TRST, četrtek 6. septembra 1956 Leto XII. - št. 199 (3437) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94*638, 93 808. 37-338 St- 37-338 — pUrt ^ONTECCHl it. 6, II. nad. — TELEFON 93-IM IN 94-63» — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. ViSitie v llrlnl i , i GOH,CA: U1- S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm - stolpca: trgovski 80, fmančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm” širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mese*. ' Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna z*“°ZDa =>' J ’ Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • izdala Založni štvo tržaškega tiska o. z. •olžnost starcev ,'n trda ie bila bor‘ iaškL ,ensko šolo na Tr-k0iikn ' k' vsaj ne- lorbe Vozna zgodovino te ttie ’ 2n,a cen'U naše današ-PodrJ? itve na šolskem v*tTarH-h Naie šolstvo je sad tam J . V* uP°rnih prizade-1 nekaj generacij. ’* d"istvo, d tt£!*oee misliti, da bi nie*tu ratna Italija dala v *alQ Ce7 avn° šolo, ko je sku-^obu ° Zasebno šolo pri Sv. tfprla Zatretl in je dejansko «i p. "e,c“j slovenskih, zla-0a hrvaških šol po Istri. "dttio "esporazuma mo- Silo fCrtati. da se je to N e « predfašistični, ni» 'tali en0B"ni edemokratič-■i v ' Potem je prišel fa-®*e -i. 1 ie brutalno uničil s k* 4aliii d etti v ' latern je prišel )a- \ K •»•a. ♦ 7 „ „ 1X11 c ^ %JI'u<'Utno umci :»fju ven,k° šolstvo na pod KTq ■ ° ■* - ’ i,notn u 7*a pou- 'rajine. 7 takratne Julijske "kitn j- ^Ofla nad nacifaši- 1° vPliva/V letu J945 odločil-.0*«t,Q w9 razvoj našega ■e ®se . lso bile obnovljene j" ba nn°vne šole v okolici 'le - °deželju, temveč so jk'h v zgodovini tria- liavj^eriCev ustanovljene *°le p e slovenske osnovne k - Jalllt:u mest«. *o ie prt /an{|iJc « >n u l/lici su. a "testn' , sPeje pa še tret-.°ni. iv sola p Ulici Dona- "e ,p - • TVe c bi''0' Dona- enia tia 6 to- Leto osvobo-f "Petijn ' že prineslo tudi o°Tbj srednje šole. Po /"lala ‘mvensko šolo, ki je ,.l!a ztnQ„ poi stoletja, je So d„ . ” letu 1945 bi- L - v**iQ , - "vvu .>UIU, IV* IC ,.l!« ztna„ poi stoletja, je So d„9J. ” letu 1945 bi ki- Slovi>e:er,a' ker smo do- *o'l iot tud POleR podežel-p, e t> di japne osnovne i„ i°""e ! 'I15" "»esta in tu-j , °*ttednje ”nc* m nekate-C°r tudi strofcoune šole), »tl, a"ljan,„ »lede vodstva in io|“; *>end0r ,i”ensk?aa ie °, slovensko javno Hat^ttnoll01?10 in srednje, ‘"di”*'0 obstoja ^ d0,,i[a Z"‘ " Pnnoi. In trajnosti re%t0; ebnem statutu. po» l"dno* °"ens,ce šole je to- 1i ebnetn as,dran ne le v * določba?tUtu’ tetnvee tu- 'UObliki USlav<‘ Italijan- *DI0vOl,eeans^ih " deklaraciji »M. ® «11.1 Pravicah m *o Pr* Un ' ’lenienih razmetin., "as m „ ^jp 4 *lce o tnii^fsoa";" spetu, kje/ ne„ "a Unii)-eStrp"‘ nacionuli-»rop0 ®P'na-,,,U pr,'a 'dejo mir- *>*?2£r Kr U2lUa med naro* V'**** -°Pravn^^Upifvanja in 'ena-/Vq ' Oo *’ da So ' b'lo seveda mi-St-'°žit)q "sprotniki mirne-rod "0*t' 0v“ temelju enako-že Zovb tu živečih na-Pr^V^n- Na- 5 <".b 6 ^ u” , "*orrf_ Položaiih i- ____ „ '“»'m arztjo i°rda n«t° Pjih in prav »n; 3"dnii „]1Va "‘ed naši- S\°Un*i* a'11’*' da so ? »P>,p° ie nm‘ ° de/e”* spre tp° je n leti 1-/., : da s0 mora- K °b«toi ., b silnemu od-*'ediS srednjivpe"f':ih °s"0"-°^ire 1riestn ■ v samem Tr>zv’. Iti jih ln ""e mogoče \ "ašeno * , Postavljajo potiini °* One stva, so sa- oie "° ZaZr^ ki zav,r UP }eze. ki *°ka jnn'!, ta.m* Itjer ne Oodoutne peg u- dPiti. ko.LtC"t (- ^ lt°b zn*’pl,i po dolgih , kr„ 71 ea cer, p aoln!n lola apih ir, ° težkih, tu- "* h* s°d *„!!”. (lfojti naša 1» i„°rbe) "dnoosoobodil- iol..””1' pravico "‘ate-i "epa *0I.» Pravico H iol^m je j?0 v svojem "•1 tp "eg bu- ni obstoj "a, "")eg *en od tujih *a"lill, PrPi Vrsti eri Danes je prav gotovo večji in nevarnejši nasprotnik slovenske šole malodušnost slovenskih staršev kot pa vse podtalne in javne spletke italijanskih šovinistov. Kar priznajmo si: slovenski ljudje niso, zlasti po povratku italijanske uprave na naše o-zemlje, pravilno ocenili situacije in razmerja sil. Kljub pozicijam, ki nam jih nudi londonski sporazum in Posebni statut, kljub obstoju močnih sil resnične demokracije in napredka, ki rastejo v Italiji in tudi tu v našem mestu in morajo v naši borbi za e-nakopravnost postati naši naravni zavezniki, so postali mnogi naši ljudje malodušni in kapitulantski. Ustrašili so se histeričnega vpitja, zmerjanja in onemoglih groženj, ki prihajajo iz tabora nepoboljšljivih šovinistov. A vendar je le veliko, zelo veliko grmenja, toče pa nič! Le poglejmo: so slovenski starši, ki opravičujejo vpis svojega o-troka v italijansko šolo z nevarnostjo, da bi bili odpuščeni iz službe, če bi svoje sinove vpisali v slovensko šolo. Toda dejstvo je, da so pri istih delodajalcih, pri istih ustanovah usluzbeni tudi taki slovenski starši, ki niso bili tako plašni in so svoje otroke le vpisali v slovensko šolo. In se jim ni nič pripetilo! Do danes nam Se ni znan primer, da bi bil kdorkoli odpuščen iz službe zato, ker je vpisal svoje otroke v slovensko šolo. Druga krilatica, ki plaši naše starše, je: «S slovenskim spričevalom ne dobiš službe.'« Ta krilatica je našla ugodna tla zaradi resnične, splošne brezposelnosti, ki v Trstu zajema, žal, zelo veliko število ljudi, dosti, dosti večje, kot je absolventov slovenskih šol. O tem «argumentu» smo že obširno pisali in bomo pisali še, kajti ta «argument» je prav tako plod malodušnosti in površnega gledanja, kot oni prvi. Zato je potrebno, da se naši starši ne prenaglijo, da se. ne ustrašijo votlega grmenja šovinistične propagande, temveč da mirno, preudarno in temeljito proučijo bodisi splošni naš položaj, kakor tudi možnosti, ki jih nudi za bodočnost našim otrokom slovenska šola prav tako kot italijanska. Taka temeljita in rsestrnnska analiza bo privedla vsakega slovenskega očeta, vsako slovensko mater do zaključka, da je vsako malodušje odveč in da prav nič ne tvega, ne doprinese prav nobene žrtve, če ostane zvesta sama sebi in da svojega otroka v slovensko šolo. Ze zgoraj smo napisali, da imOjb šovinisti na Tržaškem v rokah ključne položaje in da jim ni pri srcu slovenska šola. Zato bi bilo naivno trditi, da nismo izpostavljeni diskriminacijam pri sprejemanju v službe, zlasti v državne in občinske urade. Toda prav tako naivno bi bilo, če bi kak Slovenec vpisal svojega otroka v italijansko šolo v prepričanju, da mu bo tako odprl pot do služb, ki so danes za Slovence «tabu». Ni prvič, da ugotavljamo, da tudi iz one slovenske generacije, ki ima vso izobrazbo iz italijanskih šol, ni razen resnično belih vran uradnikov niti v občinskih niti v državnih uradih. Za italijanskega šovinista ostane aščavos le aščavon, pa četudi ima vso šolsko izobrazbo italijansko. Torej vpisovanje slonenskih otrok v italijanske šole ne bo prava pot do zagotovitve njihove eksistence. Edino resnično učinkovita bo pot ao resnične narodne enakopravnosti. V borbi za slovensko šolo, ki naj bi po željafi šovinistov shirala, se dopolnjuje naš boj za spoštovanje in izvajanje vseh določb memoranduma in Posebnega statuta. Naše prizadevanje, da se v polnosti uveljavi načelo, da spada slopenski otrok v slovensko šolo, je del našega narodnega delovnega programa, da, še več: je tudi del splošne borbe za demokracijo in pravičnost na svetu, torej del političnega programa vseh naprednih sil tu pri nas in v snetu. Z ato pa ni vprašanje slovenske šole samo vprašanje slovenskih staršev, temveč vseh zavednih Slovencev, ki se potegujejo za enakopravnost svojega rodu, ki se zavzemajo za spoštovanje svojih človečanskih pravic; je pa to tudi stvar resničnih demokratov ne glede na narodnost. V borbi proti diskriminaciji slovenske šole in proti malodušnosti slovenskih staršev se morajo angažirati vse zdrave slovenske sile, ki se morajo zavedati, da je sedaj, ko nam je slovensko šolstvo priznano in celo mednarodno zajamčeno, bodočnost slovenska šole odvisna v prvi vrsti od nas samih. PAi^ES ODPOTUJE COMMlJf IZ RIMA Pet nasvetov Commina za dosego združitve 0d IVennija se ne zahteva, naj brezpognjno pristopi k atlantskemu paktu, vendar pa bo nova stranka morala sodelovati z državami IM TU Sindikalnemu vprašanju se bodo trenutno izognili - Danes sestanek Com-min Henni-Matteotti - Pajetta poudarja razlike med sklepi obeh strank (Od oašega dopisnika) RIM, 5. — Francoski socialistični senator Pierre Commin je povedal danes novinarjem, da je dal socialdemokratom in socialistom pet nasvetov za dosego združitve njihovih strank: 1. najprej naj takoj prenehajo s polemikami, čeprav je med tovariši iste stranke diskusija normalna in potrebna za demokratično življenje, toda polemika zaradi polemike tvega ustvarjanje ozračja nezaupanja, ki je škodljivo za medsebojno razumevanje, katero je v sedanji fazi odnosov med obema strankama neobhodno potrebno; 2. napeti je treba tudi vse sile, da se določi vsakodnevna konkretna politika vštevši parlamentarno področje, istovetnost gledišč in akcije, ki naj dokažejo, da se hoče doseči enotnost. «Rad priznam, je dodal Commin, da je v sedanjem trenutku stvar težavna, toda prav na tej ravni je potreben odločilen napor z obeh strani, da bi se preprečilo blokiranje združitve«; 3. potrebno bi bilo pripraviti skupno platformo za gospodarsko-socialno obnovo in za utrditev italijanske demokracije: 4.-prav tako je potrebno pripraviti demokratičen statut nove stranke, ki bi zagotovil vsakemu elanu osnovne pravice do svobodne diskusije. Toda, da bi bila ta stranka učinkovita, bo morala biti trdno organizirana, tako kot so organizirane druge moderne stranke; 5. končno bo treba zaključno fazo združitve sankcionirati s sodelovanjem vseh članov obeh strank. V končnem sklepu ne bo smelo biti nobene dvoumnosti, sicer bi zgradili slabo stavbo, ki bi se podrla ob prvem trčenju s politično realnostjo. Kompliciran položaj Commin bo 20. septembra v Londonu poročal izvršnemu odboru Socialistične internacionale o izidu svojih razgovorov v Rimu. Potrdil je tudi. da se bo sestal jutri ob 12.30 v Grand Hotelu z Nen-m;em in Matteottijem. Za vse svoje vtise je dejal, da lahko reče, da «goji razumen in zmeren optimizem«. Na neko vprašanje pa je odgovoril, da ne more označiti datuma dokončne združitve, ker je položaj precej kompliciran. Socialistična internacionala pa bo po njegovem poročilu posredovala za združitev v razumni obliki, ki še ni določena, ki pa bo imela namen pomagati obema strankama, da premagata vse težave. Posebej je potrebno omeniti, da se je Commin povsem izognil polemiki s komunisti. Dpial je tudi da se med razgovori niso dotaknili vpraša-n,a stališča francoskih socialistov glede Sueza in Alžira. Podobne izjave je dal Com-min pariškima dnevnikoma «1* igaro« in «Le Monde«. Med diugim je dejal, da bi imela socialistična zmaga v Italiji velik odmev tudi v mednarodnem okviru, kar bi prispevalo k «evropski graditvi«. Po njegovem bi nova stranka pridobila nove glgsove med komunisti in med levimi demokristjani, zbrala bi okrog sebe razne struje in skupine demokratov med srednjim slojem, ki je naravni zaveznik proletariata. Za sedaj je še nekaj težav predvsem glede ljudi, kar pa se tolmači s tem, da so hude polemike trajale celih 10 let. Obe včerajšnji resolu-ci’: sta dokaz volje za združitvijo, zaradi česar je Commin dal več nasvetov. Glede Nen-nljevega odnosa do atlantskega pakta je Commin izjavil, da ne bo postavljena zahteva, n?i Nenni brezpogojno pristopi k atlantskemu paktu, sicer pa da Nenni sam pristaja na pogoj solidarnosti med demokratičnimi državami. Internacionala pa bo vsekakor zahtevala lojalno sodelovanje nove stranke z državami NATO. G^ede sindikalnega vprašanja je francoski senator izjavil dopisniku «Figara», da trenutno ne bo nobenih posebnih priporočil, zato da se ne »vznemirja delavstvo, ki je vpisano v CGIL«. Nenni je danes predstavil Commina svojemu vodstvu. Senator je izjavil, da je vprašanje združitve sedaj «prešlo na stvari in na akcijo, ki jo morata obe stranki opraviti v prihodnjih mesecih, kajti pot k socialistični enotnosti je sedaj odprta«. Nenni pa je Com-minu obrazložil razliko med obema včerajšnjima dokumentoma; medtem ko PSDI ne govori točno o potrebnih e-tapah za združitev, poudarja PSI prav potrebo določitve procesa, ki mora biti obvezen na političnem in parlamentarnem področju, s čimer se tudi Commin strinja. Commin je danes sprejel še sindikaliste Caninija,_ Ga-vezzalija in Mazettija, ki so mu povedal- svoje mnenje, da bo socialistična enotnost povzročila nove pogoje in nov razvoj na sindikalnem področju Se prej pa je imel razgovor s senatorjem Carma-gnolo, ki sta ga spremljala člana Vodstva PS>DJ Baci in Cariglia, ki se je zavzemal za sindikalno enotnost. Comminov uspeh Tudi danes se poudarja, da je izid Comminovih rimskih razgovorov in posredovanja pozitiven. 2e to dejstvo je bilo dovolj, da je Fanfani prekinil nenadoma počitnice in se vrnil v Rim, ker je bil prepričan, da Comminova misija ne bo uspela, ker da je bil skupno s svojim namestnikom Rumorjem — kot poroča agencija SPE — napačno obveščen, da Internacionala ne dovoli socialistom u-deležbe v sindikalnih organizacijah, ki so članice svetovne sindikalne zveze. Fanfani je takoj obiskal Segnija, ki je tajniku KD poročal o svojih vsakodnevnih razgovorih s Saragatom. Tudi Malagodija je vznemiril Comminov uspeh, ki označuje Nennijevo »spreobrnitev« kot neko vrsto «u-vijanje marksističnega maksi-malizma« ter predvideva strastne in globoke politične borbe«. To pomeni, da napoveduje liberalni voditelj socialistični enotnosti boj skupaj z MSI, ki prav tako napada Comminovo posredovanje ter uporablja pri tem seveda že znano izrazoslovje O včerajšnjih sklepih obeh strank je Giancarlo Pajetta izjavil: «Zelo jasno smo povedali svoje mnenje, da vprašanje socialistične ponovne združitve zanima in mora za sta vij a velik del tega gibanja. Prav tako smo povedali, da je naše presojanje enotnosti odvisno od stališč in konkretne akcije za rešitev edanjih delavskih vprašanj, od obrambe miru in od izvajanja ustave, ter da smatramo likvidacijo antikomunizma za neobhodno potreben element v demokratičnem življenju države. Spričo tega se mi zdi potrebno pojasniti, da ne moremo imeti za svoja nalogo, da bi prav vsak dan posegali v akcijo, ki jo vodijo tovariši socialisti za rešitev glavnih vprašanj odstranitve razdora, do katerega je prišlo v palači Barberini. To pa seveda ničesar ne spremeni na dejstvu, da je med obema dokumentoma precej, tudi globokih razlik«. Republikanski prvak Pac-ciardi pa je izjavil, da so po njegovem mnenju socialdemokrati po objavi obeh dokumentov »že izgubili sadove volilne zmage in da sedaj tvegajo, da bodo v treh etapah popolnoma izginili. Medtem pa se vlada dela, da se ne ziveda, kako hud udarec so ji zadali njem zelo vplivni člani, ki ostajajo še vedno NOBENEGA PRISTANKA NATO na vojaško akcijo proti Egiptu Rezervirano zadržanje grškega delegata - Selwyn Lloyd izjavlja, da bodo še dalje iskali mirno rešitev spora PARIZ, 5. — Stalni predstavniki sveta NATO so imeli svoj prvi sestanek danes zjutraj v palači Chaillot. Pri tem sestanku ni bil navzoč noben zunanji minister Ker' so seje tajne, ni znan dnevni red, venaar so govorili o gr-ško-turških nasprotjih zaradi Cipra in o Suezu. Popoldanska seja sveta, kateri so prisostvovali tudi zunanji ministri Selwyn Lloyd, Pineau, Pearson in Spaak, pa je trajala več ko dve uri. Sel-wyn Lloyd je po seji izjavil, da je bil sestanek koristen. Selwyn Lloyd je kot predsednik londonske konference o Suezu poročal o rezultatih te , konference in o sprejeti resoluciji. Obrazložil je nalogo, ki jo mora Men-zies izj/olniti v Kairu. Za njim je govoril francoski zunanji minister Pineau, ki je pozival ostale države, v koaliciji, hkrati pa izjav-. «naj zavzamejo odločno stali-ljajo. da pripravljajo njen Uče«. Opravičeval je tudi vo-pogreb«, jaške ukrepe Francije. A. P. 1 Belgijski zunanji minister Spaak, kanadski zunanji mi-1 prave »previdnostnega znača-nister Pearson, turški stalni ja«. «Uporaba_ sile,_ je dodal, predstavnik in državni tajnik I ni nikoli všeč našemu ljud- v zunanjem ministrstvu Zahodne Nemčije Hallstein ao podprli resolucijo londonske konference. Podrobnosti o seji niso znane, ker so seje tajne. Predstavnik NATO je pozneje izjavil, da je Selwyn Lloyd prišel na sejo, da kot predsednik londonske konference poroča svetu in da obvesti o delu konference predvsem države, ki na njej niso bile zastopane. Nocoj se je Selwyn Lloyd sestal s predsednikom francoske vlade Molletom. Zjutraj pa se je razgovarjal s francoskim zunanjim ministrom. Njun razgovor je trajal eno uro in petnajst minut Pred svojim odhodom iz Londona v Pariz je Selwyn Lloyd izjavil med drugim: «Se vedno se trudimo za mirno rešitev sueškega vprašanja, m je dodal, da bo na svetu NATO poudaril, da so francoske in angleške vojaške pri- T Kairu nadaljujejo razgovore «v običajnem prijateljskem ozračju« Naser povabil člane odbora petib na večerjo - Danes „de-lovna seja" petib - Francoski tisk kritizira zadržanje ZDA KAIRO, 5. — Nocojšnji razgovori med Naserjem in odborom petih sc trajali eno u-ro in 45 minut v istem »dobrem ozračju« kakor vsi dosedanji razgovori. Za jutri pa niso določili nobenega sestanka, ker odbor petih »želi proučiti vprašanje podraonosti, preden se določi nov sestanek.« O tem bo odbor razpravljal danes zjutraj na svoji «čelovni seji«. Po reji bo odbor sporočil, ali se bo zvečer sestal z Egipčani. Predsednik Naser je izjavil, da je pripravljen sestati se zvečer. Menzies je po sestanku izjavil, da re razgovori nadaljujejo, in je dodal, da so na današnji seji govorili štirje člani odbora. Ni pa hotel povedati. kdo so bili. Na neko vprašanje je Menzies oc govoril: »Nisem nikoli izjavil, da sem optimist ali pesimist-Se vedno razpravljamo v prijateljskem ozračju.« Predstavnik odbora pa je izjavil; »Nisem ugotovi! nobenega znaka nezadovoljstva« V poučenih krogih .“O mnenja, da želi odbor petih «skrbno proučiti nekatera vprašanja, o icaterih so govorili nocoj« in pripominjajo, da gre morda tudi za proučevanje egiptovskih predlogov. Kakor javlja kairski radio, namerava Menzies baje zaključiti razgovore pred soboto in nato osebno poročati . Selwynu Lloyču v Londonu nimati vse delavsko demokra- j kot predsedniku londonske tično gibanje v naši državi, konference. V egiptovskih t. j. tudi našo partijo, ki pred- I krogih izjavljajo, da sta obe OB 10-lETmCI SPORAZUMA GRUBER-DE GflSPERl NEIZPOLNJENA o avtonomiji Južne Tirolske množične ostavke tujih pilotov. Moskovska «Pravda» pa obtožuje francosko socialistično stranko, da »postaja orodje imperialističnih krogov Francije in Velike Britanije v zadevi Sueza«. List pravi č a francoski socialisti odklanjajo iskanje rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, nasprotno od angleških laburistov, ki so protestirali zaradi prihoda francoskih čet na Ciper. strani do sedaj končali obraz-1 ložitev tvojega stališča. Zato so opazovalci mnenja, da ni daleč faza »kristalizacije«, ki bi utegnila privesti do plodnejših razgovorov. Po sestanku z Naserjem so se člani odbora sestali na Kratek razgovor v ameriškem poslaništvu zvečer pa so se udeležili večerje, ki jo je priredil Naser, in so ob tej priložnosti načaljevali razgovore. Zjutraj pa je iranski zunanji minister Ardelan, ki je član odbora petih, imel razgovor s predsednikom Naserjem takoj po dveurnem sestanku petih. Po razgovoru je iranski zunanji minister izjavil: «Bil je zelo prijeten razgovor, vse gre dobro« Dalje je Ardelan izjavil, da je razgovor zahteval on. Predstavnik odbora petih pa je izjavil agenciji za Sred-nji_ vzhod: »Upamo, da bomo prišli do splošnih podatkov in do zelo obširnih načel, ne moremo pa upati na dokončno rešitev, kar se tiče vprašanja nacionalizacije prekopa«, Dodal je, da bodo »splošni podatki služili za podlago rešitvi in da bodo podrobnosti rešene pozneje«. , . . . , , , , Popoldne je Menzies v av-|‘ero obsoja politiko vlade gle-stralskem poslaništvu poročal * gradenj in najemnin, zahte- voditeljem diplomatskih pred- , va pospešite / zidanja stano- stavništev 18 držav, ki so se vanj in povratek k subven- Kongres TUC mezdno politiko vlade BRIGHTON, 5 — Kongres Trade Unionov je danes soglasno sprejel resolucijo, ki zavrača zahtevo vlade, naj se ne postavljajo zahteve za zvišanje mezd 111 plač. Kongres j§ odobril tudi načrt za odpravo pomanjkanja znanstvenikov in tehnikov v britanski industriji ter je pozval vlado, naj ta načrt izvede Po zaključku diskusije o gospodarskih začevah je kongres odobril resolucijo, s ka- prihitelo veliko število astronomov iz vseh krajev Evrope, ker upajo, da bo od tukaj 0-pazovanje še posebno ugodno. Vendar se bo to upanje izpolnilo, če bodo nad Sicilijo prišle mase vlažnega zraka, ki bedo vpile prah, ki ga je zrak poln zaradi trajne suhote in ki močno ovira vidljivost. Najbolj se bo Mars približal našemu planetu 7. septembra ob šesti uri. Vladni in neodvisni avstrijski tisk poudarja, da se niso izpolnile bistvene točke iz pariškega sporazuma ŽELEZNIČARJI PRI SEGNIJU Segni je začel nocoj razgovore z zastopniki železničarskih sindikatov. Sindikalisti so izjavili novinarjem, da se je hotel Segni seznaniti z njiho-v-mi zahtevami, ki so: periodični poviški plač, sprememba lestvice v skladu z novo uredi vijo, reforma kompetenc, k. so predvidene v zakonu po pooblastilih in dr. Sindikalisti s.i zahtevali med drugim 48-tedenski urnik in tedenski odmer, predlaganje parlamentu zakonskega načrta o juridič-nem statusu železničarjev. Segni je imel danes sesta-prej proučil zahteve z ministri, nato bo ponovno zaslišal železničarje, nakar bo nastopilo druga faza razgovorov. Segni je imel danes sestanke še z ministri Morom. Saragatom, Tavianijem, Mattarel-lo. Tassianijem in drugimi. DUNAJ, 5. — Ob desetletnici pariškega sporazuma o Južni Tirolski objavlja glasilo avstrijske ljudske stranke ((Oesterreichische Neue Tages-Zeitung« članek, kjer piše. da bi se Avstrijci raje spominjali tega datuma z manjšim obžalovanjem in z večjim zadovoljstvom, kot pa to lahko store danes zaradi dogodkov v Briksenu. List priznava, da je Italija razne točke sporazuma. ki sta ga 5. septembra 1948 v Parizu podpisala De Gasperi ir Gruber, v celoti izpolnila (šolski pouk v materinskem jeziku, pravica za pridobitev prejšnjih priimkov, ki so bili v času fašizma poitalijančeni medsebojno priznanje studijske kvalifikacije in akademskih naslovov, prosto gibanje oseb med Severno in Vzhodno Tirolsko, olajšave za širšo izmenjavo blaga itd.), našteva pa tudi vrsto točk, ki se niso bile urejene na zadovoljiv način: izenačenje italijanskega tn nemškega jezika v uradih in javnih dokumentih, juridična enakost pri sprejemu kandidatov za javne službe iz obeh etniških skupin, revizija opcij za državljanstvo v duhu široko-srčnosti itd. Toda najtežje vprašanje po mnenju lista pa je v obljubi, da bo priznana južnim Tirolcem avtonomna uprava. Ta obljuba ni bila izpolnjena, ker je bil načrt za avtonomni statut, ki so ga predložili Tridentinci in južni Tirolci po centralnih oblasteh v Rimu odbit, namesto njega pa je bil postavljen statut. ki je neugoden za etni-ško skupino nemškega jezika. Pokrajinama Bočna in Tri-denta ni bila priznana avtonomija, nadaljuje list, pač pa deželi Trident - Južna Tirolska, v kateri je 210.000 Nemcev proti 250.000 Italijanom. Nad predsednika bocenske pokrajine, ki je bil svobodno izvoljen, je bil postavljen vladni podkomisar, ki ima praktično oblast kakega prefekta. Neodvisni dnevnik »Die Presse« objavlja uvodnik, v katerem podčrtava čuano istočasnost med konferenco parlamentarnega sveta evropskega gibanja ter med desetletnico pariškega italijansko-av-strijskega sporazuma. List nadaljuje: «Avstrija je napravila s tem sporazumom največjo možno žrtev duhu evropskega sporazumevanja, kajti odcepitev Južne Tirolske, ki je bila v nasprotju tako z na-njen integralni sestavni del, je bila v nasprotju tako z nai čeli Wi’sona z 1. 1918 kot z naravnim in mednarodnim pravom ter z ideali italijanskega Risorgimenta. Novo priznanje po 1. 1945 je kljub nasilni raznarodovalni politiki fašizma in kljub načelom, ki jih je proglasila atlantska listina. poudarila voljo, da se preteklost pozabi ter bolj misli na jutri kot pa na včeraj, če bi se le priznala južnim Tirolcem prava avtonomija. Danes, deset let kasneje, morajo Avstrijci ugotavljati, da se te nade niso izpolnile«. List poudarja, da Avstrija ne mara sporov na škodo evropskih koristi in veruje v moč dobre volje, ter nato zaključuje s temi besedami: »Parlamentarci 17 držav, ki so se zbrali na Dunaju. — in zlasti prijatelji Italijani — ne bi mogli napraviti evropski stvari večje usluge, kot da sklenejo, da bodo uporabili ves svoj vpliv in vse svoje sposobnosti za zajamčenje resnične pomiritve v Južni Tirolski in obvarovanja domovinske pravice njenih prebivalcev. Jutrišnja Evropa se začne z malim ali pa sploh ne.z udeležile londonske konfereii' ce, o dosedanjih razgovorih. Francoski zunanji minister Pineau pa je v Parizu sprejel libanonskega poslanika, ki mu je sporočil, da so arabske države solidarne z Egiptom, ter je izrekel upanje, da se bo spor rešil ugodno tako za Egipt kaikor za Zahod. Jutri in prihodnje dni bo Pineau sprejel še predstavnike Sirije, Saudove Arabije, Jordana in Iraka. Vojaške priprave Francije pa se nadaljujejo. Danes je na Malta priplula francoska križarka »Georges Leygues». V francoskih vojaških krogih v Nikoziji so nocoj javili, da bodo na Ciper lahko pripeljali okoli 7000 francoskih vojakov. Za jutri pričakujejo prihod nove ladje s francoskimi vojaki, druge pa bodo prispe- j le prihodnje dni. Zadnje dni | so prispele na Ciper štiri fran-i coske ladje polne vojaškega i materiala. Francoski tisk, razen skraj-1 no levičarskega, kritizira stališče ZDA in člana odbora petih Hendersonn. »Cas je opom-n;ti Washington in London, piše «Parisien Libere«, da se sueško vprašanje za Francijo ne more likvidirati z enostavnim jamstvom o svobodi plovbe po prekopu. Vsak tak «po-razum bi bil v našo škodo. Mi moramo, mi lahko zahtevamo, da naše temeljne interese ne samo v Alžiru, pač pa tudi v Tuniziji in Maroku, ki so si-cc-r tudi interesi svobodnega sveta, priznajo vsi brez pridržkov, in da rešitev o Suezu kolikor mogoče upošteva absolutno nujnost, da se ohrani francoska navzočnost v Severni Afriki«. «Figaro» pravi, da sta London in Pariz odločna. »Velika Britanija in Francija nočeta, kar se njiju tiče, upoštevati ameriške negotovosti in ostajata pri tem, da zavrneta sleherni kompromis, ki bi morda dovolil Naserju, da reši svoj ugled, ki pa bi gotovo kompromitiral njun prestiž in bi za vedno uničil njun položaj velesil na Srednjem vzhodu-Vojaški ukrepi se nadaljujejo in tako mora biti.# »Liberation« pa pravi, da meč petimi prevladuje »diskreten optimizem«, in dodaja, da so se razgovori v Kairu sedaj že spremenili v pripravljalna pogajanja za obširnejše razgovore. Dopisnik londonskega lista «News Chronicle« iz Kaira poroča, da je po mnenju dobro obveščenih krogov 50 odstotkov možnosti, da Menzie-sovo poslanstvo uspe. List ob-soja nato možnost morebitne cijam za pobijanje dviganja najemnin. Kmalu po sprejemu resolucije o mezdah je sindikat mehanikov in kurjačev pri železnicah sporočil, da bo 15 septembra zahteval za svojih 70.000 članov 15-odstotno zvišanje mezd. Rudniška nesreča v Vzhodni Nemčiji BERLIN, 5 — Organ socialdemokratske stranke Zahodne Nemčije «Telegraf» trdi, da se je sedem rudarjev smrtno ponesrečilo v rudniku urana v Wolkensteinu blizu Johann-georgenstadta v Vzhodni Nem-č ji. 20 mrtvih v ZDA pri Železniški nesreči SPRINGER (Nova Mehika), 5 — Dva vlaka sta trčila, pri čemer je bilo 20 mrtvih in 7 ranjenih. Med mrtvimi je največ železničarjev ter uslužbencev jedilnega voza. Med potniki baje ni smrtnih žrtev P/omet na tej transkontinen-talni progi najbrž ne 60 mogel biti vzpostavljen pred jutrišnjim dnem. Mars v bližini CATANIA, 5 — Planet Mars se bo te dni močno približal Zemlji. Zlasti v Catanio je BEOGRAD 5. — Pri Vatasi v Južni Makedoniji je plaz zasul 18 oseb, od katerih pa so sedem oseb rešili. Reševalne skupine so na delu, da rešijo še ostale osebe. Plaz je zajel kilometer dolgo ter 400 metrov široko področje in je ponekod dosegel debelino 100 metrov. stvu in to mora veljati za zadnje sredstvo, ki naj se u-porabi. Toda lahko pride do trenutka, ko je treba življenjske interese, ki niso samo naši, zaščititi. Niti nismo pozabili lekcije v letih po 1930. Toda ponavljam, da upamo na mirno rešitev in delamo v tem smislu.« Kar se tiče zasedanja sveta NATO, je Selwyn Lloyd izrekel prepričanje, da bodo tu «imeli Koristno diskusijo o vprašanju prekopa«, dodal pa je, da ni nobenega namena, da bi od sveta NATO zahtevali, naj posreduje, in tudi ne mislijo sprejeti nobene resolucije. Rekel je tudi, da bo predoČil, da ne gre za spor med Egiptom ter Anglijo in Francijo in tudi ne med Evropo in Azijo ali pa med skupinami velesil. «Gre za vprašanje. je pripomnil, ki življenjsko zadeva blaginjo Azije in "Evrope. Če Sueški prekop ne deluje, če ni n kestru. . Ravnateljs' r h s i Ul. »v Frau. č.lška 20/UL tel. J7-338 sprejema In-serute. mals ’ oglase, osmrtnic« jj, 9 od b. do 12.30 in °d 18. ure PRIMORSKI je v prodaji naslednjih raJ'" TRZIC Časopisna a^r ALBANESE, porella 4 ,0pi5^ HONKI - Sev.: čar% agenc GRECJGn VIDEM: S.A.F. ie ska postaja fl* TRBIŽ: Knjigarn8 gg ciso BRANDAD" jt, BENETKE: S.AT-, železniška poa18^ V* MILAN: S.A.F. st-tralna postaja -piš' RIM: S.A.F. *ee „ postaja -ge^i- RIM. Časopisna FUCILE, Ul. w .. i ta 110 itt^ MFSSINA: La ie della St a m P8 ROSOHNI (S!r*W)W Knjigarna P^1 1 NI, Ul. umhert° d C it at el ji, 0^pjt|£< sorodnike in 6. septembra 19M SPOR OKROG SLADKORJA Pri nas se potrošnja sladkorja še vedno smatra za luksus - Zaradi nasprotujočih si interesov med industrijci, pridelovalci sladkorne pese in dr-zai/o, ni - kljub občutni nadprodukciji - pričakovali večjega znižanja cene Nihče S(|di sladkor med artikle ši-1 n:ki, če proizvodni ceni pri-_°ke potrošnje, med osnovne * štejemo še razna davčna bremena in dobiček trgovcev na drobno, plačati za kg sladkorja od 260 do 280 lir. Ze delj časa spremlja vsa javnost napore, ki jih pristojni organi vlagajo, da bi to cepo znižali vsaj za deset lir. Dejansko bi potrošniki lahko kupili kg sladkorja za celih 60 lir ceneje, ko bi se, denimo, smel uvažati brazilski sladkor. Toda, kaj bi k temu rekla domača industrija sladkorja? Zdi pa se, na drugi strani, da domači proizvajalci sladkorja niso v stanju prilagoditi svojo proizvodno ceno povprečju cen, ki danes veljajo na mednarodnem tržišču. Da bi zavarovali svoj dobiček ter se, vsaj na domačem tržišču, o-tresli tuje konkurence, so preko svojih visokih ppkro-viteljev vedno znali to doseči z vrsto carinskih instrumentov, s pomočjo katerih je krat sile, ki ne more oporekati, da i Tako morajo danes potroš- postala vsaka tuja konkurenca praktično nemogoča. Cernu danes industrijci, lastniki ^sladkornih tovarn, in oa pridelovalci sladkorne pese tako trmasto in nepopustljivo. vztrajajo pri tako visoki ceni sladkorja ter dolgo niso hoteli popustiti niti za fcoiih 10 lir pri kg? V kratkem povedano: zaradi tega, ker se nočejo, pa tudi, v najmanjšem obsegu ne, odpovedati svojim dosedanjim dobičkom, dasiravno so ti tako veliki, da bi to lahko brez nadaljnjega storili. In posledice' takega stališča? Stalno padanje potrošnje z istočasnim kopičenjem v magacinih velikanskih količin sladkoba, ki ne gre v prodajo. Italijanski lastniki sladkornih tovarn, kakor tudi proizvajalci sladkorne pese, so namreč tako vajeni tega, da spravljajo v žep le največje dobičke, da se bolj skromnim nikakor ne morejo privaditi. Življenjske potrebščine najšir-* ljudskih množic, oziroma • tako vsaj moralo biti, in . zatojej nadvse važno, ali je njegova cena taka, da podane ta omenjenim množi-ca® dostopen. V praksi, kot to ' avojem članku («11 Mondo«, 4' septembra 1956), kjer obravnava problem sladkornih C(:ni poudarja Ernesto Rossi, te cene vedno predstavlja-e vprašanje zase, in sicer v aki obliki, da ni bilo to nik-“r v prid potrošnikom. V ‘Popadu med interesi potro.š-. ov ter interesi sladkornih industrialcev, so potrošniki Veono izvlekli krajši konec-- a vsak način so tu vsako- nastopile določene tajne SO ščitile interese in "strijcev ter ob vsaki priliki tnale obvarovati njihove inte- Na tem vprašanju se ie spotaknil marsikateri član vlade čim je poizkušal nekaj, Sr ni dišalo lastnikom slad-mih tovarn ter prideloval-e® sladkorne pese. Tako je •* pr. leta 1999 zletel Gjolitti, ^r je skušal uveljaviti zakon, »aterim je skušal vsaj deta* zaščititi interese pomnikov sladkorja. Zraven o-, fnieneSa je še nekaj podob-Primerov kčta 19.8 je bila na prediv min>stra Tremellonija se-^vljena posebna komisija z sha^0, da Prouč' italijanski korni Problem z vseh nje- sDa*1 0(1 proizvodnje adkorne pese, do industrij-Procesa, davčnega, canskega in potrošnega reži-a, to tudi v primerjavi z za. evnim stanjem v drugih deželah. tafne 28, iun’da 1951 je pod-bo ^ ^'ni odgovoril na ne- Ko se je udeležila filmskega festivala v Benetkah, je Gina Lollobrigida pristala tudi na to, da se slika z nameščenci kopališča na Lidu devi nistru vprašanje, ki ga je v za- postavil Tremelloni mi-mdustrije. Vprašanje ’ le glasilo; Ali bi ne bilo ““*mo, glede na važnost sdkorja v prehrani siro-ssnega prebivalstva, kakor loža'' na monopolni po j sladkorne industrije, pri je bilo potrošnikom ,. — 1949 naloženih 28 nn-h)ard katerem v letu ne t,- nov'b bremen, ali bi ■ “Ho S tem v zvezi pri-loJn°' da b' komisija, pred-Pa aa že pred dvema letoma, Ic-. afner>tu podala svoje po-1 kakor tudi, da bi po-na osnovi kakšn erijev je medministrska ko- Gotovo so tudi v tem etu nastopile že zgoraj 'jene sile, ki so vsak ko- cNAJVEČJI FILMSKI REŽISER IN UMETNIK NA SVETU« Mii bo novi Chaplinov iilm klofuta nazadnjaštvu Tudi pri snemanju svojega poslednjega filma je bil Chaplin zelo oprezen, da bi mu nasprotniki ne pokvarili dela ^s'Ja za cene določila ta-leattle cene. Podtajnik ni « - v zvezi podal nobenegr U 'asnila, razen nekaj me-jjlnih obljub, pač pa je zatr-Hi da sladkorno industrijo stičm0® 'Nienovati monopoli-ketn°' *n sicer zaradi tega bi cene določa omenjepa niinistrska komisija. Ust *edaj je prešlo novih Ilič a storjeno ni bilo »umi °®en na škodo industrijcev že aPrej onemogočile. ena sladkorju je še ved-v 'sta kot leta 1949. Proiz-iaiana c«na je leta 1919 značaj 120 lir za kilogram. Ta *Hskmo® (iobit’ bra' bišč * s'ah r8iai° lastnikom sladkor-Pese °Varn ter pridelovalcem Pred kratkim smo brali, da je veliki filmski umetnik in režiser Chaplin odšel na odmor na francosko riviero, kjer se namerava odpočiti od napornega dela. Ta odmor si ie veliki umetnik prav gotovo zaslužil, saj vemo, da je Chaplin že precej v letih, poleg tega pa je pred kratkim končal tudi svoj zadnji film - «Kra!j v New Vovku« — za katerega vlada izredno zanimanje in o katerem se zelo mnogo piše -in govori, pa čcprgv ga razen ene edine scene — še nihče ni videl. Vsako Chaplinovo delo je vedno vzbujalo veliko zanimanje. kar pa ni nič čudnega, saj je vsako njegovo delo umotvor s posebnim človečanskim poudarkom. To pa mu je po tej strani prineslo sloves enega največjih filmskih umetnikov, no drugi pa vrsto sovražnikov. Zaradi tega je moral Chaplin že tedaj, ko je delal v Ameriki budno paziti na sabotaže. Posebno je prišlo to do izraza, ko je snemal svoj film »Veliki diktator«. Tedaj je posebno moral paziti na to, da bi mu ne pokvarili njegovih načrtov razni nacistični agenti. Ze tedaj je delal svoj fihn v taki tajnosti, da ni pred koncem del vprav nikomur zaupal niti vsebine filma niti drugih podrobnosti. Na račun te previdnosti, je določen del ameriškega tiska na široko pisaril neuni nosti o Chaplinu, kar pa ni preprečilo uspeha, ki ga je film doživel. Kaj pa novi Chaplinov film? Kakor smo že rekli, se o tem filmu kaj malo ve. Britanski novinarji so se že nekajkrat znesli nad Ohapli- tako oprezen, da je dal podvojiti straže in celo sami najvidnejši igralci pri novem filmu so morali ob vsakem nom zaradi njegove «diskret-1 vstopu v filmske ateljeje stal- nosti«. O filmu namreč noče govoriti in še to, kar pove, je bore malo. Njegova «naj-pogumnejša« izjava glede tega je bila: »fabula mojega filma je podobna fabuli filma »Amerrkanec v Parizu«, samo v nasprotnem smislu. Neki Evropejec prvič doživlja New York in njegovo vzdušje. Ta Evropejec je vladar neke male evropske državice, od koder so ga izgnali pod pretvezo, da je hotel spremeniti atomsko pro-zvodnjo iz vojaške v miroljubno. Ko ga izženejo, gre vladar v Ameriko, kjer ga sprejmejo z navdušenjem. Tu se zaljubi v lepo televizijsko producentko. Vse to navdušenje, kakor tudi vzrok njegovega prihoda v Ameriko ter vladarsko poreklo pa mu nič ne pomaga: tu ga obtožijo prevratniških namenov in idej in ga izženejo.« Čeprav je Chaplin malo povedal, je povedal dovolj. Iz kratke vsebine filma lahko razberemo, da je hotel z novim filmom vrniti ameriškim oblastem in predvsem določenim ameriškim nazadnjaškim krogom klofuto, ki mu je bila zadana pred leti, ko se Chaplin ni smel več vrniti v ZDA, češ da je «protiame-riško usmerjen« in »nevaren za družbeno ureditev«. In tako se je tudi pri snemanju tega filma ponovila praksa iz snemanja filma »Veliki diktator«. Chaplin je bil no kazati posebne izkaznice, da bi jih straža pustila noter, Značilno za ta film je tudi to. da je Chaplin le s težavo našel nekaj vidnejših filmskih igralcev in igralk, ki so'bili pripravljeni igrati v njegovem filmu. To se zdi sicer zelo čudno, saj je za vsakega filmskega umetnika velika čast igrati v njegovih filmih, toda mnogi filmski umetniki irt umetnice so odklonili sodelovanje iz strahu jired bojkotom, ki ga bo verjetno doživel film v ZDA. Ti umetniki si baje ne marajo «pokvarili kariere«. Glavno vlogo v filmu igra sam Chaplin, ki igra iz Evrope in nato tudi iz Amerike izgnanega vladarja. Ko smo prej rekli, da še nihče ni videl tega filma, smo pristavili «razen ene edine scene«. Chaplin je namreč že med snemanjem velikodušno dovolil novinarjem, da so si ogledali kraišo sceno. Ta scena je sledeča: Mali kralj (Chaplin) je povabljen v New Yorku na banket, ki ga prireja organizatorka neke televizijske oddaje (Dawn A-dams). Gostiteljica nagovarja malega kralja, ki je hkrati tudi velik ljubitelj gledališke umetnosti, naj recitira Shakespearov samogovor iz Hamleta »Biti ali ne biti«. Mali vladar pa pri tem niti ne sluti, da njegovo recitacijo skrivaj snemajo za televizijo in da je njegova recitacija • Četrtkov kotiček • Žena • otrok • dom • gospodinjstvo • moda NADZORSTVO NAD ROJSTVII^j^ postaja socialna nujnost Kljub zakonskim predpisom, ki groze s strogo kaznijo, se abortusi množe - Potreba po ustrezni moderni zakonodaji, da se zaščiti fizično in moralno zdravje žena veliika umetnost, ki bo povzročila pravo senzacijo med ameriškim občinstvom. Po mnenju novinarjev, ki so prisostvovali tej sceni, je to biser, kakršnega ne najdemo v vsej filmski umetnosti. Kaj nam bo Chaplin nudil s svojim novim filmom, ne moremo še reči. Vsi njegov dosedanji filmi so bili svoje vrstna umetnost, ki nikakor ne zatone, saj se še vedno predvajajo njegovi stari filrrp ki iih ie napravil že pred desetletji. Vsako njegovo no vejše delo pa je pravo od kritje. Spomnimo se samo njegovega poslednjega filma «Odrske luči«. Kako ceni svet njegov umetnost pa nam bo najbolj pokazal sledeči primer. Pred kratkim se je v veliki dvorani filmskega študija Shep-perton v Londonu zbralo veliko število britanskih in evropskih filmskih umetnikov. Predsednik sindikata bi 1 lanskih filmskih umetnikov An-thony Ascwit in predsednik britanske akademije za filmsko umetnost, Edgar Anstev, sta odprla posebno svečanost, na kateri so proglasili Chaplina za dosmrtnega častnega člana te organizacije. Na tej svečanosti so spregovorili tudi mnogi drugi predstavniki filmske umetnosti. V svojem govoru pa je omenjeni Ase wit že prej proglasil Chaplina za «največjega filmskega režiserja in igralca vsega sveta«. Ta izjava je vzbudila precej prahu v ZDA, kar pa je povsem razumljivo zaradi zadržanja ameriških oblasti d tega velikega umetnika. Lansko leto so se pojavili v francoskih časopisih in publikacijah različnih političnih smeri številni članki, ki so obravnavali vprašanje »nadzorstva nad rojstvi«. Toda ze dolgo je tega, odkar se ie francoska javnost pričela zanimati za to vazno vprašanje, ki prihaja vedno bolj v o-spredje '.udi v Italiji. V Franciji je zakon, ki je bil odobren 31. julija 1920, postal od-eč. ker bi ga bilo treba zamenjati z novim. Dovolj je že. če navedemo, da omenjeni zakon dobesedno pravi, da bo obsojen vsakdo, ki bo v cilju propagande proti spočetju pisal, razširjal in celo nudil možnost spoznanja načinov. s katerimi se. lahko prepreči spočetje novega bitja. Toda omenjeni zakon je bil izglasovan v Franciji takoj po prvi svetovni vojni, ko je ta dežela izgubila 1 milijon in pol svojih mož. Zaradi tega je sodstvo smatralo, da je treba preprečiti vse poizkuse preprečenja novih rojstev, da se ne bi se zmanjšalo število novorojenčkov, ki je v Franciji že v začetku tega stoletja padlo zelo občutno. Ne moremo reci. da je ta zakon preprečil »pleve, saj je teh kljub kaznim, ki jih je predvideval francoski zakon, bilo vedno več. Uradne številke nam povedo, da na vsako žensko, ki rodi v normalnih razmerah pride druga ženska, ki splavi, kar pomeni, da imamo na 8CO.UOO rojstev prav toliko abortusov. Toda kaj sili francoske žene, da gredo v tako nevarnost, j Ugotovili so namreč, da zara-j di abortusa umre v Franciji j vsako leto 12.000 žensk in da je 60 odstotkov sterilnih žensk samo zaradi infekcij, ki so se jih nalezle pri splavih. Se važnejše je vprašanje, h kakšnemu sloju pripadajo zenske, ki se odločijo za tak korak. 95 odstoikov teh žena je delavk in v glavnem so to poročene zenske. Delavska družina je zaradi vedno večjega števila otrok v vedno t“žjem položaju in materi ni preostane drugega kakor da na skrivnem naredi splav, od katerega ji ostanejo večni sledovi, če gre seveda vse po sreči. Torej gre tu predvsem za materialno in moralno vprašanje! Zaradi takšnega položaja je leta 1920 ne more več ostati v veljavi. Nastala je diskusija, v kateri so sodelovali tako branilci »nadzorstva nad rojstvi«, kakor zakleti pristaši zakona iz leta 1920. Jacques Derogy je objavil v prid »nadzorstva nad rojstvi« vrsto člankov v naprednem časopisu Liberation, sledil mu je Claude Seneguel, ki je publiciral zelo zanimivo študijo z naslovom »Ali je 600.900 abortusov boljša rešitev, kakor pa nadzorstvo nad rojstvi?« Končno je nastal tudi zakonski osnutek, ki je bil v začetku leta predložen poslanski zbornici, ki pa se ni prišel na dnevni red. Kljub temu pa diskusija o tem važnem vprašanju, zaradi katerega je ogroženo življenje mnogih francoskih zena. se vedno traja. Novinar »Le Monda« je v članku, ki ga je objavil, napisal, da bi bilo treba z ukinitvijo zgoraj omenjenega zakona hkrati izvesti potrebne reforme, ki bi izboljšale življenjske pogoje francoskega ljudstva. Isto mnenje zagovarja v svojem najnovejš^n delu tudi Jacques Derogy, ki je zbral točne podatke in zapisal izjave prič, ki jih je zaslišal, da bi se temu vprašanju čim bolj približal. Izjavil je, da je treba poskušati povezati interese posameznika in družbe ' na ta r.ačin, da se staršem omogoči dati na svet toliko otrok, kolikor jih želijo. Seveda pa ni tega mnenja katoliško časopisje, ki vztraja odločno pri obrambi zakona ki ne ustreza več realnemu stanju. Komunistična parlamentarna skupina je 26. maja t. 1. predložila poslanski zbor- 4 do 5 oblatov, 16 dkg surovega masla, 15 dkg sladkorja, 10 dkg lešnikov, 10 dkg čokolade, 2 jajci. Maslo umešano s sladkorjem, zmehčamo čokolado >n jajci. Potem pridenemo temu še prepražene, olupljene in zmlete lešnike. S kremo namažemo vse oblate razen enega, nato jih vložimo drugega vrh drugega in obtežimo vsaj za eno uro. Nazadnje zrežemo oblate z možnim 0-strim nožem v napolitanke, ki jih lahko še polijemo 1 čokoladno glazuro. Za čokoladno glazuro potrebujemo 10 dkg čokolade, 20 dkg sladkorja in 1 dl vode. Sladkor pristavimo v mrzli vodi in kuhamo do bisera. Čokolado zmehčamo nad paro ter mešamo s kuhanim sladkorjem tako dolgo, da dobimo zmes. ki maskira žli- nici zakonski osnutek, v katerem zahteva amne tijo za | co- Glazura bo lepša, če pn-vse osebe, ki so Dile obsojene na osnovi zakona iz leta 1920. Ta zakonski osnutek predvideva abortuse za zenske, ki so slabega zdravja nadalje za one, ki zaradi materialnih razmer ne morejo vzdrževati večjega števila^ o-trok. Po tem zakonskem’ o-snutku pa naj bi se hkrati povečalo zavarovanje teh žena in naj bi zmanjšali stroške. ki so v zvezi z abortusom. Vsekakor se v Franciji, kot v mnogih drugih državah Evrope postavlja na dnevni red vprašanje nadzorstva nad rojstvi, ki ga mora pač vsaka dežela rešiti kar najbolje, tako da bodo hkrati in enako zajamčeni interesi tako družine, kakor tudi družbene skupnosti same. mešamo zmesi nazadnje se za grah velik košček surovega masla. Telečja pečenka s trdo kuhanimi jajci Lep kos telečjega stegna, sol, 3 jajca, mast, zajemalko juhe. Meso operemo, napravimo vanj z ostrim nožem po dolžini žep. v katerega denemo trdo kuhana, olupljena jajca. Odprtino zašpilimo, pečenko solimo in jo opečemo po vseh straneh na razbeljeni masti. Potem pa jo pečemo počasi v pečici 1 do 1 in pol ure. Nazadnje zrežemo pečenko na lepe rezine, sok pa zalijemo z. juho in ga serviramo posebej. ZA TISTE, KI ZNAJO SUKATI ŠKARJE Kadar šivamo same naj večjo paznjokrojenju nastala v Franciji diskusija o nadzorstvu nad rojstvi, ki jo je povzročila neka zdravnica na akademiji za politične in moralne vede. Specialistka ie predlagala, da bi zdravnikom dovolili predpisati sredstva, ki bi preprečila, da bi bilo zdravje zenske vedno v nevarnosti zaradi pregostih rojstev. Iz te zahteve je bilo jasno razvidno, da zakon iz Kadar se odločimo za kroj iz modne priloge, moramo kroj prerisati na prozoren pa pir. da priloge ne uničimo. Na kroju napišemo vse oznake, ki sc na podlogi. Ce je kroj preširok, ali preuolg, ga ne skrajšamo, oziroma zozimo do kraja, temveč ga čez sredino zapognemo po dolžini in širini ter napravimo tolikšne gube, da širina in dolžina kroja ustrezata našim meram. Nasprotno pa premajhen kroi po sredini prerežemo in vse štiri dele razmaknemo kolikor je treba in položimo na drug papir v primerni enaki razdalji. Na kroju moramo vedno naznačiti sredino, pas, višino btkov. Vse te oznake prenesemo potem tudi na blago. da nam služijo za lepo in natančno izdelavo. Na kaj vse moramo paziti, kadar Krojimo? Da se pri krojenju ne bomo po nepotrebnem zamudi le. je prav, če smo pozorne ze pri nakupovanju b.aga. Ce i 8ib». °zlI0ma dv03‘'0 moramo pač izravnati, nikakor pa ne toliko raztezati ker se to prej ali slej maščuje. Pri karirastem blagu spnemo krajčke skupaj po dolžini in natančno po vzorčku ter nato prelikamo. Obleka se na telo vleže tedaj, če teko niti na obeh straneh enako. Ko smo kroj izrezale nekako 2 do 3 cm od oznake, tedaj potegnemo oha dela narazen in razrežemo se nitke. Na ta način sta obe strani, če smo le malo pazile, enaki in to je že zagotovilo, da bo obleka lepo padla. Preden se-šijemo obleko, vpeljemo nit- Kroj položimo vedno na dvoj-|ke v rokavni in vratni izrez, no blago, ki ga spnemo po nitkah. Preden položimo kroj na blago, pogledamo v katero smer je tkano, ker ima poseben lesk (loden, zamet). Prav tako moramo paziti pri vzorčastem blagu, kjer je vzorec enostianski; če tu ne pazimo dovolj, se kaj lanko zgodi, da bomo imeli levi del krila posejan z rožicami obrnjenimi navzgor, pri desnem pa navzdol, Ce krojimo levi in desni del prednjika, in sicer vsakega posebej, je nevarnost, da krojimo oba na eno stran. Zato je res najbolje. da se držimo starega preizkušenega načina. Vsak najmanjši delček rezen.o v pre- je blago rezano po strani, ga Nova frizura zahteva gladke lase Avtobiografija pok. prof. Filipa Perica ?adn j ega odgovornega urednika «Edinosti» Sv, *?tti Oj 2. Pohtič >ra;rvedai predvsem v •bisliti ' ' B^aj s> je treba «credo» v ba *0 j 0 ruski revoluciji?« in ',ugos].,^s*av'j>“ s podpisom »tav; VlSs'mus. V prvi raz-1* rUsk^tI1 s*tu^a* dokazati, da a stav 'ovolucija sicer raz-'o nasn° dfzavo, da pa je zabila. •, rbt"o narod povzdig- St,Sra rusN* se ,cre) le „ ,a država, ne pn ru- »titj narod Iti, obil R' je nasprotno c')a loko da se ta revo- 86 hioip nar°dnega stalisca Te ' Snaatrat' kot nevar-i?*jši „r'’ante — točneje po-lfStu 1 ki ruski konzul v *“a vDr:‘ s°m ga obiskal, da te2PiavjV'm Za mnenje o tej .vomr izjavil, da sem zade/ rt^tehii popolno-, Soče *s0likor mi je bilo ",v*n bik «k, ,Javil v Rusiji pozneje in sem U» "Slovenskem prav- Pravo »o družin- orn V druN v Sovjelski zvezi«. ,av‘ii» razPravl «0 Jugo- 'teot juliju 1920) sem da prvi med slovenskimi pu- ni fašističnih tolp, po več po- ' žigih v prostorih našega lista, devastacijah in zlostavljanjih vsake vrste sem prejel dne 3. septembra 1928 odlok tržaškega prefekta o ukinitvi «Edinosti». Proti odloku tržaškega prefekta sem sicer vložil priziv na ministrstvo, ki pa je bil odbH, in tako se je končalo moje delovanje v Trstu. Tako sem torej prišel dne 28 junija 1929. leta z rednim potnim listom v Ljubljano z namenom, da se tu posvetim zopet istemu poklicu, ki sem ga bil začel pred 16 leti v Crni gori, torej profesuri. V službo sem bil sprejet 28. februarja 1830. Pred tem sem bil zaposlen v uredništvu »Jugoslovana«, k', ga je ustanovil tedanji ban Sernec. Pri listu sem Qstal še celo leto in sem postal tudi član Jugoslovanskega novinarskega združenja. Pozneje sem se posvetil izključno samo profe- Hrv„.eno»e Srhi rativno v kateri naj bi „ rvatsk , ^ Srb’ie, Črna gora, r V' teosna s Herce- :>mkrai -"*•da ie edint snc h' Hercego- iNra an » ‘n* ,ia s,< io 'teyati ^°n'/pm med Srbi teko nev 11 je /a Jugoslavi-areu. Bil sem men. blicisti, ki je to naglasa!. Dalje sem raglašal, da se morajo tvorci nove jugoslovanske ustave zavedati, da je tedanja doba revolucionarna doba, da ne smejo posnemati starih držav, temveč dati Jugoslaviji novo originalno obliko, po kateri bo postala država privlačna sila za vse sosede. (Bistvo teh misli se je vendar uresničilo, dasi 25 let pozneje v Titovi Jugoslaviji!) S temi članki sem prišel v zamero v Trstu ic seveda še bolj v Jugoslaviji. Sicer pa je medtem zavladal v Ita-lili (1921) fašizem, ki je postavil »Edinost« in vse nas pred naloge doce'a drugačne narave, '/rednik Ekar je bil med tem zapustil uredništvo in sledila je kratka doba poznejšega poslanca dr. Besednjaka. 7.a njim sem postal jaz glavni urednik in tudi odgovorni direktor «Edinošti». To se je zgodilo v hipu. ko je fašizem bil že precej utrjen. Teda' se je začela borba na zjvljenje in smrt med našim narodom na Primorskem in fašizmom, oziroma mefl «F,d:nostjo» in fašističnimi oblastmi. Po sedmih letih nujlezje borbe, po sedmih letih frontnega žurnatizmn, po neštetih in neprestanih napadih s stra- suri. Ko je bil v Trstu fašistov-ski pritisk na »Edinost« naj hujši, sem bil na svojem me stu precej osamljen. Tudi na voditelje . političnega društva Popravek: Unodne besede k (U>tobioyr«/iji Filipa Perica ni napisal prof. Lakovich, ka kor smo v nčerojšnji itecilkt pogreieno navedli, ampak prof. Pavel Lokovšek, se je namreč izvajal isti pritisk, tako da so izostali vsi njihovi običajni obiski v redakciji. Jaz sem zaradi tega pri političnem društvu protestiral, poudarjajoč, da sem v takih razmerah najbolj potreben pomoči in podpore, da pa sem v resnici prepuščen popolnoma samemu sebi. V odgovor sem dobil tolažilno pismo, v katerem se mi je izreklo priznanje in zagotovilo, da smem računati z neomejeno podporo političnega društva. Tudi jugoslovanski konzul v Trstu, ki je bil o stvari obveščen, me je pri prvem srečanju tolažil, češ če bo »Edinost« prepovedana, bo poskrbel, da bom sprejet v Jugoslaviji v službo in da se mi priznajo vsa leta, ki sem jih prebil pri listu, kot službena leta za državno službo. Tako sem torej prišel v Jugoslavijo tudi z zagotovilom, da se mi bodo priznala moja čarnikarska leta. Ker je bila v Italiji časnikarska služba javen poklic, kakor poklic odvetnika ali notarja in ker je jugoslovanski zakon o državljanstvu izrecni predvideval, da se javna služba na ozemlju bivše Avstrije, ki je bilo anektirano po katerikoli državi naslednici, prizna prizadetim osebam ob njihovem sprejemu v državno službo kot redna službena doba za napredovanje in pen-zijo, sem tudi sam nekaj ča-a upal, da bom to dosegel. Namesto tega pa sem dosegel, da mi niso priznali v Beogradu niti mojega dunajskega profesorskega izpita in da sem moral nastopiti uro-fesorsko službo v 44 letu svoje starosti zopet kot suplent in da sem moral delati 1. 1933 nov profesorski izpit v Ljubljani! Z italijansko okupacijo pa je prišla nad mene nova smola, ki bi bila kmalu postala nesreča. Najprej je menda sam hudič prinesel v Ljubljano za visokega komisarja ravno Graziolija, t. j. onega fašističnega poglavarja s Primorske, s katerim je imela »Edinost« pod mojim vodstvom največ opraviti, ki ga je »Edinost« napadala zaradi njegovega delovanja med našim ljudstvom na tržaškem in goriškem Krasu. To je bil tisti Grazioli, ki je nagnal «župane» vi4h kraških občin, da so podpisali ostro resolucijo proti «Edinosti« in njenemu protifašističnemu delovanju. kateri resoluciji je sledila v nekaj Rednih prepoved nadaljnjega izhajanja lista, oziroma moja odstavitev. Takrat mi je bilo zelo vroče in s strahom sem čakal, kaj bo, ko izve Grazioli zame! (Se nadaljnje) FILIP PEHIG lepo obrnjeni navznoter, tako. kakor vidimo na slikah srednjeveških pažev. Moderna ženska sovraži kodre in stare komplicirane frizure s trajno ondulacijo, ki so vsako žensko spremenile v grdega «zamorca». Danes je trajna ondulacija zelo lahka in skuša lase tako nakodrati, da se jim to sploh ne pozna in da ostanejo navidez skoraj popolnoma gladki. Vsekakor pa se motijo tiste ženske, ki mislijo, da jim nove frizure dovoljujejo no- vzhodne obale, je bilo sedem GLUHA USESA Ameriško mornariško poveljstvo še vedno ne mara pojasniti presenetljivega pojava: ko se je pred tedni potapljala italijanska potniška ladja «Andrea Dona« blizu siti dolge gladke lase. ki padajo po ramenih in silijo celo do bližnjega omizja. Dolgi lasje morajo biti s konicami ameriških rušilcev komaj 70 milj vstran od nesreče, pa niso ujeli znakov SOS in drugih klicev na pomoč. Posebno važno je, Kako režemo ovratnik. Ta je navadno dostavljen in sicer pri kari-ranem blagu često zelo ponesrečeno. Cez desno konico teče rumena nit, čez levo pa modra. Ta napaka je res zelo pogosta. Kar poglejmo o-vratnike moških srajc in se marsikaj. Četudi je blago e-nobarvno je vazno, da sta obe polovici zares enaki. Samo tak ovratnik se bo 'epo vle-gel okoh vratu. Kroj torej položimo na dvojno podlogo, ga pripnemo z bucikami In šivamo tik ob kroju skozi blago prednje vbode, ki pa jih nikdar ne raztegnemo, temveč pustimo pri vsakem rahlo zanko. Ko smo na ta način zarisale blagu ves kroj, ga izrezemo in pri tem pustimo dovolj blaga za šive, vendar ne preveč, kakor delajo nekatere, ki puščajo kar 5 cm blaga za šive. K H i da se blago ne razvleče. Ozna. čimo tudi sredino spredaj in zadaj, pisno višino, višino bokov in sredino na rokavih. Vse te nitke, ki jih bomo vpeljali na teh delih, nam bodo natančno merilo pozneje, ko bomo obleko pomerile in bo treba kaj popraviti. Kadar režemo gornji del, tedaj napustimo na rami malo več. ker je vedno bolje, če je šiv na rami nagnjen bolj naprej kakor nazaj. Večkrat se jezimo, da nam bluza »leti nazaj«. Ko šivamo posamezne dele skupaj, in če smo enako rezale, enako napusti-. le, tedaj ne sme biti nikjer nič blaga preveč, noben siv daljši. Ce smo morda kaj razvlekle, kar se pri svili hitro zgodi, moramo da'jši del na-držati. ne pa odrezati. Obleke naudarjamo z mehkim naudaricom, ki se v blagu vleže. Ce šivamo umetno svilo, moramo biti pri izbiri naudarka zelo previdne, prav tako pri igli, saj se pozna vsak vbod. Pri naudarjanju zadelujemo z vozli, medtem ko jih pri šivanju opuščamo in zadelamo na koncu z zadnjim vbodom. Ko je obleka sešita, prelikamo šive in pomerimo. Preširoko krilo, ali preozko obleko označimo na eni strani z bucikami, nato pa na tistem delu, na pr. če gre za prednjega, odpremo šive in spremembo s pikiranjem natančno prenesemo na drugo stran. To delo ni odveč, temveč sl z natančno izdelavo prihranimo nekaj časa in si zagotovimo lep izdelek. Kako vlagamo To je S7-letni zdravnik J. B. Adams, ki Je v središču po. licijske preiskave Scottland Yarda v zvezi s presenetljivo zadevo 435 vdov — milijonark, ki so nenadno in v čudnih okončinah umrle v teh poslednjih letih, potem ko so. tik pred smrtjo, spremenile testament v prid zgoraj omenjenega zdravnika Sveža, nerazpokana in čista jajca ohranimo dalj časa, če zraku zabranimo dostop skozi lupino. Zato jih vlagamo v razna ohranjujoča sredstva, na pr. v žito. fižol, pepel. mivko, apno, vodotopno steklo itd. Pred vlaganjem, jajca dobro umijemo, zbrišemo in preizkusimo, če ni morda katero počeno. Nato začnemo z vlaganjem. V apno: To je najstarejši način kon-serviranja jajc. Za vlaganje lahko uporabimo kak star lonec, večjo pločevinas*o dozo, steklen kozarec in podobno. Najpriklr.dnejši so glinasti lonci. Sveža in za vlaganje pripravljena jajca polagamo v posodo za vlaganje tako. da jih v prvi vrsti postavimo s širokim koncem navzdol, medtem ko v ostalih vrstah s koničastim koncem navzdol. Ko smo posodo napolnili sko-ro do vrha, zalijemo jajca z apneno raztopino, ki smo jo pripravili tako: dobro uleže- no apno razmešamo v vodo v takem razmerju, da dobimo precej gosto tekočino, ki jo nato še precedimo in zlijemo na jajca. Tekočine naj bo toliko da sega 10 cm čez jajca, ker se rada osuši. Vložena jajca shranimo na hladnem prostoru, vendar pa moramo paziti, da nam pozimi ne zmrznejo. V vodotopno steklo: Za vlaganje v vodotopno steklo pripravimo vse tako kot prej, le da namesto apnene raztopine vzamemo raztopino vodotopnega stekla v razmerju 1:10. Ako vzamemo 1 liter vodotopnega stekla zadostuje ta raztopina za približno 200 jajc. D PRED VOLITVAMI NOTRANJIH KOMISIJ V CRDA Do 11. septembra morajo vložiti kandidatne liste Občinska praznovanja onstran me]e Prišel je čas za izvolitev novih notranjih komisij v Združenih jadranskih ladjedelnicah v Tržiču. V ponedeljek se je prvič sestal volilni odbor, ki ga sestavljajo Agostino Perin, Giuseppe Fabbris kot predstavnika CGIL, Mario Saraci-ni in Alberto Savio za CJSL, Aldo Malaroda in Luigi Da pauili za UIL, tajnik je Giuseppe Lorenzon, predsednik pa Angelo Mion. Volilni odbor je naslovil na delavce CRDA sporočilo, v katerem pravi, da so člani notranjih komisij o-ptavili svoje delo in da je prišel čas, ko je treba na osnovi 1. člena pravilnika o volitvah notranjih komisij izvoliti nove člane. Zaradi tega so dosedanji člani notranjih ko-riisij povabili sindikalne organizacije, naj predstavijo do 11 septembra kandidatne li-rte. Po vložitvi kandidatnih list bodo v volilno komisijo sprejeti še zastopniki posa- meznih list. Vsekakor bo tudi letos borba med posameznimi sindikal-r imi organizacijami, posebno med Delavsko zbornico in CISL zelo ostra. Delavska zbornica bo skušala pridobiti pozicije, ki jih je imela v ladjedelnici CRDA do lanskega leta, ko sta jo ostali dve organizaciji po številu sedežev presegli v notranjih komisijah. Zanimivo bo vsekakor stališče UIL, saj je znano, da se v zadnjem času dosti govori o enotni sindikalni organizaciji, ki bi vključevala tako UIL kakor Delavsko zbornito. Toda najbrž do razčiščenja na sindikalnem področju ne bo prišlo pred volitvami notranjih komisij v CRDA, zato bodo po vsej verjetnosti vse tri smdikalne organizacije, vsaka zase. piedstavile svojo kandidatno lisio. Ureditev prometa po goričkih ulicah Letos se je goriška ‘občina vigla z. vso vnemo na delo, da uredi nekatera pereča vprašanja mestnega prometa. To nam postane takoj razumljivo, če veno. da so vclitce pted vrati in da je treba tore.! volivcem pokazati nekaj več od normalnega. A novi prometni predpisi niso zadovoljili vseh. Nekateri časopisi so nekatere izmed teh p -odpisov napadli, v občinskem svetu so bile glede tega številne interpretacije, tvrdka Ribi je jvvno protestirala, libeialno glasilo «La Gazzetta« je vrglo vso zadevo na politični krožnik itd. Kakšni pa so ti prometni predpisi? Najprej je občina prepovedala tvrdki Ribi posluževati se iste proge kot se je je posluževala doslej, t. j od Avtobusne postaje po Kurzu Italija do Ulice Akvilc-ju Ribijevi avtobusi morajo sedaj od Avtobusne postaje po Ul. IX. avgusta in Ul. Angio-lina do Ul. Akvileja. S temi ukrepi je seveda pridobil promet na goriškem Korzu in zlasti križišče pred kavarno Garibaldi ni več ob nekih urah vzor popolne zmešnjave, ji v tem odloku so nekateri videli okrnitev privatne iniciative, napad občinske uprave na tvrdko Ribi, ki je že izgubila zakup mestnega avtobusnega prometa. Ne vemo. a-li je kaj resničnega v teh obtežbah, vseeno pa se nam zdi. da so odločitve občinske uprave v tem pogledu pravilne. I-tak se bo tvrdka Ribi kmalu pesluževala nove avtobusne postaje, ki jo gradijo poleg mestne plinarne in promet z te avtobusne postaje se ne bi odvijal po Korzu. Drugi ukrep, ki je prizadel številnim motoriziranim Goričanom težak udarec, je bila prepoved parkiranja avtomobilov in motorjev na nekaterih točkah Korza Verdi in v Ul Garibaldi. Tu so prizadeti dvignili krik in vik. Pomisliti pa moramo na dejstvo, da je Verdijev korzo zelo ozek za današnji promet in da je bila odločitev le pravilna, kajti mnogi izmed prizadetih so tam parkirali svoja vozila v večer- Včerajšnja najvisja temperatura je bila 28 stopinj ob 16. uri; najnižja pa 12.4 ob 6. uri zjutraj. Ta mesec praznujejo onstran meje številne obletnice raznih pomembnih dogodkov med narodnoosvobodilno borbo in tudi po njej. V tem času bo vee občinskih in krajevnih praznikov v goriškem okraju. V' goriški občini bodo praznovali 9. septembra, istega dne tudi v Biljah in na spodnjem Vipavskem. V $t. Petru pri Gorici pa bodo letos prvič praznovali 15. septembra. Slavili bodo kar dva dneva. 15. septembra bc imel občinski odbor slav-nostno sejo odprli bodo nove ; ,Je p a nr prostore tiskarne ter priredil. morala o tem zanimati bodoča občinska uprava? Talovi koles Včeraj je Tea Ventin iz Ul. Formica 12 prijavila goriški policiji tatvino svojega športnega kolesa, ki je bilo vredno nib urah, da so lahko šli v kino ali v kavarno. Medtem ko so ti brezskrbneži mirno u-žlvali film ali aperitiv, so se morali drugi avtomobilisti, motociklisti in kolesarji pošteno potiti, da so lahko prišli skozi te ulice. Na kritičnem križišču pred sodnijo so pred meseci podrli del zida kapucinskega vrta z nimenom, da bi razširili cesto Dela so trajala nekaj mesecev, vogal med Ul. Duca d’Aosta in Vittorio Veneto so razširili, a le za meter ali dva, precej širok prostor pa so u-porabili za širok pločnik in za nov kip sv. Marije. Naše mnenje je, da bi bili lahko razširili še za meter ali dva ta vogal, čeprav bi morali plačati kapucinom nekaj kvadratnih metrov zemljišča. To bi bilo tudi potrebno, ker to križišče uporabljajo vsi kamioni, ki vozijo iz Jugoslavije, in šoferji vedo povedati, da je prav tu zelo nevarno. O tem križišču smo pisali že večkrat v našem, listu in tudi drugi listi so o nem že razpravljati. Mislimo, da je to križišče najbolj nevarno v Gorici. Zadnje dni je končno občina pristopila k njegovi ureditvi. Delavci kopljejo temelje za rešilne pasove na vogalih, tako da se bodo morali enkrat končno pešci zavedati, da je tudi zanje potrebna disciplina M' m vo bodo uredili prehode — pešce. Želeli pa bi, da bi tu postavili semafor in stražnika, ki naj bi zlasti v jutranjih u-rah urejal promet. Semaforji so kritična točka goriške ob-c nske uprave Manjša mesta in trgi naše pokrajine so si jih že nabavili, naša občinska uprava pa je do njih nedovzetna. Postavila je nekoristna znamenja na nekaterih mestnih križiščih, a semaforjev nikjer. In še nekaj. Zakaj občinska uprava ne uredi križišča pred pošto, kjer je zlasti v jutranjih urah, ko gospodinje grede na trg, pravi kaos? Ali bodo tudi to napra-v 1 i pred volitvami, ali se bo zakljenjeno pred pisarno odvetnika Fascolija v Ul. XXIV. maja. Predvčerajšnjim pa so neznanci ukradli kolo Brunici Pisk iz Ul. del Carso 25. Pi-skova je pustila kolo prav tako nezaklenjeno pred poslopjem št. 3 v Ul. Diaz. Z roko v stroj Včeraj ponoči ob 3.10 je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 21-letnega Armanda ZoS tija iz Gorice, kjer so mu ob- ž’vinorejsko razstavo. Svojemu namenu bodo izročili preure-jer. in asfaltiran trg. Zvečer pa bo domače društvo izvedlo pester kulturni program. Naslednjega dne bo vrsta športnih in kulturnih prireditev, nastopili bodo tudi pevski zbori iz okolice. Gorenjski kvartet gostuje v Solkanu V okviru turističnega tedna bo v soboto zvečer v hotelu vezali nekaj ran na roki. Mia-' Sabotin v Solkanu gostoval denič, ki je zaposlen v pod-1 priljubljeni gorenjski kvartet, gorski predilnici, je na delu zašla roka v stroj. Po prejeti zdravniški pomoči, ga je Zeleni križ odpeljal domov. pela bo tudi Danica Filiplič. Nastopu priljubljenega kvarteta bo sledil ples, ki bo trajal do 2- ponoči. PISMO TAJNIŠTVA INC A DRŽAVNEMU PRAVDNIKU Število zastrupljenih delavcev porazno narašča, ene« ga so morali sprejeti celo v psihiatrično bolnišnico Vozni red vlekov ODHODI: Proti Trstu; 0.15 (D), 6 (A), 6.57 (A), 7.41) (D), 8.11 (A)! 840 (D), 10.54 (D), H (A), 15 48 (A), 16.57 (DD), 18.18 (A), 20 (A), 21.24 (D)i 23.28 (D)**. Proti Vidmu: 4.40 (DD) , 5.22 (A), 639 (A). 7 57 (A), 9JJ6 (DD), 9-36 (D). 10.55 (AL 13.03 (D), 14.01 (A), 15.53 (A), 17 26 (D), 1908 (A). 20.02 (D) 21.25 (A), 2256 (A). PRIHODI: Iz Trsta: 5.19 (A). 6.35 (A). 7.53 (A). 9.04 (DD). 9.34 (D), 10.51 (A), 13.02 (D). 13.57 (A) 15.46 (A), 17.24 (A), 19.05 (AL 1958 (A), 21.20 (A). 22.54 (A). Iz Vidma: 0.14 (D), 4.22 (D)*, 5.58 (A), 6.55 (A), 7.39 (D), 8.09 (A). 838 (D), 1°52 (D)! 13.58 (A). 15.47 (A). 15.56 (DD), 18.15 (A). 19.59 (A), 21.22 (D). 23.26 (D)**- * V veljavi od 28. junija do 9. septembra; ** vozi samo ob delavnikih in praznikih do 9. septembra. V zvezi z vsakodnevnim poslabšanjem zdravstvenega stanja zastrupljenih iz podgorske predilnice odnosno iz oddelka za rayon smo prejeli včeraj z objavo naslednje pismo tajništva INCa iz Gorice, ki ga je poslalo državnemu pravdniku v Gorici: iz dneva v dan narašča število delavcev, prizadetih od škodljivih izhlapevanj v oddelka za royon Tržaške predilnice v Gorici in katerih stanje je tako, da jih morajo sprejeti v civilno bolnišnico pri Rdeči hiši. Zadeva je toliko bolj težavna, v kolikor povzroča zastrupite!) z žveplenim ogljikom delavcem ne samo težave v želodcu, glavobol in druge težave, ampak v največ primerih dovede lahko do paralize, norosti in do smrti. Doslej smo zabeležili najtežji primer pri delavcu Fortunatu Mušiču, ki se nahaja u psihiatrični bolnišnici v Gorici. Dim žveplenega ogljika, ki prihaja iz podjetja, je povzročil škodo tudi na trtah v bližini predilnice, posebno v Ločniku. Vse naše prijave o stanju, do katerega je prišlo in katere smo poslali goriškemu županu, Ustanovi za prepre-čenje nesreč na delu v Podori in pokrajinskemu zdravniku, niso doslej nič pomagale, //.uradi tega se obračamo na Vas, da ugotovite kršitev člena 2050 in 20X7 civilnega zakonika, ki ga krši ravnateljstvo predilnice. Nadalje Vas obveščamo, da podjetje »Antonio Toniella» ki je lastnik oddelka, kjer se izdeluje ragon nima obrtnjc" za to delo, kakor predpisuje člen 20X4 civilnega zakonika.» Direktor INCA v Gorici je b‘l prav zaradi nezainteresiranosti, ki so jo doslej pokazale goriške oblasti, primoran bo tudi komisija, ki jo je poslal v Podgoro Inšpektorat za delo iz Vidma čimprej ugotovila posledice in predvsem vzroke tega stanja in zahtevala ukinitev proizvodnje ra-yona, dokler se ne najde način, po katerem bi se rayon lahko proizvajalo brez škode za delavce. * * • Tudi včeraj so v bolnišnico pri Rdeči hiši sprejeli dva delavca iz oddelka za rayon, katerima so ugotovili znake zastrupitve z žveplenim ogljikom. Ce podjetja ne bodo zaprli, se bo zgodilo, da tudi v bolnišnici ne bo več prostora za nesrečne delavce. Ljudje se zaman sprašujejo, kaj čakajo oblasti. Res, da je komisija na delu, toda morala bi pohiteti s preiskavo in preprečiti, da bi še ostali delavci sledili svojim tovarišem v bolnišnico pri Rdeči h'ši ali celo v psihiatrično bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto. Ilir = : iSi« ; I' jg| 1 ■u.Eaš__a P mii ijfer jsallij... jjfjp rniirnip y r | 11 Mh: P JR Jak -I ~ SLtes m • i ii ii LAHKOATLETIKA PO SVETU O’Brien-prvi na vrgel kroglo čez 19 svetu netrov Z metom 19.05 je že devetič izboljšal svoj lastni svetovni rekord EUGENE. 5. — Parry O' Brien, ki je predvčeraj na mitingu univerze v Oregonu dosegel nov svetovni rekord v metu krogle, je prvi človek na svetu, ki je vrgel kroglo čez 19 metrov, kakor je bil pred tremi leti prvi, ki jo je vrgčl čez 18 m. Njegov rekord 19.05 m je naravnost fantastičen in se mu — rizen njega samega — dolgo ne bo nihče približal. 0‘Brien je bil predvčeraj v odlični formi, kar z,.-,.«* . 17.95 Fuchs (ZDA) 1950 18,00 0’Brien (ZDA) 1953 18,04 0’Brien (ZDA) 1953 18.42 0’Brien (ZDA) 1954 18.43 0'Brien (ZDA) 1954 18.54 OBrien (ZDA) 1954 18.61 0’Brien (ZDA) 19561 18,694 0’Brien (ZDA) 1956 18,707 0’Brien (ZDA) 1956 19.059 0’£rien (ZDA) 1956 sen (Norveška) je včeraj zvečer v teku na 800 m prema-.gal Madžara Sznegalija s časom 1’4S”3. TENIS LAHKA ATLETIKA Rfipr JZfintanca Švice za dvoboj z Italijo ŽENEVA. 5. — Za dvoboj z Italijo, ki bo v soboto in nedeljo v I.uganu, bodo Švico zastopali v posameznih disciplinah naslednji atleti: 100 m — Frieden Griesser, 200 m — Weber, Farine. 400 m — Gal-liker, Urgen, 800 m — Gloor, X, 1500 m — Buhler, Emch. 5000 m — Sutter, Sidler, 10.000 m — Glauser, Von Willer, 110 m zapreke — Bernard, Ryf, 400 m zapreke — Kost, Waegli, višina — Waegli, X, daljina — Muller, Eichenberger, troskok — Mueller, Brennvvalder, palica — Hoestetter. Wehrli, krogla — Weyer, Hubacher, disk — Meh, X, kopje — Brun-r«r, Buchmann. kladivo — Veeser, Jost, štafeta 4x100 m — Frieden, Griesse, E. Weber in R. Weber, štafeta 4x400 m — R. Weber, Galliker, Farine, Waegli MALMOE, 5. — Na istem mitingu, na katerem je Pirie dosegel nov svetovni rekord v teku na 3000 m je Madžar Szescenyi vrgel disk 52,27 m. KOPENHAGEN, 5. — Boy- Ekipa ZDA za polfinale Davisoveqa pokala BROOKLYN, 5. — Izbirni odbor ameriške teniške zveze je objavil sestav moštva ZDA, ki se bo v polfinalu Davisovega pokala 28., 29. in 30. septembra srečalo z zmagovalcem evropske cone — Italijo. Moštvo ZDA sestavljale: Vic Seixas, Hamilton Richardson, Herbert Flam. Sam Giammal-va, Barry Mackay. Mile Green in Myron Franks. Izbira mlade dvojice Green -Franks (oba igralca imata komaj 19 let) predstavlja veliko presenečenje. Predsednik odbora Steel je njuno izbiro takole obrazložil: «Ta dva te-nisarja sta bila izbrana zaradi njunega ponašanja na igriščih in izven njih in zarad' odličnih uspehov, ki sta jih dosegla v zadnjem času. Green in Franks sta med drugimi premagala prejšnji teden v Ne\vportu tudi dvojico SeiXaš-Richardson.s Steel je še dodal, da bo ekipa lahko spremenjena 8. septembra, ko se bo ponovno sestal izbirni odbor. ŠAHOVSKA OLIMPIAPA V MOSKVI DVE ZMAGI nad A vstrijo in Mongolijo Avstrija je podlegla z 2,5:0,5 Cl), Mongolija pa s 4.0 MOSKVA 5. — V nadalje- lu nato, se je Hernandez W* Tržačanom PravisanU«” izgub11’ bil vanju XII. šahovske olimpia-de v Moskvi so bili v III. kolu doseženi naslednji rezultati: I. SKUPINA: SZ - Posarje 3,5:0,5, Norveška - Švedska 1,5:2,5, Bolgarija - Švica 3:1, Poljska - Portoriko 3:0 (1). Vodi SZ z 10,5 pred Bolgarijo, ki ima 9,5 točke itd. II. SKUPINA: Izrael - Francija 2,5:1,5. Nizozemska - Mongolija 2:1 (1). Danska - Škotska 3:1, Jugoslavija - Avstrija 2,5:0,5 (1). — Gligonč ima precej upov, da bo dobil partijo z Robatschom. Vodi Jugoslavija z 9.5 (1) pred Izraelom 8.5 (1), Nizozemsko 7.5 (1) itd. III. SKUPINA: Luksemburg - Argentina 0:4. Zah. Nemčija - Anglija 2,5:1,5. Cile - Finska 2.5:1,5, Itska - Islandija 0:3 (1). Vodi Islandija z 9 (2). Anglija 9. Argentina 7 (1) itd. IV. SKUPINA: Madžarska -Kolumbija 1:2 (1), Iran - CSR 0:4, Grčija - Vzh. Nemčija 0:4 Belgija - Filipini 3:1. Vodi Vzh. Nemčija z 8,5 (1), CSR 7 (1). Belgija 6,5, Madžarska 6 (2) itd. V četrtem kolu, ki je bilo odigrano včeraj, je Jugoslavija premagala Mongolijo s 4:0. Podrobnejše rezultate 4. kola bomo oojavili jutri. BOKS NOGOMET GENOVA, 5. — lnter-Samp-doria 1:0 (0:#). Strelec gola: Massei. Z vilami se je ponesrečil Pri delu doma se je včeraj ob 18. uri laže ponesrečil 63-letni Alojz Knez iz Ui. Brigata Etna. Knez je z vilami obračal gnoj, pa se je nenadoma zbodel v desno nogo. Moral je v bolnišnico Brigata Pavia, kjer bo ostal na zdravljenju 4 dni. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Soranzo, Korzo Verdi 17 - tel. 28-79. — KINO — CORSO. 1.7.00: «Koniinenti v plamen, h». dokumentarni film o zadnji vojn'. VERDI. 17.00: »Doba besne- nja«, J. Wech. brniti se na državnega pravd-, CENTRALE. 17.00: «Pavla«. L mka, da se končno reši to te-j Joung in S. Smith; ob 21.15 žavno stanje, zaradi katerega -o' v nevarnosti življenja številnih zaposlenih delavcev v predilnici, prav tako pa preti nevarnost tudi okoliškim kme. tom, ki so zasledili škodo na svojih pridelkih. Upamo, da •Odnehaš ali nadaljuješ?«. VITTORIA. 17.00: »Leta, ki se ne vrnejo«, G. Filippe. cine-mascope v barvah, ob 21.15 •Odnehaš ali nadaljuješ?«, MODERNO. 17.00: »Prihajajo dekleta«. F Ah RK OB HI EN potrjujejo vsi njegovi meti, saj je ze v prvem z daljavo 18.973 potolkel svoj stari rekord. Tudi njegov drugi met je bil boljši od starega rekorda dokler ni v tretjem dosegel doslej na svetu še nikoli prekoračeno mejo 19 m. Poleg tega je 0’Brien v okviru istega mitinga metal ‘udi disk in dosegel daljavo 55,02, s katero pa je bil šele drugi, ker je atlet Al Oerter Vrgel orodje 55,45 m daleč. Parry O' Brien tako ni samo absolutni favoriti za olimpijsko zlato ko-I lajno v metu krogle. temyeč tudi zelo resen kandidat za zlato medaljo v metu diska. Parry 0'Bngn je star 24 let (rodil se je 28. januarja 1932 v kraju Santa Monica v Kaliforniji). Po rodu je Irec, vendar živi stalno v ZDA. Ameriški prvak je postal /■ 19 leti, olimpijski pa z 20 leti z metom 17,41. Leta 1953 je odvzel svetovno prvenstvo A-meričanu Fuchsu s prvim metom na svetu nad 18 m. Trenutno je pri vojakih. Njegov met 19.05; odgovarja času 10.l na 100 m in času 1’45” na 800 m. Lestvica svetovnih rekordov v metu krogle je naslednja: 15.54 Rose (ZDA) 1909 15.79 Hirschfeld (Nem.) 1928 15.87 Kuck (ZDA) 1928 16.04 Hirschfeld (Nem.) 1928 16.04 Douda (CSR) 1931 16.05 Zygmunt (Polj.) 1932 16.20 Douda (CSR) 1932 16.48 Lyman (ZDA) 1934 16.80 Torrance (ZDA) 1934 16.89 Torrance (ZDA) 1934 17,40 Torrance (ZDA) 1934 17.68 FoiiVille (ZDA) 1948 17,95 Fuchs (ZDA) 1950 17.81 Fuchs (ZDA) 1950 17.90 Fuchs (ZDA) 1950 PRVI DAN »TEDNA REKORDOV* NOVI SVETOVNI REKORDI NA DIRKALIŠČU VIG0RELLI Uspešni so bili: Vitre, Faggin, Moretti ni in Baldini MILAN, 5. — Pred 1000 gledalci se je začel danes na dirkališču Vigorelli »Teden rekordov«. Skoraj vsi poskusi rušenja starih rekordov v dir-kališčnih disciplinah so bili uspešni z izjemo dveh oz. treh. Prvi je bil uspešen Francoz Isac Vitre, ki je na 5 km dosegel čas 6’10”2/5 s povpreč- prečna Baldinijeva hitrost znaša 47.518 km. Med poskusom na 10 km je Baldini dosegel tuui novi svetovni rekord za diletante na 5 km s časom 6'15”3/5 proti staremu rekordu Kazianke s časom 6'25”3/5. Toda Baldinijev rekord je trajal le malo časa, kajti kmalu nato ga je zrušil Faggin s časom 6’15”2/5 in Loi - Hermandez za evropsko prvenstvo MADRID, 5. — Španska boksarska ..rveza je pozvala španske organizatorje naj pošlje jo evropski boksarski zvezi ponudbe za organizacijo dvoboja za evropsko prvenstvo med Duilijem Loiem in Spancem Jose Hernandezom. Dvoboj bo pred 12. novembrom. Hernandez se je že enkrat pomeril z Loiem v Milanu. Dvoboj je bil neod'očen, vendar se Hernandez z odločitvijo sodnikov ni strinjal. Kma- ril s ■ na tržaškem gradu m toda Hernandez spet ni zadovoljen z razsodbo s0 kov. Prihodnji dvoboj z iem bo moral pač razčisti« vprašanje boljšega in 6° je, da neka Loia težka na ga. kajti Hernandez je SP° ben in inteligenten boksar. MADRID, 5. — Evropske?' prvaka v peresni kategon) Španca Galiano je včeraj P magal po točkah njegov roj Mnnole Garcia. Dvoboj, ki obsegal 10 rund, ni veljal naslov. KOLESARSTVO DIRKA PO KATALONIJI Tretja etapa Ignalada-Pul cerda (205 km): ■4 1. Escoia (Sp.) 6.30 03”. Poblet 6.3V12”, 3. Gelaberb • Massip, 5. Iturat isti čas, Serena 0000000c3000000c OOOOOOOoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCSOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO' r IVAN BRATKO 1 5. TELESKOP «Nabrusimo kose, že klas dozoreva, že žetve bogate napočil je čas...» Pridružili so se mu trije brundajoči glasovi. Razodevali so sicer občutje, spremljalo pa ga je popolno pomanjkanje posluha. «.0, kako bi to pesem zunaj zapeli! Ob ognju!« je vzdihnil Crt in prenehal peti. Dušan pa se je predal lepim mislim: »Vzemimo: dajo nam za spremstvo deset vojakov, to je devet pusk in pusko-mitraljez. Dobro oboroženo četico bomo pripeljali v partizane.* Iz noči se je pojavila nočna patrulja. Videč temne postave so stražarji zavpili: »Via! Forza!* »Po naši salvi so vsi fasisti padli. Takrat pa se je Julce pognal po hribu navzdol. Vsi so jo ubrali /a njim. Zavpi sem .Stojte, bom streljal! živih se niste bali, pred mrtvimi pa bežite!’» se je razvnel Crt in zaključil; cVidis. Peter, to je bil strah!* Dušanu je bilo vse to živo pred očmi: Kmalu po tej akciji so poklicali Črta nazaj v Ljubljano. Dodeljen je bil Stefanu. Kako mu je bilo takrat težko za svoj m naj boljšim borcem in prijateljem! Na kampo le legla noč. Ob žicah so zagorele Iucl flektmji s^ stražarskih stolpov so s svojimi zarid boza murvine liste, ki so se v njih blesku svetni kot bi bili Odločitev EST b!u srebrni”Slce7 pa")e™no6 »grtSjal. »s. »»okoli. Dušanu je vstala pred očmi slika drugačnega^kampa, sredi gozdov, ki zaživi z nočjo, ko je tod mir viVl„_ Dušanova misel se je spet povrnila k «recitaciji». «Nihce ne bo smel v gojzericah na pot. Za potovanje bi bile dobre, za nastop pa bi bile sumljive! Ce bo šlo po sreči, bomo pridobili deset minut. Iz oficirskega kampa bodo namreč telefonsko sporočili v civilnega, kdaj smo od tam ods i... šele čez cas bodo postali pozorni ... če bo pa padel kak strel, bo bolj trda ...» Crt je tiho zapel s čistim tenorjem; Igor je odrinil nekaj velikih kamnov, odstranil zarjavelo konservno škatlo in skrbno razgrnil deko. Nato je položil nanjo škatlo s šahovskimi figurami in veliko svetlosivo lepenkasto šahovnico, šele potem sta s Štefanom sedla. Izbrala sta si zapuščeni, malce vlažni prehod med dvema barakama, kamor ni zahajala živa duša. Okna obeh barak so gledala na drugo stran, tako da tudi od tam ni pretilo nobeno nepoklicano uho. Bila je sobota. Pričakovala sta Dušana, ki naj bi vsak čas prišel z vestjo o odobritvi «recitacije». Vse naokrog je bil mir vročega poletnega popoldneva. Interniranci so polegli po barakah, ker je bilo tam še najbolj hladno. Dušana dolgo ni bilo. Igor je izpraznil škatlo s figurami in jih počasi razmestil pc šahovnici. »Potegni!* je rekel Stefanu »Ne znam,* se je ta zasmejal. »Bom pa jaz zate. Za kamuflažo gre!* Dušan je skoraj pritekel. Vedel je, da se je zakasnil. Njune pričakujoče oči so se uprle vanj. «Kako je?» je vprašal Igor, ker je Dušan molčal. »Slabo!* Dušanove črne oči so bile žalostne. «Zakaj?» «Prepovedali so obisk.* Obmolknili so, ležeč drug ob drugem, strmeč v tla. Igor ni bil razburjen, samo zresnil se je. »Zanima me: ali kaj sumijo ali pa je to slučajno?* je končno vprašal. Odtenek njegovega glasu je izdajal vznemirjenost. »Menda slučajno. Prejšnjo soboto so bili v našem kampu oficirji. Peli so narodne pesmi. Po nastopu pa so se nekateri napili in sporekli z Italijani!* Dušan in Igor sta napravila nekaj potez. Pričela sta z damskim gambitom: brez zanimanja, po dobro znani otvoritvi. Potem sta nehala. Figure so bile razpostavljene za srednjo igro. »Kaj zdaj?* Igorjevo vprašanje je bilo kot konica noža. In spet; »Odhod na delo izven kampa?* »Ne dovolijo.* «Vodna črpalka?* »Samo za dva, tri. In to samo podnevi, polovijo nas kot mačke.* Igor je začutil Dušanov obup. »Ni bilo prav, da sem omenil črpalko,* je pomislil. «Ne bojijo se naši v kampu pušk in mitraljezov, sončnih dni in jasnih noči jih je strah. Kot da so proti njim brez orožja.* »O kopanju rova bi se morali pogovoriti,* je povzel Igor z mirnim, nezaostrenim glasom. Poteze na njegovem tankem, nežnem obrazu, ki so se prej ostrile in gubale v • naporu, so se omehčale. Počasi je pripovedoval: «Govoril sem z rudarskim inženirjem Babškom. Pred štirimi dnevi sem ga poprosil za sestavo in trdnost tukajšnje zemlje. Včeraj nn je prinesel odgovor. S formulami mi je dokazoval, da je v tej zemlji nemogoče izkopati rov. Usadi, podcri, naplavine, presekane plasti peska in grušča, vse to in ne vem kaj še da bi se udrlo, brž ko bi pričeli kopati.* »Idioti Kaj pa oficirski rov?* je planil Štefan. »Opozoril sem ga nanj, pa se je izmotaval, češ tam morda drugačna zemlja. Velik rov, o kakršnem se tj, on učil na montanistiki, se morda res ne bi dal izkoP% Toda majhnega bi bilo mogoče. Na koncu latrin je jama. V njej sva si z Dušanom ogledala zemeljske P Skoraj meter je rodovitne prsti, sele potem se začne in mivka. Ta humus zadostuje za nas rovček. Dušan?* ^ «Mene pri rovu skrbi nekaj drugega,* je pričel do ^ odsotno. »Oficirji so vdrli v skladiščno barako, ki je .M prazna, še elektriko so sl napeljali v rov. Pri nas .ji barake ni. Kopati bi morali iz barake, kjer stalno dve sto ljudi, med njimi konfidenti, bojazljivci, klepetu0f)! «To bi se dalo napraviti,* je samozavestno odg0 Igor, kot da govori o nevažni zapreki. , jte »Kako le more zagovarjati tako nerealne stvari, s®Ljl" ve, kaj govori!* je pomislil Dušan. Glasno pa je »Kako naj hodijo kqpači neopaženi v rov iz polne bar" ^ Igor je obmolknil. Hotel je vražje pretehtati, .„1^* rekel. Kolikokrat se je že boril sam s sabo, da ni P^pe' in zinil nekaj nepremišljenega. In uspeval je v teni. ^jie tost volje mu je zopet zaostrila poteze. Ustnice so 111 u kot napeta struna, ko je spet pričel: -p? »Oficirji res niso mogli drugače kopati kot iz P^oj barake, saj ne poznajo konspiracije. Zato so jih tudi Jit> polovili, brž ko so bili zunaj; mislili so, da je mogoče *> samo po cestah. Mi pa poznamo prikrivanje: tiskarn®" tj«, stanki, nase življenje — vse se je pletlo pred očmi pj«® ki so nas iskali. Zakaj jim ne bi še rova izkopali nosom?* j« Pogledal ju je s široko odprtimi očmi. Potem pa 5 nasmehnil in rekel čisto preprosto: «Na nekem mestu v baraki bi se morali osred° v samo naši ljudje. Blokirati bi se morali m°?vy. kotu------------Predolgo pa seveda ne b| smeli vleči že zaradi apelov ne! Gre za to, da jih prehitimo. K? p1 moramo, preden bodo postali pozorni — — — Dva 0 . tedne računam.* (Nadaljevanje xl^a