Političen list za slovenski narod.
!Po poŠti prejeman 7«lja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T admiiJtetracijl prejeman, velj«,: E& eelo leto gld., za pol leta 6 gld., za eetrt leta B gld.. en mesee i =gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnico prejema cpravništvo in ekspedicija, Stoini trg št.■§, poleg »Katoliške Sukvarne".
k
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
Štev. 339.
? Ljubljani, v torek 20. oktobra 1891.
Letnilc XIX.
S k olje in katoličani.
Ban za dnevom se v liberalnih slovenskih listih napadajo naši škotje, strogo se kritikujejo in obsojajo njih določila. Prav s posebno silo in zlobo pa se ti listi zaganjajo v ljubljanskega prevzvišenega knezoškofa. Rišejo ga svojim čitateljem kot nepri-jatelja, kot izdajieo naroda, ki je poprej jedine Slovence »razdvojil, ki fanatizuje svojo duhovščino, odteguje jo »narodnemu" delu ter hoče po vzgledu drugih dežel osuovati »strogo klerikalno" stranko itd., »narodno" pa potlačiti popolno po geslu: Kdor ni z menoj je proti meni.
Kcj naj porečemo taki zlebni, sicer nikjer na svetu med omikanimi ljudmi navadni pisavi?
Pred vsem konstatujemo brez obzire na osebo škofovo, ozirajoč se samo na dostojanstvo škofovo, da so škofje kot nasledniki apostolov neposredno od Boga samega odločeni kot vrhovni pastirji katoliške cerkve, da jih je sv. Duh postavil, da vladajo cerkev božjo. Kot taki so vernemu katoličanu nedotakljivi in naredbam, katere -škofje izdajajo v pr&speh ver-sko-nravnega življenja,iklanjati s€ mora vsakdo brezpogojno, ako neče biti le po ii&euu katoLičan. To zahteva'člen apostolske vere: Ve tu j m o v sveto > k a t o 1 i -S ik o cerkeiv.
Tu pa mam je omeniti ugovora dandaoes liberalcem in tframasonom .posebno navadnega. Da, mi .katoliki smo podložni svojim škofom v verskih za-<devah, a v (političnih stvareh te pokorščine nismo dolžni, tu sme zastopati vsak svoje misli. Liberalci ■si pri tem drž6 reka: Divide et impar«! In res je 'tudi mnogo -sicer poštenih katoličanov, ki so toliko kratkovidni, da pritrjujejo temu načelu. — S pomočjo tega načela so si pridobili liberalci skoro po vseh deželah večino v postavodajalnih aborih ia z tnjo neomejeno gospodarstvo..
Vprašajmo se pa, da si to točno pojasnimo: Kaj pa je politiki, kaj dandanes namen javnemu po-političnemu delovanju? Namen mu je ohraniti v državi red, in redom državljanom zagotoviti napredovanje v duševnem in gmotnem oziru. — Kaj pa je državnemu redu varna in stalna podlaga? Ali morda policija ali bajoneti? Ali ni podlaga državnemu redu vernost in nravnost podložnih. In o tem bi cerkev, bi škofje ne smeli govoriti? Ali ni torej ničeven ugovor: Vera nima s politiko ničesar opraviti? Koder vero in njene zastopnike odstranijo od politike, od javnega življenja, ondi grade poslopje brez podlag«. In to je uzrok, da po raznih liberalnih državah visi dandanes tako rekoč vse v zraku. Ni je skoro podlage, na katero bi se bilo vam opirati v nezgodah.
Vzlasti pa je ta ugovor ničeven v današnjih razmerah. — Dandanes so si prilastile države pravice, katere je nekdaj cerkev sama izvrševala. V pojasnilo temu omenim samo šolsko vzgojo. V politiki, v zakonodajnih zborih določajo se načela, sestavijo se zakoni, po katerih naj se vrši po vseh javnih šolah vzgoja mladine. In cerkev, škofje, katerim je od Boga neposredno izročena dolžnost, vzgojevati krščansko mladino, ti ne bi 8meli v politiki nič govoriti, tem naj bi bilo vse jedno, kakšni poslanci naj se volijo v zakonodajalne zbornice.
A ne samo vzgojo otrok, tudi si prilastujejo države pravico, govoriti in odločevati o zakonu, e podlagi vsega družinskega življenja, med kristijani torej odločevati o enem izmed sedmerih zakramentov katoliške cerkve. Postave o civilnih zakonih po raznih državah so temu gotovo zanesljive priče. Tudi zakon spada torej v politiko. Ako pa politika z vero nima nič opraviti, tedaj cerkev, tedaj škofje niti o zakramentu katoliške cerkve nimajo besede! — Take posledice ima načelo, katero se vzlasti zadnji čas pogosto poudarja
po liberalnih listih in celo gospod Svetec je to pogubno načelo zagovarjal v „Novicah", kar je jako pomenljivo iu značilno za naše razmere.
V	javnem življenju pa se razpravljajo tudi druga vprašanja, ki kakor zgoraj omenjene niso v neposredni dotiki z vero, to je vzlasti gospodarsko in v sedanjem času tudi narodno vprašanje. A tudi teh vprašanj ni mogoče drugače rešiti, kakor na podlagi krščanske pravice, modrosti in ljubezni, katerim podlaga pa je zopet vera. Vidimo torej, da vera, to je: spoznavanje naše odvisnosti od Boga in od njega postavljenih namestnikov, preveja kakor naše zasebno, tako tudi naše javno življenje.
V	tem smislu piše tudi Leon XIII. v svoji okrožnici, govoreč o najvažnejših dolžnostih kristi-janov, tako-le: Kar zadeva mejo pokorščine, naj nobeden ne misli, da pastirjem sv. cerkve in posebno rimskemu papežu se mora pokorščina skazovati le v tem, kar se šteje k verskim resnicam ... Med dolžnosti krščanske se mora prištevati tudi ta, da se kristijani dajo voditi in vladati oblasti in vodstvu škofov in zlasti apostolske stolice." In pri vsaki priliki Leon XIII. katoličanom naroča, govoreč o javnem delovanju, naj se tesno oklepajo svojih škofov kot svojih od Boga jim danih vodnikov.
Proč torej z načelom : Vera nima nič opraviti s politiko! Trdimo rajši, kakor je govoril grofBran-dis na občnem zboru gorenjeavstrijskega katoliškega političnega društva, veleč:
Moja politika je katol. vera, to sem vsikdar spoznaval, za to vsikdar delal in za to se bom trudil, dokler me Bog ohrani živega!
LISTEK.
Ponočni kralj.
Fraoeoski spisal A. de Lamothe.
(Dalje.)
»Gotovo, da je naš učenjak popolnoma znorel", de točaj gospodarju; „že od jutra riše irski zemljevid ter ga zaznamuje z rudečitni križi in številkami !"
»Ub«gi mož!" odvrae gostilnižar, „gotovo vem, <da on v svojih študijah niti ne v6, da imamo no-(tiranjo vojsko."
„Saj še časopisov ni bral, ki jih je dobil."
»Nesel mu bodem naše gori", pravi gostilničar.
„God save you, Sir!" pozdravi ga, ko vstopi. »Tu vam prinesem časopise!"
„A!" vsklikne Irvinghton in riše dalje.
„Muogo novic je notri!"
Doktor molči.
»0'Brien se je vendar pokazal s svojo vojno!"
„A!"
»Da, pri Bentagh-u — a zmaga njegova ui bila sijajna!"
„Ali res?"
„Seveda ne! Že tri mesece prej bahal se je, da lina 200.000 mož; a ko so prišle naše čete,
imel jih je le še 500, drugi so se stajali na solncu!"
„In pri prvem naskoku so zbežali, kakor zajčki, da so se poskrili po luknjah; dobili so tri mrtve in nekaj ranjencev. Dillon je mrtev, 0'Brien je izginil."
n A !"
»Mac Donal pa ga zasleduje; pravijo, da je bežal proti Urlingfordu, kjer imajo skrivališča. A Napier je z mnogimi drugimi zasedil in obkolil Thurles. Kaj pravite k temu?"
»Čudovito! Bazalti iz ,velike ceste orjakov' imajo pentagonalno obliko; — oni v jugu pa se nahajajo v oktogenih."
„Hm", de začuden krčmar; „dober večer, gosp. doktor! Ubogajte me, ležite v postelj in ne delajte toliko!"
„Lahko noč!" odzdravi doktor.
»Seveda je blazen", mrmra Anglež, »a ta blaznost ni nevarna."
»Da, ti se veseliš, da so premagani Irci", govori sam pri sebi doktor; „le čakaj, v jednej tvojih postelj pozabil bom stekleničko, ki ti bo napravila kres, s katerim boš naznanjal svojo radost. Mi nismo še zadnje besede govorili z vami, gospodje Angleži!"
Druzega dne gre mimo gostilne žvižgajoč mož. Doktor se pokrije in gre doli.
»Danes ste vendar nehali delati", de laskavo gostilničar; „bal sem se, da vam ni dobro!"
»Zvršil sem nujno delo, zdaj se grem sprehajat, da mi bode obed bolje dišal."
»Radosten sprehod, gospod!"
„Hvalo! Cez pol ure bodem nazaj." — Stopal je proti Cromwell-ovemu mostu; ob naslonu je slonel mož. Ta mu reče:
»Pričakoval sem vas. On je tu gori in vas čaka."
„Sam?"
„Ne, 5 ali 6 jih je v globini."
»V dveh urah pridem."
Mož je odšel, doktor pa se je po isti poti vrnil v gostilno. Ravno je stopal mimo katoliške cerkve, ko ga glasen krik prebudi iz zamišljenosti. Ko se ozre, vidi mlado dekle bežati proti župnijskemu dvorcu. Spoznal je Zaliko, ona je bila zakričala.
Radoveden, kaj bi bilo vzrok dekličinemu strahu, pristopi in vidi ob stebru novo prilepljen list. Oznanjal je v imenu vlade nagrado, ki jo bo dobil oni, ki bo zgrabil Petra Hadlielda, »kralja noči", glavnega prouzročitelja požara v Rosescastie-u. 100 funtov šterlingov je bilo razpisanih na njegovo glavo. V zadnjih dveh vrsticah pristavil je škof Pinacle. da dobi oni, ki le njegovo bivališče izdi, 25 funtov šterlingov.
Zamišljen in skrbdu se je Irvinghton vrnil v gostilno. Nasproti gospodarju je bil prijazen, vesel.
Avstro-ogerski budget v Jekli 35 lef.
Z letošnjim državnim proračunom praznuje ar-stro-ogerski dualizem svojo 25letnico. Sicer je t vsakem društvu običajno, da se v spppain 251etnega obstanka priredb slavnosti, ali se pa vsaj perodajpi krogi dogodka spominjajo. V finančnem poročilu ne avstrijskega ne oge^kega mipistra »i bilo slišatj nobene besede o tem, m ker si ne moremo misliti, da bi bili dotični krogi pozabili ali pregledali ta faktum, moramo misliti, da se je to z namenom zgodilo, ker državni budget ni baš ugodna prilika za bodisi katero-koli slavnost. Sicer je gospodarsko stanje v teku zadnjih 25 let močno napredovalo, in blagostanje ljudstva se je izdatno pomnožilo; ali davki in potrebščine države tudi rastejo, in k starim davkom priraščajo veduo leto za letom novi. Če proslavljamo finančnega ministra, kateremu se je posrečilo napraviti ravnotežje v državnem gospodarstvu, moramo se pri tej priliki spominjati v prvi vrsti potrpežljivega davkoplačevalca, ki nosi tako težko od leta do leta veduo rastoče breme. Prebivalstvo d& vestno cesarju, kar je cesarjevega, ali država zahteva vedno več in tudi — dobi; kljub temu se je posrečilo vsaj za sedaj odpraviti skoraj stereotypni primanjkljej prejšnjih državnih proračunov. Ali koliko časa bodo davkoplačevalci vzdr-žavali to breme? To vprašanje naj merodajni krogi dobro preudarijo, kajti številke, ti neizprosljivi sodniki, nam kažejo, da je že struna do skrajne meje napeta. Ako primerjamo številke proračuna iz leta 1867. s temi leta 1892, moramo se čuditi, kak velikanski razloček je med njima. Zadnji skupni proračun leta 1867. izkazal je dohodkov 407-3 milijona goldinarjev, potrebščin pa 433-9 milijona goldinarjev. Ogerski budget izkazuje potrebščin 395 3 milijona goldinarjev, torej samo za 12 milijonov manj kakor skupna država leta 1867. Skupni dohodki obeh državnih polovic znašajo za 1892. leto 980-5 mil. gld., torej za 573'2 mil. gld. več, kakor leta 1867. Jako zanimivo je povikšanje posameznih potrebščin v teku 25 let.
Potrebščina za 1. 1892.
Skupaj
	Avstrija	i Ogerska	1892	1867
		1		
	milijonov goldinarjev			
Dvor in kabinetna pi-				
sarna .....	4-723	4723	9-446	5127
Državni dolg . . .	149-053	139-317	288370	139-570
Financ. ministerstvo	88-G70	66 049	154*719	138-469
Vnanje ministerstvo in				
vojaštvo ....	104474	43 641	148-115	81-150
Trgovsko in poljedel-				
sko ministerstvo .	122-146	85-729	207-875	15-778
Pravosodje ....	21-673	13-523	35-196	9762
Uk in bogočastje	23-271	8-781	32052	4-393
Notranje ministerstvo	20-296	12-195	32-491	18-831
Kako so se gospodarske razmere države povzdignile, razvidi se iz tega, da ogerska polovica sama za-se potrebuje sedaj ravno toliko, kolikor poprej skupna država, in iz potrebščin trgovinskega
in poljedelskega ministerstva. Koliko zakladov ima še naša dfžava! Treba jih je Ie vzdigniti in umno porabiti v skupno korist prebivalstva. Koliko revščine in bede bi se zmanjšalo, ko bi vojni minister veijpo ne zahteval v namene vojaštva leto za letom na milijone goldinarjev več! Direktni davki zvišali so se od 122-5 leta 1867 na 208 milijonov gld. za skupno državo. Tobak od 58 milijonov na 133, kolki jn pristojne od 44-1 na 84 milijonov, vsi indirektni davki od 250 na 450 milijonov gld.!
Od leta 1868. naprej je bil naslednji razloček med dohodki in stroški v proračnnu.
leta	Avstrija	Ogerska
1868	+0-283	+5-067
1869	+ 22-713	+3 002
1870	+23-237	—11.553
1871	+10 651	—11-294
1872	+14-167	—11-309
1873	—12-380	—23-609
1874	—20-326	—19-788
1875	—7-038	—40-498
1876	—34-486	—31260
1877	—27-348	—26-451
1878	—92-915	—27 063
1879	—60-154	—29100
1880	—9-878	—19-916
1881	—37-310	—24-727
1882	—21-309	—26-261
1883	—25-234	—21-848
1884	—32-550	—17-177
1885	—4-882	—11-884
1886	—2-773	—14054
1887	—38 090	—22-025
1888	—53 609	—12-443
1889	+11-139	—6141
1890	+2-516	—0-509
1891	+3-522	+0 039
1892	+0-617	+0013
V teh številkah leži vsa zgodovina zadnjih 25 let, gospodarskih izgredov židovske špekulacije, tej sledečega dolgoletnega propada naših financ in konečno vendar-le zboljšanja. Mislimo, da nam ni treba podajati daljšega komentara navedenim številkam. Kdor le količkaj opazuje zgodovino zadnjih 25 let, mora priti do spoznanja, da si nemško-židovski liberalizem ni pridobil lavorik v državnem gospodarstvu in da nas Bog obvaruj, če pride ta zistem zopet na krmilo. S tega stališča je zanimiv pogled na finančno dobo avstro-ogerske monarhije zadnjih 25 let.
Politični preg-led.
V Ljubljani, 20. oktobra. Iolr»a|c deiel«.
Državni zbor. Nekateri listi hočejo vedeti, da se budgetna debata začne že v četrtek. Pri generalni debati govorili bodo največ le govorniki
manjših frakcij. Velike stranke bodo baje po svojih govornikih le izjavil«*, da se fjojojaj hjstveno ni premenil od zadnje budgefpe de^e m tar$i ni nobenega pravega povoda za nova ' politična f^prav. ljanja. To je seveda le pretveza, ker se q^ntiprniki boj<S, da bi se položaj z^-iije neugoc|qg ne pojasnili Posebno seveda grofu Taaffeju Ugajfo sedanji politični položaj, ko nenaa, rekli Ipi, skoro no-benih paprotj^ov. NeioOem je pa tudi Ugodno, ker njjn narobe pravice so že zagotovlje^e/ ^li za nas Slovane je drugače, ker se miftamo še 'boriti za narodni obstanek svoj.
Ogerska. V ogerskem državnem zboru sta se že stavili dve interpelaciji o imenovaniu novega pri-masa. Liberalci bi radi nadškofa Samasso, ki je precej liberalen in zlasti pa prijenljiv vladi, kar je že pokazal pri neki priliki. Govori se, da je cesar, oziroma kralj, že bil predložil svetemu Stoiu škofa Hydossyja za primatsko mesto in so ga v Rimu tudi potrdili. Sedaj se je pa ogerska vlada, ki hoče na vsak način Samasso za primasa, vmešala v to stvar in preprečila, da se imenovanje še ni razglasilo. Pomenljivo je, da se za Samasso vlečejo tudi nekateri kalvinski duhovniki in se je zanj izrekel tudi pravoslavni metropolit. Ti nekatoliški elementi pač neso poklicani, mešati se v čisto katoliško - cerkveno zadevo.
T manj« drisve.
Sveti Stol. Papež bode v posebni okrožnici katoliškemu svetu pojasnil izgrede proti francoskim romarjem v Rimu in pa neznosuo stanje papeštva v sedanjih razmerah. Vodje francoskih romarjev so pa v spomenici natančno pojasnili dogodke v Rimu in dokazali, da so izgrede prouzročili liberalci. To se jasno vidi tudi iz izjav liberalnih listov, ki so že dolgo poprej hujskali. V tej spomenici, ki se je razširila po vsej Franci|i, se očita francoski vladi, da ni storila svoje dolžnosti. Bila bi se morala potegniti z vso odločnostjo za francoske romarje.
Rusija. Znani ruski pisatelj 71. S. Solovjev v poslednji številki ^Severnega Vjestnika" hudo graja rusko družbo, da je tako malo storila za stradajoče. Ce tudi se je že naprej vedelo, da bode glad, pa vendar ni mislila na pomoč. Pred zadnjo rusko-turško vojsko so se velike svote nabrale za balkanske Slovane, za domače stradalce se pa nič ne stori, če tudi bi bilo poslednje desetkrat važneje, nego je bilo prvo. Turškega ižesa ni zakrivila Rusija, torej tudi v tem oziru ni imela nobene dolžnosti. Sedanjega glada je pa kriva ruska družba samo, ker se premalo stori v fizičnem in duševnem oziru za ruskega kmeta. Le na druge stvari se gleda. Sploh bi bilo za Rusijo bolje, ko bi se bolj zanimala za domače stvari in se manj mešala v tuje. Te besede ruskega učenjaka sevdda marsikomu neso prijetno donele na ušesa.
Rusija in Nemčija. Govori se zopet, da pride car v Berolin. Sedaj to jako odločno trdi „Correspondance Russe". Nekoliko to vest potrjuje to, da je ruski minister vnanjih zadev prišel v Wies-baden, kjer bode počakal, če ga morda k temu shoda povabijo v Berolin. Pomislikov zaradi Francije car sedaj nima toliko, kakor še pred nekaterimi tedni. Rusko posojilo se je v Franciji že spečalo in to je pa za Ruse bila glavna stvar, da francoski kapitalisti ne bodo delali kake sitnosti. Seveda se že v kratkem lahko dementuje novica o nameravanem prihodu carjevem v Berolin, kajti oficijalnega naznanila sedaj še ni nobenega.
(Dalje v prilogi.)
„Po zajutreku šel bom v gore, in mogoče je, da se ne povrnem, spišite mi torej račun."
Nato se podi v svojo sobo. V prvem nastropju zagleda odprto sobo, v njej je stala postelj. Nasmehnil se je. Pet minut pozneje vrnil se je v prvo nadstropje, obesil potno torbico na kljuko, stopil v sobo, privzdignil žimnico na postelji — in urno zopet odšel.
Točaj mu je stregel. Doktor je bral časopise, zajutrkoval, plačal račun in odšel.
„Čuden človek res", dejal je krčmar, „a čisto nedolžen, takih se ni bati!"	(Dalje sledi.)
Sprehodi po praški razstavi.*)
Napisal Tinetov Groga.
(Dalje.)
Ob levi zapadni ograji stoje dolga, na pol krita sedaj prazna poslopja, namenjena razstavi pitanih živalij, goved za rejo in pleme, praset, ovac, kure-tine in tacega; prihodnja druga taka razstava ima b ti, če se ne motim, koncem meseca septembra.
Najzanimivejši v tem oddelku pa so kmetijski stroji, uvrščeni po dolgih polkritih prostorih krog glavnega gospodarskega poslopja. Tu kakor v gospodarski razstavi sploh se je malo ah nič na zgodovino oziralo, ker zastarelo orodje malo zanima polje-
*) Ta popis je zaostal, ker je dotični naš g. dopisnik mejtcm obolel. Op. ured.
delca; vesel je, če se je novotarije, katera se je obnesla, oprijel in si novim trudapolno delo olajšal.
Mnogo je tu dreves za vsako zemljo, vkre-berno, strmo, trdo, ilovnato, kamenito ali drugačno, mnogo bran, grabelj, vinskih stiskalnic in enakega, kar vse umni kmetovalec brez pouka koj ume rabiti. Dalje so tu, vsaka reč po večkrat: mlatilnice, rezal-nice za slamo, take za repo ali korenje, žitne čistilnice, drugačne čistilnice za vse poljske pridelke, stroji, ki žitno zmes razločijo (ako je več žit skupaj vsejanih in omlačenih); vidi se tu : parovodno dro, katero se po Češkem mesto živine že na mnogih krajih rabi za oranje večjih njiv, domači mlini, stroji za phanje (za kar imamo pri nas stope), stroj, ki mleko dela, stroj, ki travo kosi, in drugo. Tu so tudi stroji, katerih mnogo slovenski poljedelec po namenu ali imenu še ne pozna, kakor stroj za trošenje gnoja, drugačen za trošenje umetnega gnoja, za sejanje repe, drugačni sejalci za druga semena, celo stroj, ki zna pleti in krompir kopati, in več enakih. Večina teh so tako rekoč narodne iznajdbe in nekatere teh bodo tudi v mejnarodni promet s češkim imenom vstopile. Ameriški farmer bode z „ruchadlorri" (iznajdba bratov Veverka), ruski mužik z „obratlikom" (iznajdba Šimandlova) oral, laški co-lono z »bertel-om-1 ( me po izumitelju Bertel-u) repo sejal itd.
A domači poljedelec zanima se tudi očividno za napredek v svojem poklicu ; vidi se po razstavi trope
kmetovalcev iz posameznih vasi, skupno ogledovati te znamenitosti, izvedenec pa jim nepoznano razlaga in tolmači, marsikateremu priprostemu zemljaku se pozna na obrazu, da večino tega že dobro pozna. Gotovo bi bilo velike koristi, da bi si mogli naši poljedelci kolikor mogoče v obilnem številu to izložbo ogledati. Zelo me je veselilo videti po razstavi mnogo zastopnikov slovenske duhovščine, mnogo tudi druzega slovenskega razumništva, zlasti učiteljev, a žal mi je bilo, da slovenskega oratarja skoraj ni bilo vmes, ali k večjemu le kak posameznik.
IX.
Skoraj ravno sredi spodnje polovice razstavi-nega prostora stoji poslopje, za obrtuijsko palačo najznamenitejše, tudi največje, to je strojevna dvorana. Ta razstava, kateri namen je, dokazati, da je tudi strojstvo, to je izdelovanje strojev (mašinstvo) na najvišji stopinji, katero je do danes mogoče doseči in da se je ta namen dosegel, temu bodi v dokaz, da prijatelj in sovražnik priznavata, da razstava strojev ni bila mej dosedanjimi (izvzemši pariško 1889. leta) nobena le približno enako popolna in dovršena, tudi svetovna dunajska 1873. Ma še ue To se pravi: vsa domača obrtnija je tako razvita, da redi sto in sto tovarn, ki le stroje raznim obrtom izdelujejo, zraven pa tiste tudi vnanjim državam izvaža. Od kod t.o?
Prčele so se železnice graditi, sladkorski obrt
Priloga 339. štev. »Slovenca" di16 20. oktobra 1891.
Nemčija. Bismarck se še vedno ni sprijaznil s sedanjim svojim položajem. V svojem glasilu še vedno iztresa svojo jezo, da so ga odstranili. Poslednji čas se je zopet razpravljalo vprašanje, zakaj je odstopil knez Bismarck, »Strass. Post" je o stvari tako sporočala, da je vsega kriv kancelar sam. Ham-burško Bisroarckovo glasilo je na to jako pikro odgovarjalo. Iz tega odgovora je pa vendar le to jasno, da je cesar kaucelarja prisilil, da odstopi. Celo opetovalno ga je pozval, da naj vloži ostavko. Kaj je prouzročilo tako nasprotje mej cesarjem in Bi8marckom, tega pa iz Bismarckovega organa ne moremo prav posneti.
Turčija. Albancem hočejo odvzeti orožje, pa le kar ga je nove sisteme. Stare puške pa jim bodo pustili. S tako polovičarsko naredbo pač vlada ne bode mnogo dosegla, če bi se tudi izvela.
Južna Amerika. Neredom v Uruguay-u bile so povod slabe finančne razmere, kajti finančni minister je že dal svojo ostavko. — V Argentiniji je pa sedaj vse zmedeno. Ministerstvo je dalo ostavko. Ministerska kriza bode pač še poostrila že itak težavne razmere. Evropski finančni svet, ki ima velike kapitala v južno-ameriških zadolžnicah, je v veduem strahu. Zgube so gotove, prej ali slej.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 19. oktobra. Lep dan je bil, torej si mislim: Prijatelj, porabi čas počitnic in pojdi tja v kranjski Išelj z novo železnico; ogledaš si jo in pogledaš tudi kranjski Worishofen. Rečeno, storjeno. Na kamniški železnici je zlasti ob nedeljah kaj živo. Kamnik in Domžale zelo vlečejo Ljubljančane; marsikateri dovtip pade o lokalni železnic', a jeden je imel najbolj prav, rekoč: »Imajo jo, pa je konec. O dolenjski je že trideset let govorica, a še danes je ni."
Naravnost povem, da me je v Kamnik vleklo najbolj novo vodno zdravišče po načinu Kneippovem. Torej se ne zmenim dosti za druge izletnike, marveč naravnost jo udarim v kopališče. Tamkej najdem mnogo znancev iz domače dežele, a tudi iz sosedne Štajerske, ki so prišli iskat ali utrdit si zdravje. Zdravnik pri kopališču je neki dr. Adalb. Kupfer-Bchmied, navdušen Kneipp-janec, ki je jako postrež-ljiv in prijazen.
Izvedel sem, da je bilo to leto že blizu sto bolnikov tukaj, ki so ali popolnoma ozdraveli, ali pa se jim je vsaj zboljšalo zdravje; drugi pa še <fom& nadaljujejo zdravljenje po zdravnikovem na-Vodu. Govoril sem z mnogimi bolniki in vsi so Tneti za kneippovanje. Pravijo, da z'asti bolezni v nogah in v želodcu se kmalu umaknejo, ako se človek pametno zdravi.
Kneipp ima pač mnogo častilcev, a včasih ne dosežejo tega, kar bi radi, ker se vmivajo in oblivajo, ko jih zebe ali so mrzli in se ne počutijo dobro; taki pripravijo kneippovanje ob ves kredit-Da more človek reagirati, treba je, da rabi vodo vselej ves gorek, če tudi poten. Iz tega je razvidno,
se je na nepoznano višino povzdignil, posebno pa kopanje naenkrat zaslovelega češkega premoga, in vse to skupaj je tudi strojstvu, kroni obrtov, na noge pomagalo.
Že preje, okrog 1860. leta se je mnogo, posebno strojev za sladkorjeve tovarne, železniških vagonov, rudarskih in drogih etrojev izvažalo posebno na Francosko in Rusko; od tod morda tudi izvira nekaj onih simpatij, katere, kakor se vidi, te dežele med seboj vežejo, — sicer proza'čuo, toda utemeljeno s starim znanstvom in denarjem. Od takrat do danes seje, kakor rečeno, ta obrt tako povzdignil, da znaša ves promet v izdelanih strojih po 18 milijonov goldinarjev na leto; od tega pride blizo petina na izvažanje v skoraj vse evropske dežele in in tudi izven Evrope. Toda od samega modrovanja ne bomo ničesa videli, pojdimo torej v strojevno dvorano.
Pred nami stojita podolgač od vhoda do konca dvorane dve dolgi vrsti parnih strojev, kolesa zaganjati so jim večinoma tako ogromna, da bi segala čez prvo nadstropje navadne hiše, dasi je os pri tleh, torej spodnja polovica nevidna. Silna teža že-lecja mora to biti, menil bi, da se ganiti ne more, in vendar vse teče kakor peresce tako lahko, večidel tako naglo, ko blisek. Kotlom so za stroje v tej dvorani razstavljene od zadaj posebno poslopje zgradili (kotlarno), od koder je sem sopar po cevi h napeljan.
kako potrebno da je, prej ko se človek začne oblivati, da vpraša modrega zdravnika, kako in kaj.
Dosedaj jih je mnogo šlo v daljni Worishofen. Stalo je potovanje mnogo denarja in truda, a sedaj imamo napravo in veščega zdravnika v deželi. Posrečilo se mu je že marsikaj. Neka deklica, ki ni nič več videla in je v Ljubljani zarndn iskala zdravja, spregledala je tukaj in malodane popolnoma ozdravela. Druga Štajerka ravno tako obolela šla je zdrava domov že začetkom meseca septembra. Zanemarjen' katari v oč^h se torej prav dobro zdravijo z vodo. Zadnje dni pa je prišla iz Gornjega Grada dekle, ki ima na obrazu velik »lupus", zoper katerega se je doslej zam&n upiral dr. Koch. Kamniško zdravišče pa je že toliko doseglo, da se rana in oteklina vidno iu znatno manjšata iu »lupus" nič več ne raste. Bilo je tukaj že več gg. duhovnikov iz Štajerske, ki so tukaj našli, kar so iskali; jeden popolno zdravje, drugi krepilni spanec, kojega je že dolgo pogrešal.
Tudi kmetskega stanu jih mnogo prihaja. Moj Bog, bolezni toliko, vsak išče zdravja, kjer more; nič pa ni naravnejše, kot zdravljenje z vodo.
Večini bolezni je kriva zastala kri vsled dolgotrajnega sedenja, neprilične oprave itd. Živila so dostikrat pokvarjena, ali po umetni kuhi želodcu škodljiva. Oče Kneipp pa stoji ravno na tem-le stališču : Živila naj bodo priprosta, zdrava, tečna, narava naj se potrebno utrjuje in voda naj našo naravo zopet oživi, kri v tok spravi, potem pride zdravje samo ob sebi.
Prepričan sem, da kamniško zdravišče ima veliko prihodnjost. Želeti je Ie, da posestnik zdravišča vse stori, da bo bolnikom ob vsakem času mogoče zdraviti se, da zlasti prav blizu zdravišča ustanovi oobra, kurjena stanovanja za hudo bolne, kateri se do sedaj niso mogli sprejemati, ker ziinje je treba bolj obširnih priprav. Torej kdor je rekel A, naj reče še B. Prepričan sem, da se bo to zgodilo, saj ]etos je bil ša le pričetek, vsa stvar je še le v zibelki. Mnogo se je storilo že v zadnjem času. Lastnik kopališča je sklenil kopališče kuriti. Tam, kjer dob^ bolniki razne »lije", tam je sedaj pošteno zakurjeno.
Tudi dobe bolniki sedaj blizu kopališča različna kurjena stanovanja po jedno sobo ali več sob za cele družine. Narejeno je tudi šetališče (VVandal-bahn), ki je pokrito tako, da sa bodo bolniki mogli sprehajati tudi v grdem vremenu. Šetališče je dolgo nad sto metrov, tik njega je pa prostor za boso tekanje po rosi ali svežem snegu, kadar pade. Nekaj je torej že storjenega. Glavna stvar je pa, da vsaj za hudo bolne je pod jedno streho s kopališčem pripravno stanovanja, ob hladnem vremenu kurjeno, potem bo zdravniku mogoče sprejeti tudi bolnike s zastarelimi boleznimi, imel jih bo lahko vedno pred očmi, kar je za zdravljenja velike važnosti.
Upam, da pride na pomlad prav mnogo zdravja potrebnih. Treba bo torej Kamničanom skrbeti, da
Vsi ti stroji pomenijo, ali bolje so več tisoč konjskih sil, ker med temi je en sam (od praške družbe na akcije, prej Ruston & Oomp. razstavljen) 500 konj močan, manjših pa 200 do 400 konjskih sil je pa vse polno. Med temi je tudi parna vodna pritiskalka (pumpa), ki oskrbi žarečemu vodometu sile; dalje je vmes stroj dvigalec, kakoršen se morda tu pa tam tudi po Slovenskem najde, za hotčle in vaflja* zavode; tako lahko teče, če zamižiš, da ne čutiš, da se kviško pelješ, in hipoma si pod stropom. Za vse te stroje so vseskozi domačini patente pridobili. Vmes je tudi parni stroj, ki v steklo vžiga grbe, napise, slike in drugačne okraske, tudi vidiš tu izvirno češko iznajdbo »heureka", jekleni valjar i za mline, ki leta in leta melje, ne da bi se naj-manje obrabil (patent Prokopove vdove) in sto drugih strojev; ko bi vseh teh le imena naštel — po pravici povedano, jih sam ne vem — bi se ti, potrpežljivi bralec, gotovo pred očmi motilo, n. pr. parni compsund-stroj, chaping-stroj, condensator, extincteur, hydronetta, tourenzal, annihilator, fesca-stroj, diferencijalna sesalka, centrifugalni razreje-valec, tarar, refregerant — no, da se kdo ne zboji, recimo raje, in tako dalje. Ob stenah sila dolge dvorane, krog in krog vrtečih se strojev pa so nakopičeni izdelki strojevih posameznih delov, cerij, zapiralcev, ventilov, kljuk, okvirjev, včasih masivni kupi železja, ko stolp, da se je kar čuditi, da se tla ( ne udero.	(Dalj0 sMl 1
se pripravijo dobra pa po coni stanovanja, da sa sploh tujcem postreže v vsaki zadevi.
Kamuičani! Zdaj je pripraven čas, ne zamudite ga! Vsi faktorji so tukaj, da postane Vaše prijazno mesto slovito zdravišče. Železnica lajša pot, bistre vode v izobilici, kopališče s zdravilnim osobjem tu, narava krog in krog tako krasna, da jo tujci, ki daleč po svetu hodijo, občudujejo; treba je, da tudi Vi od Vaše strani vse ukrenete, kar bo tujcem in bolnim lajšalo in prijetno delalo bivališče, in upam, da bomo imeli v kratkem dobro Vrejen kranjski W ii r i s h o f e u.
Iz Trnovega na Notranjskem, 17. oktobra. V sredo, dne 14. t. m., se je bilo zbralo v Trnovem vse duhovenstvo trnovske in tudi nekaj gospodov sosedna postojinske dekauije. Vršila se je ta dan dekanijska konferenca, pri kateri ste se dve važni vprašanji duhovnega pastirstva obravnavali. Po končanem zborovanju je čast. g. košanski župnik blagoslovil nase novo župuišča, katero je bilo nedavno dogotovljeuo. Pred par dnevi se je bil gosp. dekan v svoje novo stanovanje preselil. Zares krasno poslopje dviguje se zdaj na mestu, kjer je še pred poiovico leta stala stara iu slaba hišica. Dnd 20. avgusta 1702 je bil silen požar uničil duhovsko hišo, in iz razvalin so sezidali in priredili župniku stanovanje.
Slaba je bila hiša ža iz početka, da v teku časa je postala še slabejša ter razvalini podobna. Prejšnji župniki, posebne rajnki Grašič in Strucelj, so hišo krpali in popravljali vsaj toliko, da je bilo mogoče v njej stanovati. Vedna želja njihova je bila, postaviti novo, primerno poslopje. Mnogo denarja so snedle komisije in obravnave; pa stvar je vendar na mčstu ostala in hiša na pol podrta je vedno stala.
Sedanji dekan velečast. g. J. Vesel je postavil po mnogem trudu novo župnišče, tako lepo in solidno izdelano, da jih je gotovo malo takih v naši škofiji. Delo je izvršil v jako kratkem času — pričelo se je o sv. Juriju — in v splošno zadovoljnost stavbeni mojster g. Filip Zupančič.
Praznovanje svojega godu je g. dekan odložil do časa, ko se bo v novo stanovanje preselil; zatorej so se gostja pri obedu tudi njegovega imen-dneva spominjali.
V	gorki besedi mu je g. župnik košanski v imenu pričujočih gospodov in v imenu vseh trnovskih faranov željo izrazil, da bi čvrst in zdrav dolgo prebival v lepem poslopju, katero je po velikem trudu in naporu srečno postavil, ter še dolgo deloval v prid in dušno korist veliki duhovniji trnovski.
Letino so ljudje večinoma pospravili, ter so z letošnjim pridelkom še precžj zadovoljni. »Hvala BoguJ da je tako, še tega nismo pričakovali pri tolikih vremenskih nezgodah," slišimo pogostoma kmete govoriti.
V	Trnovem je bilo nekaj slučajev vročinske bolezni ali legarja. Vendar se bolezen do sedaj ni dalje razširila, in upamo, da nas bo Bog te grozne in nevarne kužne bolezni obvaroval.	X. Y.
Občni zbor »Glasbene Matice"
dn6 10. oktobra 1891.
Kakor smo že ob kratkem poročali, imela je ..Glasbena Matica" minolo soboto svoj redni občni zbor. Društveni predsednik g. Fran Ravnikar je pozdravil došle člane tako-le:
Slavni občni zbor! V raznih krajih mile nam Slovenije slišali so se v polatniški saisoni o priliki osnove kakšnega pevskega društva ali pri kaki drugi slovesnosti naudušeni govori, poudarjajoč veliko važnost narodnega petja in glasbe za kulturni razvoj naroda našega, za probujenje narodne zavesti. Ko bi iz teh govorov posnel le nekatere stavke, splel bi si krasen venček govorniških cvetic in gotovo vem, da bi Vam segel ž njimi do dna duše. Ker pa tudi vem, da v Vaših srcih plamte isti misli, da se vsi z menoj vred ne umaknete niti za las od svojih idealnih nazorov, ne glede niti na levo, niti na desno, Vas s temi premišljevanji ne bom dalje mučil, temveč bom le na kratko omenil, da je ves slovenski svet z velikim veseljem pozdravil osnovo samostojnega moškega pevskega zbora v okviru „Glasbene Matice", Sprejmite klic: »Čast in hvala odličnim osnovateljem", naj Vas spremlja topla želja, da ta zbor procvita in se uspne do one vi-I šine, do katere so se ž njim uspele naše nade.
Ze za letošuji zimski čas imate lepo priliko odzvati se častnemu vabilu naše Čitalnice, matere vseh narodnih društev, še večo nalogo pa bodete imeli prihodnje poletje, če se otvori deželna razstava. — Tu omenim tudi našega učnega zavoda, ta se širi in širi, da nam je dela čez glavo, in to vkljub vsem težavam in nedostatkom, ki se nam skoraj z vsakim korakom nasproti stavijo. Zahvaliti se je za ta napredek, seveda v prvi vrsti, našemu vrlemu odbora, našemu učiteljstvu in učencem samim, ki se vsi složno in vzajemno podpirajo. Naš zavod in naše društvo je res v čast Slovencem, dokaz temu neštevilno dopisovanje in želje, katerim vsem ustrezati je skoraj nemogoče. Ne smem zamolčati, da gre našemu časnikarstvu najtoplejša zahvala za toliko ljubeznjivost, s katero je v svoje predalo prevzelo vse naše izjave. Druge podrobnosti slišali bodete iz poročil tajnika in blagajnika.
Vas pa, prečastita moja gospoda, koncem svojega nagovora srčno pozdravim do srečnega svidenja v prihodnjem letu. Na zdravje!
Na to je čital tajnik g. Jos. Paternoster naslednje poročilo:
Pri zadnjem občnem zboru dnč 16. oktobra 1890. leta voljeni so bili v odbor »Glasbene Matice" nastopno imenovani gospodje:
A.	V Ljubljani bivajoči: Fran Ravnikar (predsednikom), dr. vitez Karol BIeiweis, Frančišek Drenik, dr. Andrej Ferjančič, Anton Foerster, Ivan Kruleč, dr. Danilo Majaron, Josip Nolli, Josip Paternoster, Anton Svetek, Vojteh Valenta, Ivan Vencajz in Andrej Zumer.
B.	Zunaj Ljubljane bivajoči: Danilo Fajgelj, Simon Gregorčič, Anton Starec, Frančišek Šušteršič in Janko Zirovnik.
Novoizvoljeni odbor konstituiral se je v seji dne 25. oktobra 1891 nastopno: Podpredsednikom je bil izvoljen gosp. dr. vitez Bleiweis, tajnikom gosp. Paternoster, blagajnikom gosp. Kruleč, šolskim nadzornikom gosp. Vencajz in knjižničarjem g. Gerbic.
V artististiški odsek izvoljeni so bili gg.: Gerbic, Nolli, Svetek, Valenta, Vencajz; v šolski odsek pa gg.: Vencajz in učitelji.
Že v svojem lanskem poročilu omenil sem, da je odbor sklenil praznovati primernim načinom tristoletnico smrti našega rojaka in izbornega glasbenika na cerkvenem polju, Jakoba G a 11 u s - a > in sicer dn^ 18. julija 1891. leta, katerega dnč je po prvotnem sporočilu imenovani skladatelj pred 300 leti preminol, prirediti v stolni cerkvi od njega zloženi »Requiem" in na večer slovesen koncert, pri katerem bi se pele le Galluc-ave, in sicer z večine cerkvene skladbe, kojih je mnogo na razpolago.
Gosp. Josip Mantuani dognal je po večletnem trudapolnem raziskavanju po arhivih raznih domačih in tujih dežel, da je J. Gallus umrl leta 1591 dnč 12., a ne 18. julija, kakcr se je sprva trdilo, da je bil istinito rodom Kranjec, in da je zložil premnogo zanimivih posvetnih in cerkvenih glasbo-tvorov, med njimi nad 16 maš, katere je on sam zasledil. Rokopis jedne teh maš, »Elizabetb Zachariae", našel se je tekom leta v ljubljanski licealni knjižnici ; ker je bil pisan v stari menzualni notni pisavi, preložila sta ga gg. Foerster in Hofmeister na moderne ključe in tako preustrojila sedanjim pevskim potrebam primerno.
To mašo pelo je nad petdeset pevskih sil dne 12. julija t. 1. pod vodstvom spretnega stolnega or-ganista g. Foersterja v stolni cerkvi tako izborno, da se je vse navzočno občinstvo kar divilo mogočnim akordom te nenavadne skladbe. Za vlogo pri »ofertoriju" pčla se je istotako precijozno, kakor maša, tudi Gallus-ova skladba »Laudate dominum in sanctis ejus".
Odbor »Glasbene Matice" šteje si torej v dolžnost, gg. Foersterja in Hofmeistru za njihov trud, ki sta ga imela s preustrojbo te skladbe ter z dolgotrajnim vežbanjem pevcev za to zelo težavno in le vsled največje vstrajnosti pevcev in pevovodje tako dovršeno peto mašo izreči v današnjem občnem zboru istinito zasluženo pohvalo, in istotako tudi vsem onim gspdč. pevkam in gg. pevcem, ki so se posvetili tej težavni in tako častno rešeni nalogi.
Nameravani koncert je pa moral odpasti, ker je odbor, uvažujč, da je vežbanje pevcev v poletnem času v neznosni vročini zelo mučno delo. Odbor je sklenil istega prirediti še le koncem tega leta, toda le tedaj, ako mu bode g. Mantuani dal na razpolago za to potrebne Gallus-ove skladbe.
Med poverjeniki, katere je odbor nastavil minolega le.a po deželi slovenski in tudi zunaj naše
, ožje domovine, pridobili so mnogo udov društvu gospica Ludmila Maukoč v Trstu, g. Viktor Globočnik, c. kr. notar v Kranju, g. Ivan Jereb, mi-nist. uradnik v Beču, in gosp. dr. Ed. Volčič c. k. soduijski adjunkt v Žužemperku. Hvala jim prisrčna !
Tudi zbiranje narodnih pesmi po deželi je odbor • polagajoč v to posebno važnost, vsestransko podpiral.
Po posredovanju gosp. Janka Zirovnika, nad-učitelja v Št. Vidu, posrečilo se je društvu dobiti nad 100 narodnih pesmij.
V Kamniku bivajoče hčerke umrlega učitelja Novaka zapele so mu pe3mi, on jih je pa postavil na note in čveteroglasuo priredil. Trgovec in or-gljavec Anton Goršak iz Savinjske doline nabral je ondi 20 narodnih pesmi in jih poslal društvu na razpolago. Istotako poslal je tudi učitelj Fran Marolt . z Brda več narodnih pesmi.
Vse te pesmi izročil je odbor artistiškemu odseku v presojo.
Posebno važnega pomena za našega društva :godovino v preteklem letu je bila ustanovitev novega moškega zbora.
Uže meseca septembra 1890. leta odcepilo se je nekoliko pevcev od čitalniškega zbora ter se s pripomočjo drugih pevcev, ki niso bili člani nobenemu pevskemu društvu, združili v poseben pevski klub, ki se je na njegovo prošnjo, kateri je odbor »Glasbene Matice" drage volje ustregel, vežbal v prostorih glasbene šole pod spretnim vodstvom znanega glasbenika in rodoljuba gosp. dr. Grossa.
Ta pevski klub, broječ pričetkom le 16 pevskih sil, razširil se je nenadoma v močen zbor, ki je dobil stalno zavetišče in oporo v »Glasbeni Matici" kot društvu, katerega namen je, pelje vsestransko pospeševati.
Zbor čitalniški se je namreč, uvidevši, da mu pri nastalih odnošajih ni moči več delovati v čitalnici, radovoljno razšel dne 29. decembra 1890. Večina čitalniških pevcev priklopila se je vže ustanovljenemu pevskemu kadru in tako je postal nov moški zbor, kateremu so kmalu pristopili tudi starejši odlični pevci..
Ta pevski zbor, ki je docelni del društva »Glasbene Matice", izvolil si je svojega predsednika, tajnika in arhivarja, ter si vstvaril poslovni red, katerega se more strogo držati vsak član.
Stavil si je plemenito nalogo v močen zbor združiti vse moške pevske sile slovenske metropole, gojiti slovansko pesem in izključljivo umeteljnosti dostojno petje.
Novemu zboru ravna gosp. dr. Gross, namestnika sta mu gospoda A. Majar in A. Raziniger.
Ta 37 članov broječi moški zbor nastopil je prvikrat pri koncertu dne 18. aprila t. 1. v redutni dvorani, pri katerem je sodeloval operni pevec g. I. Nolli, glasbeni učitelj g. Hofmeister in vojaška godba z jako zanimivim vsporedom.
Koncert ta, obsezajoč 6 točk, bil je zares prava duševna naslada za mnogobrojno zbrane poslušalce. Točka za točko vršila se je tako pricizno, da je bilo veselje. Stroga a objektivna kritika zasledila je pač sem ter tja kak nedostatek, a splošni vtis je bil jako povoljen, in pevski zbor sme Jna svoj prvi nastop biti zares ponosen.
Zasluga in priznanica za la javni in sijajni uspeh gre pač v prvi vrsti neutrudljivemu in uzor-nemu pevovodji g. dr. Grossu, ki le iz ljubezni do stvari drage volje opravlja težavni posel I. pevovodje pri novem zboru.
Zelja vsega odbora, kakor tudi vsacega rodoljuba je gotovo ta, da bi pevski zbor na težavnem potu vstrajal, naraščal, v svojem krogu združil vse pevske sile in še tekom tega leta dospel do metropoli Slovenije dostojnega števila. V to pomozi Bog!
(Konee sledi)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. oktobra.
(Presvetli cesar) je daroval šolski občini Šmarije za razširjenje šolskega poslopja 250 gld. podpore.
(Drobne novice.) Iz Planine se nam piše: Muogo se govori pri nas o novi železnici Loka-Divača, za katero so inženerji ža izdelali prvotne načrte. Vsekako pa se nam Planincem čudno in povsem neverjetno vidi, da bi železnica tekla čez Hrušico, po čisto pustih in odljudnih krajih, namesto preko naše prijazne doline. Mogoče je, da bi bila proga čez Planino za par kilometrov daljša, — pa to nima čisto nič v sebi, če se pomisli, da bi šla skoraj vseskozi po ravnem ter pripeljala popotnike v našo
divno lepo, pa — žal — preveč pozabljeno Planino. Izletnikov že sedaj prihaja mnogo k nam iz primorskih mest, da se nekoliko tednov umaknejo hudi poletni vročini. V Planini dobe lepo stanovanje in krasna sprehajališča po knežjih gozdeh, kjer je vse polno gladkih potov iu stezic, čarovnih podzemeljskih jam in drugih naravnih lepot. Koliko več bi jih še-le prihajalo, ko bi projektirana železnica pri nas imela postajo. Kupčija z lesom, ki je že sedaj jako živahna, bi se še bolj povzdignila in naši kmetje, ki ob svojih majhnih kmetijah s težka živijo, bi si z vožnjo izdatno pomagali. Naj blagovoli naši gospodje poslanci v tem smislu ua odločilnem mestu zastaviti svojo velj avno besedo. — Presvetli knez VVindisch-Graetz se je te dni povrnil s svojega lovišča v Apa-tinu na Ogerskem, kjer so ustrelili 11 jelenov, mej temi kapital-šestnajstaka. Podrl je on sam štiri, njegova sinova princ Hugo inErnst šest, knez Clary jednega. — Grajski ribič Krašovec je minoli teden vjel v Uniči 10 funtov težko ščuko. Pred par leti mu je prišla v mrežo enaka riba, ki je tehtala celo 18 starih funtov. Čuditi se je, kako velike in okusne ribe pa raki se dobe v naši vodi. Seveda se skrbi tudi za zarod in na tisoče ribjih iker se na raznih krajih polaga v vodo. Kar ostaja čez domačo potrebo, prodaje se drugam, v Trst, v Ljubljano itd. Pri vodstvu južae železnice smo izprosili, da se bode prihodnjo pomlad postajališče Planina v gozdu mej Logatcem iu Rakekom premeoilo v redno postajo. S tem ne bo toliko vstreženo trgu Planini, nego v prvi vrsti vasema Laze in Jakovica. Zložiti je bilo treba v ta namen 700 gl. Pripomogla je slavna hranilniča v Ljubljani z 200 gl., kateri bodi s tem izrečena srčna zahvala. Pomladi bode železnica sezidala majhno poslopje s čakalnico za popotnike, L&žanje pa napravili cesto do postaje.
(Veleč. Jernej Babnik,) ki je bil jako nevarno obolel in več tednov v groznih mukah ležal v tukajšnji hiralnici, je zopet toliko okreval, da se je mogel minolo soboto preseliti na svoj dom na Dobrovi pri Ljubljani. Želimo, da bi blagi gospod popolnem ozdravel!
(Imenovanja pri finančni službi.) Za področje finančnega ravnateljstva v Gradcu so imenovani: Finančna tajnika Karol Breselmayr in Ad. Sikora svetovalcema, finančne straže višji preglednik Simon Goričnik finančnim tajnikom, finančna komisarja Stettinger in Hohn višjima komisarjema.
(Slovensko šolo) je dovolil c. kr. dež. šolski svet goriški v Ločniku blizu Gorice. Ta šola je bila jako potrebna, ker v tamošnji župniji prebiva okolu 600 slovenskih duš. Da je ta ukrep jako razburil* goriške Lahone, je umevno. Sklenili so, da naj ita-' lijansko šolsko društvo tam ustanovi šolsko .zabavišče in šolo z italijanskim učnim jezikom, ki naj bi slovenske otroke pretvarjala v lahončice. Upamo, da bodo goriški domoljubi preprečili to nakano.
(Novi rector magnificns) na graškem vseučilišču, dr. Al. G o 1 d b ach ejr, je bil dne 15. t. m. slovesno vmeščen.
(Drugi glavni dobitek praške razstave) v znesku 50.000 gld. je nekda dobil neki gojenec vojaške šole v Trstu. Kupil je srečko od neke perice.
(Slovensko gledališče.) V nedeljo je bila čitalnična dvorana polna gledališkega občinstva, ki je bilo prav zadovoljno s predstavo. Prva igra je bila burka »Bratranec", v kateri je češki pisatelj dr. Štolba dobro narisal gospodskega postopača, ki si je z zvijačo skušal pridobiti tajniško službo pri stari gospici Dobski in v ta namen obljuboval roko njeni služkinji in hišini, konečno celo stari gospici. Ker pa so sluga, služkinja in hišina po vrsti nalagali svojo gospodinjo, da jim je ta postopač »bratranec", hoteč ga tako bolje priporočiti, prišla je naposled zvijača na dan, in sluga vrgel je lenuha čez prag. Lenuha je pa prav dobro predstavljal gosp. Borštnik, le svojo »roko" ponujal je prelaskavo. Tudi gospici N i g r i n o v a (hišina) inSlavčeva (služkinja) in g. P e r d a n (sluga) so spretno rešili svoje uloge. O Brandlovi opereti »Vzbujeni 1 e v" smo že minolo leto govorili obširneje. Gospa Gerbičeva in gospica D a n e š e v a sta kot vrli pevki zaslužili obilno pohvalo. Tudi g. Š tam car se je v svoji težki ulogi pokazal dobrega igralca in vrlega pevca. Po daljši odsotnosti je nastopil zopet | g. Bučar s prijetnim svojim glasom. Zal, da je imel nehvaležno ulogo.
(Nadležne mnhe) imenuje naše ljudstvo razne < agente, ki hodijo od sela do sela in sladkimi bese-i dami nadlegujejo ljudt, da se odpovedo kaki zavarovalni družbi in zavarujejo pri drugi. Tako pozidamo
neko tako »muho", ki je bila v štirih letih pri štirih razoih zavarovalnicah za življenje in nadlegovala stranke, naj se zavarujejo pri novem zavodu, češ, prejšnji ni soliden itd. Tako se zgodi, da se marsikateri kalin vsede na lim, plačuje več let, a konečno je osleparjen. Žrtvi takih sitnežev sta zopet posest-nika Janez Konda in Matija Stariha iz Prapreč, župnvje semiške na Belokranjskem. Pred kakimi dvema letoma je prišel akviziter zavarovalnice »FrancoHongroise" k njima, izvabil od nju zavarovalni knjižici od nekega zavoda, prepisal njimi imeni, tako da sta bila proti svoji volji zavarovana pri društvu »Franco-Hongroise". To društvo je oba tožilo za zavarovalnino lanskega leta v znesku 8 gld. 20 kr. v nemškem Gradcu, letos pa zopet zahteva imenovano društvo v pozivu z dne 2. t. m. brez pravega podpisa ali pečata 6 gld. 67 kr. J. Konda je moral k obravnavi v Gradec, zastopal ga je odvetnik društva »Unio catholica". Tudi Matija Stariha se je mudil zaradi tega več dni v Ljubljani, sinoči pa je moral v Gradec k obravnavi. Kdo bode njima povrnil stroške in zamudo časa. Skrajni čas je že, da se takim »muham" oskubejo peruti!
—r.
(Der Meuchelmord in der Freimanrerei.) Tako se zove najnovejša knjiga, katero je spisal znani Leon Taxil. Obsega 480 stranij in velja 2 gld. 50 kr.
—	Lasje se ježijo človeku, ko prebira to knjigo in gled a v skrivnosti francoskega življenja, v katerem igra najbolj odločilno vlogo — bodalo. Zavratni umor je v prostozidarstvu posvečen, ako to ustreza namenu lože. — V uvodu uam pripoveduje pisatelj, kako da se udje pripravljajo in vežbajo za zavratni umor. Pri tem jemlje zanesljive date naravnost iz framasonskega obrednika. — Pred vsem se mora odpovedati predsodkom svoje mladostne vere, potem ga uvedejo v takozvane adopcijske lože (za ženstvo), kjer se uda najhujši nenravnosti. Ko je izpodkopan temelj vere in nravnosti, tedaj ga fanatizujejo za svoje namene, da mora, ako treba tudi z lastno krvjo, zastopati koristi skrivne družbe. V to svrho imajo tudi posebne obrede, kjer se vadijo v orožju, zlasti v to jim je pri tem navadno bodalo in revolver. — Tako je ud pripravljen na vse in tedaj ga loža pošlje na delo, kader treba. — V razpravi sami nam pisatelj obširno popiše in dokaže petnajst dogodkov, kjer so prostozidarji rabili to orožje proti osebam, ki so jim bile nepovoljne. Med njimi niso le nasprotniki lože, tudi prostozidarji sami, ako je loža spoznala, da bi ji kedaj utegnili postati nevarni. Naštejemo tu samo nekaj bolj znanih imen: Filip Egalite, Pavi I., car ruski, grof Bossi, Garcia Moreno, Leon Gambetta itd. — Knjiga ta je žalosten dokaz, s kako silo delajo v človeški družbi infernalne moči v pogubo vsega dobrega, vzlasti pa v pogin katoliške cerkve, kateri je namen, ohranjevati dobro na svetu. — Po tej knjigi je pojasnjen v svojih pravih uzrokih marsikateri dogodek novejšega političnega življenja, ki je bil čitatelju doslej nejasen.
—	Knjigo se dobiva v »Katoliški bukvami" v Ljubljani.
(Grof Hartenau), bivši knez bolgarski Aleksander, je imenovan poveljnikom pešpolka Leopold II., kralj belgijski št. 27.
(Pazite na otroke!) Dne 17. t. m. je dveletna deklica Marija Humer iz Nevelj pri Kamniku sama hodila po vasi, prišla do potoka in padla z brvi v vodo, kjer je vtonila. — V Kamenci, v krškem okraju, je minoli teden poldrugo leto star otrok padel v korito, kjer se napaja živina, in vtonil.
(Mrtvo truplo.) Pod tem naslovom smo v soboto sporočili, da so v jami pri Bloški Polici našli mrtvega človeka. Kakor se poroča, je bil to neki Fr. Osterman z Vrhnike.
S^Današnji številki je priloženo vaMloknjigarne Ig. pl. Klciiimayr & Fcd. liambcrg na
naročbo najnovejšega slovenskega romana „Od
pluge do krone". "»E
Ttttegraiiii.
Dunaj, 20. oktobra. V Maierlingu je
val sv. mašo. Ko si je cesar ogledal kapelo in več časa ostal v samostanu, vrnil so je v Lairr/.
čine dobilo okrajno glavarstvo nalog, naj se ne poslužuje nemškega jezika, ker ni v kraju navadni jezik.
Budimpeita, 20. oktobra. Finančni minister je odgovoril na interpelacijo Boty-jevo, da je naloga vlade izvršiti program vravnave valute, kar se tudi godi. O praktičnih vprašanjih bodo zaslišani veščaki. Ako ne bodo druga vprašanja zavlekla te rešitve, shod enkete bode najmanjši vzrok.
Berolin, 19. oktobra. Brzovlak iz Vra-tislave je v Kohlfurthu trčil ob stroj in skočil s tiru. Pet potnikov je mrtvih, trije ranjeni.
London, 19. oktobra. Listi poročajo, da bode nemški cesar Viljem drugo leto zopet obiskal Anglijo.
S? Piccoli-jeva tinktura za želodec
3KŽ"" je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre- -gfflj BS"" bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, "S3S Bar kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — 0«na "^at atiT stekleniei 10 kr.	(300—2131 Tgat
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(i3(;3) 12 zobozdravnik (3)
pri Hradeckega mostu I. nadstr.
mVAVAMM
Listnica uredništva:
Mnoge dopisnike prosimo, na potrpe, ker se nam je na-
gromadilo gradiva.
Tujci.
17. oktobra.
Pri Maliču: Rauscher, in Bissentin z rodbino zasebnika, iz Trsta. — Baron Schwegel; Suppančič s sinom; Schweighofer, Paehman, VValheim, Joakim, trgovci; Hekseh, Tsehunko, Seidner, potovalei, z Dunaja. — Oswald iz Jesenic.
—	Doljan, učiteljica, iz Idrije. — Globočnik, notar, iz Kranja.
—	Omahen, notar, iz Senožeč. — Gruntar, notar, iz Logatca.
—	Ziffer iz Brna. — Herz, potovalec, iz Monakovega.
Pri Sionu: Kramer, trgovec, iz Boglara. — Bolgatti iz Trsta. — Girardi, trgovec, s soprogo, iz Tridenta. — Miksche, potovalec; Reitmayer, Žiwny, Diem, Lustig, trgovci, z Dunaja.
—	Konschek iz Ljubljane. — Wallovich, tajnik, iz Gradca,— Rahne, notar, iz Bistrice. — Searpa iz Benetk. — Storšič iz Begunj.
Pri Južnem kolodvoru: Hribar, zasebnik, iz Gradca. Strobl, inžener, iz Kočevja. — Kotzbek, notar, iz Vipave. — Kolber, potovalec, z Dunaja.
VreraeiiMko sporočilo.
. Wi«i
o C« a	CM	Stanje		V «ler	Vreme	> S «• - 3 B s S S g
opazovanja		zrakomsrs ▼ ram	toplomera po Celziju			
19	7. u. zjut. 2 a. pop. 9. u. zvee.	739.4 738 4 737-4	10-4 13-8 120	sl. vzh sl. svzh. sl. vzh.	oblačno »	e-30 dež
Srednja temperatura 12'8°, za 1'9° nad normalom

Največja zaloga
šivalnih strojev
1 JAN. JAX, 1
LJUBLJANA,
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (1410) dovoljujejo. (30-9)
Zamenjuje stare stroje.
Poprave vrse se točno trajno in ceno.
Harmonium Fabrik
'agčtmfopčjj^tff. Sdjfe*
Ta tovarna izdeluje poprav nizki ceni
cerkvene orgije In tiarmoiiijii
Glasovi so silno lepi in sostava jako močna. Vplačevalni pogoji so ugodni.
Ceniki, orgel) iti harmonijev pošiljajo se zastonj.
V kratki dobi 16 let narejenih ie bilo blizo 300 novih orgelj, med
temi bilo ie več velikih, kar je uaiboljši dokaz o izvrstui zmožnosti in re-e I nos t i re tvrdxe.	(24—20)
Prečast. gosp. Anton Trepal v Rovtah, pošta Logatec, daje^ naročnikom iz Kranjsko, Koroške in Spodnjo Stirske vsa potrebna pojasnila in dobre svete glede na izvršitev izdelkov naše tvidke. Omenjeni gospod vsprejema tudi naročila ter nam jih neposrednje vpošiija.
Dohod iu odhod železniških vlakov in pošt.
A. Železniški vlaki v Ljubljano dohajajo:
Postaje	Brzovlak		Poštni vlak				Meš. vlak	Celjski vi.
1.	Z Dunaja...... 2.	iz Trsta...... 3.	z Gorenjskega juž. kol. 4.	iz Kamnika drž. kolodv. *) Ob nedeljah in pi B.	6-05 zj. 1139 dop. aznikih doli Železn	5-l2 pop 11-50 noč ija ta vlak iški vis	4'40 zj. 255 pop. 7-28 zj. 6'30 zj. z Kamnika tki iz 1	1-11 pop. 11-32 noč 1-20 pop. v Ljubljano ^jubljan	4 58 pop. 6-30 zv.*) ob 10-10 zv e odhav	9.45 zv. ečer. jajo:	9-35 zv. 4 42 zj.	9-05 dop.
Post a j e	Brzovlak		Poštni vlak				Meš. vlak	Celjski vi.
1.	na Dunaj...... 2.	v Trst....... 3.	na Gorenjsko juž. kolodv. 4.	v Kamnik drž. kolodvor	11'44 dop. 6-09 zj.	11-55 noč 5-17 pop.	3 03 pop. 4-55 /,j. 7-80 zj.	12-30 noč 119 pop. 0-30 zj. 210 pop.	11-50 dop. 7 10 zv.	4 22 pop.	5-04 zj. 10-15 zv.	<5 — zv.
1. Pošte v Ljubljano dohajajo:
Dunaj, 20. oktobra. Na interpelacijo j 1. h Kočevja ob 6. uri 25 minut zvečer; ilanca Spinčiča je odgovoril ministerski j 2. iz Novega Mesta ob 2. uri 20 minut 1
popoldne;
poslanca Spinčiča je g^.^i. predsednik, da je na pritožbo pazinske ob- 3. iz polhovega Gradca ob 0. uri 15 minut zjutraj.
U. Pošte iz Ljubljane odhajajo:
1.	V Kočevje ob 7. uri zjutraj;
2.	v Novo Mesto ob (i. uri zjutraj;
3.	v Polhov Gradec nli 2. uri popoldne (v ponedeljek,
sredo, pet pk. soboto).
O d v e 111 i li
DB IVAN DEČKO,
deželni poslanec, ud ravnateljstva južno-štajerske hranilnice in posojilnice v Celju itd.
je pisarno y
v hiši gospe Nolli-jeve, llotovške ulice (poleg nemške cerkve).	(u?4) 3-3
I & !
<3
III I ,1 ,1 I I IJ
^ff Bogato zalogo ličnih s pravim zlatom pozlačenih	(1434) 11-2
ff
priporoča po nizkih cenah
An'dr. Druškovič,
trgovec z železnino v LJUBLJANI, Mestni trg št, 10.
zahtevo pošlje obrazce in ilustrovane cenike franko.
Št. 19.023
(1432) 3-1
Razglas
mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo.
Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1882. leta, naznanja mestni magistrat ljubljanski sledeče:
1.	Vsi tu prebivajoči mladeniči, kateri so bili rojeni 1871.. 1870. in 1869. leta se morajo zglasiti v zapisanje tekom
meseca novembra letos
pri mestnem magistratu.
2.	Mladeničem, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, je s seboj prinesti dokazila o starosti in pristojnosti.
3.	Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali pooblaščenci.
4.	Oni, ki si mislijo izprositi kako v §§ 31, 32, 33 in_ 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti, imajo v mesecih januarji in februarji 1892. leta podpisanemu uradu, ali pa najpozneje na dan glavnega nabora naborni komisiji izročiti z listinami previdene prošnje.
5.	Oni, ki želijo, da se jim dovoli stava zunaj domačega stavnega okraja, morajo ob priliki zglasitve izročiti z listinami previdene prošnje. V takem slučaji je moči tudi istočasno zglasiti iu dokazati pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 33 vojnega zakona povedanih ugodnosti.
6.	Dolžnost zglasitve imajo tudi sinovi vojaških oseb, biva-jočih v dejanjski službi in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (vojnega pomorstva) in so še stavodolžni.
7.	Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, izvirajoče mu iz vojnega zakona.
Stavljenec, kateri opusti propisano zglasitev, ko mu ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopka § 35 vojnega zakona in zapade globi od 5 do 100 gk|., eventuelno zaporni kazni od jednega do dvajset dni.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
3. dan oktobra 1891.
MmsmmmM® la priporočila«
Podpisani naznanjam prečast. duhovščini in si. p. n. občinstvu, da sem z današnjim dnem otvoril
novo kamnoseško delavnico
v Postojini na Notranjskem,
Izdeljujem vsakovrstna v kamnoseško obrt vštevajoča se dela, kakor
cerkvena kamnoseška dela, nagrobne spomenike, stavbinska dela itd. itd.
iz trpežnega domačega kraškega in tujega raznobarvenega marmorja, po vzorcih ali lastnem našrtu z» primerno ceno.
Prevzemam vsakovrstna prenavljanja in popravila po nizkih cenah in izvršim povsem zanesljivo.
Nadejaje se obilnih naročil zagotavljam točno, lično izvršitev, ter so naj-topleje priporočam
V Postojini, dne 17. oktobra 1801.
1433 (3—1)	Odličnim spoštovanjem
Anton Rencelj, kamnosek.

J | «H 'S
S Is-
igasasgsas
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi priporočam
svojo bogato zalogo
najraznovrstnejših
klebukoT^,
čepio za požarne hrambe itd.
vse po najnovejšem kroju, fine in bolj priproste, izdelane iz močnega trajnega blaga, po najrazličnejših cenah.
Sprejemam naročila na vsakovrstna
krznarska dela,
katera izdelujem v lastni delavnici.
V mnogobrojno nakupovanje uljudno vabim (1328)	spoštovanjem	(15-12)
.Vnton lirejei,
klobučar in krznar, Kongresni trg štev. 8 v Ljubljani.
i Gg. dijakom dovoljujem prednostne cenc.
THE GRESHAM"
li živi« v
Podružnica za Avstrijo:
j, (Masiram l, i
Podružnica za Ogersko:
v hiši društva.
št 5 in 6, v hiši društva.
. . frankov 111,610.613 20,084.345}
Društvena aktiva dne 30. junija 1890 ..........
Letni dohodki premij in obresti dne 30. junija 1890 .....
Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društvenega obstanka (1848) .... • . . . V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka
skupni znesek vloženih ponudb.......... „ ----
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno
234,804.082 55,985.275
1.666,S12.555
(12-10)
glavni zastop v Ljubljani
.0)	pri
Gvidu Zeschko-tu,
Tržaška cesta, št. 3 b.
Dunajska l> o r z
a.

Dne 20. oktobra.
Papirna renta 5%, lo% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata* renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 5%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kredi tne akcije, 16J gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondnr (20 fr.).......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100
91 gld. 50 kr.
. 91	20 .,
. 108 .	85 „
. 102	
. 1015	— „
. 279 ,	50 .,
. 117	30 „
9	31 ,.
0	57 .,
57	, 67\a„
Dne 19. oktobra.
Ogerska zlata renta 4%.......104 gld
Ogerska papirna renta o %......
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5 <>j0 državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 »/o Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4
Kreditne srečke, 10t> gld.......
St. Genois srečke, 40 gld.......
100 134 146 181 96 100 185 61
— kr.
95	„
75	„
50	"
50	„
30	„
Ljubljanske srečke, 20 gld. ... Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld. . . . Salmove srečke, 40 gld.
20 16
19
59
gld,
50 kr. 70 „
50 .,
Windischgraezove srečke, 20 gld..........48
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	159
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2825
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	102
Papirni rubelj . . ...............1
Laskih lir 100..........45
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše si' kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
iir llii7,nii naročilu Izvršč se mijtočncje.
Za nalaganje glavnic priporočamo s 4% gališke propinaoijske zadolžnice. 4'/»% zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4' komunalne obveznioe ogerske hipotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila, avstro ogerska banka in podružnice njene.
§®t#iN® goldinarjev
se dobi z jedno
pronisso semljiško-kredilnih srečk
i\ l'/4 srltl. in r><> Itr- kolek. Žrebanje že 5. novembra !