306
Obrtnija.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
(Dalje.)
Zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča v imenu odseka o načrtu ukaza glede uravnave obsega pravic nekaterih trgovskih obrtov na drobno.
307
Vsled ukaza z dne 29. marca 1897, št. 15996 namerava vis. c. kr. trgovsko ministerstvo sporazumno z vis. c. kr. ministerstvom za notranje stvari na podlagi zakona z dne 4. julija 1886 (drž. zak. št. 205) izdati ukaz, ki naj uravna obseg (pravice v tem zakonu omenjenih trgovskih obrtov na drobno.
Najpoprej se je za prodajo mešanega blaga, ki je za citirani specijalni zakon dala prvi povod in ki je najobsežnejši izmed trgovskih obrtov na drobno, ki spadajo pod ta zakon, sestavil seznam onih predmetov, katere sme imeti prodaja mešanega blaga. (§ 1.)
Seznam je smatrati za taksativen, vendar pa se bodo politična deželna oblastva pooblastila, da izjemoma za njihovi upravni okoliš obrtu prodaje mešanega blaga dovolijo pojedine druge predmete.
Glede ostalih, pod zakon spadajočih trgovskih obrtov na drobno, kakor branjevskega, krušnarskega ali prekupskega obrta, trgovine z živežem i. t. d. jed-notna uravnava z ozirom na različnost terminologije teh obrtov in na dejanstveno in tradicijonelno izvrševane pravice v posameznih deželah ni mogoča potom ministerskega ukaza. Politična deželna oblastva se bodo toraj pooblastila, da uravnajo posamezne dotične trgovske obrte na drobno v svojem upravnem okolišu. Pri tem ima v obče seznam predmetov, ki jih je našteti v §. 1. ukaza, veljati kot skrajna meja upravičenostnega obsega in si udeležena ministerstva pridržujejo potrditev dotične razglasitve.
C. kr. deželna vlada poslala je zbornici načrt ukaza glede uravnave obsega pravice nekaterih trgovskih obrtov na drobno.                '
Ker je ta načrt sestavljen na podlagi zakona z dne 4. julija 1896 (drž. zak. št. 205). usoja si odsek ta zakon tu navesti.
§. 1. Paragraf 38. zakona z dne 15. marca 1883. 1. (drž zak. št. 39) v izpremembi in dopolnitvi obrtnega reda se dopolnjuje z nastopnim določilom, katero bodi njegov četrti odstavek:
Obseg opravičenosti trgovinskih obrtov na drobno z manjšo zalogo blaga in z omejitvijo na prodajanje pridelkov ali izdelkov manjše vrednosti ob samo krajnem obratu (prodaja mešanega blaga, krušnarski, branjevski ali prekupski obrt, trgovina z živežem i. e.) se sme vrediti z ukazom, doprašavši trgovinske in obrtne zbornice in pa dotične zadruge.
§ 2. Ta zakon stopi v veljavnost šest mesecev po njegovi razglasitvi.
S časom, ko zadobi moč v §. 1. omenjeni ukaz, se smejo ž njim vrejeni trgovinski obrti na drobno izvrševati samo v tam oznanenjenem obsegu.
§. 3. Izvršiti ta zakon je naročeno ministru za trgovino in ministru notranjih stvari.
Načrt omenjenega ukaza slove: Na podlagi določb zakona z dne 4. julija 1896 (drž. zak. št. 205) se ukazuje naslednje: §. 1. Obrt prodaje mešanega blaga obsega pravico za prodajo na drobno naslednjih predmetov: l.Sočivje, krompir, moka, zdrob, ječmenček, riž. otrobi, seno in slama. 2. Zelenjava in sveže zelenje (čebula, češenj, zelje, repa, kumare, tudi kisle i. e.), užitne, sveže, nerazdobljene gobe, druge sveže in osušene rastline (kumin, majaron, lavorova peresa, mak, ptičja krma); 3. Sadje, sveže in osušeno, južno sadje, češpljevec, navadne marmelade, malinovec; 4. Živalski pridelki, kakor mleko, kurja jajca, med in vosek, morske gobe, peresni tuli in peresa za mazanje ; 5. Surovo maslo in sir, svinjska in gosja mast, slanina; 6. Olje tudi petrolej; 7. Soda-voda; 8.  Kis,
denaturiran špirit; 9. Gorčica; 10. Drožje; 11. Pekovski izdelki (črno in belo pecivo, pecivo za otroke) testenina; 12. Kurivo; 13. Kava, žgana in nežgana, kavni surogati, kakao, čokolada; 14.!Sladkor,slaščice za otroke; 15. Medarsko blago, navadno, za trenje; 16. Dišave, navadne kakor poper, inger, cimet, žefran; 17. Sol; 18. Šunke, prekajeno meso in klobase; 19. Ribe, konservirane; 20. Sveče in milo; 21. Netivo; 22. Mr-česni prašek v zaprtih posodah in steklenicah z raz-prašilniki, mrčesne tinkture, papir za muhe; 23. Krtače, navadne, metle in debeli čopiči; 24. Slamnato blago, blago iz trstja in lubja, navadno, (odeje, plahte, trstovec); 15. Lesena roba (coklje, lesene palice za cvetlice, držala ža biče in metle, stepalec za preproge, metle iz šip (brezove metle), toporišče za sekire, lopate za sneg, kuhalnice in drugo tako orodje, žago-vina, probke, cevi za pipe, zobotrebci, lesene pipe in ustniki, navadna pletenina, navadne igrače za otroke) * 26. Prsteno, kamnito in glinasto blago (kreda, drobni in ptičji pesek, sipa, vapno, skliznik (Federweiss), malec, ilovica, brusni kamni, prst za cvetlice, navadna, lončarska posoda, tobačne pipe iz malca in gline, kamnite krogljes, vinčniki); 27. Cilindri za sve-tilnice; 28. Česala; 29. Žeblji, igle, naprstki, zaponke, plehaste žlice, navadna železna kihinjska posoda, jeklena peresa, peresna držala; 30. Škrob, soda, galun, modrilo, kolofonij, gumi arabicum, voščilo, lep, črnilo, pečatni vosek; 31. Radirke, žoge; 32. Vrvi, motvozi, (špaga); 33. Sukanec, vata, traki, porte, stenji (duše), vrvce, gumbi; 31. Papir in pisemski zavitki (kuverte).
§. 2. Ta ukaz se ne tiče: 1. predpisov glede predmetov pridržanih lekarnarjem in glede lečil, ki se smejo prodajati le s privoljenjem oblastva; 2 določb, ki se tičejo koncesijoniranih obrtov; 3. predpisov, ki veljajo za živinsko sol.
§ 3. V § 1 zaznamovani trgovski obrti na drobno ne smejo prodajati vsega, tu izrecno ne navedenega, zlasti ne vsega drugega od rokodelskih obrtov izdelanega blaga.
§ 4 Politična deželna oblastva so pooblaščena, z ozirom na posebne deželne ali krajevne razmere po zaslišanju trgovskih in obrtniških zbornic, ki imajo o tem zaslišati dotične zadruge, zgoraj omenjenim trgovskim obrtom na drobno v svojem upravnem okolišu dovoliti prodajo posameznih, v zgornjem se namu (§ 1.) ne navedenih predmetov.
§ 5. Politična oblastva so dalje pooblaščena, obseg opravičenosti drugih trgovskih obrtov na drobno, ki imajo manjšo zalogo blaga in so omejeni na prodajo proizvodov majhne vrednosti ob samo krajevnem prometovanju (branjevski, krušnjarski ali prekupski obrt, trgovina z živežem) z ozirom na posebne deželne ali krajevne razmere po zaslišanju trgovskih in obrtniških zbornic, ki imajo potem zaslišati dotične zadruge za svoj upravni okoliš uravnati s tem, da ustanove imenik onih predmetov, katere sme vsak posamezni teh obrtov prodajati.
Imenik teh predmetov je vezan na meje v § 1. navedenih predmetov. Le izjemoma se more dovoljenje kakor v slučaju § 4. raztegniti na posamezne predmete, ki niso obseženi v gornjem seznamu (§ 1.).
§ 6. V §§ 4. in 5. navedene uravnave so podvržene odobrenju trgovskega ministerstva sporazumno z ministerstvom za notranje stvari, in jih ima potem razglasiti politična deželna oblast.
Ravno tako se smejo v § 5. navedeni trgovski obrti na drobno šest mesecev potem, ko je politična
308
deželna oblast razglasila uravnava obsega njihove upravičenosti, izvrševati le v obsegu, zaznamovanem v tem razglasilu.
§ 7. Ta ukaz pride šest mesecev po razglasitvi v moč.
Od tega časa se smejo v § 1. navedeni trgovski obrti na drobno izvrševati le v tu naznačenem (§ 1. ozir. § 4) obsegu.
Zbornica je ta načrt poslala gremiju trgovcev v Ljubljani in udeleženim zadrugam na deželi, da izrečejo svoje mnenje. Zadrugi sodnega okraja konstan-jeviškega in metliškega sta pritrdili naredbi, ne da bi bili stavili kake preminjevalne in dodatne predloge; nasprotno želi zadruga za sodni okraj kamniški, da naj bi se sprejeli še naslednji predmeti v seznam : vse vrste semena, porcelansko blago, steklo, vse vrste suhih in oljnatih barv, — in to iz tega razloga, ker bi trgovec z mesenim blagom ne mogel obstati, ko bi tržil le z izdelki, navedenimi v naredbenem načrtu. Gremij trgovcev v Ljubljani pravi, da trgovcev z mešanim blagom v Lljubljani pravi, da trgovcev z me-najska posebnost (mogoče obstoje taki že po večjih mestih), ki se je s časoma razvila .iz branjevskega obrta. Prodaja mešanega blaga se ne loči od trgovine z mešanim blagom sicer v ničemer, kakor da plačuje večji pridobitni davek kot trgovec z mešanim blagom. Obseg pravice za izvrševanje obrta je — ali vsaj bil pri obeh vrstah enak, in s predležečim načrtom se tudi ne bo odpomoglo sedanjemu zlu, ker ni lahko šprevideti, kateri predmeti so pridržani, da sme ž njimi tržiti trgovec z mešanim blagom ali v smislu § 38. obrtnega reda na določene vrste blaga omejeni trgovski obrt, če smejo prodajalci oziroma branjevci vse predmete imeti, ki so v seznamu zaznamovani in so vrhu tega po § 4. načrta politične oblasti pooblaščene, dovoliti prodajalcem mešanega blaga izjemoma, da smejo imeti tudi posamezne predmete, katerih ne obsega seznam.
Če tedaj, kakor gori pripomnjeno, prodaje mešanega blaga v Ljubljani le imenoma ne obstoje, so pa tu branjevci, pri katerih je uredba obsega njihovih pravic v smislu zakona z dne 4. julija 1896, drž. zak. št. 205 nujno potrebna. Branjevci, ki so omejeni le na prodajo malo vrednih izdelkov, tržijo danes z večino predmetov, ki so pridržani trgovcu, ki je obremenjen z davki in davščinami vsake vrste. Morebiten ugovor, da bi bil z omejitvijo prodajalnih pravic oškodovan konsument, nikakor ne drži; kajti po današnji konkurenci v vseh trgovskih strokah, bi pač ne bilo konsumentu težko, varovati se morebiti nameravanega oškodovanja, ker pač le tam kupi, kjer mu bolj ugaja. Cene vseh porabnih predmetov so vsled velike konkurence pale najnižje in brez-dvomno je, da bo tudi tedaj ostalo, če bi se trgovcu to pustilo, kar mu je šlo od nekdaj in mu gre tudi že sedaj. Ni zadosti, da ima visokoobdačeni trgovski stan v konsumnih društvih, magacinih za živila, me« nažnih upravah itd. veliko konkurenco, vzamejo mu potem še ono malo, kar ostane, prodajalci, branjevci, trgovci z živili itd. Gremij se torej izreka za to, da prodajalcev blaga ni ustanavljati v mestih z več kakor 10.000 prebivalci in da naj visoka c. kr. deželna vlada uredi obseg pravice branjevcev, trgovcev z živili itd.
Odsek se je opetovano bavil s tem predmetom in povdarja, da na Kranjskem ne poznamo prodaje mešanega blaga, kakor jo nam predstavlja predležeči načrt,  pač pa  se je   posebno  v  deželnem stolnem
mestu branjarija najrazličneje razvila, ker velja tudi od posameznih mestih na deželi. Mej tem, ko se prejšnji   čas  branjevci,   krušnarji,   trgovci   z  živili imeli nekaj naslednjih predmetov:  pekarske izdelke, ščeti-narsko   blago,   kurivo,   zemeljske   pridelke   (pisalna kreda, snažilni pesek i. e.), poljske  in vrtne  pridelke (krompir,   kumare, čebula,  češenj,  kumena,  majaron, lorberjeva   peresa,   zelje,   repa,   mak,   i.   e.) razno ze-lenjad, leseno blago (držaji za metle, metle iz  šip in hlevne metle, kuhinjske žlice i. e.) sočivje,  mlinarske izdelke, mlekarske izdelke (surovo maslo,  maslo,  sir, jajca, skuta,   smetana) sadje (sveže in posušeno)  kuhinjsko sol in kis. vrvarske izdelke, prekajeno   meso, podložne   slame,   cekarje  i.  e.)  lojevno  blago (sveče, milo) netivo (užigalice, kresilni kamen, kresilno gobo. nočne  luči i.  e),  imajo  sedaj veliko  predmetev špecerijskih, in kolonijalnih trgovin.    Če bi se torej uredilo prodajo z mešanim blagom,  bo  tudi   neobhodno potrebno, da se bo,  kakor je določeno v § 5. predle-žečega   naredbenega   načrta,   uredil   tudi   branjevski, krušnjarski  obrt  ter obrt s trgovino z živili.    Kakor je  že  gremij trgovcev v Ljubljani v svojem  poročilu omenil, je prodaja z  mešanim  blagom dunajska  posebnost. Iz poročila stalnega obrtnega odseka priloga št. 1434 stenografskega zapisnika o seji dne 27. mar-cija 1896 je posneti, da so prišli koncem   šestdesetih let k tedanjemu  poročevalcu   dunajskega   magistrata nekateri   branjevci,   krušnjarji,   peki itd. in so prosili za razširjenje svojih kupčijskih pravic, ker več manjših predmetov, s katerimi so doslej  tržili, ne  gre več  in morajo na to misliti, da dobe za to nadomestilo.   Ta prošnja ob ednem  dokazuje, da je za trgovske  obrte na drobno   obstajala v reseici  stroga  omejitev in da se takrat noben   ni upal napraviti kakega prestopka. Tedanji  poročevalec je  skusil tem zahtevam s  tem ustreči, da je iznašel novo  oznamenilo „prodajo   mešanega  blaga"; pri  tem  se je  ravnal po tem, da sa »trgovino" more  lahko od »prodaje"   strogo  razločevati, morebiti po analogiji »prodaja monopolnih predmetov, soli, tobaka," itd. Ne le na Dunaji, temveč tudi po drugih mestih, posebno v Gradcu, St. Hipolitu, Dunajskem Novemmestu   itd.   so se pritoževali   in   tudi tam se je porabila »prodaja mešanega blaga", da se je mej raznovrstneje kupčijske stroke zanesla formalno nedotakljiva konkurenca. Navelo se je celo vrsto slučajev; n. pr. razprodajo vina s prodajo starih nogovic in  hlač v ednem in  istem   prostoru v zdravstvenem oziru čisto brez kontrole pod naslovom »prodaja mešanega blaga". Potem so prijavljene za »prodajo  mešanega blaga" veliki zaloge narejenega blaga, trgovci s porcelanom, izdelovalci klobukov itd. Vrsta trgovcev na obroke z najrazličnejimi predmeti, kot pohištvom, obleko, drobnino, umetninami itd. se skriva pod tem skupnim imenom. Iz teh in drugih razlogov je ureditev postala potrebna, pri tem je veljalo   načelo,   izraženo v resoluciji, katero je visoka poslanska zbornica sklenila dne 27. marca 1896: C. kr. vlada se pozivlje, da dovoli   prodaji  mešanega   blaga le   prodajo  živil   in predmetov vsakdanje domače potrebe. Na Kranjskem samem ni prodaja mešanega blaga razširjena, pač pa imamo večje branjevce, ki so prodaji mešanega blaga podobni;   v Ljubljani   je zadnji  čas tudi  znana  prodaja mešanega blaga. To pa ni ona prodaja mešanega blaga, kakor se je razvila  na Kranjskem in tudi  po drugih kronovinah na deželi.   —   Trgovci z mešanim blagom  na  deželi so imeli   —   v deželnem   stolnem mestu je bila prej le razredna trgovina  —  naslednje predmete:   Kolonijalno   in   špecerijsko   blago, južno
sadje, olje, maščobo, ribe in  ribje izdelke, deželne in mlinarske izdelke,   sadje,  semena, kemiške pomočne snovi, rudarske  pridelke,  prstene in kemiške barve, sveče, milo, pralne priprave, pijačo   in  opojne pijače, konsumne predmete  in  delikatese,  netivo,  fabrikate in obrtne izdelke: železo, kovine in blago  iz  teh, leseno in koščeno blago, steklo, kamene, glino, porcelan, kavčuk,  gumi,  vosek,  slama  in ličje,  sedlarsko, vr-varsko, ščetarsko,   kleparsko,   iglasko, drobno,  norim-berško igralno blago, volno, platneno  in  bombažasto prejo,  volneno,  platneno   bombaža.sto   in  pozamenti-rijsko blago, svilo, svileno, belo in pleteno blago, trakove, modno, blago in lipš.   Če tudi trgovec z mešanim  blagom  na  deželi   nima  vseh  teh   predmetov, ima vendar vse one, katere more prodati po krajevnih razmerah. Da vidimo, da se v Ljubljani mej mešanim blagom nahajajo čisto drugi predmeti, se  navaja naslednje:   Obrtnik je imel   obrtni list za rokovičarski obrt. Ker je pa poleg rokovic prodajal tudi denarnice, ščetke,  kravate,   naramnice,  moderce,  toaletne  predmete, ovratnike, manšete itd, je  priglasil  trgovino z mešanim blagom. Trgovec je imel obrtni list za trgovino z pozamentirijskim  in  modnim  blagom  in  ker je hotel še s klobuki tržiti, priglasil je trgovino z mešanim blagom, mej  tem, ko je njegova firma še zmi-rom trgovskosodno vpisana  na trgovino s pozamentirijskim in modnim blagom.   Trgovec je imel obrtni list za galanterijsko, norimberško in drobno  blago in deželne pridelke.   Ker je  poleg teh hotel še z nekaterimi drugimi  predmeti tržiti, je priglasil trgovino z mešanim   blagom, mej   tem,  ko   se  firma  še  vedno glasi na prej označene predmete. Iz tega je pač spre videti, da je potrebno, da se obseg obrtne pravice posameznih trgovskih obrtov uredi.  Če se upošteva, da najrazličneji predmeti pridejo pod oznamenilom „prodaja mešanega  blaga" v trgovino, se mora prevereti, da je § 38. zakona z dne   15. marca 1883, drž. zak. št. 39, dobil z zakonom z dne 4. julija 1896, drž. zak. št. 205, nujno  potrebno  dodatno  določilo.   Če se držimo strogo na določilo, da sme obrt prodaje mešanega blaga obsezati le   pravico za malo prodajo živil in  tudi   predmetov   vsakdanje   domače   potrebe,   bi smele nastati tudi v Ljubljani prodaje mešanega blaga, ki bi stopile na mesto  dosedanjih večjih   branjevcev. Na deželi bi se pa po mnenji odsekovem težko uko-reninila prodaja mešanega blaga, ker je trgovina z mešanim  blagom  močno razširjena.   Sicer bi pa mogla prodaja mešanega blaga, kakor jo ima pred očmi pred-ležeča naredba, na deželi  obstati le v večjih  krajih. Predmete, o katerih  govori  zadruga sodnega  okraja kamniškega, itak sme  imeti trgovec z mešanim  blagom, omenjeni zakon in predležeča naredba imata pa tudi namen  doseči, da se bo bolje  kakor doslej  razločevalo, kaj sme imeti trgovec z mešanim blagom in kaj prodajalec mešanega blaga. Odsek torej pritrja načrtu  predležeče  naredbe,  želi  le, da naj   bi v §  1., točka  1. odpala  predmeta:   »seno in slama", ker bi bilo  pač težko  to trgovino v soglasje  dovesti z zakonom z dne 4. julija 1896, št. 205, drž. zak., ki ima pred očmi  malo  zalogo  blaga.   Dalje bi  bilo v § 1. točka   12. h) kurivu  dostaviti  (razun   premoga).   Iz točke 29. seznama bi bilo izpustiti „navadna železna kuhinjska  posoda", ker se oznamenilo  malo  preobče glasi in s  tem  predmetom tržijo trgovci z železcm, na deželi trgovci z mešanim blagom in najnoveji čas tudi trgovci s kuhinjsko  posodo.   Odsek predlaga na podlagi teh izvajanj: Čestita zbornica naj se izreče v smislu tega poročila, — Predlog se sprejme.
309