanejo učenci teh šol v svoji stroki. V prvi letnik moške obrtne šole se sprejemajo tudi učenci, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest razredov osnovne šole in so najmanj 14 let stari. Ženska obrtna šola: Naloga ženskim obrtnim šolam je, dajati učenkam potrebno občo in strokovno izobrazbo in jih usposabljati za samostojno delo v njihovem obrtu. Redni pouk na ženski obrtni šoli je izključno podneven. Pouk traja tri leta, in sicer dve leti v dveh strokovnih letnikih In eno leto v delavnici-ateljeju. Ob koncu tretjega letnika opravljajo učenke završni izpit. Ženske obrtne šole z završnim izpitom imajo za stroko veljavo nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom, če ostanejo absolvirane učenke v svoji stroki. V prvi strokovni letnik ženske obrtne šole se sprejemajo učenke, ki so dovršile najmanj dva razreda srednje šole (gimnazije, realke), meščanske šole ali šest razredov osnovne šole in dovrše v zadevnem koledarskem letu najmanj 14, največ pa 16 let starosti. Na zavodu je tudi Banovinska šola za glasbila. Učenci se učijo samostojno izdelovati citre, gitare in violine. Poleg praktičnega pouka v šolskim delavnicah dobijo tudi vso potrebno teoretično strokovno izobrazbo in se učijo sviranja. Šola traja tri polna šolska leta s podnevnim poukom. Sprejemni pogoji so isti kakor za državne strokovne obrtne šole. 5. Državna tekstilna šola v Kranju. 6. Vojnosanitetska škola v Beogradu. Šola traja tri leta in vzgaja pomožno osebje za sanitetsko službo. 7. Vojno veterinarska škola v Zagrebu. Šola sprejme vsako leto 50 gojencev. Pogoj nižja srednja ali meščanska šola. Šola traje poldrugo leto in se mora gojenec zavezati, da bo služil 4 leta v vojski. 8. Škold za nudilje D. C. Krsta v Beogradu. 9. Škola za nudilje pri Higij. Zavodu v Novem Sadu. 10. Drž. šola za sestre pomočnice v Zagrebu. 11. Šola za sestre Zavoda za socialno-higi-jensko zaščito dece v Ljubljani. 12. Laborantska šola v Beogradu. Šola vzgaja strokovno pomožno osebje za delo v medicinskih znanstvenih zavodih in na kliničnih oddelkih in traja eno leto. 13. Poštansko-Telegratska Škola v Beogradu. Ministrstvo pošte in telegrafa razpisuje natečaj za sprejem kandidatov, ki so dovršili ali pravno fakulteto univerze ali maturo ali nižji tečajni izpit na srednji šoli in jih takoj postavlja za pripravnike I., II. oziroma III. kategorije uradnikov v resoru ministrstva pošte in telegrafa. Tako postanejo vsi ti kandidati že kot gojenci plačani uradniki. 14. Državne Pomorske Trgovske akademije v Dubrovniku, Kotorju in Bakru. Te šole skrbe za časniški naraščaj pri trgovski mornarici. Pouk traja štiri leta. Kandidati morajo biti zdravi in imeti dober vid. Dokazati morajo, da so dovršili 4 razrede srednje oziroma meščanske šole in napraviti poleg tega izpit iz srbohrvatskega jezika in realnih predmetov v obsegu 4 razredov srednje šole. Kdor ima dobro izpričevalo, je tega izpita lahko oproščen. Vpisovanje je na koncu šolskega leta, izjemoma v začetku. 15. Učiteljišča. 16. Umetniška šola v Beogradu, šola ima dvojno svrho: gojiti čisto umetnost in pripravljati strokovne učitelje za risanje na srednjih, učiteljskih, meščanskih in drugih šolah. Šola ima dva oddelka: 1.) za učitelje risanja in pisanja na srednjih in strokovnih šolah, 2.) za čisto umetnost. V prvi oddelek, ki traja 4 leta, se vpisujejo absolventi nižje srednje ali meščanske šole, če opravijo sprejemni izpit iz risanja. V oddelek za čisto umetnost, ki traja šest let, se vpisujejo nadarjeni učenci, ki morajo tudi napraviti sprejemni izpit. 17. Umetniška Akademija v Zagrebu. Šola, ki je na zelo dobrem glasu, ima te-le oddelke: a) slikarsko šolo, b) kiparsko šolo, c) šolo za arhitekturo in d) šolo za učitelje risanja na srednjih šolah. Kandidat mora napraviti sprejemni izpit. C. Šole, za katere se zahteva fi ali 7 razredov srednje šole. 1. Državna Poreznička Škola Ministrstva Fi-nansija v Beogradu- V šolo se sprejemajo samo moški kandidati, ki so dovršili 6 razredov srednje šole. Šola traja dve leti. Siromašni otroci dobivajo podporo. 2. Geometrski odseki ministrstva financ pri državnih tehničnih srednjih šolah v Beogradu in Sarajevu. V teh odsekih, v katerih traja šola dve leti, se izobražujejo učenci v strokovno šolane pomožne uradnike pri davčnem katastru. Revnim učencem z dobrim šolskim uspehom daje ministrstvo financ štipendije po 700 Din mesečno. 3. Državna železničko-saobračajna škola v Beogradu. Svrha te šole je pripravljati strokovno osebje za železniško prometno in upravno službo v vseh njenih oblikah. Absolventi imajo kvalifikacijo uradnikov bivše II. kategorije. Za vstop se zahteva najmanj 7 razredov gimnazije ali realke. Kandidat mora biti najmanj 17, a največ 21 let star. Tudi mora napravili sprejemni izpit. Šola traja dve leti. Gojenci dobe podpore odnosno dnevnice. 4. Vojno administrativna škola v Beogradu. To je šola za aktivne administrativne oficirje in traja dve leti in pol. Vstopajoči gojenec mora napraviti sprejemni izpit. D. Šole, za katere se zahteva matura na gimnaziji, realki ali učiteljišču. Razen univerz imajo abiturienti srednjih šol na razpolago te-le šole: 1. Ekonomsko-komercijalna šola v Zagrebu. Šola traja štiri leta in ima čin fakultete univerz. 2. Višji pedagoški šoli v Beogradu in Zagrebu. Te šole pripravljajo učno osebje za učiteljišča in meščanske Šole in pa šolske nadzornike. Pouk traja dve leti za tiste, ki se pripravljajo za učiteljsko službo na meščanski šoli in tri leta za tiste, ki se pripravljajo za učiteljsko službo na učiteljišču ali pa za šolske nadzornike. Kandidati se sprejemajo po konkurzu, za katerega se lahko javijo tisti učitelji in učiteljice, ki so napravili praktični učiteljski izpit s prav dobrim uspehom in so služili najmanj tri leta na osnovni ali meščanski šoli. 3. Farmacevtski oddelek filozofske fakultete v Zagrebu. Maturant, ki hoče stopiti v lekarniško službo, mora napraviti najprej eno leto lekarniške prakse in sprejemni izpit na univerzi, kjer traja študij tri leta. 4. Nižja vojna akademija v Beogradu. Po pravkar podpisanem zakonu se zahteva za vstop v nižjo vojno akademijo višji tečajni izpit gimnazije ali realke in ne kot doslej 6 razredov srednje šole. Šola bo trajala tri leta. Konkurz za sprejem bo objavljen meseca aprila 1934. Vstopajoči kandidati ne smejo biti manj kot 17 in ne več kot 21 let stari. 5. Pomorska vojna akademija v Dubrovniku II. To je šola za oficirje vojne mornarice in traja tri leta. Kandidati, ki se prijavljajo za vstop Komandantu Pomorske Vojne Akademije, ne smejo biti mlajši kot 17 in ne starejši kot 21 let. Seveda morajo biti za službo v vojni mornarici fizično sposobni in morajo delati sprejemni izpit. Ta seznam naših strokovnih šol sicer ni popoln, vsebuje pa vendar vse važnejše sem spadajoče zavode v naši državi. Če smo v uvodnih besedah tega informativnega članka poudarjali, da bi bilo za marsikaterega srednješolca bolje, če vstopi v kako strokovno šolo, s tem seveda nismo hoteli trditi, da mu je tam uspeh zagotovljen. Marsikatera strokovna šola zahteva od učenca več dela kot gimnazija ali realka. Pri izberi strokovne šole naj odloča veselje in nadarjenost za poklic, pa tudi telesna sposobnost. Če manjka zlasti nadarjenost in veselje do poklica, tudi strokovna šola ne more nikogar osrečiti. V Vašem interesu je, da pazite, da je v podplatu vtisnjena kupite dobre čevlje, znamka Vrt in cvetlice št. R u p r e t: Kako vrt razdelimo in okrasimo? Lasten dom je ideal vsake družine in poleg njega spada vrt, ki naj bo, čim manjši je, tem intenzivnejše izrabljen. Vrtove bi po njih obsežnosti lahko razdelili v tri skupine, in sicer v male, srednje in velike. Za nas bi prihajala v poštev mali in srednji. Kako naj si uredimo svoj vrt? Že ko kupimo parcelo in si odmerimo prostor za hišo, moramo misliti na kasnejšo ureditev vrta. Ko je enkrat hiša dograjena, si takoj okrog vrta zgradimo ograjo5 ki naj bi bila lesena ali betonirana ali pa iz žive meje. Ta pač zahteva dolgotrajne nege, vendar pa je cenejša, trpežna in trajna. Ograjo si napravimo, da nam ne prihajajo na vrt nepoklicani gostje in tudi da ima hiša lepše stališče; kajti ograja pri hiši je kot lep okvir okrog slike. Ves vrt si nato razdelimo na več delov. Najlaže napravimo to, če si najprej na točno odmerjeni skici parcele vrišemo v merilu celoten načrt, kot smo ga že prej napravili za zidavo hiše. Ako tega sami ne znamo, je bolje, da si damo načrt napraviti po kakem strokovnjaku. Kajti malenkostni stroški daleč odtehtajo trud in pa korist, ki jo imamo od pravilne in racionalne razdelitve. Glavna načela, ki jih moramo upoštevati, naj bi bila naslednja. Vrt naj ima po možnosti sončno lego, in sicer tako, da obseva sonce vse dele od jutra do večera. Ves vrt si razdelimo s potjo, ki naj bo 1—1-20 m široka, na dve polovici, in sicer na zelenjadni oziroma cvetlični del in pa na sadni del s trato. Po sredi v zelenjadnem delu si istotako napravimo pot, ki naj razdeli ta del zopet v dve polovici; le okrog hiše pustimo do 2 m širok pas, ki naj nekoliko pada na ven, da se lahko voda odteka. Po vseh teh glavnih stezah prst globoko odkopljemo in navozimo debelega čistega kamenja ali pepelnatega premogovega ugaska, ki je še boljši, nato pa posujemo s čistim, drobnim peskom. Na ta način preprečimo rast raznih plevelov, predvsem pa trave, ki je največji nasprotnik naših vrtnih poti. Oba prostora za zelenjavo si potem razdelimo zopet s 60 cm širokimi stezicami in na teh novih oddelkih napravimo 1-20 m široke gredice. Vse poti in oddelke ogradimo, drugače se nam preveč razrašča plevel in ob vsakem deževju spira dež zeml jo na poti. Za obrobo lahko vzamemo različne grmiče, najboljša in solidna je pač betonirana, ki je nekoliko dražja. Ko smo si vse tako razdelili in ogradili ter pripravili prst, v kakem oddaljenejšem kotu poiščemo primeren prostor za kompostno jamo. Ta naj bo 2 m dolga in 1 m široka in ne pregloboka, da lahko odpadki iz vrta in kuhinje, ki jih nosimo tja, segnijejo. Blizu vodnjaka na soncu pripravimo čeber ali betonirano korito za vodo, kajti ob suši poleti je treba zalivati. Tako pa zjutraj napolnimo vodo, ki se čez dan segreje, kajti voda iz globokih vodnjakov je posebno zvečer strup za rastline. Za srednje velik vrt si zgradimo toplo gredo, da imamo tudi spomladi čimprej prvo zelenjad in pa sadike za presajanje. Topla greda naj bo na sončnem, zavetnem kralju in naj bo primerno velika in napravljena iz lesa ali betona. K lepoti vrta spada še vrtna lopa ali utica. Kaj naj vse sadimo na vrtu? Celotna razdelitev mora biti tako urejena, da lahko na vrtu sadimo vse, kar spada k vrtnarstvu, ki obsega zelenjadarslvo, sadno rastlinstvo in pa okrasno rastlinje. Za zelenjadni del si določimo dve ploskvi in sadimo na eno rastline, ki rabijo močno gnojeno zemljo, to so kapuz-nice, solate, špinače, kumare in druge, na drug del pa sadimo rastline, ki rabijo le dobro sprsteninasto, prejšnje leto pognojeno zemljo, zlasti stročnice, čebulnice, korenasto zelenjad in krompir, ki pa uspeva tudi v gnojni zemlji. Ta način je važen za obdelovanje in ga imenujemo kolobarjenje. Sadni del si pač uredimo po velikosti vrta. Na malem prostoru bomo sadili samo pritlične sadne grmiče, ki zavzemajo malo prostora, in to le ob robu gredic in ob ograji. Za srednje velik vrt pa že lahko določimo več prostora, kjer naj se vrste visokodebelna drevesa jablan, hrušk in drugih z nizkimi grmiči, vmes pa posejemo travo in si tako pripravimo trato. Ob ograji ali ob posebnem prostoru po kotih zasadimo tudi lepotično grmovje, posamič ali še lepše v skupinah. Paziti moramo, da ne sadimo pregosto, in da nam z leti, ko se vse drevje močno razraste, ne bo treba več preurejati. Nobenega vrta si ne moremo misliti brez okrasnega rastlinja, kajti ne donaša nam samo ma-h.rielne koristi, temveč tudi duševen užitek in razvedrilo; in kaj imaš lepšega, če po trudapolnem delu in skrbi s sadjem in zelenjavo stopiš še k nežni cvetki in posvetiš še njej nekaj časa za nego. Za cvetlice si določimo 60—80 cm široke obrobne gredice ob potih in ob ograji ter tja posadimo vrtnice nizke ali visoke, eno- in dvoletne cvetlice in trajnice. Prostor okrog hiše, ki naj se res imenuje vrt, naj bo pester in vedno mikaven. Zato pa je vrtnarstvo, posebno cvetlično, umetnost in čim bolj ima kdo razvit čut za lepoto, tem večje uspehe doseže. Vse to velja, kolikor je v danih prilikah izvedljivo, seveda tudi za vse tiste izmed nas, ki nismo tako srečni, da bi imeli lasten dom, pa imamo stanovanje, h kateremu spada tudi vrt. Josip Štrekelj: Cvetlice na oknih in mostovžih. Praznoto in dolgočasnost na oknih in mostovžih izpolnimo s cvetlicami, zakaj hiša brez cvetja je mrtva. Pomnoževanje. Stare, večletne cvetlice opešajo v rasti in cvetenju, zato si vzgajamo vedno mlad naraščaj. Najuspešneje je to delo s potaknjenci. (Sl. 1.) Te gladko odrežemo na spodnjem koncu tik pod podkom. Sprednje liste, zlasti pri nageljnih, odstranimo. Ravno tako pri velikolistnatih, kakor so na pr. pelargonije, razen dveh ali treh. Izjemo dela ficus, katerega zadošča potakniti samo en člen z enim listom. Vodene potaknjence, kakor so kakti, sušimo par dni, da ovenejo. Onim z mlečnim sokom, na pr. ficus, oleander, speremo rane prej v čisti vodi. Pelargonijeve potaknjence pripravimo en dan pred sajenjem, da se rana zasuši. S tem obvarujemo, da posajeni potaknjenci vsled prevelike množine vsebujočega soka ne zgnijejo. Zemlja za nasad potaknjencev mora biti peščena. Zato zmešamo 2/a peska in Vs sprstenine. Ako sadimo potaknjence v cvetlične lončke, jih postavimo ob robu drugega ob drugem v primerni razdalji. Mnogo rajši se primejo potaknjenci ob robu posode — zaradi dostopa zraka — kakor v sredini. Prav tako jih sadimo tudi v zabojčke. Da narede potaknjenci korenine in da začno rasti, potrebujejo razen primerne zemlje še vlago, toploto in vlažen zrak. Zato jih postavimo med okna in zasenčimo. Še boljši uspeh je, ako nasad pokrijemo s šipo ali s steklenim zvonom. Zato jih sadimo, ako jih nameravamo pokriti s šipo, tako nizko v posodi, da vršički ne segajo do roba. Da ga sončni žarki ne žgo, zasenčimo nasad s papirjem, ki ga položimo na vrhu šipe. Ker enakomerna vlaga najbolje učinkuje na rast potaknjencev, dosežemo to, ako jih posadimo v kolobar med dvema lončkoma. V to svrho vzamemo večji lonec, na pr. 20 cm širok, ki ga približno do polovice napolnimo s primerno zemljo. V sredo tega postavimo polovico manjšega, 10 cm širokega, kateremu prej začepimo odtočno luknjico s pečatnim voskom ali s kitom, da stojita vrhnja roba obeh loncev v isti višini. Vmesno praznino zapolnimo z zemljo ter obsadimo v krogu pod-taknjence. Lonček v sredi napolnimo z vodo, katera uhaja vsled luknjičavosti ob straneh v zemljo v ravno zadostni množini, da je primerno vlažna. Kadar voda poide, jo ponovno dolivamo. (SI. 2.) Pozno, proti jeseni, ne kaže saditi potaknjencev, ker utegnejo nežne koreninice oleseneti, ne da bi prenesle zimo. Radi premajhne toplote se pozimi potaknjenci ne primejo. Uspešno je to delo od pomladi do julija. Presajanje. Čim potaknjenci nekoliko odrastejo in se vkoreninijo, jih posamič presadimo v majhne 10 cm lončke v nekoliko težjo zemljo, ki jo zmešamo iz enega dela sprstenine (humusa), enega dela travniške zemlje in pol dela rečnega peska. Koristno je, ako tej mešanici primešamo na lonček V2 do 1 kavno žličko rožene moke kot gnojilo. Zaradi odtoka vode položimo na luknjico v lončku košček črepinje. Nove lončke moramo pred porabo vsaj nekaj ur namakati v vodi, stare, že rabljene, pa moramo temeljito oprati. Mlade sadike sadimo tako globoko v lončku, kakor so prej rastle. Globlje posajene ne uspevajo. Med robom lončka in površjem zemlje mora biti zaradi uspešnega zalivanja 1 cm praznine. Za nekaj dni postavimo presajene cvetlice na toplo v senco, najbolje med šipe na okno ali v mrzlo gredo na vrtu in zasenčimo, potem pa jih damo na določeno mesta Če v poletju prerastejo korenine zemeljsko kepo in jo zamrežijo liki tkanina, jih presadimo v lončke, ki so samo za prst večji. Pri tem odrežemo zamrežene korenine in še 1 cm debelo plast zemlje ob kepi, da se zavarujejo pred gnilobo korenin. Ako nimamo posod za presajanje cvetlic, lahko opustimo to delo, če jih tedensko po enkrat zalijemo z gnojnico, kateri primešamo polovico vode. Starejše cveilice presajamo kasneje redno spomladi v aprilu ali pa v začetku septembra. Zalivanje. V pomladi in v jeseni, ko so noči hladne, zalivamo cvetlico zjutraj, da jih moča ponoči ne mrazi; poleti pa zvečer in po potrebi tudi zjutraj. V skledicah pod lončki ne sme stati voda, da se zemlja ne zamočviri in skisa. Ako v kaki posodi voda zaostaja, se zemlja kisa in preti nevarnost, da cvetlica usahne. si. 2. a) voda, b) prst. Zato jo moramo presaditi, morebitne že gnile korenine odstraniti, zemlji pa primešati nekoliko ogljenega prahu. Voda za zalivanje mora biti prestana in ogreta. Če take ni, primešamo mrzli vodi nekoliko vrele. Gnojenje. Zaradi boljše rasti in bujnejšega cvetenja gnojimo poleti tudi takim cvetlicam, ki niso potrebne presajanja. Najboljše gnojilo je gnojnica iz kurjeka in golobjeka, ki nastane, ako to nekaj dni namakamo v vodi. Pa tudi gnojnica iz drugega gnoja je dobra. Ako nimamo gnojnice ali je ne maramo rabiti, si nabavimo umetni gnoj. Zmes 1 g čilskega solitra, 2 g kalijeve soli, 2 g superfosfata na liter vode je prav dobro gnojilo. Previdni moramo biti pri čilskem solitru, katerega večja množina cvetlicam škoduje. Gnojimo pa le po enkrat v tednu, najbolje zvečer, potem ko smo cvetlice prej zalili z vodo. Lega. Najbolje uspeva večina cvetlic na jutranji legi. Tudi na južni legi uspevajo, ako so posajene v lesene zabojčke ali ako lončke zavarujemo pekočih sončnih žarkov. Preveliki toploti izpostavljeni lonnčki se segrejejo, tako da se korenine spečejo in odmirajo. Prav tako moramo zavarovati (obsenčiti) lončke na zahodni legi. Cvetlice, ki ljubijo senco, kakor begonije, aralije, aspidistre, asparagus, tradeskancije, praproti, acaleje bomo postavili na severno lego. Celo vedno cvetoče fuksije se zadovoljujejo na severni steni, dasi uspevajo tudi drugod. Vse cvetlice obračajo listje in cvetje proti svetlobi na zunanjo stran. Škodljivo je, če jih obračamo v druge smeri. Mnogim, kakor kaktom, kamelijam, acalejam odpade cvetno popje, ako jih obračamo. Prezimovanje. Vsaka živa stvar mora imeti določen čas za počitek, tako tudi rastline. Večina naših cvetlic počiva pozimi, le nekatere, kakor ciklamni, acaleje in razne čebulnice počivajo poleti. Ob času počitka jih ne smemo vznemirjati s previsoko toplino in z zalivanjem. Najbolje počivajo pozimi pri +5° C v zmerno-vlažni zemlji, v čistem zraku, kjer ni prepiha in prahu. Čim grozi padec topline na prostem proti 0° C, spravimo cvetlice v notranje prostore hiše, najbolje v zračne kleti ter jih le toliko zalivamo, da se zemlja popolnoma ne izsuši. V tem položaju neha rast, nastopi počitek, da se okrepe za bodoče leto. Ako v shrambi odganjajo, navadno blede odganjke, jih to slabi, zaradi česar moramo bolj zračiti, da to zlo preprečimo. Ovenelo in suho listje sproti odstranjujemo, da jih obvarujemo plesni. Škodljivci. Kakor v vsakem drugem primeru, je bolje, da se ogibljemo škodljivih vplivov na cvetlice, kakor da bi jih bolne zdravili. Največji škodljivci cvetlic so: prepih, prah, prevelika moča, prevelika suša, nepropustnost zemlje, slaba zemlja, z mahom zaraščeni lonci in zemlja, presuh zrak v zakurjenih sobah, prevelika toplota pozimi, poleti žgoči sončni žarki na lončke, uši, kaparji in gliste. Na prepihu ne samo da cvetlice ne uspevajo, temveč jih tudi najraje napadajo uši in kaparji. Da ne napravijo le-ti večje škode, jih moramo čimprej zatreti. Najboljši sredstvi za to sta kvasijev les in tobačni izvleček. Na liter vode vzamemo 2 dkg kvasijevega lesu in 2 dkg mila. To namakamo kakega pol dneva, potem pa skuhamo, da zavre. Mešanico tobačnega izvlečka pa napravimo tako, da v litru vode zmešamo 2 žlici tobačnega izvlečka ter potem še dodamo 2 dkg raztopljenega mila. Z eno teh dveh tekočin poškropimo ušive dele, vendar pa je kaparje treba odstraniti še s primerno ščetko. Pri škropljenju pazimo, da ne pada ta tekočina na zemljo v lončkih, ker zastrupi in poškoduje korenine. Zato pri tem opravilu poležemo lončke na tla. Naslednji dan moramo sprati cvetlice s čisto vodo. Ako zapazimo gliste, zalijemo cvetlice z vodo, v kateri smo skuhali plodove divjih kostanjev; Ta tekočina jih prisili, da hitijo iz zemlje na površje. Posebno koristno za cvetlice je, ako jih, posebno tiste, ki jih gojimo v sobah, vsaj dvakrat v tednu s pomočjo dobrega razpršilnika operemo s čisto, nekoliko ogreto vodo. Mn naše čebelarje Kolektivni čebelnjak. Naša čebelarska zadruga je dolgo časa razmotrivala, kako in kje naj bi postavila čebelnjak za čebelarje-železničarje začetnike. Rešitev te naloge ni bila baš lahka. Uvaževati je bilo treba dobro lego, vsaj delno ugodne pašne razmere, bližina Ljubljane, vprašanje oskrbnika i. t. d. Končno se je odbor le opogumil ter postavil nasproti voznega signala v Zalogu lično izdelan čebelnjak, ki ima prostora za 72 panjev. Ulnjak ni postavljen zato, da bi čebelarska zadruga imela kakršenkoli dobiček od tega. Ne, temveč zato, da pomaga čebelarjem oziroma takim, ki imajo veselje do čebelic in nimajo prostora, kamor bi postavili svoje panje. Ta čebelnjak se imenuje »kolektivni čebelnjak«. Zakaj tako? Naziv, menim, da je popolnoma posrečeno izbran. Beseda kolektivni je latinskega izvora (colligere) in pomeni zbrati, opomoči se. Torej na tem prostoru naj se zbero ljubitelji čebelic, kjer bo vsak lahko upravljal čebelarska dela, seveda le pod nadzorstvom izkušenega čebelarja. Pri njem se bodo lahko učili vsega, kar prihaja v poštev v naprednem čebelarstvu, od najenostavnejšega do najbolj komplicirangea dela. Učitelj bo pač vsakomur z nasvetom na razpolago. Postavljen je čebelnjak tudi z namenom, Kolektivni čebelnjak v Zalogu. da se pomaga tudi tistim, ki so sicer že vešči čebelarstva, ki pa nimajo lastnega zemljišča za postavitev svojega ulnjaka. S tem jim je dana možnost delovanja pri svojih ljubljenkah — čebelicah. Čebelarska zadruga je s tem zeio prispevala k razvoju čebelarstva med železničarji. So še druge dobre strani kolektivnega čebelnjaka; tako bo na pr. odbor, ki bo upravljal čebelnjak, skrbel za pravočasen prevoz čebel v pašo. Torej najtežjega dela bodo pač člani rešeni. Čebelarska zadruga bo uporabljala čebelnjak tudi za prirejanje poučnih predavanj. Iz vsega tega sledi, da je ustanova dobra, naša dolžnost pa je, da pokažemo razumevanje za stremljenja čebelarske zadruge in pristopimo v »Čebelarsko družino«. »iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmumiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHniiiiiiiiiiiiiimiiimHiiiiiiiiiiniuiiiiiimimiitiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiin^ J I I g)ajte svojim otrokom medni \ siiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiintiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiii; 3% življenja in prirode Zora V a 1 e s, dipl. nat.: Deček ali deklica? Novo dete pričakujejo starši z veseljem in strahom. Ali bo deček ali deklica, radovedno ugibajo, primerjajo, sklepajo. Nismo samo dandanes radovedni, naši predniki so bili prav taki: Rimljani, Grki, Slovani. Vrače so izpraševali, bogovom darovali in jih prosili, da jim naklonijo otroka - sina. Toda ljudje so hoteli tudi sami odločati, ali naj se rodi sin ali hči. Obstojali so predpisi, kako in kje naj stoji postelja z materjo, ki pričakuje otroka, da bo sin ali hči; pripisovali so odločujoč vpliv še mnogim drugim vražam, koreninicam, zeliščem i. t. d. Toda z opazovanjem in primerjanjem so nekateri prišli do resnejših zaključkov, da imajo na pr. rodbine, kjer je oče slaboten in flegmatičen, mati pa močna in temperamentna, pretežno sinove; kjer je pa oče krepak in sanguiničen, mati pa nežna in flegmatična, po večini hčere. Tudi pri domačih živalih so opažali, da so mladiči v večjem številu samice, če je bil oče močan, in samci, če je bila mati močnejša. Ako je oče mnogo mlajši od matere, se rodijo iz takega zakona kaj rade hčere, če je pa oče starejši od matere, so zastopani pretežno sinovi. Treba pa se je ozirati seveda tudi na starost matere. Če je oče na pr. deset let starejši od matere, ki je v polnem cvetu (25—35 let), potem bodo v rodbini prevladovali sinovi; ako pa je mati zelo mlada, potem bodo hčere v večini. Spočetka se je mislilo, da vpliva na spol otroka letni čas ob zanositvi, da daje jesen na pr. več deklic, zima pa več dečkov. To pa se je pozneje pokazalo kot popolnoma neosno-vano. Mnogi mislijo, da vpliva hrana noseče matere na otrokov spol. Kjer živijo v izobilju, bodo imeli hčere, kjer pa vlada pomanjkanje iii slaba hrana, kot vidimo to na kmetih, pa bodo prevladovali dečki. Vendar so tudi v tem pogledu drugi nasprotno dokazovali, poudarjajoč na pr., da prevladujejo v ubož-nih rodbinah Londona hčere, v bogatih pa sinovi. V splošnem sedaj smatrajo, da prevladuje moški spol ob slabih hranilnih razmerah. Saj vidimo, da zelo mladi in zelo stari starši imajo najčešče sinove. V taki starosti pa so moči organizma staršev na najnižji stopnji in razmere za hrano nove klice najslabše. Potrjuje nam to tudi dejstvo, da so dvojčki najčešče moškega spola. Slišali smo nekaj samovoljnih in na izkustvih ter opazovanjih slonečih trditev glede spola novorojenih otrok. Toda nas to ne more zadovoljiti. Ogledati si hočemo stvar nekoliko bolj natančno, in sicer z vidika biološke znanosti. Da pride do zarodka, se morata združiti dve spolni stanici, ženska in moška. Vsaka človeška (ali živalska stanica) sestoji iz protoplazme ali pratvoriva, t. j. neke beljakovinaste, zdrizaste mase, ki ima v sebi jedro, ki je prav tako iz beljakovine, le da je ta beljakovina po svoji sestavi nekoliko drugačna kot je beljakovina, ki sestavlja protoplazmo. Jedro je najvažnejši delt v stanici. Ako nasilno razdelimo stanico (na pr. enostanične ži-' valice, menjačice ali amebe), tako da ostane en del brez jedra, bo ta del poginil; če pa bo imel le delček jedra, bo živel dalje, rastel in se množil. V jedru so namreč delci, ki jih znanost imenuje hromosome. Le-ti so nosilci značilnosti posameznega in-dividua in vrste. Hromosome lepo vidimo, ko se stanica deli v Sl. 1. Delitev stanice s 4 hroniosomi: a protoplazina, h jedro, c hromosoini. 2 stanici, zakaj tedaj se hromosomi razvrste v obliki zvezde, ki se nato razdeli tudi sama v dve polovici, kojih vsaka gre v eno polovico stanice. (Sl. 1.) Vsak hromosom se je namreč razcepil na dvoje. Število teh kromosomov je za vsako vrsto stalno. Tako ima vsaka stanica žabe 26 hromosomov, stanica mačke 35, konjske gliste 4, polža slinarja 16 in stanice človeka 48 hromosomov. Sedaj pa poglejmo, kje in kako nastane spolna stanica. V gonadi, naj bo to moški ali ženski jajčnik, se tvorijo stanice. Ena stanica se oddeli od ostalega tkiva; to imenujemo praspolno stanico. V moški gonadi se ta praspolna stanica deli v dve enaki stanici, ki ju imenujemo spermatidi I. razreda. Vsaka taka spermatida ima 48 hromosomov (kot vsaka druga človeška stanica). Vsaka spermatida I. razreda se zopet razdeli v dve spermatidi II. razreda, a vsaka izmed teh slednjih ima sedaj le 24 hromosomov, torej le polovico. Tu se hromosomi sami niso razcepili, temveč je prešla polovica hromosomov v prvo, polovica pa v drugo stanico. Tako delitev imenujemo redukcijsko delitev. Spermatida II. razreda daje spermij ali semensko stanico. V ovariju ali jajčniku se prav tako ena Staniča oddeli od ostalega tkiva in se nato razdeli v 2 Staniči, katerih ena je zelo majhna. Obe slanici se nato zopet razdelita, pri čemer pa obdrži vsaka le polovico, t. j. 24 hromosomov; druga z 24 hromosomi je zopet zelo, zelo majhna. Ker se je prva mala Staniča tudi delila, dobimo v jajčniku eno veliko slanico z 24 hromosomi in h male, ki se polagoma izgube. (Sl. 2.) To je torej jajčece, ki je sedaj zrelo, in ki potuje po jajcevodu v maternico in čaka na oploditev. Vsak mesec dozori le eno jajčece. V jajčniku se napravi rumeno •telo, obenem pa nabrekne sluznica v maternici, žilice se napolnijo s krvjo in tako čakajo, da pride oplojeno jajčece v maternico, kjer se vgnezdi in dobiva hrano. Ce se med potjo jajčece he oplodi, razpade, v jajčniku pride do izprememb, v maternici sluznica splahne, žilice popokajo, vlije se kri — menstruacija je tu. Indijci so prepričani, da spočetje v soda dneh po menstruaciji (2, 4, 6 i. t. d.) da sina, v lihih dneh (3, 5, 7 i. t. d.) pa hčer. V srednjem veku je bila zdravniška veda mnenja, da spočetje prvih 5 dni po menstruaciji da sinove, naslednji trije dnevi hčere, nato zopet sinove. V 19. stoletju je veljalo, da 12., 15., 18. dan po menstruaciji da sina, neposredno 10 dni pred menstruacijo pa hčer. Po shemi, ki jo je napravil v zadnjem času Siegel, je razvidno, da se 10 do 15 dni po menstruaciji pojavi novo jajčece; če pride do oploditve, bo zarodek ženskega spola. Ako ne pride do oploditve, nekako 14 dni nato, sledi menstruacija; jajčece, ki preživi menstruacijo, je staro; ako je v prvih desetih do dvanajstih dneh po menstruaciji oplojeno, bo zarodek moškega spola. V svetovni vojni, ko se je lahko doznalo z ozirom na možev kratek dopust, kedaj je bilo dete spočeto, neposredno pred ali po menstruaciji, se je pokazalo, da so bili dečki v 95% spočeti neposredno po menstruaciji, deklice pa v 89% pred menstruacijo. Pri spočetju semenska stanica, ki je zelo majhna glavica z dolgim bičem, ki ji pomaga pomikati se naprej po nožnici v maternico in dalje v jajcevod, sreča na tej poti veliko jajčno slanico in prodre vanjo. Obe ti Staniči imata vsaka le 24 hromosomov. Po združitvi obeh stanic dobimo eno jedro s 48 hromosomi. Ta stanica se deli dalje in vsaka njena hčerka ima 48 hro-mosomov. Ako bi pri zoritvi spolnih stanic ne prišlo do redukcije hromosomov na polovico, kar smo bili že omenili, bi dobili oplojeno slanico, ki bi imela 2X48 hromosomov = 96. Staniče novega bitja bi imele torej po 96 hromsomov, njihov potomec 2X96 i. t. d. Ko so natančneje preiskali te hromosome, so našli, da so vsi enake oblike razen dveh, katerih eden je velik, drugi pa maj-hen. Prvega so zaznamovali z x, drugega z y. V slanicah žen- skega organizma so našli 46 kromosomov in 2 x kromosoma, v stanicak moškega organizma pa 46 in po en x in y kro-^ mosom. Ce se spermatida L razreda redukcijsko deli, doki vsaka spermatida II. razreda % kromosomov in to tako, da bo imela ena 23+x kromosom, druga 23+y kromosom. Jajčeca pa bodo imela vedno le 23+x kromosom, ker tam y kromosoma sploh ni. Semenske Staniče, ki ima 23+ večji x kromosom, so nekoliko večje, merijo 5V2 |J- (|J- = ^oo mm); semenske stanice, ki imajo 23+ manjši y kromosom, so manjše in merijo SVz tA Ti kro- o - t Zoritvena delitev jajCeca — desno človeški spermij. mosomi določajo zarodku spol. Če se združi jedro jajčeca (23+ x kromosom) z jedrom večjega spermija (semenske slanice), ki ima 23+ x kromosom, bo jedro združka imelo 46+2 x, torej bo zarodek ženskega spola. Ako pa se združi jedro jajčeca (23+ x kromosom) z jedrom manjšega spermija (23-+ y kromosom,) bo združek imel jedro 46-|-x-f-y kromosom, zarodek bo moškega spola. V modu se tvori enako število semenskih stanic z x in z y kromosomom. Verjetnost oplodbe z enim ali drugim bo enako velika, torej je pričakovati enako število rojstev deklic kot dečkov. Vendar vidimo, da se rodi na 100 deklic 106 dečkoy; če pa prištejemo še mrtvorojene in splave, dobimo na 100 deklic 120 dečkov. Dečkov se torej rodi več kot deklic. Razlagamo si tako, da so male semenske stanice z y kromosomom bolj okretne ter tako uspešno konkurirajo z velikim x kromosomom. Vendar se včasih dobe družine, ki se nagibljejo k hčeram; tam so gotovo večji spermiji bolj okretni. Prej smo rekli, da bo, če se oplodi starejše jajčece, to_ je prvih deset dni po menstruaciji, zarodek s precejšno verjetnostjo moškega spola, kar si lepo razlagamo s tem, da je kožica okrog starejšega jajčeca bolj trda in da vanjo zato laže prodre mali, okretni spermij z y kromosomom. Da med prvorojenci prevladujejo dečki, si razlagamo tako, da je pot do jajčeca prvič težja in pridejo zato tja gibkejši, mali spermiji z y hromosomoni. V materinem neobrabljenem organizmu s močno vitalno energijo ostanejo nadalje starejša v večjem procentu ohranjena in s tem tudi možnost oploditve le po malih spermijih. Večkratna nosečnost zmanjšuje možnost ohranitve jajčec pri življenju, zato pride do oploditve novih jajčec, ki dajo deklice. Dočim je razmerje deklic in dečkov 100 :120, pade pri rojstvu razmerje na 100 deklic : 107 dečkom. Umrljivost dečkov pa je do petega leta večja od deklic, tako da razmerje naglo pada, nato počasneje in pri 15. letu je prav toliko deklic kot dečkov, 100 : 100. Ker je umrljivost še vedno pri moških večja kot pri ženskah, tja do najvišje starosti, pade procentualno število moških vedno bolj. O vzrokih umrljivosti pri moških se je mnogo pisalo, vendar stvar še ni razjasnjena, zlasti si ne morejo razjasniti, odkod tolika umrljivost moških zarodkov pred rojstvom. Večjo umrljivost mož v zreli dobi si razlagajo z napornejšim delom. Videli smo, da obstojajo prirodne zakonitosti, ki odločujejo spol, čeprav nam niso te zakonitosti popolnoma znane in jasne. Razumevanje vseh skrivnosti življenja do zadnjih podrobnosti si je narava pač pridržala. Fr. Z e k a r : O živalski zajednici. Različne klimatične spremembe na naši zemlji tekom različnih dob so povzročile tudi spremembo v vegetaciji. Ni čuda, da so se na ta način za to ali ono živalsko vrsto poslabšali tudi eksistenčni pogoji, ter da je nastopila za dotične organizme nevarnost za nadaljnji obstoj. Težkoče, ki so se pojavile, so bile v iskanju hrane, v obrambi organizma pred napadi drugih živalskih vrst itd. Življenski organizem, ki je zaključena enota, se pa vsled svojih imanentnih (notranjih) sil skuša trdovratno ohraniti. V skrajni nevarnosti za svoj obstoj je začel instinktivno iskati pomoči pri sovrstnikih. Nič čuda pa tudi ni, če je istovrstni način izživljanja gotovih organizmov privabil v sožitje sosede, ki so se na isti način borili za svoj obstanek. In zares najdemo med živalstvom združbe, zajednice, ter med njimi take, ki izpričujejo po telesni obliki ter načinu izživljanja svojih članov neko razvojno linijo. Ta razvoj sloni na principu delitve de-1 a. Kakor že omenjeno, je okolišna sprememba v gotovih dobah našega planeta stavila na to ali ono živalsko vrsto tako težke eksistenčne pogoje, da so bili poedinci ene in iste vrste primorani se združiti ter se medsebojno podpirati v borbi za obstanek. Povod za mnoga^ združenja so bile morda tudi udobnosti, ki so izvirale iz slučajne združitve posameznih individujev. Ugodnosti pa, katere organizem enkrat zazna, se pa tudi krče-vno drži in jih ne žrtvuje zlepa. Iz take udobnosti postane navada, zakonita lastnost in končno dedni pojav. Lep primer za navedeno živalsko združnost je tako zvani »Gonium sociale«, ki sestoji iz 4 Stanič ter »Gonium pectorale«, ki sestoji iz 16 stanie. Staniče takega cenobija so še vse enakovredne, ter zmožne še vseh potrebnih življenskih funkcij. Višja vrsta takega združenja je »stanični sklop«. V staničnem sklopu se že pojavi diferenci-jacija v organskem sestavu njegovih članov. Kako si naj razlagamo to? Odnošaji med posameznimi člani živalske združbe postanejo dedni in tekom dolgih razdobij se javljajoči faktorji, ki izvirajo in neenakoredne razporedbe staničnih elementov, pričnejo učinkovati na vnanji in notranji svet. V posameznih delih take zajednice so primorane nekatere stanice vršiti gotove živ-Ijenske funkcije v izdatnejši meri, medtem ko ostale življenske funkcije za to ali ono stanico, ki je zavzela v sklopu svojo določeno lego, ne pridejo toliko ali pa sploh ne več v poštev. Nekatere stanice so namreč bolj izpostavljene svetlobnim, druge zopet drugim dražljajem, ki prihajajo iz okolice. Na pr. pri sklopu »volvoksu«, ki druži več tisoč poedincev, so prednje stanice bolj odporne ter opremljene s tipalnimi dlačicami, da se zamore sklop orientirati v okolici. Stranske stanice so veslači, ki bijejo z biči po vodi, da se sklop pomika, v zadnjem delu sklopa, varovane po drugih stanicah, so generativne stanice, ki skrbijo za potomstvo i. t. d. Pri volvoksu se je pojavila že izdatna delitev dela. Vsaka Staniča ima že dodeljene določene funkcije v prid celokupnega živega sestava. Taka delitev dela v živalski zajed-nici pa ima za posledico različno telesno izoblikovanje poedincev, ki je v mehaničnem skladu z delom. Seveda se tak razvoj pojavi šele v dolgem razdobju. Odvisnost posameznikov v živalski zajednici postane sčasoma tako velika, da drug brez drugega ne more eksistirati, ker so se ohranile pri posamezniku le zmožnosti za specifično življensko funkcijo, ki so se stalno vadile, ostale zmožnosti so se pa v dolgih razdobjih zgubile. Tak poedinec ni zmožen samostojnega življenja ter prapade, kakor hitro ga izločiš iz zajednice, obratno pa umre tudi celi sklop, če se izločijo stanice, ki imajo za sklop važno funkcijo, na pr. prehrano. Tako se pojavi medsebojna eksistenčna za-visnost poedinca od živalske zajednice na eni strani, ter zajednice od poedincev na drugi. Slično je v tem pogledu pri visoko razvitem organizmu, samo s to razliko, da opravljajo delo posameznih stanie tukaj posamezni organi. Na pr. človeška pljuča brez človeškega organizma živeti ne morejo, obratno pa tudi človek ne brez pljuč. Za udobnost življenja v zajednici je žrtvoval poedinec svojo svobodo. Posebno zanimivo zajednico tvorijo čebele, mravlje in termiti, ki spominjajo naravnost na državni ustroj. V takih živalskih državah je poedinec sicer telesno samostojno bitje, vendar pa je strukturna diferenciacija njegovega organizma, ki je posledica delitve dela, tako napredovala, da premnogokrat brez celote nima trajnega obstanka. Država termitov na pr. se deli organiza-torično na šest elementov, ki spominjajo celo na posamezne stanove urejene človeške države. Terminih imajo kralja in kraljico, ki imata nalogo, da skrbita za potomstvo; imata velike oči ter sta pokrita z močnimi hitinskimi ploščicami. Kraljica je mnogo večja od kralja ter je pravi plodilni stroj. Delavski sloj termitov je slep ter ima šibke prsi. Njegova naloga je zgradba termitske stavbe, prehrana, postrežba kraljevskemu paru ter vzgoja naraščaja. Vojaški sloj skrbi za obrambo termitske države proti vpadu neprijatelja. Posamezniki vojaške kaste imajo veliko glavo z močno čeljustjo. Iz naraščaja se rekrutirajo posamezni sloji. Iz njega se ustanavljajo nove države ter nadomeščajo poedinci različnih stanov v lastni državi. Slični državni ustroj imajo tudi mravlje in čebele. Če primerjaš živalsko državo z urejeno državo človeka, trčiš na zanimive sličnosti, pa seveda še večje razlike. Živalska država je tedaj v pravem pomenu besede kolektivni fizični subjekt, medtem ko se država človeka gradi na svobodnem odnosu, ki je med njenimi člani. Stanovi termitov spominjajo prav dobro na stanove v državi človeka. Tudi moderne države imajo vojaški stan, delavski stan, toda poleg teh stanov imajo še več drugih, kakor je na pr. rokodelski stan i. t. d. Živalski državni ustroj, je pač le formalen, vnanji, medtem ko izvira stanovska organizacija človeka prav iz »človeškega« bistva samega. V živalski državi je poedinec vezan pasivno vsled eksistenčne nujnosti (saj tudi en brez drugega fizično eksistirati ne more), to pa le vsled vpliva, ki prihaja od zunaj. Človeka pa druži s človekom socialno-etičen čut in njegov svobodni pristanek na sožitja. Živalska država sloni zgolj na fizični sili, ki prihaja od zunaj', država človeka pa sloni na svobodnem duševnem ustroju ter samoodločbi poedinca. Pri živali o kulturnih družabnih formalij jcakor je družina v pravem pomenu besede, o narodnosti, družabnosti ni in ne more biti govora. Živalska država je pač lo posledica prisilnega prirodnega dogajanja, moderna država človeka pa je zgrajena na svobodi, samoodločbi poedinca na eni strani in na skupni odločbi vseh njenih članov na drugi. Razvoj živalske države je posledica fizično - mehanskega, vzročnega dogajanja ter mehanskega vplivanja okolice na razvoj živalskega organizma ter živalske vrste. Pretirano je tedaj pripisovati mravlji, čebeli kako pamet; delovanje čebele, mravlje se le prikazuje v taki luči; je le navidezno smotreno, v jedru pa sledi posamezno njuno delovanje kot učinek iz vzroka. Smo-trenost živalskih držav, sploh živalskih zajednic, je le navidezna, slepa smotrenost, torej smotrenost, ki je brez smotra. S*!] soetu Hadivoj Peterlin-Petruška : Z gore Ararat v Odeso. (Nekaj spominov na Rusijo.) Kje so že tisti časi, ko sem potoval po Kavkazu? Tako daleč, da bi človek dejal, aa vse skupaj že več res ni. Veliko stvari se je že izbrisalo iz spomina, toda veliko dogodkov je pa ostalo še tako živih, da se li zdi, kakor da so se pripetili šele danes. Okrog tritisoč kilometrov sem že prehodil ono leto: iz Odese preko juznoruske stepe čez ves polotok Krim in severni Kavkaz ter čez z ledeniki in večnim snegom pokrite prelaze v področju 5ti2d metrov visokega očaka Klbrusa v Zakavkazje, notri do tursko-perzijske meje. Na Araratu sem bil, več kot pet tisoč metrov visoko; Noetove barke tam nisem naše), pač pa sem imel krasen razgled nad sto kilometrov daleč tja v turško in perzijsko zemljo in nazaj po Kavkazu. Globoko pod menoj je ležalo vse to. Videl sem zivosrebrne reke zvijati se ko kače, nebo se je pa zrcalilo v vodah mnogoštevilnih jezer. Tako je iz Turčije gledalo name Vansko jezero, na jugovzhodu se je raztegnilo na polovico suho perzijsko jezero Urmija; če sem pa pogledal tja v gorovje za Erivanom, pa mi je zableščal v soncu kos velikega ruskega jezera Gokča. In potem sem videl še mnogo manjših jezer, tako ljubkih in bolj modrih kot nebo nad njimi; kot zvezdice spominčic so bili raztreseni naokrog. A po rumenorjavih, ožganih in tudi lepo zelenih livadah, močvirjih, njivah in travnikih ter skozi črnozelene gozdove so se vile po gorah in dolinah bele ceste in sela v selo, iz mesta v mesto in zdelo se mi je, da vidim, kako beže po njih vozovi in skačejo jezdeci, in kako se dviga nad njimi prah, ki ga odnaša veter. Glej, prav tu spodaj na turški strani zbirata svoje vode sveti reki Evfrat in Tiger, na ruski strani se pa leno zvija ko kača srebrni Araks mimo bombažnih nasadov, mimo bogatih vinogradov in bohotnih sadnih vrtov, mimo zlatoklasih njiv in ka-menilih peščenih pustinj. Vsa ta zemlja ti je sveta, vsaj po spominih iz svetega pisma; vsak košček ima svojo zgodovino. Tu se je vršila par tisoč let in se še vrši zgodovina najprebri-sanejšega naroda na svetu, Armencev, polna krvavih dogodkov, groze in obupa. In obenem nepremagljivega ponosa na svojo preteklost in trdne vere v končno zmago! Že na Malem Araratu mi je slepila oči kot sončni odblesk v zrcalu srebrna kupola pravoslavnega sobora v Erivanu in sklenil sem, da si ogledam to čisto svojevrstno gubernijsko mesto na Južnem Kavkazu. Mislil sem, da bom naenkrat tam, toda pot se vleče najprej med širokim poljem južnega ovočja in bombaža na obeh straneh Araksa, potem pa zavije cesta precej strmo v gore skozi slikovito ležeče tatarske in armenske vasi, vse odete v temno zelenje vinske trte in sadnega drevja ter se s težavo skobaca na visoko hribovito Erivansko planoto. Mesto samo je nekaka mešanica stavb brez določnega sloga in ne napravi nobenega pravega vtisa. Najlepša stavba je seveda že prej omenjena pravoslavna stolna cerkev, ki pa nikakor ne spada v to okolico. Takoj po prihodu v mesto hitim na pošto povprašat, če ni morebiti prišlo zame kaj denarja. Prazno upanje. Pohajkujem po ulicah, pogledam na bazar, kaj se prodaja, povprašujem iz radovednosti po cenah, hoteč na ta način pozabiti na želodec, ki zahteva bolj in bolj svoj delež. Skoraj za zadnjo kopejko kupim hlebček kruha in zapustim mesto. Cesta se še vedno vzdiguje, vzpenja se na obronke, zavija okoli gričev in se preriva skozi skalovje. Dolinska vročina je ponehala, prijeten veterček pihlja od severa in zdi se mi, da hodim po domačem Gorenjskem. Spim v koruzi kraj ceste. Drugo jutro okrog poldneva me dohiti z vozom ruski priseljenec in ko vidi, da nisem domačin, me povabi k sebi na voz. Je iz male naselbine, nedaleč od jezera Gokče, bil je v Erivanu na trgu, med potoma je dal v bližnjem mlinu mleti dve vreči pšenice in zdaj se pelje po moko. Po veri je sobotnik, razkolnik, ki praznuje namesto nedelje soboto kakor Židi. V sosednji vasi so pa molokani, ki zavživajo v postu tudi mleko, česar pravoslavni ne delajo. Pa so v teh krajih še razni drugi sektanti, kakor na primer hlisti, skopci, skakuni i. t. d. Ruska vlada jih je vse izgnala iz evropske Rusije radi krivoverstva. Začetkoma jim je šlo bolj trdo, zdaj so se pa že privadili, nekateri so naravnost razbogateli. Tudi jaz mu povem, kdo sem in odkod. Konjički peketajo po kamnati cesti, malo pobeže, kjer je navzdol, malo počinejo, kjer gre cesta v klanec, sonce sveti, ptičke pojo po drevju in v zraku žvrgole škrjančki, midva se pa pogovarjava in čas mine, da sama ne veva kako. Sonce se že bliža zatonu, v meni se pa oglaša lakota, da je ne morem več zagovoriti. Davi, ko sem skočil na voz, sem opazil, da ima tovariš nekaj na vozu. Kakor nehote stegnem roko pod plahto. >Aha, jabolka sok si mislim in vzamem eno. Pogledam na skrivaj in vidim, da je — paradižnik. Nikoli jih še nisem jedel, toda kaj hočete — sila kola lomi. V začetku se mi zdi njih okus silno, zopern, počasi se pa privadim nanj. >Ali ti teknejo?« me vpraša voznik. »Le privošči si jih!« Tu imaš malo kruha, bo boljše.« Žito še ni bilo zmleto in morala sva prenočiti v mlinu. Drugi dan sva se na križpotu ločila: Rus je zavil na desno, jaz sem pa krenil na levo naravnost proti severu — proti Akstafi, ležeči ob železniški progi Batum—Baku. Tam sem pa po svoji stari navadi izrabil prvi ponočni tovorniški vlak in se odpelji naravnost v glavno mesto vsega Kavkaza, v toliko opevano stolico Gruzije, v večno cvetoči, carski — Tiflis. Takoj po prihodu v mesto sem stopil na pošto vprašat, če je kaj zame. Dobil sem pismo od očeta, v njem pa bankovec za en rubelj. To je bilo ravno za prvo potrebo. Stopil sem v gostilno in se preoblekel v kolikor mogoče čistejše perilo in v lepše hlače, nato sem pa šel ogledovat mesto. Tiflis ima krasno lego. Razprostira se visoko gori po obeh strmih bregovih reke Kure in napravi na vsakega tujca nepopisno lep vtis. Ves je v zelenju in cve^u in s svojimi staro-veškimi cerkvami in s trdnjavo Mereli, nekdanjo rezidenco gruzinskih kraljev se ti zdi kot pravljični svet iz Tisoč in ene noči. Posebno zanimiva je Sionska katedrala v gruzinskem slogu iz petega stoletja. V mestu, posebno-v starem delu na levem bregu Kure, vlada od ranega jutra do pozne noči pravo orientalsko drvenje. Tukaj so bazarji, trgovine in gostilne. Na desnem bregu, poleg cerkve svetega Davida z grobnico ruskega pesnika Gribojedova, ubitega v Teheranu, tam sredi vil in razkošnih vrtov pa kraljuje aristokratičen mir. Čeprav si ničesar ne privoščim in stanujem v delavskem prenočišču ter plačam za leseno ležnico na dvorišču in jutranji čaj samo tri kopejke na dan, jem pa v tatarski obcestni kuhinji na bazarju kolikor mogoče poceni, vendar se mi taja denar hitro ko spomladanski sneg. Oktober je pred durmi, čas učiteljevanja prihaja, jaz sem pa od svoje službe oddaljen še nad dvatisoč vrst. Kaj naj storim? Treba si je poiskati kako delo! Pot me zanese v novi del mesta. Tam ravnajo in tlakujejo cesto. Stopim k delovodji - poljaku, mu povem kako in kaj in drugo jutro imam že lopato v roki. Od sedmih zjutraj do sedmih zvečer, opoldan uro oddiha, pa sedemdeset kopejek dnine! Ni slabo; res da pojde spočetka bolj težko, pa se bodo roke tudi žuljev navadile. Tri tedne delam, nakladam zemljo na vozove, vihtim kramp, vozim granitne kocke in ravnam z železnimi tolkači ulico. Deset rubljev sem si prihranil in gledati moram, da čimprej pridem do Batuma, od tam pa za poslednji denar s parnikom v Odeso. Večer odhoda je tu. Poslovil sem se od prijateljev, na rami imam nahrbtnik in palico v roki. Toda biti v srcu Gruzije, pa ne piti kahetinskega vina? Sramota! Spustim se v prvo klet in naročim pol litra. Natočim in pijem. Krasno, nebeško!... >Ej, brate, kam si pa namenjen?« me vpraša človek pri sosednji mizi. >V Batum mislim,« mu odvrnem kratko. »E, se bova pa peljala skupaj!« vzklikne veselo, vzame kozarec in prisede k moji mizi. Začuden ga pogledam. »Jaz mislim iti peš,« pristavim. »Ali si neumen, bratec! Saj boš tri tedne hodil, ko si pa lahko že jutri tam ...« Bratec primakne stol in se nagne zaupno k meni. »Vidiš«, pravi, »jaz imam prijatelja sprevodnika. Čez eno uro gre s tovornim vlakom naravnost v Batum. Sem že govoril ž njim. Pri semaforu tovorne postaje se dobiva. Ti greš z menoj; v Batumu mu lahko daš grivenik ali dva, kakor boš hotel, pa basta ... Izpijva pa pojdiva!« Plačava in greva na tovorno postajo. In res: pri semaforu naiu že čaka prijatelj, pelje k pripravljenemu vlaku, odmakne vrata tovornega vagona in nama veli vlezti. »Le hitro,« pravi, »pa nič ne skrbita, bom že pazil.« Vrata se za nama zasunejo in midva sva v popolni egiptovski temi. Z rokama si iščeva kot, kamor bi lahko mirno legla. Naenkrat vpraša tovariš osupnjeno: »Za vraga, kdo je pa tukaj!?« »Midva!« pravi neznan glas iz kota. »V Kutais se peljeva, ali pa mogoče še dalje.« »Kaj pa sta?« sprašuje prijatelj dalje. »Navadna delavca. — Domov se odpravljava.« »V kijevsko gubernijo, ka-li?« »Ne! V poltavsko.« Vlak se začne pomikati, vedno hitreje in hitreje. Pogovor utihne. Jaz se vležem v kotu na tla in kmalu brezskrbno zaspim... Drsanje težkih vrat me zbudi. Odprem oči in se začudim: zunaj je dan. Pred vrati stoji sprevodnik, maha z roko in za-ukazuje: »Le hitro venkaj! — Kontrola je tu!« Hitro poberemo svoje stvari in skočimo za skladišče. Čez dobrih pet minut pribeži sprevodnik nazaj. »Je že dobro. — Brž nazaj v vagon, vlak že piska!« Vlak je brzovozni in se ustavlja le na največjih postajah. In na taki postaji imamo smolo, da nas opazijo drugi sprevodniki. Pa nas začno loviti. Skrijemo se hitro, toda vlak se začne naenkrat hitro premikati, tako da ne moremo več skočiti v svoj vbz. Poltavčana zaostaneta, midva s prijateljem pa se vzpneva vsak na železno lestvo petrolejske cisterne in se za silo usidrava. Sprevodniki vidijo naju, toda kaj nama morejo, ko dirja vlak že s polno paro in se ustavi šele v Batumu. Vsa premrla od mrzlega vetra in polna saj in vendar vsa srečna skočiva, preden se vlak ustavi na progi, in izgineva za bližnjim grmovjem. Moj tovariš je brihtna glavica. Nekaj mu pride na misel, nekaj zelo pametnega: V Batumu poiščeva izseljeniški urad in se predstaviva kot dva izseljenca, katerima je na Kavkazu vse izpodletelo in se hočeta vrniti v Odeso. Prijazen gospod nama izstavi potrdilo, s katerim dobiva listek za četrtinsko vožnjo na parniku do Odese ... Na palubi stojim in cele ure gledam na menjajočo se pokra^ jino nepopisno lepega kavkaškega pobrežja. Spodaj najbujnejša subtropična flora, nad njo nebotični snežniki. In potem se gorovje poniža in pokažejo se nebeško mili, sladki obrisi krimskih gora in pod njimi romantični koti in zalivi polni zelenja, vitkih cipres in topolov, polni dvorcev in vil, polni ljubezni in sanj. In nazadnje zatuli parnik in pozdravi kraljico Črnega morja, Južno Palmiro — ponosno Odeso... £epos(ooje Ivan Zorec : Pokora. (Odlomek iz zgodovinske povesti.) Cvetni teden 1471. leta je bil kar se da hladan. Sam sveti Valentin, ki ima ključ do korenin, zime še ni in ni mogel ogreti in ptiči so, da bi dejal, otožno le molčali, ko jih je sveti Gregor silil, naj bi se že dali na oklice. Ob jutrih je skoraj zmrzovalo; sonce, če se je pokazalo skozi zatlačeno nebo, je bilo motno in brez moči. — Kar ti je nenadoma potegnil tak piš, da je lasal strehe in žvižgal po hosti. Hiša svobodnjaka Trlepa v Malem Gabru, zdolaj zidana, zgoraj močna stavba iz hrastovih brun, je bila polna vasovavcev. Nekateri so se tiščali peči, drugi so delali. Popravljali so sedla in čevlje, jarme in pluge, belili toporišča, grabljišča in kosišča; tudi kolovrati so brneli in motovila cvilila, za statvami pa ja sedela dekla Marijana, zdrava in še mlada ženska, in pridno tkala, da je snovalnica trkajoče tekala med nitmi snutka. »Le meni verjemite, obesil se je kdo, sicer hudič ne bi plesal s tako vihro!« je rekel star hlapec, odložil žil, ki mu je pravkar napravil novo kambo, in si z oslo priostril nožič. »Ali pa vešče za letos poskušajo tisto svojo peklensko mažo in vršijo v oblakih,« je veroval drugi. Trlep, velik, lepo rasel tridesetleten mož s širokimi pleči in z ozkimi kolki, je dvignil oči. Jarem, ki je vanj dolbel neke like, je prislonil ob mizo v kotu, odprl lino v oknu iz svinjskega mehorja in se zagledal v dolino ob Temenici. Hudo mu je bilo, da nikomur na svetu ne tako... Ni in ni mu zdravega zaroda. Žena je vsa bolehna in slabična; če zanosi, rodi mrtvo ali pa tako nebogljeno dete, da se mu brleča lučka življenja utrne, še preden ga odstavi. Tudi porod tam po svečnici je bil nesrečen in žena se ne more opomoči, kar medli in hira... Ali jo mrazi, da seka z zobmi, ali pa jo kuha vročina, da vse gori iz nje. Vešča s Police in vešča s Primskovega ji ne uganeta leka; da jo je kdo urekel, menita... Šel je še tja v Ljubljano do učenega moža. Tisti mu je klatil takih, da mu je bilo res sitno. Vedeti je hotel, kar nihče zvedeti ne sme, in naposled razodel, da je ženina bolezen z zvezd. Ko je prvič poznala moža, je omledno česnal, sta bili njena in njegova zvezda v razstavi, ki jima ni bila prijazna, in ženskost se je ženi razbolela ... In mu je dedec mežikal in naročal, naj za leto in dan pozabi, da je oženjen in da post tudi njemu ne bo škodoval. — Zdaj čaka še vešče z Dolge njive, pa mrhe babje ni in ni od nikoder. »Saj je menda res v oblakih, da je še ni semkaj!« je nejevoljno trenil z mislimi in se obrnil. Lasata in bradata glava se mu je dotikala skoraj stropa. Pogledal je po delu in se z ne prepolnim, zagorelim in mladostnim licem sklonil k temu. k onemu, da so mu svetli in dolgi lasje padali čez visoko čelo. »Stremena pričvrsti bolj trdno!« je kratko velel hlapcu, ki mu je popravljal sedlo. »In hiti, nemara bom jahal v Slično!" In je spet zastrmolel po dolini. V hišo je stopil domači tlačan Kopič, še za dober komolec večji od Trlepa in tak hrust, da mu ni bilo nič, posukati tudi najmočnejšega vola. Pa saj je bil čez pleča širok kakor vrata od poda in v parklje ga je bilo toliko, da bi bil z dlanjo prav lahko pokril največji svinjski pisker. Na Trlepovem svetu je imel kočo in njivo in je bil samski človek pri štiridesetih letih, pa samija ga je hudo, hudo tiščala, strašno rad bi se bil oženil. Ampak katero je vprašal, vsaka mu je odkimala, tako se je zbala strahovitega dedca. On sam se ni na vsem svetu bal nikogar, le če ga je Trlep pogledal s tistimi gorečimi očmi, je strepetal in prebledel od neke čudne tesnobe. Tudi zdaj je obstal za vrati; gola stebrasta kolena pod kratkimi irhastimi hlačami so mu drhtela, lopataste roke so mu bile na poti, oči pa, krotke in vdane, so se upirale v Trlepa, ki je dalje gledal skozi okno. »Gospodar«, je potlej strahoma zinil, »sapa vam je podrla kozolec«. »Star je bil,« je Trlep malomarno rekel in dalje iskal v dolino. »Kod ti baba gurasta hodi?« je že mislil drugam. »Tikoma tal mu je odkrhnila stebre,« se je oni še domislil. Trlep ni bleknil nobene, Kopic pa je spet vase potegnil sapo in skoraj zavečal: »Pa moji koči je proč in proč posnela streho in jo razsula po rebri... Kaj bom zdaj?« Gospodar je molčal, nihče se ni upal nič reči, le dekla za statvami se je zaregljala: »O ti ubožec — zdaj se pa res ne moreš več ženiti, ko še strehe nimaš nad seboj!« Velikanu so se razprle podočne kosti, usta raztegnila in razkleščila — zatulil bi bil, razkozmana brada se mu je že tresla, pa se je Trlep obrnil in ga pogledal. »Nič ne maraj, Kopič,« mu je dejal, »pojdi in semkaj prinesi kar imaš! Streho, delo in jelo boš imel kar pri meni«. »Aha«, je silni tlačan otročje primuzal prijaznemu povelju in se obrnil, da bi izpred gorečih oči bušil na piano. Pa se je že zravnal preveč, ka-li: ob gredo, ki je šla pod stropom, je trčil z glavo, da se je hiša zamajala. »Glej ga!« je Marijana jasknila izza statev, malo, ker se je ustrašila, malo, da bi se postavila, češ, tudi jaz smem reči katero. »Kaj bi rad, da še naša hiša zgrmi na kup?« »Ali si se močno pobil?« je gospodar vprašal in karajoče trenil po dekli. »E, kaj! Da se le greda ni kaj premeknila!« se je Kopic opravičeval in nerodno mašil skozi vrata. Peč žehti, kruh se peče. Umesila ga je stara Trlepka, gospodar ni maral, da bi ga dekla. Pa mati ga je zmogla res težko. Stara je in sitna, že vso zimo jo šiva skrnina. V drugem koncu hiše ima kot in si ječeče greje in preklada boleče ude. Trlep je odprl vrata, ki so ob peči šla v sobico, kjer je žena čakala zdravja. »Kako je?« je vprašal in pokleknil ob njeno zglavje. Z očmi je šel po postelji, da bi ji popravil odejo, če bi bilo treba. Pa kaj bi prestiljal, saj je ubogo telesce kar vtonilo v plevnico, odeja komaj ve, ali kaj pokriva. »Kakor zmerom,« se je žena nasmehnila samo z očmi in segla po njegovi moško silni roki, ki ji je s čela mehko in lehko božala vlažne lase. »Ali še ni vešče?« je trudno vprašala in ga slabotno stisnila za roko, kakor bi mu tudi roka hotela povedati: »Ljubim te, mož in prijatelj moj!« »Že vse dopoldne oprezujem, pa je ne spazim,« je vzdihnil naglas. »Zdoma je kam... O, naj pride ali ne, ali mi tudi ona ne bo mogla pomagati... Saj nase ne mislim več, le ti se mi smiliš ... Kaj boš z bolno ženo...?« Njen obup ga je zabolel. Da bi skril bridkost, je sklonil glavo in jo pritisnil ob njeno razbeljeno lice. S polti, iz razpletenih las in iz blazine ji je puhtel kiselkast mok znojnosti in preležanosti. »Ne, ne govori tako, moja ljuba!« ji je nežno šepetal v uho. »Saj boš okrevala, prav kmalu boš spet shodila, le upaj in veruj — baba z Dolge njive je neki posebno smetalna in zvedena.« Žena se je po sili nasmehnila: njegova kocinasta brada jo je šegetala po licu in vratu in njegova ljubezen ji je bila sreča tudi v nesrečni ljubezni... O, mož ji je bil vera, velika vera, otrok, ki ga naposled bo, če Bog da in ljuba Mati božja, vendarle še rodila zdravega, otrok, ki si ga z možem želita tako močno, ji je radostno upanje — za otroka in moža bi se rada v ljubezni žrtvovala vsa... V tihem molku sta dolgo ždela drug ob drugem. — Oni v sobi so se oddehnili, ko jih niso več pasle gospodarjeve oči. Pogovor jim je tekel tiho in le z delom odsekano. »Kaj bo?« je stari hlapec mignil proti sobici. »Ne bo prestala, predolgo ne shodi.« »Ko bi bil ostal vsaj otrok!« je mala dekla Neža vzdihnila. »Vedomec mu je izpil kri, nebogljenku. Ivanjskih rož bi tačas bili morali nastlati okoli njene postelje, pa bi ga bil odgnal duh šentjanževe.« »Molči, zijalo!« je hlapec tiho siknil. »Če sliši gospodar, ti stopi na peto in ti razčehne rogovilo!« »Žena, ki ne more roditi,« je stara predica razodevala malo bolj tiho, »naj kar ostane in trikrat teče okoli hiše, počasi naj še prekobali leso in potlej naj spet leže, pa bo vse prav!« »Ampak zate ne bo prav, čeljust neumna!« je hlapec tešil neprevidni babji jezik In da se res ne bi kaj primerilo, je začel praviti o starih časih, kako so psoglavci na rop in poboj vreli v dežel. In ko teh ni bilo več, so pritisnili tuji graščaki, ki tačas niso bili tako nečloveški kakor so zdaj. Drugi se je domislil graščakinje, ki je bila vešča. »Na binkoštno soboto zvečer,« je pravil, »tista grajska one spazi hlapca, ki je zaspal. Vrže nanj uzdo, hlapec, glejte, se spremeni v konja; baba pa brž nanj in hajdi v oblake in na Kum. Tam se onegavi s hudičem, hlapec konj se nekako razbrzda in je spet človek in vidi vse — fej te bodi! saj ni, da bi pravil... Ko prašiča grajska potlej pride, da bi jezdila domov, ji hlapec brž uzdo vrže na glavo. Zdaj je ona kobila, hlapec, hop! nanjo in domov. Doma jo da lepo v hlev in drugi dan pokaže gospodu, češ, da jo je ponoči ujel na travniku...« »Graščakinja — pa da je bila taka...? so dvomili._ »Baba je baba; bolj ko je gosposka, manj prida je je.« »Kako pa je bilo potlej?« bi bili radi še vedeli. »Kako — ? Kobila je gospodu všeč; hlapcu ukaže, naj jo razbrzda in ji da zobati. Ko ji ta sname uzdo, na, je kobila spet graščakinja. Gospod in ona prav dosti plačata hlapcu, da bi molčal. Na smrtni postelji pa je le povedal.« V spominu so jim oživele čudne pravljice; vsakdo je vedel katero. »Da, na svetu se včasih godijo prav posebne stvari,« je stari hlapec začel. »Le stojte. Neki nepravdanski dedec se da premotiti hudiču, da oči vrže po lepi, mladi ženski. Ženska, omožena je bila, otroka že imela ob prsih, se mu upira, kajpa. Ko dedec vidi, da jo vse zaman, pa naj mencoriti in zvitorepi tako ali tako, jo naposled prosi, da bi mu vsaj dala nekaj kapljic svojega mleka, češ, potlej ji ne bo več na ušesih in še plačal ji bo dobro...« »0 ti grdavž!« je hlapčič pljunil. »Človek bi komaj verjel, da so kdaj živeli tudi taki ljudje!« »Svet je velik, dosti ve, marsikaj mu je mogoče,« je le-oni branil resnico pravljic. »Kajpa graščak, ki se leno pase na gradu in pesti tlačana, je mogoč in bogat, zna pa drugega ne, kakor desetino pobirati in tlako. Tudi tlačan ve samo, kakov je prdec vola, ki z njim orje. — Kdor pa se zapiše hudiču ali izuči kako drugače, ti ugme tako, da se lasje naježijo človeku ... Tudi tisti dedec je bil nasukan, pa ženska še bolj. Pri-muza prešustniku in mu veli, naj pride drugi dan, pa bo dobil, kar bi rad. In drugi dan mu res da nekaj kapljic mleka, ne svojega, marveč kozjega. Dedec pograbi, plača, pospravi in naravnost k prav zviti vešči, češ, ureci mi tak zagovor, da bo tisti, čigar je to mleko, zmerom silil za menoj. Hudičevska vešča je precej spoznala, kako in kaj, pa je vendar nakanila prav trden zagovor.. .Heza hoj, dedec ti komaj pride z mlekcem domov, že ti priteče koza tiste ženske in tišči vanj in mu ne da miru ne doma ne na potu, še v cerkev primekeče za njim ... Jehata, kaj je to, kaj bo? Ni drugače, za prav velike denarje mora kupiti kozo, da jo sme zaklati.« »O, vešče so res vse hudičeve, malokateri je zaukazati. In koliko škode naredijo, kadar se namažejo s tisto peklensko mažo in dvignejo v oblake! Samo prav hud blagoslov cerkvenega gospoda jo prepodi.« »Kako, da stiski menihi nočejo z blagoslovom rotiti hude ure, češ, da je to prazna vera?« »Sami bodo odgovarjali za to. Župniki drugod se ne branijo. Če oblačica kolikaj zagrgra, že ti stojijo ob oknu in delajo križe proti nebesu ...« »Prazna vera sem, prazna vera tja: meni sam stiski opat, kakor je učen in svet, ne bo izbil iz glave, da so vešče ob hudi uri vendarle vse v oblakih. Saj se tem hudičevkam nekaterim, tako mudi na kvišku, da se še namazati ne utegnejo zadosti in da potlej s točo cepajo na zemljo, ampak vsaka, kakor mačka, nič se ne pobije. Tudi v zrnu toče se je že dobil babji las. Pa naj še kdo reče, da ni tačas vešča bila v oblakih...!« »No, tisto one z Dolge njive, ki ji je priti semkaj, vprašaj, kdaj je bila poslednjič...!« »Nak... nak!« se je le-oni otepal. »Rajši bi se spopal s Ko-pičem samim, kadar je najbolj togoten...« — Vešča je naposled le prišla. Bila je stara, vsa guzasta in tenka kakor kol iz plota, vendar živa in urna. Rumenkljati in bradavičasti in kakor suha drobnica na peči sfrfujeni obraz se ji je sklonil nad bolnico in ni trenil z nobenim živcem. Opazovala, otipavala jo je vešče in izpraševala dolgo, potlej se je zravnala in zasukala kakor frtavka, se spet sklonila in jo zagovorila: »Otok, pojdi na kost, s kosti na meso, z mesa na dlako, z dlake na trato in devet komolcev pod trato — tam ostani, nikoli več se ne gani...!« Žena jo je poslušala vsa odrevnela, mož je stal ob zglavju in jo božal po vlažnih laseh. Vešča je potem iz torbe vzela ščepec črne, dva ščepca zelene in tri ščepce rumene stolčene suhe zeli in vse vkup vsula v piskrc. »Na tole živega kropa, dobro naj se prevre in osladi z medom!« je velela in sela ob vznožju. Trlep je poklical Nežo, vešča se je še bolj zgurnivala vase in zamislila. »Kaj meniš?« jo je bolnica boječe vprašala. »Ali jo boš ugnala bolezen?« Starka je z brezzobimi usti nekaj tiho skrmljala; čez čas je počasi dejala: »Hm, poskusila bom.« Žena je vzdihnila in se ozrla po možu. A temu so se ustnice zatresle in oči pobesile — in ga je oblila bledoba, kakršna trene po bukovju, če mu piš vetra obrne listje. Neža je v leseni skledici prinesla tiste zavrelice, vešča je bolnici z levico privzdignila glavo in ji z desnico dala omledne pijače; potlej ji je na čelo položila obe roki, se ji srepo zagledala v oči in ji čez čas rekla počasi in veleče: «In zdaj... zaspi. .. trdno ... spi.. . do jutri osovrej...!« Nepremično jo držeč z očmi, je ritenski odšla iz sobice. Za njo je šel Trlep, potrt in preplašen; štulast, širokokrajen klobuk mu je zlezel na oči. Pred vežo je vešča postala in se zagledala po nebu. Pooblačilo se je, piš je odnehaval Vaščani so stopicali okoli vogalov lesenih, nizkih, s slamo kritih koč in plaho pod streho podili otročad, ki je tiščala na piano; bali so se, da jim vešča ne bi nakanila urokov. Tudi Trlep je gledal po strani in izpod klobuka, ni se je upal vprašati kar naravnost, kaj misli o ženini bolezni. »Do jutri osovrej bo spala,« je baba dejala sama, »nobenih bolečin ne bo čutila«. »In bo potlej zdrava?« »Zlo je, Trlep, — ne vem ti še reči prave.« »Pomagaj, umetalna si, vse te hvali — kolikor hočeš, ti dam, vse življenje ti bom hvaležen!« je s preklanim in drhtečim glasom moledoval ponosni mož, ki sicer nikoli ni brusil nobenega praga, da bi kaj prosil koga. Vešči je zaupanje bilo všeč, važno se je zagledala v tla. »Moči zemlje so velike ...,« je skrivnostno šepetala, »posebno pa blagoslovl jene ...« »Kaj misliš — zares...?« se je spomnil vraže in zgrozil greha. »Bog ne bo zameril, saj ve, da pojde za dober namen .. x Premolknila sta v isti skrivnostni misli in grozi in pobesila oči. »Drevi skrbi, da bo družinčad vsa s poti, ko se vrnem po polnoči...!« je spet šepetala in gledala proč. »In ne z menoj in z nikomur nikoli ne govori o tem ...!« »Ne hodi, baba nesrečna, bojim se, greh je...!« Zdaj ga je pogledala in se mu podsmešno namrdnila, češ, kaj se delaš? Umeknil je oči in si z rokami pokril obraz; vera in prazna vera sta se podili — misel je božala ženo... Ko je iz rok dvignil obraz, je bil že sam, vešče ni bilo več. Pogled mu je šel čez dolino ob Temenici in po drugi strani čez polje do Kuščarjeka, pa ni videl ne doline in ne polja — gledal je vase, zelo mu je bilo hudo. »O ljubi Jezus, kdaj sem se grdo pregrešil, da me tako pokoriš?« se je spominjal rajnkih otročičkov. Ljubil jih je kakor skopuh ljubi svoj zaklad in je za njimi žaloval v nedopovedni bridkosti... In zdaj mu vene, hira — nemara že umira še žena. »Kaj sem ti storil, o sveti Bog...?« se je pravdal z Bogom. »Prizanašaj vsaj njej, ki je nedolžna ...!« Misli so mu nenadoma srečale grd spomin. Tista tlačanka, ki ji je pred leti pohabil moža, da je sam laže mogel do nje, ga strahoma gleda in nanj roti kazen božjo; za njo ob berglah zuza izkolčeni mož in se bliža bolj in bolj... Pogled njunih oči ga zdaj speče prav v srce. »0 Marija, pomagaj...!« je ječal v spoznanju, da ga pokori tisti greh. Saj že dolgo let vsak dan moli na čast Matere božje, prosil je skoraj nikoli ni nič. Ampak zdaj, ko mu velika nadloga budi vest, jo kliče na pomoč, kakor otrok vpije po materi, če se zgubi. »Pomagaj ženi, o sveta Devica . . .!« Vrnil se je v hišo. Žena res trdno spi. >Ta vešča je nuna!« se je čudil. »Otela jo bo!« je že upal. Pokleknil je ob postelj in odmolil sedem zdravamarij. Stiški opat ga je tako naučil, češ, da se Marija razveseli ob vsaki zdravamariji, čeprav jo moli velik grešnik. Ina Slokanova : Pastirček Jožek. Dan je prehajal v sveti večer. Snežinke so tkale bele koprene, ki jih je sivkasto risal mrak. Za okni so prižigali luči, utripajoče in drhteče kot radostno pričakovanje src. Vriskajoča pesem zvonov je hrepenela v nebo, ki se je v lesklem slapu snežink zdelo tisti večer tako nizko in blizko. Postajenačelnik Gorjup je stal na peronu. Pričakoval je vlak. Gledal je v plešoče bele zvezdice in mislil na dom. Snežinke so se strnile v ženin obraz: njene lepe oči, vlažne od neizjokanih solz, ustne, kot v bolečini okamenele. Bele roke so krasile božično drevesce, kot vsako leto, z najslajšim in najlepšim; prižigala je svečke na njem, zanj, čigar slika je v črnem okvirju visela na steni. Ivančt k. Zvonjenje iz dalje se je razraslo v prisrčen otroški smeh. Gorjup je nehote iztegnil roki v objem nevidnemu bitju in se nasmehnil. Pa mu je zamrl smeh in roki sta mu brezmočno omahnili v novem, grozotnem prividu: Ivanček med svečami in belim cvetjem, miren, nem. Mrtev njun edinec, vsa njuna sreča... Dve leti bosta skoro minili od takrat, dve leti kot dvoje noči grozotnih sanj za njiju... Ivanček je živel v njunih mislih, bolj kot tedaj, ko je še njegov smeh odmeval v sobi. Njegove obleke so oprane in zlikane čakale v omari. Njegova skledica z rdečimi rožami je bila pri kosilu in večerji vselej na mizi in mati je vsako leto krasila božično drevesce zanj... Izza migetajočih snežink je vzžarelo dvoje luči. Črna pošast je prihropla iz belega mraka in pretrgala niz njegovih žalostnih misli. Dvignil je roko k čepici in obstal v službeni pozi. Razsvetljena okna praznih kupejev so topo bolščala vanj. Prihitel je sprevodnik, ves razburjen je bil. Za seboj je vlekel jokajočega otroka. — Gospod načelnik, ta fant se je vtihotapil na vlak, nima karte ne denarja. Otrok je zajokal le huje, proseče se je oklenil sprevodnika in ihte jecljal: — Pustite me na vlak, naj se peljem v mesto. Saj imam dva dinarja. — Z dvema dinarjema se hoče peljati v mesto, ta je pa dobra, — se je zasmejal sprevodnik. Signal je naznanjal odhod. Sprevodnik je pozdravil in skočil na vlak. Deček se je obupno pognal za njim, pa je spodrsnil in 'padel. Vlak je medtem izginil v snegu in mraku. Gorjup je dvignil dečka in ga odvedel v pisarno. Motna luč je padla na njegovo drobno, od mraza drhtečo postavico. Suknjiča, ki je bila na komolcih oguljena, ni bila umerjena njemu. Izpod velike čepice so z nepopisno grozo strmele v Gorjupa solzne oči, sinje kot nebo spomladi. Gorjup ga je začel izpraševati, da bi ga vzel na zapisnik. Deček pa je ihtel in drhtel ter ni mogel govoriti. Smilil se mu je otrok. Ni mogel biti strog, uraden z njim. Kaj pa ga je neki prignalo, da je hotel potovati nocoj, na sveti večer sam v mesto. Pristopil je k njemu, mu dvignil objokani obrazek ter ga mehko vprašal: — H komu pa si se hotel peljati nocoj na sveti večer v mesto? — K mami, — je komaj slišno zastokal deček. — K mami? Kaj nisi od mame ušel? — Ne, od Kosmačevih, kjer moram pasti koze. Mama pa je v mestu, pri gospej služi. — Zakaj pa nisi pri mami v mestu? — Ker nima denarja, da bi mi kupovala jesti in obleko. — Pa zakaj si potem zbežal od Kosmačevih? V toku besed, ki jih je trgalo ihtenje, je otrok bruhnil iz sebe: — Zato, ker so Kosmačeva mati tako hudi. Odkar se mi je v jesen izgubila koza, me vedno tepejo. Saj sta hlapca Matevž in Tone tudi šla nocoj domov k sorodnikom. Sam bi moral ostati in sam spati v hlevu, pa sem raje šel še jaz. In Tone je pravil, da je nocoj v mestu tako lepo, Jezušček prinese tam vsakemu otroku božično drevesce, polno piškotov. Tudi meni bi ga, če bi bil v mestu. Toplo se je zganilo v Gorjupovem srcu. Mehko je vprašal dečka: — Bi tako rad imel božično drevesce? Deček je prikimal in žalostno pristavil: — Saj ga še nikoli nisem imel. — Pa kako bi bil našel mamo v mestu, ali veš, v kateri ulici stanuje? — Da, v tisti ulici, ki je najbolj široka in kjer so najvišje hiše. Sama je rekla tako, ko me je prišla obiskat. Gorjup se je nasmehnil. — Siromaček, če bi tako iskal mamo, je ne bi našel niti v enem mesecu. Koliko je v mestu širokih cest in visokih hiš. In tako mali otroci kot si ti, tam sploh ne smejo hoditi sami po ulicah, kjer vozijo avtomobili in tramvaji. Takoj bi te dobil stražnik in še zaprli bi te. Premolknil je, nato pa dodal: — Nič ne pomaga, moral boš nazaj k Kosmačevim in odškodnino bodo morali plačati, ker si se brez karte vozil po železnici. Naj ti bo to v nauk drugič, da ne boš več napravil take neumnosti. Deček je zajokal in obupno sklenil ročici: — Ne, ne, prosim ne! Saj bom priden, samo h Kosmačevim ne. Tako me bodo tepli, joj, tako! — Kam pa boš šel? V mesto ne moreš, ker nimaš za vožnjo denarja in tudi mame ne bi mogel najti. Deček je jokal in neprestano ponavljal: — Ne, ne, lepo prosim, h Kosmačevim ne! Snel mu je čepico z glave in ga pobožal po rjavih kodrih ter se spomnil Ivančka. Njegovi laski so bili svetlejši, kodri mehkejši in valovitejši; videlo se je, da ta ubogi otrok ni imel nežne materine roke, ki bi ga negovala. Težko mu je del njegov jok, zdelo se mu je, da joka in je nesrečen samo njegov ubogi Tvanček. Očetovsko ga je tolažil: — Ne jokaj, mali, saj nocoj noben vlak ne vozi več nazaj, jutri bomo pa že videli, kako bo. Bi rad videl božično drevo? Deček je prikimal. — Če boš priden in ne boš več jokal, boš šel z menoj k meni domov in ga boš videl. Toda samo če ne boš več jokal. Ne boš? — Ne, — je odkimal mali in se skozi solze skušal nasmehniti. Gorjup pa se je smejal misli, kako se bo začudila žena, ko ji privede malega. * Pri Gorjupovih doma je bilo toplo in tiho. Na mizi sredi sobe je stalo lepo okrašeno božično drevesce. Rdeči plamenčki sveč so plapolali in se odbijali od blestečih srebrnih kroglic. Vida Gorjupova je sedela pri mizi in čakala moža. Spomini so se ji zagrizli v misli, jih glodali in trpinčili, da je od bolečine jokala vsa njena notranjost. Sveti večer pred dvema letoma... Belo jopico, čepico in šal je spletla za Ivančka, ter mu jih položila pod božično drevesce. Poleg pa sanke, za katere jo je prosil že vse leto — in slikanice, s tigri, sloni in medvedi. Ko je pripravila vse, je pozvala sinka. Pritekel je. Radostno pričakovanje se mu je v živi rdečici smejalo z ličk. — Sanke, Sanke! je zavriskal, ko jih je zagledal. Potem pa je stekel k njej in jo objel: — Mamica, ti ne veš, kako sem srečen danes in kako zelo, zelo te imam rad... Potem se je sankal ves januar. Vse dneve je bil klanec za njihovim domom poln njegovega vriskajočega smeha. V februarju pa se je pri sankanju prehladil. Neki večer je prišel domov ves vroč in tožil je, da ga boli glava. Ponoči je bledel v snu in drugi dan mu je bilo huje. — Pljučnica, je rekel zdravnik in majal z glavo. Ne z dnevi, z urami je slabel mali bolnik. Kot pojemajoča lučka je bilo še njegovo življenje. In neke noči je ugasnil, prej pa so njegove uboge, od žeje in vročine izsušene ustne zašepetale zadnjo misel: — Mamica, sanke, sanke! Nista verovala oče in mati v njegovo smrt. S solzami, poljubi in ljubečimi besedami sta ga budila, seveda zaman... Dve leti sta minili od takrat. Vse je ostalo kot je bilo. Njegova posteljica in skledica, njegove obleke in slikanice, da, še celo nesrečne sanke, ki so mu prinesle bolezen, so bile na podstrešju, — le Ivančka ni bilo več_____ Pod okni so se začuli koraki. Vstala je in šla odpret. Zunaj si je mož otresal sneg. Ob njem pa je zagledala drobno, od mraza drhtečo postavico dečka. Šla si je z roko preko oči, v strahu, da ima privid, potem pa je še enkrat pogledala. Da, bil je deček in v temi po postavici skoro popolnoma sličen Ivančku. Vprašujoče je strmela v moža, ki ji je smehljaje dejal: — Čudiš se, kaj, ker sem privedel takega gosta. Ta fantek je hotel v mesto k mami, pa nima denarja za vlak in božično drevesce bi rad videl, pa sem ga vzel s seboj. Brž se je otresla iznenadenja in ju povabila v kuhinjo. Deček je plašno obstal pri vratih. Ona pa se je skrbljivo nagnila nanj in mu tipala premrli ročici. — Te zelo zebe? Pa kako ti je ime, mali? — Jožek, — je dejal deček boječe in komaj slišno. Ko ji je povedal mož vso otrokovo zgodbo, se je še topleje zavzela zanj. Dala mu je večerjo v Ivančkovi skledici z rdečimi rožami. Jožek je kmalu postal zaupljivejši. Pripovedoval jima je o kozi Šeki, ki mu je ušla na paši, da sam ni vedel kdaj in kam. Ves popoldan jo je iskal zastonj. Potem pa je bil od Kosmačeve matere strašno tepen in od takrat so ga pogosto tepli. In o svoji materi je govoril, ki v mestu služi. Redkokdaj ga je prišla obiskat, ker ni imela denarja in Jožek je niti dobro poznal ni. Po večerji ga je Gorjupova poklicala v sobo k drevescu. Ko je zagledal okrašeno smrečico, je obstal kot začaran. Take lepote še ni nikoli videl niti v cerkvi. Toliko lučk, in tiste, ki sipljejo goreče zvezdice. Pa velike zvezde, zlate in srebrne . . — Oj, joj, kako je lepo! se je začudil, potem pa je zaupno vprašal: Pa tiste velike zvezde tam gori, so res zlate? Gorjup je snel zvezdo z drevesa in mu jo dal: — Na, odvij, samo papir je zlat, znotraj je pa vsa iz čokolado. Jožek se je zopet čudil, samo čudil. In potem, ko so mu prinesli Ivančkove slikanice. Kar ploskal je z rokami, ko je gledal slone, žirafe in krokodile, ter se Smejal, če tudi je imel lica še vlažna od solz. Tudi Gorjupova sta se smejala z njim, — prvič po dveh letih. Gospa Vida se je naslonila na moža in šepnila: — Ti, se ti ne zdi, da ima Jožek prav take sivkastosinje oči kot jih je imel naš Ivanček? Gorjup ji je smehljaje pritrdil. — Tudi laske ima precej slične in smeh. če se smeje, se mi zdi, da je naš sinko. Bolesten spomin ji je iznova s solzami napolnil oči, — pa jo je Jožek potegnil za krilo in ji pokazal sliko leva: — Poglejte, kakšna pa je ta žival, ki ima s cunjami ovito glavo. Ali jo zobje bole? In zopet se je morala zasmejati na glas in prav od srca. Tako je mali, ubogi Jožek našel na sveti večer srečo sam in jo prinesel Gorjupovima ter nevede tipal po poti prav do njunih src in ni bil več daleč od cilja. Potem so navili gramofon. Dve leti je stal zaprašen in pozabljen v kotu in se ni smel oglasiti. Preveč žalostne spomine bi budil. Ivanček ga je tako rad poslušal in pel z njim pesmi. Nocoj so ga pa navili za Jožka. Jožek je poslušal in strmel, strmel. Gramofon pa je prelepo pel: — Sveta noč, blažena noč... Mehka melodija božične pesmi je plavala po sobi ter polnila srca z radostjo. Gorjup je zapel, — sprva tiho, boječe, potem pa vse bol j glasno in kot nevede mu je sledila žena ter povzela sopran, tudi Jožek je poskušal, pa ni mogel zadeti pravega glasu, pa je raje umolknil in strmel v vrtečo ploščo v gramofonu. Gramofon je pel vedno nove pesmi. Jožko je bil truden, glavica mu je postala težka, da jo je moral nasloniti na mizo ... In že v polsnu je čutil, kako so ga mehko dvignile roke in ga odnesle v posteljo ter ga oblačile v dišeče, sveže perilo. Potem pa mu je zapela gospa uspavanko, kot nekoč svojemu Ivančku. Kot iz velike dalje je zvenela njena pesem v Jožkovo zavest in mu silno dobro dela, tako, da se je nasmehnil in iskajoče zgenil z rokami. Niti slutil ni, da je to pesem pela pred njim drugemu dečku, ki je bil njen sinko in da spi v njegovi srajčki, na njegovi posteljici... Potem pa je zasanjal in sanjal o angelcih, čudovito lepih in o Jezuščku, ki je prišel k njemu ter mu prinesel veliko zlato zvezdo, — ki je bila sama sreča ... * Jožek je ostal pri Gorjupovih. Kosmačevim je bilo prav in Jožkova mati, ki je bila revna služkinja, se je tudi rada znebila nezakonskega otroka. Jožku samemu pa je bilo to najbolj prav, saj sta bila Gorjupova z njim tako dobra. Vse Ivančkove igračke so bile njegove. Le sank, ki so bile na podstrešju, mu niso pokazali. Pa Jožek je bil tudi več kot zadovoljen tako, saj je imel konja, žogo, slikanice in kositrne vojake in dobrega atka in mamo, — kaj je hotel še več... kraljestva pravljic Josip Vandot: Pri Martuljkovih sojenicah. Človek bi niti ne verjel, da je imel Tona zares dosti opravka s tremi kravami, ki jih je moral pasti vsako popoldne po jasah v samotnem gorskem gozdu. Pribite krave so izgledale na zunaj kot nedolžne ovce, v hlevu še z repom niso pomignile, če jim je pričela nagajati muha, še zamukale niso, kadar jim je po-kladal oče nerodni komat na glavo in so šle za človekom ponižno, kakor da bi niti ne vedele, da je na svetu poleg ponižnosti tudi objestnost. Tona pa jih je dobro poznal in je vedel, da so te tri krave strašno hinavske, kadar so v hlevu in kadar so okomatene. A kadar so z njim same na paši, pa se pokažejo v svoji pravi luči in sitnarijo in begajo sem in tja in niso zadovoljne z nobeno pašo. Tono so podile iz kraja v kraj in se še malo niso zmenile za dolgo šibo, ki jo je vrtel nad njimi. Če pa ga je prijela jeza, da je zavihtel šibo in hotel pošteno udariti — na, pa že ni bilo nikogar, ki bi ga mogel udariti. Krave so dvignile rep in zbezljale, da jih je le težko našel v gozdu. In je bil radi tega Tona siromak, siromak že vsled tega, ker ni zameril kravam prav nič in se nad njimi ni hudoval, kot bi se drugi pastirček na njegovem mestu. Ko krav le ni mogel ugnati, jih je z zvijačo prignal na kraj, kjer so se najraje pasle in kjer so bile mirne in pohlevne kakor doma v hlevu. To je bilo tam ob produ, na koncu gozda. Trate so se raztezale tam, po njih so dišale najlepše gorske trave in rože, divje čebele so brenčale tod neprestano in sitnih brencljev ni bilo nikjer. Sredi proda je šumel Martuljkov potok s svojo modro, mrzlo vodo, ki so jo hodile krave pit in so potem site dremale v senci smrek, rastočih kraj trat. Dremale, ker jih je potokovo žuborenje tako prijetno uspavalo. A Tona ni imel časa, da bi dremal. Že spomladi si je bil napravil tam ob smrekah lepo mizico in klopico. Tja se je vsedel, ko ni imel s kravami nobenih skrbi več. Iz platnene malhe je vzel šolske knjige in zvezke. Še celo črnilo je prinesel s sabo, da je napisal naloge. Saj za učenje in pisanje Tona ni imel doma prav nič časa. Dopoldne je moral sedeti v šoli, popoldne pasti, a zvečer ni mogel početi ničesar več, ker so Toni zlezle oči skupaj, kakor hitro se je pričelo mračiti. No, ponoči je moral pa Tona spati kakor vsak zaspan otrok. Hitro se je Tona naučil do pičice, kar je bilo treba, in je napisal naloge, da učitelj še ene pogreške ne bo našel v njih. Zadovoljno je spravil Tona knjige in zvezke v malho in je še enkrat pogledal po kravah, ki so mirno dremale in prežvekovale na trati. Potem pa je zdrvel po produ, prebredel deročo vodo in se bližal mlinom, ki so stali tam za skalnatim hribom. Šel je od mlina do mlina in ga ogledoval od vseh strani. Mlini so bili leseni in stari, stari kdove koliko let. Po rokah ni tekla voda, po kolesih se je nabral gost, zelen mah in globoka tišina je ležala po vsej samoti. Tona je stopil do zadnjega mlina, ki je bil očetov. Od stene je odtrgal deščico in vzel iz mlina dolgo desko, ki je bila še vsa bela in čista. Poslikana je bila s čudnimi znamenji in črtami, ki jih je poznal le Tona. Vsa ta znamenja in črte so predstavljali neko sliko, ki pa je ni bilo še na deski in je morala šele nastati pod ostrim Tonetovim nožičem. Tona je odšel nazaj do smrek in se je vsedel na klop. Desko je položil predse na mizo in pričel z nožem rezljati po nji. Tiho jo žvižgal in pogledal tu pa tam po kravah in se jim nasmejal dobrovoljno. >Hej, Cika, hej, Plema, hej Roža!« jim je zaklical prijazno. »Nikar ne mislite, da sem hud na vas, ker ste mi prej tako zelo sitnarile. Rad vas imam, ker ste zdaj tako pametne in me pustite pri lepem delu v miru. Še celo Minca bi vas bila vesela.« In je rezljal in požvižgaval predse. Bolj ko je zdaj človek gledal ta znamenja in črte, bolj jih je razločeval, in naenkrat je zagledal na deski sliko, predstavljajočo angela, ki pa ni bil pravi angel, temveč majhno dekletce, ki je imelo razprostrte roke, da je izgledalo na prvi hip, da ima perutnice. Dolgo je moral Tona mešetariti okrog starega Peternjevca, da mu je naslikal to sliko na desko, in sicer tako, kot je hotel Tona. Za plačilo mu je^ moral prinesti tobaka, da ga je Peternjevec dva dni puhal iz čedre. Sliko je pa le napravil tako čedno, da je bil Tona na vso moč vesel. To je bilo že spomladi. Od tedaj pa Tona neumorno rezlja po deski. Delo gre strašno počasi izpod nožiča, da bi človek lahko izgubil potrpljenje. A Tona ga ne izgubi. Saj je vse to za sirotno Minco, ki bi gotovo od veselja tlesknila z rokami, ako bi ne bila že tako dolgo mrtva. Minca, Mrakova Minca, ki je bila živela gotovo že pred več kot sto leti in je bila mrtva že prav toliko let. A vseeno jo ima Tona rad, pa čeprav je ni poznal in je samo slišal praviti o nji. A kar je slišal, je bilo tako lepo, da jo je moral imeti rad. Že zaradi tega, ker je bila pastirica in je pasla prav tod, kjer Tona pase sto let za njo svoje pribite krave. Iz deske je hotel izrezati njeno podobo, Peternjevec mu jo je res lepo naslikal, a Tona jo bo izrezljal še lepše, da bodo ljudje strmeli in se čudili; s-Glejte, saj je res Mrakova Minca, oh, glejte!« In rezlja in požvižgava, a to žvižganje ni veselo, temveč skoro žalostno, ker Tona misli na Minco. Minca pa je mrtva, in grdo bi bilo, če bi bil vesel, ko misli na mrtve. Že pretekli teden je bil izrezljal podobo do polovice, še za tri tedne ima dela zadosti. A kaj zato! Samo da pride Minca do lepega spomenika, pa bo pozabljen ves trud in še bolj skrbi, ki jih ima zaradi tega spomenika. Spomenik pa je Minca zaslužila, saj je bila pastirl-čica, da je boljše in lepše ni bilo nikoli nikjer. Ne v Martuljku, še manj pa drugod. m Ko Tona rezlja, vidi Minco pred sabo. Še skoro v njegovo risbarijo gleda in bi jo rada občudovala. Pa včasih Tona popol-noma pozabi, da je Minca mrtva že več kot sto let. Zato pa požvižgava že bolj veselo in zakliče tu pa tam: »Hej, Minca, poglej! Ali ni tvoja roka kot živa? In oči, Minca! Le poglej jih! Tako si gledala, ko je stal onkraj pod tistimle hribom orjaški mlin. In ti je bilo dobro in si se lepo smejala, ker ti krave niso sitnarile kot meni. Hej, Minca!« V svoji zamišljenosti je res videl Minco kakor živo pred sabo. Pravkar se je odmaknila od njegove rezbarije in odšla preko trate. Že jo vidi onkraj proda, še mu pomigne z roko in stopi proti skalnatemu hribu. In tudi njeno pesem čuje — oh, ta pesem je tako lepa in vesela, da Tona utihne s svojim žvižga^ njem. Pa rezlja in rezlja, a vidi Minco neprestano pred sabo. Že je izginila pod hribom in že je stopila v velikanski mlin, ki ga ne vidi noben človek, ker je ta mlin last sojenic, ki prebivajo gori nad Martuljkovim slapom v svoji prekrasni, menda s samim zlatom in srebrom zidani hiši. Tona pogleda na krave. Pa saj to ni Cika, ne Plema ne Roža, to so Minčine krave. Še tam ob grmu se sveti nekaj belega. Pa to ni kamen, to je le Minčina ovčica, ki je bela, da še sneg ni belejši. Minca pa sedi v velikanskem mlinu in se pogovarja s sojenicami, ki pravkar meljejo zlato pšenico, da bodo pozimi lahko spekle tisoč in tisoč kolačev. Najlepša je tista sojenica, ki sedi tam ob kašči in z belo reko poizkuša, če je moka zadosti drobno in mehko namlela. Lasje so ji predivastobeli in se gosto usipljajo na rame, a obraz ji je tako lep in svetel, da bi človek oslepel, če bi pogledal vanj. Minca se je ne boji in ji pravi Jančiča. Druga sedi pri kupu zmlačenega žita. Strašno je velika in suha kot volčja kost. Sivi lasje se v dveh povesmih zibljejo okrog njene dolge glave. Oči ima srepe kot votli strah, a nos je zakrivljen, širok, širok na spodnjem koncu in strašno dolg. Iz nosa ji brije huda sapa naravnost na kup žita, da smetje frli iz mlina in ostaja na kupu samo čisto zrnje. Minca se je boji in ji pravi Jastrebica. Tretja siplje zrnje v žleb, zrnje drsi po žlebu naravnost pod mlinsko kolo, od koder se usiplje v kaščo, kjer jo gladi Jančiča. Tretja sojenica je debela in rdeča, prvo oko ji je dobro, a drugo gleda pisano, desna stran las je zlata, a na levi strani so ji lasje spleteni v tri kite, ki se ji zvijajo okrog lica kot tri kače. Minca se jo boji in jo ima rada ter ji pravi Hudobrica. Sojenice meljejo, ker imajo danes zadosti časa za meljo. Saj danes se ne rodi nobeno dete in jim ni treba, da bi mu sodile in prerokovale življenje in prihodnost. Minca hodi od Jančiče do Hudobrice in jima pomaga. Samo Jastrebice se iz- ogne, ker se jo boji in nima tako velikega noska, da bi mogla z njim pihati smetje izmed zrnja. »Teta Jančiča«, pravi Minca pravkar, »ne zamerite, da vas vprašam. Pa ker ste mi spomladi obljubili, da mi boste poleti pokazali nekaj lepega, vas danes lepo prosim, da mi pokažete tisto lepo. Pa brez zamere, teta Jančiča!« Sojenica položi svoj beli prst na usta. »Tiho, tiho, Minčica!« ji reče. »Hudobrica in Jastrebica te slišita.« Jastrebica jo gleda s strupenimi očmi, a Hudobričino levo oko se bliska in tri kače ji skačejo okrog lica, z desnim očesom pa jo gleda lepo in milo. »Huhuhu«, zavrešči Jastrebica in pihne skozi nos tako silovito, da sfrči poleg smetja tudi zrnje iz mlina. »Paglavka grda hoče videti nekaj lepega. Glejte jo — huhuhu!« »Hihihuhu«, se zasmeje tudi Hudobrica, a njen smeh se prelije naglo iz hudega v dobrega. »Tistega lepega se boj, Minčica! Prekmalu boš morala videti tisto lepo. Saj ti je ob zibelki tako prerokovala Jastrebica, pa sem ji morala pritrditi. Samo Jančiča je ugovarjala in je jokala.« Minca se čudi, pa ne verjame tema sojenicama, ker se ju boji. Kajše se obrne k Jančiči in jo vpraša: »Kaj pravi teta Hudobrica? Ali naj se res bojim tistega lepega? Dejte, povejte , mi, teta Jančiča, ki ste tako lepi in dobri, da še sonce ni tako.« A sojenica jo prime okrog pasa in jo posadi na svoja kolena. »Minčica, ti si edini otrok na svetu, ki nas lahko vidi in lahko govori z nami,« ji pravi s svojim srebrnim glasom. »Vsakih sto let se rodi samo en otrok, ki se lahko zateka k nam sojenicam. Ti si tak otrok in sto let ti ne bo podobnega otroka na svetu. Zato pa te imam rada in zato ti ne smem povedati, kaj mislita Jastrebica in Hudobrica. Veš, ti bi bila potem žalostna in meni bi bilo hudo, če bi videla, da si žalostna. Le potrpi! Že pride čas, ko ti pokažem tisto lepo.« »Hm«, pravi Minca in se zamisli. A Jančiča jo dvigne in odnese ven pred mlin. Minca se vsede na skalo in posluša klopotanje mlina. A ta mlin ne klopoče kot drugi mlini, temveč poje, tako lepo poje, kot zna samo sojenica. Sonce se pogreza za skalnate gore, sence legajo nad gozdove in dolino. A glej — hipoma izgine mlin sredi sence in umolkne. Sojenice so namlele že vse žito in odnesle moko visoko v Martuljek v svojo zlato hišo. Minca pa zapoje in gre preko vode in proda. Krave mukajo, ker bi rade šle domov. Belo jagnje skače okrog nje in se ji sladka. No, Minca jih pohvali, ker šo bile tako pridne, in jih odžene skozi gozd proti domu. Ponoči se pa nad Minčinim domom razgrne čudovita svetloba. Iz svetlobe stopi sojenica Jančiča in obstane kraj speče Minee. Z roko jo boža po razpuščenih laseh in se ji smehlja žalostno. »Minčica, ne bodi huda name,« ji govori. »Saj nisem jaz kriva. Kriva je le pisana Jastrebica, ker ti je prisodila to hudo nesrečo. Saj sem jo prosila, a ni nič pomagalo. Minčica, jutri vidiš tisto lepo, a trpela boš, preden zagledalš tisto lepo. Ko pa zagledaš tisto lepo, boš vedno pri meni. Hudo ti bo jutri, Minčica! Glej, jutri boš morala umreti, ker je grda Jastrebica hotela tako. Ali si kaj huda name?« Minca se zasmeje v sanjah. »Oh, teta Jančiča!« odvrne sojenici. »Zakaj vas tako skrbi zaradi mene? No, saj se prav nič ne bojim umreti. Prav nič, ker bom potem pri vas, ki vas imam tako rada. Le potolažite se, teta Jančiča!« Krog sojenice zašumi bela tančica, še enkrat se dotakne Mince topla roka. Sojenica se zavrti in je že ni nikjer več. Samo Minca se smehlja v svojih sanjah, čeprav ve, da bo jutri umrla. No, Minci še mar ni smrt, saj ve, da ne more biti grša nego teta Jastrebica. Če pa že teti Jastrebici lahko gleda v pisane oči, zakaj bi ne mogla pogledati v oči smrti, ki še napol ni taka, kot je teta Jastrebica? In se je Minca smehljala še drugi dan, ko je gnala živino na pašo. Smehljala se je pa zato, ker je bil dan tako lep kot še nikoli. Bele gore so jo gledale vse vesele, da se je smejalo Minčino srce. In se je čudila, da bo morala umreti vprav danes, ko je na svetu tako lepo in je sama tako dobre volje, kot še ni bila nikoli. Zmajala je z glavo in je skoro verjela, da sojenice ponoči ni bilo pri nji in je samo sanjala. »Jojme, saj smrti ne vidim nikjer,« si je rekla. »Pa je tudi ne bom videla, ker je danes svet za smrt prelep. Le kaj porečem teti Jančiči, ko jo spet srečam? Ali naj bom huda nanjo, ker mi je povedala ponoči tisto o smrti?« Čudno nagajivo je bilo danes njeno jagnje. Še trenutek ni mogla biti v miru in je neprestano dirjalo in ji utekalo. Minca je imela radi njega dosti skrbi in se je samo s tem tolažila, da se bo jagnje pomirilo, ko ga prižene na trato ob produ. Minca se je zagledala pod hrib, kjer je stal mlin sojenic, a danes ni bilo mlina nikjer. Minca pa je vedela, da se mlin vidi samo takrat, ko sojenice meljejo. A pšenico so zmlele že včeraj in do drugega leta ne bo videl in slišal mlina nihče, niti Minca, ki je bila sojenicam prijateljica že od takrat, ko je še ležala v zibelki. r »Hejo!« zavpije Minca, ko pogleda na trato in vidi, da je jagnje že spet izginilo. Gre v goščavo in išče, išče, a jagnjeta nikjer. Kliče ga dolgo, dolgo, a ga naposled sliši, kako žalostno bekeče nekje v višinah. Gre za glasom ob gorskem potoku in pride že tik pod slap, ki bruha in rjove čez visoko, visoko skalo. A sredi rjovenja vode sliši razločno jagnjetovo milo beketanje. Gleda, gleda po strmem skalovju ih naposled zapazi jagnje sredi navpične skale, lik kraj bruhajoče vode. Sam bogve, kako je moglo splezati tako visoko in kako je zašlo na to visoko skalo, od koder se ni moglo rešiti. »Biča, biča — be!« zakliče Minca. Jagnje jo čuje in zabekeče obupno. Obrača se sem in tja, a ne more nikamor s skale. Minca se pa prav nič ne pomišlja, temveč prične plezati po strmi skali. Težko, strašno težko je to plezanje, ker čaka pri vsaki stopinji smrt nanjo. A Minca se ne meni za nevarnost. Poganja se kvišku in više in više — in že stoji na ozki polici kraj siromašnega jagnjeta. Dvigne ga v naročje in prične z njim plezati navzdol. A še trikrat ne pristopi, že se splaši jagnje in se hoče iztrgati iz njenih rok. Minca zavpije prestrašena in omahne. Noge ji zdrknejo ob gladki skali, roka se ne more ničesar oprijeti in že v naslednjem trenutku strmoglavi Minca v slap, ki jo rjoveč potegne vase. Nad zelenim tolmunom se hipoma prikaže sojenica Jančiča in izgine med brizgajočimi penami. A že stopi na prod in drži Minco v naročju. Na vso moč diha vanjo, a Minca se ne zgane, ker je mrtva in ji je sojenica Jastrebica že ob zibelki prisodila tako smrt. »Minčica, sirotica!« ji govori Jančiča. »Saj sem ti rekla, da boš danes umrla. A ne boj se! Še danes boš videla tisto lepo, kakor sem ti že davno obljubila. Le poglej, Minčica!« In se dotakne njenih oči z belo roko. Tisti hip pa se zasveti kraj sojenice in iz vodnih pen stopi druga Minca, ki je prav taka kot tista, ki leži v Jančičnem naročju. Samo v belo je oblečena in njen obraz se sveti skoro prav tako kot obraz sojenice. Obe primeta mrtvo Minco in jo neseta preko gozda in polja naravnost v Mrakovo hišo. Tam jo položita na postelj, ki jo obsujeta z najlepšim gorskim cvetjem, da so se ljudje čudili, ko so jo našli mrtvo. In še danes ne ve nihče na vasi, kako je Minca umrla. Samo to vedo, da je bila Minca prijateljica sojenicam, taka prijateljica, kakršna se rodi vsakih sto let le ena. Pravijo, da so sojenice vzele Minco k sebi, da jim služi in pomaga v njihovem poslu. Minca je dobila peruti, pa leta od kraja v kraj in gleda, kje zajoče novorojenček v zibeli. In hiti k sojenicam in jih vodi k novorojenčku, da mu prerokujejo in prisodijo bodoče življenje. Lepo bi bilo to prerokovanje, da je z Minco samo Jančiča. Oh, pa je tudi Hudobrica poleg in grda Jastrebica, ki ima pisan in strupen jezik, ki Jančiči še do besede ne pusti... »Joj, ne hotel bi videti Jastrebičnega kljukastega nosu!« zavpije Tona kar naenkrat in se strese po vsem životu. »A Jan-čico bi pa le rad videl, še rajši pa Minco, da bi vedel, če ji je tale slika kaj podobna. Oh, pa ji je gotovo podobna, saj je lepa, kot je bila Minca. Samo živa ni. A kaj zato! Da je le lepa in da jo bo videla Minca, ko s sojenicami pride mlet v Martuljkov mlin. In Minca pokaže sojenicam podobo. Še celo Jastrebici bo podoba všeč in postane dobre volje. V dobri volji pa mi nemara odstriže dobro mero vsega hudega, kar mi je prisodila ob zibeli. Hm, pa bi to ne bilo prav nič napak zame.« In Tona rezlja in rezlja. Še toliko dni — in Mincin spomenik bo gotov. Stal bo pa prav pod onole smreko, izpod katere se tako lepo vidi na Martuljkove mline. Jeseni bodo sojenice gotovo spet mlele v mlinu, ki ga ne vidi živ človek. In bo seveda tudi Minca z njimi. Vsa vesela bo lepega spomenika in se bo čudila, da živi na svetu še pastirček, ki se spominja male pa-stiričice in jo ima rad, dasi je že več kot sto let mrtva. Čudno jo, zares čudno. Saj pravim — kaj takega more napraviti samo Tona, a napraviti šele tedaj, če mu krave preveč ne sitnarijo in so daleč od strupenih brencljev. Tona rezlja in rezlja. Ko pa zrezlja do konca, vam sporočim, da lahko pridete gledat Minčin spomenik. In ko ga vidite, se boste spominjali Mince in jo imeli prav tako radi kot Tona. In bo Minca vesela in bo lepo stala ob zibeli vaših novorojenih bratcev in sestric, da se ne bodo bali Hudobrice, še manj pa Jastrebice, kakor ste se ju v zibeli bali vi in se ju nemara še danes bojite ... palmira-milo- v. ;e.i‘ M'iK|P» • ■ ■ ,> kj,- ■ t' , ‘t: a .ii!i':.<, >u. m ; .pi.ivai “"tiulKn1 Hi ' £a zabavo in dobro Muhaste številke. 1.) Pozovi tovariša, naj napiše troštevilčno število. Napiše naj nato isto število s številkami v obratnem redu. Manjše število naj od večjega odšteje. Razliko naj še enkrat napiše s številkami v obratnem redu. Obe razliki naj sešteje. Vse to naj napravi, ne da bi ti videl. In vendar mu lahko poveš končni rezultat, t. j. 1089! Na pr.: 428 \ ali: 702 \ 824 ) 207 j 396 1 , 495 | 693 1 + 594 / 230 | 32 / 198 891 + 1089 1089 1089 Eksperimenta pa ne smeš ponavljati, sicer bo prijatelj dognal, da mora biti končni rezultat vedno isti. 2.) Izjavi v družbi, da takoj napišeš in pomnožiš dve števili, ki bosta dali produkt, ki sestoji iz samih enakih številk, ki naj se jih vsak sam izbere. Nekdo želi na pr. produkt, ki ima same 2, drugi hoče same 5, tretji same 8. Za prvega boš pomnožil: 12345679 X 18 (= 2 X 9) 98765432 222222222 Za drugega vzameš: 12345679 X 45 (= 5 X 9) 49382716 61728395 555555555 In za tretjega: 12345679 X 72 (= 8 X 9) 86419753 24691358 888888888 Iz teh primerov lahko razvidiš, da moraš pomnožiti v vsakem slučaju število 12345679 (to so zaporedne številke od 1—9 z izjemo 8!) z 9kratno vrednostjo številke, ki naj se v produktu ponavlja. Za naše računarje. 1. ) Pri nekem računu so se izbrisale številke, ki so označene a piko: . 7 kg a 3-. 6 Din = . 62-62 Din. Kako se je glasil račun? (Račun se je glasil: 47 kg š 3-46 Din = 162-62 Din.) 2. ) Srebrna ura z verižico stane 230 Din; ura je za 200 Din dražja od verižice; koliko stane ura in koliko verižica? (Ura stane 215, verižica 15 Din.) 3. ) A kupi pri B-u obleko za 800 Din. Plačati hoče s tisočakom. Ker B nima drobiža, gre k sosedu C-u in izmenja tisočak. Kupcu nato izroči obleko in 2 stotaka. Po odhodu kupca prihiti C k B-u s tisočakom, ki mu ga je bil pravkar B izročil, češ, da je — falzifikat. B se sam o tem uveri in — hočeš — nočeš — mora oddati C-u pravih 1000 Din, falzifikat pa raztrže. Koliko škode je imel B? (1000 Din.) 2. in 3. račun izgledata od sile lahka. Vendar se boš prepričal, da jih ne bo vsak takoj rešil. Zlasti na 3. boš dobil najrazličnejše odgovore. Za smeh. Profesor se ob hudem nalivu vrne domov. Žena: »Kje si zopet pozabil dežnik?«-On: »Draga, ko bi jaz to vedel!« Ona: »Kje si opazil, da ga nimaš?« On: »V veži, ko sem ga mislil zapreti.« Prijatelj, predstavljajoč družbi svojega prijatelja: »Gospoda! To pa je moj dobri prijatelj. Ni tako neumen, kakor izgleda.« Predstavljeni nato k družbi: »Tako je gospoda, in to je tudi edina bistvena razlika med nama —.« F.HEINRIItR lesna ind. d. d. Ljubljana, Gosposvetska c. 13 Telefon 2565 Škofja Loka telefon 16 Prodaja vsakovrstnega mehkega in trdeva, rezanega ter tesanega lesa vseh dimenzij // Polaga in dobavlja hrastove in bukove par-kete vseh dimenzij in vrst iz lastne tovarne po najnižjih cenah in po ugodnih plačilnih pogojih.// Dobava in polaganje vsakovrstnega brodarskega poda in slepih tal. // Kurivo: bukova drva, žagini trdi in mehki odpadki ter oglje. ČEMU BI SE MUČILI, če se da drugače napraviti! To ie prednost tiči njegova sknvnos - ^ raztopini ScVuch o Kadtna' pož«e ^“etl perilo če redno «porabl,aU ^tiichtov Radion- ^ SCmCHlbv RAD i 0 N sam v« | a dobite najlepiie prilegajoče K |P / obleke, površnike, zimske suknje ali uniforme? Rle? si da Vaša soproga delati kostum, plašč ali športni dres ? Krojaški salon za gospode in dame IGNAC RESETIČ Ljubljana, Masarykova cesta št 14/1 PALAČA „ GRAFIKA" K]E? se Vaša garderoba najceneje in točno omodernizi-ra, popravlja, čisti in lika? Kje? boste najboljše postreženi in Vaši postavi odgovarjajoče oblečeni? Porcelan, steklenino svetiljke kuhinjsko posodo, emajlirano in aluminijasto ^ vse gospodinjske in gospodarske potrebščine -- orodje za vse gospodarske in industrijske panoge, okovje za stavbe in pohištva ^ pločevino, vso železnino -- nosilke cement Kompletne kopalnice in straniščne naprave železje in prvovrstne češke ploščice za zidane štedilnike ^ železne štedilnike od najpreprostejšega do najfinejšega dobite pri B. Zilič - Ljubljana - Dunajska c. 11 Trgovina z železnino, poljedelskimi (poleg Figovca) stroji, porcelanom in steklenino r Ludvik Franz In sinovi ekspertni mlin in tovarna za testenine Maribor - Ustanovljena leta 1864 l------------ -....................^ KROJAŠKI MODNI ATELJE n i m n hm ijiii ni H i * u<« J. JELOVŠEK. Ljubljana, Kongresni trg 8-1 Podružnica: ES Split, Krefiimirova štev. 3 Se priporoča za izdelavo oblek vseh vrst, površnikov, zimskih sukenj in vseh. v to stroko spadajočih del po najnovejSih krojih v.solidni izdelavi in po zmernih cenah. - Za cenj. dame izdelujem kostume in plašče angleškega kroja. Plačilne ugodnosti „Nab. zadruge usl. drž. žel/* Priporoča se FRANJO FLERIN klobučarstvo DOMŽALE Damski in moški klobuki vseh vrst Cene zmerne! Franc Novak, Maribor Vetrinjska ul. 7 Tei. ms Koroška c. 8 Tei. 2905 Leseno, železno in tapetovano pohištvo, strojna pletarna posteljnih žičnih vložkov, stolči, posteljina in dekoracije, afrik, žima in volna. Najnovejši vzorci tkanin za pohištvo, zavese in madrace Najcenejia tvrdka v Mariboru Veletrgovina z železnino Pinter & Lenard Maribor - Aleksandrova c. 34 Telefon 22-82 Brzojavi: Pinlen priporoča svojo zalogo po najnižjih cenah A. Zeschko Zaloga papirja na debelo Tovarna papirnatih vrečic Ustanovljeno 1867 Telefon št. 2519 Pošt. hranilnica Ljubljana št. 10.951 Veležganjarna, Izdelovanje likerjev in sadnih sokov ADALBERT GUSEL Maribor Aleksandrova cesta 39 (nasproti glavn. kolodvora) Podružnica: Koroška c. 18 Telefon intr. 2210 se priporoča vsem železničarjem. Po najnižjih cenah nudi vse vrste žganja, likerje in ruma, pristni domači brinjevec, konjak, najboljši malinov sok, jabolčnik lastnega pridelka, vinski kis ter izvrstno vermuth vino Na drobno! Na debelo! FRAN IGLIČ Ljubljana, Pražakova ulica št. 10 }^rojaški atelje za gospode in dame Izdeluje vse vrste uniform ter prevzema zajamčeno vsa dela, spadajoča v to stroko. Izdelava točna in solidna, cene brez konkurence. Zadružni krojač LUDVIG LOGAR LJUBLJANA, DALMATINOVA 11 (vis-a-vh hotela Štrukelj) Se priporoča. - Izdeluje vse vrste oblek, specielno uniforme (služb, obleke in plašče) PLAČILO na obroke na podlagi od zadruge izdanih nakaznic TOVARNA POHIŠTVA IN STAVBENIH DEL FRANC IZGORŠEK ŠMO PII LITIJI Za damsko perilo rabite angleški patent - poplin Zajamčeno stalne barve! Zadruga stremi za tem, da postreže svojim članom z dobrim, cenenim in domačim blagom. Zato priporočamo vsem članicam, naj kupujejo HUBERTDS-OVO MILO celjske milarne z zgoraj razvidno zaščit, znamko Vsaka gospodinja naj se prepriča, da je milo enakovredno drugemu, četudi dražjemu blagu Cena navadnemu milu Din 5'50, kos V2 kST-terpentinovemu pa Din 6'50 Cenjene gospodinje, zahtevajte za vlaganje kumare in sočivja najfinejši vinski in naravni - kis katerega izdeluje ter za jakost in kakovost jamči Tovarna kisa:’Brata Pečnik, družba z o. z. Ježica pri Ljubljani - Telefon: Ježica št. 6 Voščene (oltarne) in pogrebne sveče namizne sveče (za hišno razsvetljavo), nagrobne lučke v lončkih, A svečice za božično drevo, čebelni vosek obeljen in ramen, parafin i. t. d. dobite po zmernih cenah in dobri kvaliteti v SVEČARNI » P A X « KOPAČ & STELE DRUŽBA Z O. Z. Ljubljana, Celovška c. 14 (nasproti velesejma poleg železniške ambulance) Kupuje čebelni vosek in veščine po zmernih cenah L. MIKUS Ljubljana, Mestni trg štev. 15 Na malo Na veliko Telefon 22-82 Ustanovljeno 1839 DOBRA KNJIGA JE ZLATA VREDNA! Sloven ske srbohrvaške češke znanstvene leposlovne nemške francoske angleške in druge knjige šolske muzikalij e revije Šolske in pisarniške potrebščine, zvezke in noteze, svinčnike, peresnike, črnila, tuše, ravnila, šestila, barvice, čopiče, papir in še mnogo drugega nudi KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE LJUBLJANA MARIBOR FRANČIŠKANSKA 6 TVRŠEVA ULICA 44 Kazalo. Stran Koledar za navadno leto 1934 . ........................... . 5 Dnevnik prejemkov in izdatkov ............................. 31 0 koledarju............................................... 57 Rodovnik kraljevske hiše................................... 60 Poštne, brzojavne in telefonske pristojbine...............61 Železniški zdravniki........................................ 65 Konzulati ................................................. 66 Naša domovina ............................................. 69 Varujmo svoje zadruge .................................... 71 Zadružna vzgoja........................................... 74 Zadružništvo v naši državi................................. 79 Sosedov vrt .... .......................................... 86 Anarhija v produkciji ali konz. zadružništvo.................91 Ob lOletnici »Zadrugarja«.................... . ..........95 Klima in njen pomen za človeško zdravje ........ 100 Kako so drugod organizirali počitniške kolonije za otroke . . 108 Kam z našo mladino ....................................... 113 Kako vrt razdelimo in okrasimo..............................121 Cvetlice na oknih in mostovžih............................. 123 Kolektivni čebelnjak ..................................... 126 Deček ali deklica ........................................ 128 O živalski zajednici...................................... . 132 Z gore Ararat v Odeso..................................... • 135 Pokora ............................... ........ 139 Pastirček Jožek........................................... 146 Pri Martuljkovih sojenicah ............. 151 Muhaste številke.......................................... 159 Za naše računarje........................................ 160 Za smeh.................................................. 160 Inserati................................................ 161 Kazalo .................................................. 168 Tvornica čokolade Adolf Zavrtanik Lesce - Bled Zahtevajte mojo soecijali-teto čokolado mNOISETTE" z lešniki, ki je po kvaliteti in okusu nedosegljiva. Dobiva se povsod kakor tudi vse vrste čokolade od najobičajnejše do najfinejše JT =8==0==ai Prva kranjska tovarnyletenin n UPORABLJAJTE SAMO FOX n 1 1 LJesragotin Mribar LJUBLJANA Čistilo za čevlje odlične kvalitete! Znamka »Fox« Vam garantira fabrikate iz najplemenitejših sestavin in na temelja dolgoletnih pazljivih in premišljenih izkušenj Telefon 2205 TEKSTA D. D. za tekstilna proizvodnju IllillllMUIlII VRPCE ČIPKE POZAHENTRIJE Poštanski pret. 27 Telegr.: Teksta Telef.: 23-12 Za veletrgovina i industrija. Dobavljamo svim nabavljalnim zadrugama u našoj zemlji ■ms Vsem naiim {lanom priporočamo J flr.PirteuoslodnohoBo „Pro]a“ sladno Ječmenovo kavo „Proja“ dvojno sladno ječmenovo kavo ,,Pro|a“ dvojno sladno rženo kavo ..Prala" la kavne mešanice Pri nakapa pazite na znamko »PROJA«