Leto LXX* ŠC 119
LJubljana, petek 28. maja 1937
Gen Wm 1*-
iznaja vsak dan popoldne« izvzemaj nedelje in praznike. — inaerat) do SO peui vrst i Din 2, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserau peUt vrste Din 4v—• Popust po dogovoru, inseraini davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-—s za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO CN PPRAVN1STVO LJUBLJANA,   Knafljeva   ulica   »tev. 6.
Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 In 81-26
Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c„ telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva unca L telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon SL 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101
Poštna hranilnica v Ljubljani St. 10.351
Francija in Jugoslavija:
Knez namestnik Pavle v Parizu
Na povr bilo predsednika francoske republike se je na povratku iz Londona ustavil v Parizu, kjer ima razgovore s francoskimi državniki
Pariz, 28. maja. r. Nj. Vis. knez namestnik Pavle se je na povratku s kronanskih svečanosti v I>ondonn na povabilo predsednika francoske republike I^ebruna ustavil v Parizu, kjer ostane par dni. Na kolodvoru so mu priredili svečan sprejem.
V četrtek je Nj. Vis. knez namestnik obiskal predsednika republike Lebruna. Sprejet je bil 7 vsemi vladarskimi častmi. Pri tej priliki sta imela knez-namest. nik in predsednik francoske republike T<ebrun nad eno uro trajajo«"- razgovor. Nato jp bilo v EJizcjski palači na čaM knezu-n« mestniku prirejeno kosilo, ki so se £a udeležili člani francoske vlade in mnogi drugi odličniki. Popoldne ob 16. je knez. na mestnik sprejel v avdi-jenri francoskega ministrskega predsednika Leona Bluma.
Pariz, 28. maja. AA.  Današnji -Or-
dre«   objavlja   članek o bivanju k?neza namestnika Pavla v Parizu. V Parizu se je razgovarjal z voditelji francoske politike o položaju v Srednji Evropi, posebno pa o odnošajih med Francijo in Jugoslavijo.   Ugledni jugoslovenski državnik se je že v Londonu dvakrat sestal z Yvonom Del bo som in je gotovo voditeljem   francoske   politike razložil podrobno jugosloven^ko zunanjo * politiko in pravi pomen prijateljske pogodbe, ki jo je Jugoslavija podpisala z Bolgarijo in Italijo. Težišče te politike je gotovo v zamisli kneza namestnika Pavla in vlade dr. Milana Stojadinoća. da se pomiri tisti del Evrope, ki je včasih prizadejal hude skrbi mednarodni politiki. Prav nič ni mogoče zameriti Jugoslaviji, zakaj se to ni zgodilo že poprej, ker je Jugoslavija stalno vodila zunanjo politiko dobrega sosedstva in iskrenega so-
delovanja, z vsemi evropskimi državami. Najlx>ljši dokaz za to je pač, da je Jugoslavija taikoj pohitela in oklenila te pogodbe takoj, ko se je nudila ugodna prilika, da vpostavi prisrčne odnosa'je z dvema sosedama, s katerima je imela včasih hude težave. Pri vseh teh pogajanjih je knez Pavle gotovo igral odločilno vlogo in tako zopet dokazal svojo modro in realistično politiko. Prav gotovo ga je pri tem podpiral dr. Stojadi-novič, ki se je tako v notranji kakor tudi zunanji politiki izkazal kot odličen državnik in srihtilen diplomat. Ali se moramo omeniti veliko Vlogo, ki jo je knez namestnik Pavle igral po smrti svojega bratranca kralja Aleksandra, ko je vsa država bolestno čutila, da je izgubila svojega voditelja in to ravno v trenotku, ko so se zbirali mračni oblaki okoli Jugoslavije.
Do odpoklica prostovoljcev iz Španije še ne bo prišlo tako hitro
Glavne težave so z brezdomovinskimi komunisti in antifašisti, ki se nimajo kam umakniti
liondon, 28. maja. <~» V zvpz-i z zasedanjem londonskega o (bora piše ~-Morning ro~t:. da e=o angleški vladni kro^i mnema, za um; k prostovoljcev iz £pan.ije niti ni potreben pristanek generala Franca, čeprav bi Anglija želela, da t*** to vprašanje nredi v sporazumu. Glavno je. da prisla-iieta Italija in Nemoiia umik svojih vojaških kontincentev 17. Španije. Temu se tudi general Fr,m<v> ne ho mogel upirati. Po informaci jnh anglesk:h vladnih krogov tudi Mueeolinj ni ve«- iako navdušen /a con^rala Franca, kal^nr ie bil sprva, in t-e n*> misli šp bolj angažirati v Spaniii. Zrnaca ^npfd'a Franca posta ia vodno bolj dvomljiva, hm dal^ tra*a Španska državljanska vojna, (rlavne težkoče glode omika p-o<rov.->i;rpv so na strani valencijske vlade, ki   ie v načelu  pristala  na  ta predlog.
težave pa povzroča dejstvo, da se bore na njeni strani med prostovoljskimi florma-cij\anii po veoini brezdomni komujiie-ti in antifašisti, ki se nimajo kani umakniti. Za te ljudi bi se morala ustanoviti posebna taborišča, kar pa je seveda združeno z velikimi težavami jn stroški. Na drugi strani demokratične države, kakor so Anglija. Francija jn Češkoslovaška tudi nimajo tako točne kontrole nad svojimi državljani, kakor jih imata Nemčija in Italija. V6i ti problemi so tako težko rešljivi, da je do sporazuma glede umika prostovoljcev iz Španije še precej daleč. Kljub temu sta Anglija in Francija trdno odločeni, nada-ljevatri to akcijo v prepričanju, da bo na ta način najprej priSlo do likvidacije španske državljanske vojne.
Ogorčenje Italije zaradi »Bele knjige«
španske trditve označuje italijanski tisk za izmišljotine in falzifiikate
Kini. *2S. maja. o. Bivši španski zunanji minister Del Vayo. ki prisostvuje kot glavni delegat valencijske vlade zasedanju sveta Društva narodov, je danes objavil že prej napovedano >Belo knjigo^ valencijske vlade, ki vsebuje podrobne podatke m dokaze o tem, da so tuje države pošiljale v Španijo svoje vojaštvo, da bi se na strani španskih upornikov borili proti zakoniti španski vladi. Valoncijska vlada je sprva nameravala vse to v posebni noti predložiti Društ\ u narodov obenem z obtožbo dotičnih držav ter zahtevati, naj Društvo narodov v smislu določb svojega pakta proti tem državam izvaja sankcije. Ker ni prišlo do tega predvsem zaradi pritiska Francijo in Anglije, ki ne želita, da bi se s tnkimi medsebojnimi obtožbami med posameznimi državami mednarodni položaj že bolj poostril, —- je sedaj Del Vayo objavil te podatke in dokumente na lastno pest. -Bela knjiga« vsebuje celo vrsto fotografij, dokumentov in izjav ujetih vojakov in razna druga dokazila za trditve valencijske vlade. Objava te knjige je izzvala v rimskih krogih silno ogorčenje. Vsi današnji listi zelo ostro zavračajo trditve valencijske vlade in jih označujejo za falsifikat, zlasti, v kolikor se tiče-
jo Italije. Zlasti zavračajo listi trditve, da je Italija pošiljala generalu Francu na pomoč vojaštvo iz Abesinije in da so bili med temi vojaki celo abesinski domačini, ki so jih nasilno rekrutirali. Italijanski listi se pridružujejo protestu generala Franca, da se zastopnikom valencijske vlade ne bi smel več dovoliti dostop v palačo Društva narodov, češ da so samovoljno postavljeni oblastniki, ki so zagrešili neštete zločine. Neresničnost teh trditev je po mnenju italijanskih listov dokazana tudi s tem, ker so ženevski krogi odklonili sprejem teh t dokazov« kot diplomatske dokumente, ki naj bi služili za nadaljnje postopanje.
Ženeva. 28. maja. AA: Danes ob 17. uri bo pred svetom DN španski delegat del Vayo razložil dogodke v Španiji. Španska vlada v Valenciji misli poslati še dopolnila k »Beli knjigi«.
Posredovanje Vatikana
Pariz, 28. maja. o. fcF-igaroc poroča, da je Vatikan poslal v Španijo svojega posebnega odposlanca markiza Maeasa, ki nai pri generalu Francu prouči možnost za sklenitev premirja.
Rim in Berlin na razpotju?
Senzacionalne ženevske informacije o nesoglasju med Italijo in Nemčijo zaradi Španije
PARIZ. 28. maja tr. Posebni poročevalec pariškega »Oeuvra« poroča iz ženeve, da se v tamošnjih diplomatskih krogih Mnogo govori o nesoglasju, ki je nastalo med Rimom in Berlinom, ker se je Nemčija na angleško intervencijo izjavila pripravljeno umakniti svoje Čete in prostovoljce iz Španije. Po ženevskih informacijah je poslal Mussolini Hitlerju nujno brzojavko, v kateri ga opozarja na to, da sta se svojecasno dogovorila, da se bosta obe avtoritativni državi. Italija in Nemčija, v vseh svojih diplomatskih akcijah medsebojno podpirali. S takim postopanjem pa Nemčija krši ta dogovor. Nadalje poroča omenjeni list, da je neka odlična politična osebnost v krogih Društva narodov izrazila stalni italijanski delegaciji v Ženevi svoje zadovoljstvo, da Italija redno plačuje svoje prispevke za Društvo narodov. Nato je italijanski zastopnik izjavil: Ne mislimo zapustiti Društva narodov, če M to storffl, M se Nemčija takoj vnula
v ženevo in Italija bi bila potem resnično popolnoma izolirana v Evropi.
Izpustitev ujetih angleških prostovoljcev
Salamanca, 28. maja. o. Na ponovno intervencijo angleške vlade je general Fran-co danes odredil, naj izpuste na svobodo 50 Angležev, ki so jih ujeli v zadnjih bojih in ki so se borili na strani republikanskih čet. Te Angleže bodo odpremili do meje in jim nato prepustili svobodno izbiro, da se vrnejo v svojo domovino.
Francosko potniško letalo
Pariz. 28 maa. A A. Dopoldne so Španska nacionalistična letala v pokrajini Sope-lane sestrelila franoreko letalo družbe >Air PvTenčes«, k| vzdržuje promet med Bavon-no in BiR>aom. To se je zgodilo med nacionalističnim letalskim napadom na Bjlbao.
Pilot francoiskejra letala je nevarno ranjen, prav tabo tudi neki pornjk. LetaJo je delno razdejano.
Francova križarka uničena
Gibraltar. 28. maja. s. V Cadix je priplula davi Francova križarka >Baleares< hudo poškodovana. I-adja se komaj drži na vodni površini in je poslala neuporabna. Ves sprednji del je razdejan. Izgleda, dajo je zadelo vec letalskih bomb. Podrobnosti dosedaj še niso bile objavljene.
Smrtna obsodba tretjega nemškega letalca
Salamanca, 27. maja. o. Po vesteh iz Bilbaa je bil danes tam obsojen na smrt tudi tretji nemški pilot, Ernst VVanderer, ki je izpovedal, da je prišel v Španijo po zračni poti, da pa ni sodeloval pri bombardiranju Guemice in drugih neutrjenih baskovskih mest.
Mussolini za omejitev oboroževanja
London, 28. maja. o. V zvezi s predlogi, da naj bi prezident Roosevelt sklical novo svetovno gospodarsko konferenco, odnosno konferen-eo za omejitev oboroževanja, objavljajo današnji listi Mussolinijevo izjavo, kj je zbudila v angleški javnosti precejšnjo pozornost. Mussolin,- naglasa, da nobena država ne bo mogla vzdržati sedanjega tempa oboroževanja in da bodo doživele bankrot vse države, ki se sedaj s tako naglico oboročujejo. Oboroževalno tekmovanje lahko dovede samo do nove vojne ali pa do še hujših gospodarskih konfliktov med državami. Oboroževanje pož.jra tako ogromna finančna sredstva, da mora neizogibno upropastiti gospodarstvo in dovesti do silne brezposelnosti, kar pa vodi v nove revo-Inc jske pokrete. Italija. Anglija. Francija. Nemčija in Poljska bj se lahko sporazumele glede primerne omejitve oboroževanja, kar bi brez dvoma zelo pripomoglo k popuščanj a tedanje mednarodne napetosti.
Napredovanja v poštni službi
Beograd. 28. maja. A A. Imenovani so v poštni službi: za inšpektorja 5. skupine: pri pošti v Žalcu Drakulić F. Frančiška, pri pošti Ljubljana I. Prah B. Franc, za višje kontrolorje 6. skupine pri pošti Ljubljana I. Stubic J. Olga in Kune D. Marija, pri pošti Maribor II. Plaše J. Maks. za uradnike 8. skupine pri pošti Ljubljana I. Vojča J. Ivan, za uradniškega pripravnika pri pošti Ljubljana L Ambrožić B. Josip, za uradniška pripravnika pri pošti Maribor n. Zupan P. Edvard, pri pošti v Maren-bergu Košir A. Stanko, za zvaničnika 1. skupine pri pošti v Mariboru II. Rakar J. Karel, pri pošti v Sevnici Perušek J. Anton, za zvaničnika nadzornika brzojavnih in telefonskih prog 1. skupine pri tretjem ptt. odseku v Ljubljani s sedežem v Litiji Kovic A. Valentin, za služitelja 1. skupine pri pošti Liubljana T  Sirnik R. Rok.
Beograd, 28. maa. AA. Premeščen ie kot kontrolor mer k  okrajnemu načelstvu v Križevc.'h Jos»n Z'atarič, doslej v Ljuoljani-
irtve neurja
na češkoslovaškem
Praga, 28. maja. AA. Na Češkoslovaškem ie divjala včerai popoldne huda nevihta. Strela je ubila 8 lhidi. več na iih je ranjenih.
INOZEMSKE BORZE Curih. 2S maja. Beograd 10. Pariz 19.545. London 21.61. \ew York —. Brnselj 73.8375. Milan —. Amsterdam 240.45 Berlm 175.55, Dunaj 81.45 — 81 80. Praga 15.24, Varšava 83. Bukarešta 3.25.
Dr. Karel Kramar
V sredo, 2b. maja je preminil v Pragi znameniti češkoslovaški državnik dr. Karel Kramar, predsednik stranke narodnega edinstva. Bolehal je že več tednov, vendar pa ni nihče pričakoval tako naglega konca. Vse do zadnjega se je zanimal za dogodke v političnem Življenju. Se dan pred svojo smrtjo je sprejel glavnega tajnika stranke, ki mu je podal obširno poročilo o vseh važnejših dogodkih in sprejel njegova navodila. Zadnjo noč je prebil popolnoma mirno. Prebudil se je ob 3. zjutraj uro, nato pa je zopet mirno zaspal in brez bolečin izdihnil.
Pokojni dr. Kramar je bil eden najvišjih predstavnikov češkega narodnega pokreta. Njegovo ime je bilo znano širom vse nekdanje Avstro-ogrske in izven nje, kjer so poznali dr. Kramara kot predstavnika žilave borbe češkoslovaškega naroda za osvobojen je in ujedinjenje. Kot sin bogatih staršev se je izvrstno pripravil za svoje politično delovanje in že v mladih letih stopil na politično popri-
šče. Bil je glavni nosilec vseslovanske ideje in kot tak trn v peti nekdanjim avstrijskim mogotcem. Zaradi njegovega odločnega nastopa za pravice slovanskih narodov so ga obsodili celo na smrt. Le slučajno ušel vislicam in ko je po prevratu zapustil avstrijske ječe, se je z vso vnemo vrgel na delo za ureditev samostojne češkoslovaške države. Branil je njene interese na mirovni koferenci in kot prvi ministrski predsednik c^SR položil temelje bodočemu napredku in razvoju svoje domovine.
V povojnih letih je doživel mnopro razočaranj in se je ločil od «vou"h prejšnjih soborcev. Do /rumjoga zve*t sv»>£m idejam ni mogel preboleti razmer v Rusiji, ki jo je slej ko prej smatral za mater Slovanstva. Slovanstvo jo stavil celo nad svojo domovino. V borbi za Slovanstvo je napravil mnoge usluge tudi nam Jngoslo-venom, ki bomo zaradi tega ohranili dr. Karla Kramara v trajnem tn častnem spominu!
Slava dr. Kramafr*!
Baldwin — Earl of Belwey
Danes dopoldne je Baldwin odstopil — V vladi napovedujejo senzacionalne spremembe
London. 28. maja. z. Ministrski predsednik Baldvin ie včeraj brez ixx;ebne£a eJo-vesa zadnjič prisostvoval seji spodnje zbornice. Danes dopoldne ob 9.15 se je podal v bučki nffh a meko palačo, kjer je v svečani av dijenci izročil kralju Juriju svojo ostavko kot ministrski predsednik in ob enem ostavko celotne vlade. Pri tei priliki jja je kralj odlikoval z najvišjim angleškim odlikovanjem in ga povzdignil v plemiški stan. Podelil mu je naslov earla ter pridevek po njegovem volilnem okraju Belwey, ki ga je zastopal v spodnji zbornici nepretrgoma skozi celih 30 let.
S tem le otvorjena kriza vlade, ki se je že dolgo napovedovala   Takoj za Baldwd-
nom je kralj sprejel finajionega ministra Neuvilla Chamberlajna, ki ga je Baldwin predlagal za svojega naslednika in mu poveril mandat za sestavo vlade. Bocim se je
doslej zatrjevalo, da v vladi ne bo večjih sprememb, so se danes razširile govo da bodo spremembe mnogo dalekosc/.Ti kakor se je prvotno mislilo. Notranji mini ster bi imel postati sedani mornariški minister Samuel Hoare, ki velja za osebnoga prijatelja novega angleškega premijera in čegar vpliv v vladj bi se s tem znatno i»o-večal. Za mornariskesia ministra naj bi bil po teh vesteh določen sedanp državni i>od-tajnik zunanjega ministrstva IMvrnoutb. ki je obenem predsednik londonskega <"lln>rn za nevmesavanje. Iz vlade bo izpad al tudj dosedanji vojni mrnrister Dtrf Cooper, ujego vo mesto pa bo zavzel dosedanji prometni minister. Dosedanji rninisler pravdo lord Halifax bo TKs.tal nc»nif«Ho Macdonald« predsednik lordov. Imenovanje Hoare;« 7-1 Bfr tnanjega ministra je zbudilo v r*>! t^nih krogih največjo »senza«-ijo.
Madžarska in Mala antanta
Kanya o pogojih za sodelovanje Madžarske z državami Male antante
Budimpešta, 28. maja. w. Zunanji minister Kanjra je pred razpravo o proračunu zunanjega ministrstva v poslanski zbornici podal ekspoze, v katerem se je obširno bavil z položajem v Evropi. Večji del njegovih izvajanj je bil posvečen odnoSajean Madžarske do držav Male antante. Poudaril je, da se je zunanji politični položaj Madžarske v zadnjem času z boljšal, kar pa še od daleč ne pomeni, da je Madžarska zaščitena prot ivsem možnostim. Oslabitev samovlade Male antante v Podunavju je zboljšala okoliščine za zbližanje. Madžarska gre v svoji pripravljenosti do skraj ne meje ter skuša zbuditi voljo za pogajanja z Mak> antanto. Trditev, da hoče Madžarska zbližanje vezati na težke pogoje, ne drži. Madžarska ne postavlja nobenih pogojev, temveč samo to, da Mala antanta izpolni svoje po pogodbah prevzete obveznosti. Suverenost Madžarske, ki izvira iz duha in besedila pakta o Društvu narodov, se mora brezpogojno in brez kake kompenzacije priznati. Meseca decembra L 1932 načelno objavljena enakopravnost Madžarske se mora izvesti tudi praktično. Položaj madžarskih manjšin je postal osrednji problem. Brez rešitve tega vprašanja po intencijah obstoječih pogodb ni mogoče pričakovati resnih pogajanj ali zbližanja sploh. Ako je sploh govora o madžarskih pogojih, se nanašajo le na to. da mora zbližanje na gospodarskem aH po-
litičnem polju v vsakem pogledu ustrezati rimskim protokolom. Kanya je zaključil svoja izvajanja z izrazom upanja, da Mala antanta ni povsem izgubila politične uvidevnosti in da ne bo nadaljevala borbo proti naravnemu razvoju, ki se ne da ustaviti. Vsekakor bo Madžarska svoje miroljubne namene tudi dalje skušala izvesti z miroljubnimi sredstvi.
Cleveland, 28. maja, AA. H a vas: Pogreba pokojnega Johna D. Rockefenerja *c je udeležilo komaj 100 oeeb. Crrcfetuco bo skozi tri mesece noč m dan ^traftla posebna straža.
Velika stavka v Ameriki
Newyork, 28. maja. AA. Havas: Iz Young-towna poročajo, da >c tam začelo stavkati 70.000 delavcev v žeiezarski industriji. V bližnjih državah so tovarne morale orne-j i ti delo. Incidentov ie ni htlo
Zenera, 28. maja. b. Odbor trojice za manjftrnska vprašanja je rscprarijal te dni o Henleinovi pritožVj na Dnrtfvo aarodov proti x-a~-rimi alj, iftaJI *■ j»
Stran i
>SLOVENSKl   NAROD*. petek 28. maja 1037.
Stev. 11?
Velezammivo filmsko delo iz zdravniške vede po romanu f^nijalnega švicarskega
romanopisca LEA LAPAIREA:
ewigc Maake)
••Večna maska" (Die
Režija: Weruer Hm hhuum, v gl. vi.: Peter Fetersen, Olga Cehova, Matija U leman.
Film v nemškem jeziku je bil uagrajen v Benetkah z drugo nagrado izmed 67 filmov
svetovne produkcije.
Premiera v soboto v kinu Uniomi.
Strašen umor
uglednega posestnika
V sredo zjutraj so našli v čabračah umorjenega posestnika Janeza Šinkovca
škofja Loka, 27. maja Ko moramo ob tej piiliki zopet poročati o umoru, so zavedamo, da poročila o krvavih zločinih, ki se čedalje bolj množe v Sloveniji, ne morejo imeti več značaja zgolj ugotovitve, s podobnim naslovom: Srtašen umor. Kdorkoli, ki se nekoliko zamisli nad tako pogostimi umori pri nas, se zdrzne ob spoznanju, da je postalo moralno vzdušje pri nas nezdravo, da so postale trditve o moralno zdravem našem Človeku hajke: nekaj težkega lega z vsakim novim umorom na javnost in ne moreš se povsem otresti občutka, da nas vsak nov zločin obteZi — vse, kakor da smo moralno odgovorni. Res imamo že za umore stalne rubrike v listih, v resnici ne bude ver umori moralne ogorčenosti v javnosti in mnopi čitatelji prehajajo čez porodna v listih zgolj z ugotovitvijo: Zopet umor! ne da bi porodilo sploh prpeitali; kljub temu se pa marsikdo ne more več otresti občutka tesnobe, ki lega v tem značilno slovenskem vzdušju nanj. Nekaj emilegra je v deželi . . .
V sredo zvečer je bil umorjen v Čabračah pri škof ji T^oki. občina Trata, ugledni posestnik in treroveo Janez Šinkovec, star 44 let.
Sveče r okrog 21. je odšel v svoj mlin v ćabračah. da pobere iz stop pšeno. Mlin je zelo tesen, kjer se morilec ni mogel skriti. Kako se je zgodil zločin, je zdaj ?e težko reči. Umorjenega Šinkovca je na-Šel v mlinu včeraj zjutraj ob 6. njegov sin.
Domnevajo, da je bil Šinkovec pobit, ko je začel klečeč ob merniku zajemati žito. Truplo je bilo silno razmesarjeno. Komisija je up-otovila, da se je zločinec poslužil lopate kot morilnega orodja. Zločinec je Šinkovca presenetil tako, da ni mogel sploh
Ljubljana, 28. ma>a. V Ljubljani smo včeraj prvič pozdravili nemške plavače. Ilirija jc otvorila plavalno tekmovalno sezono kot prva v .Jugoslaviji in povabila v goate znamenite »Wasser-freundc« i/ I lannovra, nemškega državnega prvaka v \\atcrpoIu, ki je na svoji dosedanji turneji po (češkoslovaški in Avstriji beležil triumfalne uspehe in korakal od zmage do zmage. Tudi na včerajšnjem srečanju so gostje doka/ali v svoji specialni panog1, v \vaferpolu, visoko kvaliteto, doCim so morali v vseh plavalnih točkah dvoboja priznati premoć domačih. Tekma je imela oficiclon značaj — vršila se ie pod pokroviteljstvom nemškega poslanika v. Mee-rmn in Kina dr, Natlačena, ki sta poslala svoia zastopnika nemškega konrula v Zagrebu g Freunda oziroma načelnika dr. Orla
Pred pričerkom tekmovanja je plavače, ki so šr razvrstili ob skakalnem stolpu, na katerem sta vihri!: na'vi trobojnica in kljukasti križ, pozdravil podpredsednik Ilirije g BetettO in izročil gostom spominsko darilo, krasno rad i ranko Kazimirja Luigija. nebotičnik v megli. Spregovoril jc še konzul g. Freund. nakar so se gostje zahvalili z dvignjeno desnico in trikratnim »Sieg Heil'.v Priredit vi je prisostvovalo okrog 1000 gledalcev. Sledile so plavalne točke, k; >.» nam nudile priietno presenečenje; Iliri jani so kljub zgodnji sezoni z dvema jugoslavenskima rekordoma pokazali, da bodo tudi letos igrali v državnem prvenstvu najvidnejšo vlogo. V vseh točkah plavanja so sigurno porazili goste. V naslednjem tehnični rezultati.
1x100 m mešano (za dvoboj): 1. Ilirija (\Vi!fan. .Steincr. Fritsch) 3:30.2, 2. Was-scrfrcumlc (Sohlmaim, Srolze, Gunst) 3:45.2. 2e VVilfan je prinesel nekaj naskoka, ki sta ga Steincr in Fritsch do cilja povečala na 8 m.
Sledilo jc nekaj točk z domačimi plavači. Pri juniorjih jc na 50 m prosto zmagal v dobrem času 30.1 Pestevsek pred Brumcem 31 sck., v drugi skupini pa Rupnik v 32.3 pred Karblom 33. Na 100 m prsno jc sigurno zmagal akademski smučarski prvak Vol-Icr v 1:28.2 pred Bibrom 1:34.1 m Močnikom 1:37.2. Sledili so skoki, ki sta jih izvajala državni prvak Ziherl in Keržan. Na sporedu sta bila med drugimi tudi dva predpisana skoka za prihodnjo olimpijado v Tokiu. Najbolj jc ugajal Ziherlov poldrugi salto s celim vijakom, ki smo ga videli*" prvič v Jugoslaviji in ga jc moral ponoviti. Pozornost občinstva ic precej odvrnilo jadralno letalo, ki jc baš nad kopališčem izvajalo loopingc. Na 100 m hrbtno jc bil prvi Schel! v 1:18.2 pred Kukcem v 1:23. Sledili sta šc plavalni točki dvoboja in waterpolo.
100 m prsno (za dvoboj): J. Steincr (Ilirija 1:16.41 nov državni rekord (stari 1:18.1). 2. Freimann 1:25, 3. AHerhciligen (oba \Vaescrfreundc) 1:20, 4. Tori (Ilirija) 1:26.6. Sigurna zmaga odličnega Stcinerja, M je skoraj vso progo preplaval v »metuljčko-vem« 6logu in znatno zboljšal dosedanji rekord. Novinec Tori je talent, ki mnogo obeta. Ilirija je morala v tej točki nastopiti brez Hrmarja in Pintarja. ki sta zbolela.
5*50 m prosto (za dvoboj): /. Ilirija (Ziherl. ČUHntajn. Frrhtch. AfsrovfV*. Wil-fan) 2:22.X! nov }ugo~lovenxki rekord (stari Jadranov 2:25.1), 2. Wasserfreunde (Gtmst, StUmm* Rofef, SoMaaami)
misliti na obrambo. Kaže, da ga je napadel za hrbtom. Udrihal je z vso besnostjo po njem nedvomno tudi Še nekaj časa po tem, ko ga je že pobil na Ua. Iz tega se lahko sklepa, da je zločinec imel jasen namen umoriti Šinkovca ter da se je bal, da bi ne ostal živ. Zdaj je že zanesljivo, da med morilcem in njegovo žrtvijo ni bilo boja, kar se da zlasti sklepati po legi trupla, ki je ležalo kakor stlačeno med oknom in stopami, prav na kraju, kjer je zločinec napadel Šinkovca in ga pobil.
Orožništvo je takoj uvedlo strogo preiskavo. Aretiralo je Šinkovceyo ženo in našlo je tudi že lopato, ki je bil z njo Šinkovec umorjen, v potoku Suši. Ix>pato 30 pri šinkovčevih pogrešali že od ponedeljka, kar kaže, da se je zločinec že tedaj pripravljal na umor. lsTa čevljih in na obleki sinkovteve žene so na5Ii krvne madeže, kar je sum okrog nje zgostilo. Ljudje vedo
marsikaj povedati o šinkovčevi ženi in njenem življenju. Baje je nekoč kar na lepem 7-a.pustila moža in sploh se je rada ozirala po drugih. Koliko je resnice na teh govoricah in kako so prišli sledovi krvi na njeno obleko in čevlje, to bo seveda morala pojasniti preiskava.
Šinkovcev zakon ni bil srečen. Bila je celo vložena tožba za ločitev zakona, toda med zakoncema je prišlo do poravnave. Baje kljub temu niso bila odstranjena ne-soglasja v šinkovčevi družini.
S tem pa seveda šc ni rečeno, da ie treba morilca iskati le v družini. Vse kaže. da bo umor kmalu pojasnjen.
Zločin je zbudil v vsej okolici veliko vznemirjenje, zlasti še. ker je bil šinkovee, splošno znan in priljubljen. Ljudje sočustvujejo z nesrečno družino ter pričakujejo, da zločin ne bo ostal nekaznovan.
2:27.6. Iliriiani so bili takoj v vodstvu, ki so ga stalno povečevali in so dosegli vmesne čase Ziherl 29, Cičinšain 28,8. Fritsch 28.5. Marovič 29.8, Wilfan 26.7.
Zadnja točka programa je bil vaterpolo, ki jc prinesla dvoštevilčno zmago gostov. Dolgo časa je bila igra odprta, ko so pa Nemci spoznali slabosti domačega moštva, so spremenili taktiko in napadli s štirimi igralci. V kratkih presledkih so zabili 5 golov, nakar je moral sodnik g . Kra-maršič zaradi močnega naliva, ki ga je spremljala toča. za pol ure prekiniti igro. Oi>Cinst\o jc vztrajalo do konca in se je zlasti razživelo v drugi polovici, ko so domači dosegli 3 gole. Zadnji gol gostov je bil dosežen točno v po<lednji sekundi. Rezultat je bil 13 : 3 ('8 : 0) za goste.
Wasserfrcunde bodo nadaljevali turneio v Italiji.
Kolesarske dirke okrog Hrvatske in Slovenije
Prihod dirkačev danes oh  14. v Ljubljano
Ljubljana, 2£. maja P.nn^s ob 0. ho je pričela velika tridnevna kolesarska dirka, okrog Hrva tek p in Slovenije ki jo prirejajo >Tlnsfcrovane sportske novosti «iz Za-creb.i tehnična izvedba te pa v rokah kolesarskega aaveca »Iiigo-Siavjje. Prncra je razdeljena na i\ po] rta p. Danes ho >iar{.alj dirkač najprej v Zajrrohu za etapno vožnjo Zagret) Karlova-e (6-km) m so Se okroc pol 1f» pr speli v Karlovac, po polurnem odmoru so pa startali v drucri enarpi na pro^rj K ari ova e. — Ljubljana. (131 kmi. Raeunsio da bodo prispeli med 11 fn 14.30 v Ljubljano, kjer je cilj pri .Telae.jnu na. l>olenj>ki e-est.i.
r>trkači s,- bodo v Ljubljani odpoei! zvečer sse pa udeleže pozdravnoga večera v ItStawSfitJi pri Slainicn. Jutri ob 10 bo tretja etana tekmovanja Ljubljana — Celic f75 km\ Paradni start bo ob 10. pred Navodnim <lomo   prav; start pi s TvTŠevo eepte.
Tn"rk Pc udeleže na-šj najl^ojjši dirkači, amare-rj- in profe^onalj. Od Slovencev dirkajo Rozman. Lozinšelc in Sodeč H Maribora, ter Oarrner. Brrcelj in Kač;č ft Ljubljane.
Krasen uspeh Hermesovih dirkačev v Zagrebu
Loibljana, 28 maia.
Na dirkališču v Jele novcu pri Zatrrebu ie včeraj Motoklub Zagreb priredil moto-eiklistične dirke, ki so privabile okoli 8000 clednVev Na filartu je bilo 30 dirkaeev, med njimi dva Slovenca, člana ŽSK Hermesa iz Ljubljane, ki sta se na lei dirki krasno plasirala, <*ai k-I« v pvoiih kategorijah pobrala vsa prva mesta, a Drago Kovačič je na >Xortonu* do**»gel tudi na;bol£i čas dneva. Rezultati tekmovanj, pri katerih <=o dirkah na»i, w> naslednji:
Moterii Ho 250 rem: 1. TVušan Hreznjk (Hermes) na HKW v 1:25.8. Povprečna brzina nad 42 km n« uro. 2. Franio Anteli? (Motokl. ZasreM na AHebj v 1:32.6. X Albert Kohen fMKZ>, Startamo ie 7 dirkačev.
Motori j do 35" rrm: L Dušan Breznik (Herme*) 1 :*22. Povprečna brzina 43.9 km na uro. 2. Gabrijel opir-Krali (MK7) v 1:24.4. 3. Krištofi? (MKZ1 v 1» Tudi v tej kategoriji je startalo 7 dirkačev jn zaitf" mivo ie. da eo imeli Zaerebčani vsi moč ne se  moforje  po prm.  do?:m   ie Brer-
nik dirkal na motorju 350 crm Zato je njegov uspeh tem pomembnejši.
Športni motorji do 500 rem: 1. Kopic-Kralj (MLKZ) na JAP W> cem v X:21.8, z istim rezultatom Drago Kovačič (Herm.) na >\ortonu< 500 ccm. er je Imel Kovacič močnejši stroj ie prvo mesto pripadlo Kopi6-Kralju. 3. Ofamić (MKZ) Startalo je 8 dirkačev.
Motorjj a poljubno jakostjo: 1. (►/.iiiič (MKZ) v l:t20 8 na motorju 500 cem. 2. Breznik na DKVV 260 ecm v 1:21, 3. Fava-le (MKZ) v na motorju 500 rem itd.
Zasrrel>čani pod črtava jo izreden uspeh Breznika, kateremu se je posrečilo, da je premagal tekmovalec, ki so imel; -e enkrat močne s; motor. Izven konkureno* je dirkal tudi Dra^o Kovačič, ki je v izredno |sp IB stilu dosepel najboljši čas dneva 1:18.4 ter postavi] rekord na 1 km v Jelenovcu s 46 km na uro.
Pri skupni oceni to dosegel Motoklub Zagreb '22. Hermes Ljubljana 11. I. hrvatski motoklub pa 3 točke. Naša dva dirkača ata zaeedia pet prvih mest kar je za njun start v acrrebu izredno lep uspeh, obenem pa dokaz sistematičnega dela jn treningra Her-met?ove motociklistične sekcije.
— Chelsea porazila Gradjanske^a. Včenij je v Zagrebu londonsko prof.-^ionalno moštvo L"nelsea porazilo Gradjanskega s 1:0. To je prva snaga Angležev na njihovi dolari turneji po Evropj.
I   Feliks Urbane I
Ljubljana, 28. maja. Včeraj v z-godnjih jutranjih urah je umrl v 87. leru starosti eden najizrazitejših predstavnikov ljubljanskega  trrjovstva in vele-trpovstva g. Feliks Lrbanc.
Pokojni se jc rodil !. 18.S0 v Drnovcm pri Krškem kot sin sodnega uslužbenca. Njegov oče je imel vsak dan opravke v Brežicah, kjer so bili starši njegove SOpro ge posestniki in meščani. Feliksu Urbancu ter njegovi sestri Tončki sta umrla oče in mati v najnežnej«i mladosti, nakar so vzeli njeni starši Krainerievi obe siroti k sebi in ju vzgojili. Feliks jc posečal šolo v Brežicah, po končani šoli pa. je vstopil v takrat največjo Kraljičevo trgovino v Brežicah kot učenec in sc povzpel kasneje do poslovodje. Kot poslovodja je bil čez nekaj let sprejet v trgovino Frana Krisperja v Kranju, kjer se jc poročil z domačo hčerko Fani. Kmalu je prevzel trgovino, ki jo je zelo dvignil sam ter jo vodil pod imenom Krispcr-Urbanc. To trgovino jc obdržal do vojne, o/iroma do prevrata, že 1. 1881 pa jc prišel v Ljubljano, kjer je pod imenom Krispcr & Urbane prevzel pod Trančo tudi znano nekdanjo Jarožkovo trgovino. To so bili začetki razmaha lTrban-čeve tvrdkc v Ljubljani. Slari oče Krispcr je po nekaj letih izstopil iz tvrdkc in jc nastala šc sedaj obstoječa tvrdka Feliks L>rbanc. L. 1002 jc začel graditi palačo na vogalu iSv. Petra in Miklošičeve ceste, kamor je bila prenesena trgovina na drobno in zaloga na debelo, obranil pa jc tudi stare lokale pod Trančo in je to trgovino vodil do prevrata.
Feliks Urbane, ki ic zrastel iz skromnih razmer, je bil vedno neumorno priden in trgovsko podjeten do skrajnosti. Udejstvo-val se je v prvi vrst: trgovsko in ostajal v trgovini do svojega 84. leta, od jutra do poznega večera. V poiitiko se ni vmešaval, rad pa ic podpiral slovenske kulturne ustanove. Bil ic dolgo vrsto let tudi v odboru Mestne hranilnice ljubljanske ter bil nekaj časa rudi mestni občinski svetnik. Dolgo je bil član Zbornice za TOI, do svojega 85. leta pa je bil cenzor Narodne banke. Pokojni je bil v zasebnem življenju velik ljubitelj živalstva, zlasti lepih in plemenitih konj. ki jih jc vedno gojil na svojih posestvih. Navdušen je bil za jahaški šport ter je do svojega 84. leta sdeherni dan iahal na jutranji 1/.prehod; zadnja leta navadno po Večni poti okrog Rožnika. S soprogo Fani sta imela S otrok, ijrmed katerih sta dva umrla se mlada. Najstarejši shi sedanji sef rvrdke Feliks Urbane ie vstopil kot družabnik ze 1. 1W. brat Josip pa 1 1022. a hči Mici ie vdova po znanem   ljubi lanskem  trgovcu Perdanu.
Pogreb plemenitega pokojnika bo danes popoldne ob 18 izpred hiše žalosti na Sv. Petra cesti št. 1 na pokopališče k Sv. Križu, kjer bodo njegovi zemski ostanki položeni v rodbinsko grobnico.
Rodi blagemu možu ohranjen trajen spomin! žalujočim svojcem naše najiskrenej-šc so/alje!
Zborovanje nameščen' cev v Trbovljah
Trbovlje, 27. maja Snoci 50 zborovali v dvorani gostima Korte na Vodah tuka jim ji rudniški in drugi privatni nameščenci. Zborovanje je sklicalo Društvo rudniških nameščen* ev z namenom, da seznani Članstvo o stanju pokojninskega zavarovanja za nameščenec in o socijalni zakonodaji, ki se tiče privatnega nameščenstva. Predavatelj, podpredsednik Pokojninskega zavoda za nameščence g. Tavčar iz Ljubljane je v preko enotirnem predavanju obrazložil zbra-v nim nameščencem sedanje stanje pokojninskega zavarovan ia za nameščence. Čeravno je z novim finančnim zakonom zagotovljeno, da se bo pokojninsko zavarovanje nameščencev v doerlednem času razširilo na vso državo na podlagi več samostojnih pokojninskih zavodov v posameznih nokrajinah države, nevarnost centralizacije nameščenskega pokojninskega zavarovanja vendarle še ni minila. Potrebno je, da se vse nameščenstvo brez razlike te nevarnosti zaveda in da potom svojih stanovskih strokovnih organizacij budno čuva, da se to ne zgodi, kajti s tem bi bile upropsjščcne vse dosedanje pridobitve pokojninskega, zavarovanja, ki si jih je steklo privatno nameščenstvo Slovenije v ljub ljanskem Pokojninskem zavodu. — Predavatelj je podal nato nekaj statističnih podatkov, ki kažejo sicer zboljšanje pokojninskega zavarovanja glede porasta zava-w«iew, vendar so pa kljub porastu zavarovancev zavarovani prejemki nameščen cev padli. Gospodarstvo Pokojninskega zavoda je sedaj v dobrih rokah. ka.r kažejo povoljne naložbe, zlasti pa ugodne investicije in obrestovanje imovine. Predvsem pa so sedanji gospodarji Pokojninske^ zavoda zelo zniža.li upravne stroške, ki mi znašali skoro 13%. dočim so hib sedaj znižani celo pod MHfc, kar je pač najholisi d«kar. varčn*»sra gospodarstva. —
Govornik je om°nil prizadevanje name-MSenaUfc organizacij, da bi zboljšale so-
cijalno zakonodajo za nameačenatvo. V zadnjem času je bilo izdanih več socijalnih, uredb, ki sc tičejo v mnogočem tudi nameščencev. Tako je bila izdana uredba o minimalnih mezdah ki ae toliko ne tiče naših razmer, pač pa bo imelo od nje ugodne koriati delavstvo na jugu naše države. Pravtako je bila izdana uredba o starostnem zavarovanju delavstva, izvzemai rudarjev in plavža rje v. ki so zavarovani pri bratovsklh skladnicah. Sedaj pričakujemo še rudarski zakon in uvodni zakon k trgovskemu zakoniku. Ta dva zakona sta velike važjiosti za privatne nameščence, zlasti rudarske in trgovske stroke. Mnoge odnose soci nega značaja urejuje sedaj za privatne imeščence sicer obrtni zakon, vendar i bilo želeti, da bi vae te odnose urejevalo ;;a vse nameščenstvo enotno delovno pravo, kakor imajo to že vse moderne države. S tem bi se nameščensko pravo izločilo iz razne zakonodaje in združilo v enotnem delovnem zakoniku. —
Proti razširjenju pokojninskega zavarovanja za nameščenstvo se je pa pojavil močan odpor med delodajalci na jugu države, ki trde. da bi ne zmogli novih bremen, ki so jih z novo uredbo o zavarovanju delavcev in sanaciji bratovskih sklad-nic prizadela. To bodo njihovi argumenti, s katerimi se bodo branili sprejeti pokojninsko zavarovanje nameščencev za južne predele naše države. Za. nas pa bo pomenilo razfllrjenje zavarovanja tudi konkurenčno olajšanje, saj morajo naša podjetja tudi plačevati prispevke za vse soc. zavarovanja, ki se na jugu zaenkrat še ne izvajajo. —
S tem je bilo dobro obiskano zborovanje končano.
Podjetna pustolovka
Ljubljana. 28. maja. KTiharica Benda Rozalija iz MenjrAa .*e ni razvila v c<dUC/no kuharieo  temveč v
podjetno pustolovko, ki zna ljudi - pT»ten-ta«tiv;  tudi za. velike vsote.  Za  njeno pod-
jetrvx*t izven kuharske umetnosti ji je mali senat prisodil 3 mesece in pol strogega zapora,
Rozalija je imela 0 svojimi sleparija mi veliko srečo predlanakim. Tako je prišla k Mariji Foljanćevi po 370 Din, katere je tudi dobila, ^aj je znala tako lepo premotiti Poljančevo z izmišljeno zgodbo o svojem zaročencu. )ci je zlatar v Novem mestu in ki je pisal, da potrebuje nujno neka .stekla, katerega, naj Rozalija kupi v Ljubljani in mu jih nemudoma pošlje. Ko jc Rozalija zopet potrebovala denar, je šla k Angeli JakSa z novo storijo. Pripovedovala ji je, da bo prdedova-lai okrog 3.\000 l>in in da potrebuje 1OO0 Din. Govorila je, kakor bi rožice stadSla tn oslepariK Angelo za 1000 Din. Ivani Klančarjevi jc narve-zila, da nujno potrebuje denar za ureditev nekih pravnih obveznosti Klanca jeva Ji je dal?- hran Ino knj'ižico z vlogo O.bOO Din in 100 Din gotovine. Rode Heleno je profila za 100 Din. češ, da bo vzela iz skladišča na kolodvrru svoj Šivalni stroj, Rozalija j© vse sleparije priznala in .^e zagovarjala, da Je bila v velilci stiski. Ko se ji je posreč-. la prva sleparija je poizku^iila še drugič in tretjič ;n ■vselej y& šlo. Na račun lahkovernih in predobrih ljudi živi danes že kader sleparjev tn pustolovcev, v katerem tudi slepark in pustolovk manjka, OPROŠČENA TRfiOVKA
Pred dnevi smo poročali o neki ljubljanski trgovki, ki je biLa obtožena lažnega, bainkroustva in krive prisege glede premoženjskega .-tanja. Nekje na. Gorenjskem so odkrili zalogo blaga iz njene trgovine. Vse je kazalo da je trgovka blago pred konkurzom spraa-ila, na varno in ga prikrila pred upniki. Trgovka je skušala dokazati, da je bilo blago last njenih otrok in da ga je odpeljaJa. iz trgovine, še preden je vedela, da trgovina ne bo šla in da bo morala napovedati konkurz, Doka.z M ji j^ poj>re*Kil. Na podlagi izpovedi nekaterih prič in izvedenca, ter uradirh podatkov je bilo sflclepati. da je trgovka res po-sodtla srvojeanii možu večjo vsoto denarja. Namesto denarja ji je mož iaroril r% povračilo v<=>Cjo količano blaga. K*r je bil denar, katerega je trgovka posodila možu, last njenih otrok, je bilo seveda tudi 0^1-£.0 lat-1, otrok tn zaradi i^»ga ga |q takoj ■•očala od pvojfi satogc v trgovim in ga dala drugam v aLxa9aoo. Trgovka, je bila tako eproš^ena. krivde in ka2.n1.
Tatvine cvetja na pokopališču
Liubliana, 2R. maja.
Tudi mamenjc časa. O tatvinah cvet ,a na pokopališčih bi človek sicer 1j!iWo moraliziral. Češ, kako pokvarjeni so dandanes Ijudie, nič več jim ni sveto. V rrsnici ni povsem navaden pojav, da sc množe Čedalje bolj tatvine tudi na pokopaliških, kjer zadnje čase ne kradejo le cvetja, tem več tudi svetilke, bakreno okrasje m sploh vse. kar ima kaj vrednosti /a tatove.
l)o tatvin na pokopaliških smo ljudje ^e posebno ob:-u:!::\ . ker -c / njimi /ali pic-tetni čut. Lahko si mislite, kako je pri srcu človeku, ki je z globoko ljubeznijo uredil grob dragega rajnega, ki <ja / njim vc/ejo močne srčne vezi Sc po smrti — ko njjdc Sumilo opustošeno ali ko ugotovi n. pr., da ic nekdo i/kopal čebulice tulipanov, -c preden so nognali. Tatvine sc neprestano ponavljajo. Prejšnje čase so Ijudie tožili nad tatvinami na pokopališču o vseh svetih, zdaj pa vse leto. Nekajkrat se jc zadnje čase celo dogodilo, da so se tatovi lotili celo klopi na pokopališču. Klopi prej niso iincle cenc /a tatove, pa tudi va/-am so šc precej prizanašali.
Pri vsem tem sc človek vpraša, ali je treba tc tatvine pripisovati le dandanašnji pokvarjenosti. Ko sprevidite, da cvetje na pokopališču kradejo predvsem otroci, ki ga prodajajo po gostilnah in bifejih, je težko reći. ali je v tem već pokvarjenosti ali bede. Zamisliti se ie pač treba tudi v usodo otroka, ki sc vtihotaplja — nedvomno ne povsem brez strahu — na pokopališče, v naglici natrga cvetja, potem pa po stranskih noteh gre v mesto prodajat nakradeno blago kdo vc s kakšnimi občutki. Vzgoje ta otrok nedvomno 11c uživa in kako živi sploh, bi se bilo treba zanimati. Med pokopališkimi tatovi so pa seveda tudi mnogi odrasli, ki pač dobro vedo. kai delajo. Morda so pokvarjeni, toda tudi za pokvarjenost so merila; tako sc nam n. pr. zdi še večia pokvarjenost, če kdo krade ni pokopališču cvetje zato. da ga predaja na drug grob. kakor če ga krade iato, da bi ga prodal.
Nedvomno  tatvine  na  poicopaH^ču niso
fojav, ki bi bde  razumljive  tako lahko v ulturncm mestu. Na velemestnih pokopa liscih, v bližini predmearnih srcdiAč bede vendar tatvine niso tako pogoste, odnosno že navadne kakor pri nas. To pač ni brc pomena. Ljudje, ki so bridko rasiaheni ter ogorčeni  nad vandalizmom  na našem po kopaliieu, si žele. da bi pokopališka Ufra va nastavila paznika, ki bi naj ne bil un -formiran. 2ele si tudi. naj bi pašnik u*ta vil vsakogar, ki bi odnaaal cvetje s pokopališča, ne glede na to, ali je ra/capari otrok aH elegantna dama. Spričo tatvm na našem   pokopal iifcu,   tako  pogoetih zadnie čase, ta zahteva pač ni prevelika.
KOLEDAH
Danes: Petek. 28. maja. katoličani: Viljem, Jaromir.
DANAŠNJE rillKCDlTVE
KĐRI MATICA:  llarrv pf*l   n njegov naj-
boljš-i prijatejj. KINO IDEAL:  Jainipaci   \ agabtuiduat. KINO SLOGA: fcena brer Kramu KINO UNION: Ej Uhnjem (Brolar>i z Vol
cc).
K IVO MOSTE:   >Kr*k   prertfac,   — lOijai pro- :tk<.
Predajanje generalnega tainik.i /,I»ornire TOT z- Ivana Mohorifa: »Aktualna jopo danska vprašanja«: ob '20»1f> v dvorani Tr-£ov>.ke akademije
Razfttava rTeden slnren^U*' renske knn^e
DF?l'RN'K IJ^RARVF
n^n«»«: Dr. Kmet. Tvršev.^ p 43. Trnk"»C7y de,-| .  Mestni trtr  I  m  V^dnr, ^elenburrov«
ulicj 7.
Ftrernik-R.imcn^&ev pr.i\*opt* smo trref do bih. toda natega je/ika nemara ar dol fin ne bomo očistili pen Stofi m druge groo
bije še  vec/no strašijo p<* n<t.iih dnevnikih in  nikogar ni. ki bi  udari! po nph. Sicer pa take cvetke s tulih vrtim $e niso na i hujše. Imamo l^e polno tudi dom/tčih, prm pristnih  in   čudovito žita\'ih.   Vrtimo v*e \'prck. da človek nazadnje ne bo več vedel, kje se ta \TŠite\' ali  \-rienje pričenja in kje sc neha. Vse se pri nas vrsi in vse vr jinio. Preda\\mje sc vrši jutri,  ta jc  I r.%. delo. oni  dolžnosti,  tretji  uslugo in tnko gre hrez konca In kraja.
Hvaležno delo bi bilo /bintU sproti v*e iezikm'ne spake in nerodnosti. L/ir smo ///» r t<fko obilni meri naprtili našemu lepemu jcTiku. Morda bi kaaudo stopiti n.t fumete m poslušati tam. kako ljudje govore. .Mc</ iiobraženci kmalu ne bo iirt? ni 11 ialoMtnih ostankov našega okleščenega jesika. V*ak naš kmet i*c, da se recimo /n-ina ali !e< podraži. Nobenemu bi ne prišlo na misel trditi. rf| so se cenc živine p<»dražile. Ta ka jezikoima s pak a je pridr/anui sei irohraž&neem. Prav te dni smo čitaJi o p*>
nm-n/ podražitvi cen pjpirj.i m kajrttm 1 VprašaJi bi tistega, ki je to napisal, aH N
pomisli!,  kar  je  napisal.  Mnrda bi nam rvi
prrvedal,  kako se  mitre podražiti  • ena Ali
tega pri najboljši volji ne vemo in ne ra zvrnemo.
Naše gledališče
Drama
rVtek, 2$.  majat Zaprto.
Sobota.  20.   ma^i:   Matura.  Izven.  Izrod no
znižane cene od 14 do 2 Mi Nedelja. M. maia: Zaprto. Ponedelick. SI. maja: Zaprlo Torek. 1. umnj«: Zaprto. (< "vr.mo de Ho-ne-
rar v op*-»r;. Proslava).
■
V   Ro>tand«vi   heroi.ni   kom«v|ijj   >4 »r,,,.k de Renrentcc prosiš m c.  lrsn l>Var nico svojega umenukega  dela Premiera
na novo na>tudDrane umetnine bo 1. junija v oper;. Naša publiki bo hrf»7 dvoma iapo nila ob tej  pnb'ki  i^v^y> kttVturno
napram naienB najbolj 'adužneiuu flanu draiTMl t(>r mu bo 1 oblipm ob. kom re inbilejae psnedasav« pokaaala ^v^h* hva* ležnost ?a uroetiuike krea je - katerimi 1« te.kom 1+ pnpomoc^l h Banredku ;r> rano* ni na^a fj*iedalisoa, tako v r|i m ;^nr v open. Vsiopniee ^e dolu- r pr< i *
or^rni blagajni.
Opera
pftek. ?fi   maia: 7-sprro £o Sta, 20t maa: Plamen. R*vi Sreda Nedelja. 30- ma^a: Veseli irhide-ačok   I sveo, l7rAdno mižane eene od  !\ 1» n B11 ' *W
Ponedeljek, SI. maja: Zaprto.
Torek, l. mmia: Cyrano   le  Rergerac. iz-
vftn.  Proslava      • -le-tn -e     Bmetll :a
dela cosp. Ivana Levarja
———————-
Živlfenje v Rogaški Slatini
Roc^-ka Sla->a. 2,\ m$ I Kakor v drugih slovenj b cJraviMsein in turističnih krav'b. fud f Reffsek] - r-, nj lepo vreme zadnli dni v 1/labii meri ?>ospe^uj.- dotok reontov, nt§* !ako [evilm p« ^o tud; nodetlekj izletnik] \? vseh Ia Jucorslavije. Za binko.Hne praanike je med drugimi obiskalo Rosaako Slatino nad ,rv0 jetnikov iz. Zagreba. Pravkar rlovrSujejo zadnji zidarska in olepševalna dela, jdavnJ park pa je ž> popomoina nreien n n rveHu. Zdie-fggkj orkester prireja dvakrat dnevno promenadne konr^rte. dočim p« zveeer vrse v veliki dvorani Zdraviliškega doma. Posebno dobro eo obiakanj reČerni koncerti, prj katerih icrr;i udravih**! orkester pod vod^-vom dirigenta ITurdaaa me re? izbrana ftkla Ibo.
h. dnevn v dan prihajajo novi ROatjfl m iih *r zlatstf mno^o iz jnoceinMva. odkoder je tudj ^e vodno veliko jv»vprašev;inie. ki napoveduje, da bo Leto>n;s aaaona » Ro-tra^kj Slatini po Mo*Hbi ajnataar jn nor.nin prekosila Tanfiko. It« inor.^ms'va f>o naibolj raetopan« mesrta Ru limpe^a. <lraz. Rrno, Par?. Hartberg. Storkhoim. I^eeds v \n ffliri.   BniTelle*,   Koln,   HeUmki.   nuna, n
draga.
Ko bo dozidan se nov. z v*enu n noder-n<»jeimi pripomočki opr^nn'-i^n holrl, bo tfo Pila Rocaska Slatina na eno prvih mafij med imzosloven^kim- zdraviliir.i Po <>voi*»m ucrledu doma m v inozemstvu in po idra-vilnosti svojih vr^lr*»v ffa ?4vi(*ma *ir*r ie danef. do?im \o po številu c^im- prek a Sa 10 se nekatera Hrupa sdraviV*?a. med njimi zlasti Vmjarka banja, k; pa v inozemstvu ne uživa tolik«»Ba *.love#3. pa tudi ,;,^f> ttaask ajnekar nama kakor RocaAka Sla Una.
SPORT
Otvoritev plavalne sezone
Prvo gostovanje nemških plavačev -~ V waterpolu zmagali Nemci, v plavanju pa Ilirija — Dva nova rekorda
»SLOVENSKI   rfARO©«. T**** 9 ma> t*rr
VIHOR
VELIKI   FRANCOSKI   ŠLAGER PO ISTOIMENSKEM GLEDALIŠKEM KOMADU HENRYJ A BERNSTEINA. RE2UA: Slarcel Lherbh?r, v glavnih vlogah: Charles Boyer, Gab> Marlav, Mlchel * Simon in drugi.
Premiera v soboto v kinu Matici.
4
DNEVNE VESTI
— General Aleksa StojšjC umrl. V Beogradu je umrl v sredo zvečer upokojeni di* vizdjski general Aleksa StopnA junak 6 Kajmakralana in pomočnik komandanta armije v aZgrehu. Pokojnega generala se bodo ^rKmvirijaJi tudi mnogi Ljubljančani, saj je bil svojčas poveljnik vo nega okruga v Ljubljani. Kot poveljnik 11 pe* polka je bil rta Kajmakčalanu težko ranjen. Njegov j*0£reb bo danes dopoldne.
— Zahteva po dece nt ral i raciji podeljera-■nja urozr.ih dovoljenj. V t-rej(, y- l»jla v Beogradu končana konfep-nea tnrovskh zborniv. • uu zaključku konference je bila sprejeta obširna resolucija o vplivu države na trgovino. V resoluciji t-e naglasa potreba rtn pravnih predpisih in odklanja favOTl-■$ranje državnih gospodarskih pod jet j. Gle-<ie iEvosne trgovine smatrajo sbornice, da ie trena privatni iniciativi vrniti rim večjo
svobodo dela. glede devizne poli1 ke pa 7.0.VH0 olajšanj« plaoikiegj prometa t določanjem stamih tečajev valut on,h držav, kate; mamo klirinške sporazume Glede irvostit- trgovina zahtevajo komore decentralizacijo podeljevanja uvoznih dovoljenj potom podružnic Narodne banke.
— Seja banovinskoga odbora sa strokovne nadaljevalne >o!e l*o v soboto 2J>. t_ m. ob n uri dopoldne v konferenčni sobi trgovske akademije v Ljubljani s sledečim ■dnevnim redom: 1 Poročilo predsednika. 2, crtanje zapisnika II. sel; odbora. 3. Oddajanje mnenj in podajanje predlogov v »itrokovnosolskih vprašanjih i:i predmetih. 4. Slučajnosti. Pri tretji točki 5e bo razpravljajo o reformi reorganizacije strokovnega nadaljevalnega Šolstva pri nas. Za to šolstvo nimamo nobenih strokovnih knjig- in potrebnih učnih pripomočkov za učiteljstvo. O tem sta zadnja vajeniška anketa v Delavski zbornici in zbornica TOT razpravljali, da je treba strok, nadali. Šolstvu pomagati, da bo kaj već koristilo narašča iu.
Veliki nemški slagar:
>Man spricht iiber
Ž E N A BREZ
Albrecht Sehoenhals
Jacoueline« S R A M U kabine Pcters
MAT
Danes poslednjič! Kriminalni film
HARRV PIKL EN NJEGOV N.UBOMsI PRIJATELJ
(Volčjak kot sotrudnik policije >
T£L>
Inkišinov
Danes poslednjič! Prekrasno filmsko delo
E J    U H N J E M (Brodarji z Volge)
Vera Corene
Najnovejši žurnali v vseh treh kinih prinašajo kronanje v Londonu itd. itd.
— Zavarovanja delavce* jn nameščencev v marcu. V marcu i** bilo zavarovan h v na si držav, pn Okretnih tirSdin SUZOK-a. iii s^r 468.892 delavcev -n 178.739 delavk, skupaj 641.1S1, V primeru - februarjem s« tA povečalo število zavarovancev za 54.345, v pr*mcri t marcem lanskega leta pa f*6.WVS. V primeri z lanskim letom j«1 naj boi] pirnsjn Stavilo ssposlenega delavstva v goattno /.Tcnr.--ki industriji in sicer za lO.dtO. rwi gradnji lelecnie, eest in vodnih naprav za R?L*1. v tekstjini industrij* pa sa 7'63. Naaatfovsio \/n samo .število delavcev v industriji kamenja jn zemlje ca F»18, v rudarstvu pi t". A' primeri 7 marcem predian->^ejra \rtfi *e je povečalo Stavijo zavarovancev ?a 1 in.^nn. Največji absolutni po-rasa saposlftvu rakajbuje OUZD v Beogradu in sicer IO.70O v Osijeku SO;?:}, v Ljubljeni 74*19. Povprečna zavarovanj menda jc 7nr»-
Šala 31.68 din in s« j*» povečala v prjn-"»-r| z marcem lanskega leta za 36 p.irt v primer, februarjem tekočega W,x pa ?a 11 4>ar. Celokimna dnevna za varovan* mc^d.-*.
je os znaSala 33?.25 milijonov doeim je znaSaFa v februarjti :vyj.lf>% \at\\ v marcu pa 30&2&.
— Dobre vartetejne točke bodo vlotene v program velike modne revije na ljubljanskem velesajmu od 5. do 14. junija. Cela ta prireditev bo svojevrsten užitek tudi za najbolj razvajene obiskovalce. Izbrani spored bo z.elo zanimiv in bogat. Početnike velesejma opozarjamo, naj si na vsak način ogledaio to odlično prireditev.
— Kazniš zdravniško -hi7he. Razpisana jn >' ; • ;>. 7'lr.jvn ka - uradniškega prjpr:ivn"k* nn ntcjenskem zavodu v Ljubljani, Prosilci morajo imeti poboje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo v smislu § X zakon* o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo. Piošnje na i se vlozV pri higienskem zavodu v Ljubljani do 10. junija.
Y gospodinjski razstavi Zveze gospodinj v paviljonu K bo letos prikazano vzorno stanovanje z. vsemi pridobitvami današnjega čas?. Vzorna tla in ekonomična irraba kuriva v kuhinji, praktična razdelitev sob in pritiklin. lepa in enostavna oprema z vsem potrebnim, bodo vzor snu-.iocim se domovom, a tudi za že obstoječa stanovanja bo dala razstava pobudo praktičnim preureditvam. V veliki dvorani istega paviljona bo vsako popoldne in zvečer revija domače oblačilne obrti z vedrimi točkami   varieteine umetnosti.
— Se eno Mmaeenje uredbe o likvidaciji kmetskih Holcov. Trgovin^kf minister je izdal v sporazumu ^ kme+ii^kim mimstrom naslednic avtentieno tolmaeenie člena 7 Atr. 5 in ?1. S Mr. 1. uredbe o likvidae/H kmefftkih dolgov Upniki iz «t 1 Mena 7 uredb** o likvidacij kmeUk.ih dolgov, ki v uredbi obrežen h ^r-ntev ne prijavijo Pri v. agrar, ban-
ki v določenem roku. fegubt. * kolikor se niso sporazumeli ^ tvojimi dolžnik; v smislu el. g. t. 5. § 24 finančnega zakona za leto 1037-38 prav co zahtevati te dolrzovc od *vo i h bivših dolžnikov.
KINO IDEAL
Lumpaci
Vagabundus
Paul Iforhiger, ileinz Riihmann
v veseli komediji
Danes ob 16.t 19. in 21.15 uri.
asnHBHHHHMHHI
— Podruzu.ra brvataksga kulturnega dr»-•> »preiliik. v Mariboru. Tudi v Mari-
bo u   kjer ž;\i okrog Hrvatov, je b:;a
^če^aj ustanovljena podružuirui brvatskega kulturnega društva Napredak . Predsednik ljubljanska podruanies g. Herasin is v le-penj govoru čestital novi podruiMS ip'^o it ot»,lo uspeba* /.a  predsednika jx>druiniro
jo b;l izvoljen industrijee g. l>rago 1'al.iaga.
— Aktjfnoel   Mls   trgovinsks bilance.
Razvoj na;-o aunanis trgovine jo letos *el° povoljen. Izvoz ^t• jc povečal v prvih Ktirih mesecih v prjmerj l laoskim po količini za "o" o \' prvih mesecih tekočega leta je bila, naša trgovinska bilanca aktivna m \\?>\a\ m Ifjonov, dor ui jc liila lan, v tem č-tsu pasjvna  'a :Hi.:', milijone.
— Putnik v Ljubljani priredi sledeče izlete z avtobusi: 0. junija enodnevni izlet v Trst. Odhod ob 6h zjutraj. Cena vožnji in preskrba potnega lista Din 145.— od 12. do 14. junija izlet v Benetke in Padovo in ob-iak fostojnžke jame. Cena za vožnjo, prehrano, prenočišče, vstopnica v Postojnsko jamo, vodič v Benetkah in preskrba potnega lista Din 515.—. Cena brez vstopa v Testojnsko jamo Din 495.—. 13. junija izlet z avtobusom v županovo jamo s kosilom Ponovi Vasi za ceno Din 48.— 6. junija izlet z avtobusom v Dobrno čez Kamnik in Šoštanj in nazaj čez Celje s kosilom v Dobrni za ceno od Din 95.—. Vso informacije v biletarnicah :>Putnika« v Ljubljani.
— Ali se nam obetajo boljši časi? Tako ,-o borio vpraševali obiskovalci spomladanskega ljubljanskega velesejma pri ogledovanju vseh krasot, novosti in najpraktič-nejših izumov na impozantni razstavi naj-raznOVfStnejiih avtomobilov. Doma smo res pesimisti, toda bogate inozemske avtomobilske tovarne že morajo vedeti, da sc ho pri nas tudi glede cest obrnilo na bolje, drugače no bi bile za razstavo priglasile t.ako ogromne izbire osebnih in tovornih voz ter motornih koles. A tudi kolesi rjo bo mnogovrstna izbira navadnih koles navdala s skoraj že. izgubljenim upanjem, da se bodo v kratkem vozili po gladkih tlakovanih cestah.
— Varo-liioohrambni   sklati >Bran-H>f»rac
Hr/.. II. dekl. ljudska čola rfteSkega kralja Aleksandra l. Zediniiejja v Mariboru« nin
40; drž ljudska šola v Pibniel. 68-50 Din; drž. ljudska šola, Sv. Peter v Sav. dolini. 93.25 In. drž. ljudska šola. Kranjska gora, T)\ Din. drž. liudska šola. Črnomelj. 20.50 Din, 1. dr/, dekl. ljudska šola. Ljubljana, 120 !>in. drž. ljudska Ma v M*:*!iki! SO Din, drž 'indska ^ola v Trebiji. 31. Din, drž. Hudska šola. Reka nad Laškim, 21.50 Din, dr>.. ljudska šola, Jurklošter. 1'» Pin, drž. liudska So|a,    Praftorskos   27.75 Wn« drž.
ljudska šola. Bevk**. 49 Din. drž ljudska šola. EJprovniea. 13350 Din, drž. liudska šola, (»orni $rftd. 79.58 Din, drž; ljudska šola. Bkorno. »v^r-vo r>in. drž lmd-'1 i ^ol^, /'ahnica. " 1 .-.o Din, drž. ljudska Šola, Videm Dobrepofje. ' • lun. drž. ljudska šola, ?v.
Barbara v Ralo7ah. r>l.'2."> Din drž, ljudska šola v Mozirju« 77 Din. — Mladin.? pokazala
Si, da se zavedaš svoje zcodovjn.; kc -viloge; hvala!
— Vreme, Vremenska napoved nravi, da ihO veČinon>a ii-im fn toplo vreme, možnost krajevnih neviht. Snofij proti večeru i** deževalo v Ljubljani 11 ^!no imeli 14.8 nun pa-'lavin. Najvriija 'euiperatura je znašala v Zagrebu in SpUtu ?0. v Lftibl^ni 50.4, v Skopi iu 26. Davi ie kazal barometer \ Ljubljani 7nS. temperatura ie znašala 14.
— Pobege] gojenec. Tz Deškega vzgajaj Sca v Ifostah [s pol>egnil pred dne\ j l?.lot.-ni c>iiPt>or Fran-* Korošec, ir Ličnice pri l.neah  v  tonjiškem okrilju.  F.mf   je Ijbke
postave, ofcrofrisjra, obrasa, kostanjevih la^
in rjavh oči.   Na Čelu ima brazsetrnn m
nosi temno ponošeno obleko.
— Zasledovan vlomilce Policijska uprava je prejela iz Dubrovnika, brzojavno obve-stijio ,da je tam vlomil v hotel >lmperial< nekj Kajko Djurovje. po poklicu zasebni uradnik, star 24 let. V hotelu se je polastil dveh kreditnih p sem eno na 4000 dolarjev, drugo na «iOOU {talijanskih Ijr. Dalje je odnesel dva čeka po 30 dolarjev jn 150 lir ter
din gotovine Djurovie je najbrž pobegnil nekam v Slovenijo. Mo£ je preeej vj-soKe postave, kostanjevih lae, »redjnee desne roke ima poško-1ovan jn je nosil pred ponekom belo letno obleko.
— Strela ubila tri kmete. Na polju pri 7enjfi je včeraj popoldne strela ubila tri kmete, pet jih pa težko ranila. Ubila je fte-mana carica. Ethema Vehaboviča in Denisa Derviša. Nad Zeiroo ie naenkrat prihrumela nevihta, med katero je silovito grmelo in treskalo. Kmetje so okopavali na poiju koruzo, kjer jih ie zasaoila nevihta.
— Krava vrgla štiri telićke. V vasi Luž-nice v kragujevaškem srezu se Je te dni otelila krava kmeta Alekae Slavkovića in vrgla je 4 teličke. To je seveda zelo redek dogodek in zato ni čuda, da jc vzbudil med ljudstvom veliko zanimanje.
— Samomor kmeta. V Cerju Tužnem blizu Varaždina po ie obesil v «*redo jx>poldne premožni kmet Lovro Djurae, star $0 lel. £e opetovano si ie hotel konrati življenje, pa fo mu to prepre?iVi. Kaj ga ie pognalo v smrt. ni znano. Predno ie obesil, »e ta jv^'eno napil. Svojem ie vi»<*krat pravfLda njegovo življonie n:ma nobenega «^nviisla vee.
Iz Ljubljane
— lj Zaninmn predavanje. Trevi ob 20 15 bo predaval v dvoran; Trgovske akademne
generalni tajnik zbornice toi i,n bivšj nai-•i ster Ivan MoborH o aktoalttlb gofr-o-darskib vprašan jih. Vsako njegovo predavanje privabi tOllOjpe poslušalcev, zlasti iz gospodarskifa krofov, >aj je predavatelj znan kot eden naših naiodljčnejših gospodarskih strokovnjakov. Prepričani smo, da bo tudi d revi nieuo\o predavane zelo dobro obiskano.
—Ij Na ribjem <rcu te bilo danes precej blaga, toda kupci *c niso mnogo zsnimaii rani. ^b konm masces se zde ribe gospodinjam neprimerna postna jed. Danes je bil med morskimi ribami naprodaj lep hin, ki *o ga prodajali od 3*2 Din naprej. Na izbiro čo bili tudi lepi osplji po IS do 28 Din kg. Najcenejše mor-ke ribe so bile girice, ki čo po 1- do H D:n kg. zardele so dražie, in sicer po bS Din. Drage so tudi sku£e. ki jih je sadnje Saše malo na trgu. po 24 Dtin. Med ročnimi ribami je bilo naprodaj tudi nekaj cenenib (mrtvi.h) postrvj po :V2 Din. <io<-ini so h'le žive po 40 THn. Z reč* nimi rjbami !rur ni bil posebno »iobro 7Jk-loien. ('ene f<\ bile nespremenjene.
—lj Ni dneva brea nevihte. Zadnje ča*e #.e vrata dan za dnem nevihte. Y »-rodo popoldne ie lilo. kakor da se ic utrgal oblak in nekatere ulice BO bile nekaj ča=a pod vodo, ker kamili njso mogli odvajati hitro toliko vode, Ncv lila pa v previo ni še dovolj osvežila ozračja, zato včeraj mnogi izletniki niso zaupali vremenu in n[so šli na daJjše izlete. Marsikomu je pa dež proti
večeru pokvaril ^jecr lep dan. Včeraj so ludi mnogi kopalci jzrahilj toplo vreme. Voda seveda le ni dovolj topla za kopanje, čeprav je zadnje čase že poletna vročina. — V meMu niso več privlačne prireditve rti zabave v zaprtih prostorih. Pr:rediteljjee lepe raastave ženske krjjge se upravičeno pritožil je o nad slabim obokom na razstavi, ki v resnici zasluži mnogo vezjo pozornost, kakor je je bila deležna. Mnogo premajhna je bila tudi udeležba v sredo zvečer na predavanju Zlate Pirnatove. Pr-reditel jice ti;" pritožujejo, da moški l>ojkotirajo lepo razstavo, ki t=o jo organizirale ženske roke. K temu je na treba prinonmiti, da ie nekoliko premalo zanimanja za razstavo tudi med ženskami.
— lj Sok«:|«.ko društvo Liuhljananšiška priredi v nedeljo 30 t. tn. društveni izlet na Stango. Izlet bo celodneven, za člane, naraščaj in deco ter njihoverodbine. Odhod z vlakom ob 5 30 uri z glavnega kolodvora do Kresnie. Povradett iz Litije ob 17.05. Hrano za ves din naj vzame esak udeleženec.« boj. Prijave se sprei^majo v Sekoasksm domu v i^iški.
—lj S^zjia špargljev! \'sak dan sve*e domače /ialune beluše tervita gostilna pri Slepem Janezu.
—lj Nahorj bođo v T.jubljan 0.1 |, do 1& junija t. 1. jn s»eer v dvoranj Me^tneca doma. Najprej pridejo na vrsto mladenič.,- iz Ljubljane, nato pa iz okolice. Kdor izmed prizadet h so ni dobil poziva, naj **e takoj I>obrj<ra z.mj. da prid^ pravočasno k naboru. Za ravršHev nnborne dolžnoft; morajo razen mladeničev samih skrbeti tudi njihovi starši in slnžbodajalej,
—lj Kadrski rok ae o,1reja pri naboru in to le na podlagi uradnih listin. Nihče naj zato no pozab prinesti s seboj spričeval, ki ga opravičujejo do *krajšane£n roka, sicer bo potrjen na polni rok k.idreke elužhe.
—lj Dtjakj ki bi radi letošnjo jep-ert nastopili svojo vojaško službo (e spadajo pod poveljstvo ljubljarekega vojaškega okro+ja.
naj se najkasneje do 20. junija t L Sajtosa
pri tem poveljstvu soba 16 v vojašnici vojvode  Mišica na Maistrovi cesti.
—lj V mestni klavnici se I*> jutri (soboto) ob 1»>. prodajalo na proatj stojnici razoo meso po znatno znižani ceni.
—lj Ivan Levar, ki je vso povojno dobo nosil vso težo repertoarja v operi in drami proslavi svoj jubilej 25 letnega dela v torek 1. junija v opernem gledališču. Igral bo Cyrana, ki ga je že pred leti kreiral z velikim uspehom. Ogromno delo slavljenca zasluži vso pozornost in priznanje. Zato ne dvomimo, da mu bo naše občinstvo izkazalo vso pozornost. Predprodaja vstopnic je vsak dan do proslave pri operni blagajni. Vstopnice se lahko rezervirajo tudi telefonski.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški, telefon 33-87
V petek po predavanju, ki sc vri.i ob pol devetih, zadnjikrat komedija
Olio VIII
OLIVKK & H AROV v glavnih vlogah Vstopnina na vseh prostorih Din 3.30
V soboto
NOCTURNO
i
—Ij  >Aktuelna   co>podar?k« vprašanja«:
je naslov javnemu predavan in- ki ga priredi Združen te absolventov Trgovske akademije >Klub trgovskih akademikov v Ljubljani drevi ob 20.15 v dvoran Trgovske akademije na Hleiwei*ovi »eslj. Predaval bo širom Jugoslavi e /nam na* odi um i go-apodaitk) >'rokovnjak. ^neraui! tajnik, ZbOTBiOa ra TOT in bivši trgovinski minister go.-pod Ivan Mohor:»\ Na iarednO ak-tuelnO in zanimivo predavanje vabimo poleg svo:ih članov tudi šjršo javnos!. Klub trgovskih  akademikov v Ljubljani,
—li Vrsto najlepših sln\<»n>kih zborovskih -kladb. ki so predvsem namon-ene eve Ibi v maniš:h pevskih skupinah, borno si tali na prihodnjem vokalnem kon*tr'u, .^i 2s priredi 1'relovčev pevski kvm'et. Ker ^e vej čiani kvjnteta aoHstietan jaobražujejo, bodo lr;;o smsd njih nastopili tuli ko - 1 -sti s spremi evan.em klavirja, i'a ; o • Sfi bo v petek. 4. junija ob 20l uri v fianM-škansk dvorani. Predprodaja v.stopnic v knjigam; Glasbene Hasjoe
—ij Poleno mu je Oilletelo \ gla\ o. V U>1-nu-o $0 dopoldne prepeljali Žagarja Vinka Sanonoiča, stanujočejta na (aanskj cesti 1^0. iSimOnčič ie žaeal drva v Zarn.kovi ulici \$,
ko mu je nenadoma spodletelo poleno, M
ga mu je c;rkularka vrgla v glavo. Simon* ć ii je omahnil ves okrvavljen, z veliko rano na *-elu. Kakor so ugotovili v botaiei, :ma tudi pretresene pnoigsoe,
—lj >Na>a skrinja< nam pripravi a le.po presenečenje s svojNn albumom, bo -e-daj dotiekan, kakor ludi a skupino dečev in Janezov, kateri bo.lo pr sli z na>e skrinje na vel esej ms ko modno revi-o.
— Ij Osrednji odbor društva ?Bran i-bora<. bo imel svoi redni ob^.ni zbor, O. junija t L ob 10. uri dopoldne v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani: Novi trg, 3-1. Vabljeni ko zn#tte*nin ki narodnoobrambnh društev i U tiska ter Člani.
— Ij Tatvine. Iz podstrešji n( Aleksandrovi renti je nekdo ukradel vr.r.i'iu Kran-oeta Siananu foto-aparat znamke »Kodak*, 7laf poročni prstan. zlato mosarp verfiieo |n nekaj gotov ne. Zupan je oftkodovan ta pr.bhzno jiyxi din. Iz cerkve Srea Jsm norega ie odnesla nelva ženaka >ivilj- Mariji ttubadovi za.voj s črno iensko obleko, v kateri so Ke]^ črte. Zasledovanje tatice je oStaio preauapsane. Ispred Podobajkove aro-s^-ilno Pod .Težami je nek poba I m Odpeljal v frrerjo Antonu Kro-lju 4rN*i din vredno ko-lr> 7nanvk^ -K^ka« s tov. >t. .">0t2". — Ukiav-deao je bilo tu^f črno pleekaiio kolo 7n:un-ke »RSOOrd« Albnu Bukovcu, jn fjcer z dvorjSča mfznrske zadrae^ v Hrenovi ulici. Hukoveevo kolo je  vredn.. fi0Q il;n.
Iz Celja
—c Obrtna razstava V Celju. Ooneralna
direkcija dr^. leletnie je dovolila polovfe^ no voz.nino na železnicah vsem obiskoval-eem ohrm^ razstave v Celju, ki hO od 1. do 15. iTčnata Vaak obiskoealee razstavi
k'ipj na oihodn; noata|j eelo karto in le-frit-imajcij-o K —13, p mu 10 raastavn urad v Celju zicro^a v poSrdilo, da |i obiskal razstavo Z S(Č6m opremljena karta in legitimacija velja za brezplačen povratek. Poio vična vr>znina veljj  71  odbod r,d 80. julij*
do vStetejfn 15. av|šnsta. n povratek p^ od
1. avgusta do vštetega   IT. avgusta.
•H3 Regulacija Bav|R]t pri Ori? vasj. V torek fi. junija bo v prostorih 1 ehnienecr.i razdelka sreskeca načeletva v Celja javna IlOfiaoijS 7.a dobavo ŠOO knbčnih metrov kamna lomljenca za vsoto 5f>.soo Din za regulaejjska dela na ^.ivjTiji pri ^»rl, vas . Panoji tso n.i \-pocrled pri tehničnem razdelku Breskeea načelstva.
e, Kolesarska djrka na prog j Celje --koštani (tt4) km\ kj jo j*1 priredil Klub slovenskih   fcosViarjeir  v  ^eljil   preteklo nede Ijo. je zelo lepo uspela. Startalo jP in d'T kačer. k? so vs,- v raTineroma doV»rem Sašu prispeli  na e. lj.    Rezultat   »o    sledeerj. t.
Franc Kajtner 1 ura 2 sekundi; 2, 1^*« Kramar 1 ura | sek imle; 3. l^do Wak 1 ura 4 sekunde:    4. Josip Teržan;   o. tMon
Jernej*.-; i». Mirko Fabfan.
—e Pr\T lahkoatktski miting DO priredil SK Celje v nedeljo 80. t. m s pričetkom
ob 0. dopoldne na celjski Glazij;. Tekmovati je bo v seii;<>r>k.h jn junionsk.h d;.- plina h.
Iz Trbovelj
— Težlia nesreča rudarjevega sina: V
sredo popoldne so se igrali v rudarski koloniji Njiva ob TrboveljsCici rudarski otroci. Eden izmed njih Je bil posebno pogumen in je splezal na visoko drevo, kamor je vabil tudi druge. Drugi so mu odsvetovali, da naj ne gre v nevarnost. Pa se mladi Grebeneev sinko ni zmenil za svarila svojih tovarišev in ko je stopil na m *0 sibkejso vejo. se je le-ta zlomila, di j. zdiknil globoko na tla, kjer je obležal z v zapestju zlomljenima rokama in najbrže tudi z drugimi poškodbami. Prenesli so ga takoj v tukajšnjo bolnico, kjer SO mu alsmntfki nudili pomoč. Kakor pomilujenu* nesrečnika in njegove starše, tako nsj bo ta žalostni primer v ivarilo vsej mladini, da se ne podaja v take in sliene nevarnosti, kj lahko postanejo usodne za vse življenje.
— Tnirl je včeraj popoldne znani narodni gospodar in /rostilrucar g. Franc Sušnik. Pokojnik ae je rodil prt Sv Marku, prod :*0 leti pa je priiel v Trbovlje, kjer si je na razpotju pri BevSkem ustvaril lepo domačijo in gostilno ki je bila zlasti pred vojno znana vsem zavednim Slovencem Svoja dva sinova in hčerki je vzgojil v narortnem duhu. pa tudi »am je rad podpiral narodne, društva. Umrl je v atarogti 72 let. Ohranimo mu blag spomin, svojcem nase iskreno ■ogaljje.
Bolgarski v^pr. ki bi se imel vr*iti v soboto zvečer, je radi nepredvidenih zaprek preložen na nedoločen oas
Iz Maribora
— Žrtev materinja.  \   manareki po
r 1 i b • Ia oj je r»r or Irass aaaascin«
stva   mlada   profesorica Vata jfovakasfi
N'jen i smrt je i-z.-/\al.n v Mar ln»ru h^Iomii«-* sočutje. Njeno truplo bodo prepeljal v fiJaHJjii 1111. kjer Hn jutri Mi-jreb
— Razprava proti  po h ni'»4 m morilcem. Pred okrožnim s«>li.Vt-ni ae js danea pričela razprava piol: Pranji Belaku, Ivanu Kolerju in Karh Blenra, kj so 8. julija lanj umor,l: in oropali fn..n čne^pa preglednika  lvan.j  Sir n   M- m ulir,:. Za raza>:avo vlada, veliko zanimanje in so vrši v l»jvsi pototrt BVOtan . Senatu jxre<lseduje          dr.   Tombak. <H4ofniOQ fM zastopa, drž. toijlec -lr. Sevef   Po BftBHs nju obioaaaoa se je pričelo gaalisevanje so-
tožencev, ki vale krvi« drug na <lrugcga. Raz;vav;i bo trajala  \^ dan.
Iz Kamnika
Pevsko društvo »Lira   priredij v pel-ljo .^0. t. m. ob In. nri v Drattvenesa d<»^nu v Mengšu kone4^r'. DvuliVti je poklonilo e^-i«dr.n doTjfOSk vojivni invabdovi kaSMiMke|KI
okraja, ki era b<>d.» deleini po kaasa akaai od!»oni vsi %'rom»-n; «l.in v pcmeni as-zgod smrt,, itd. 1'pamo da b<» ebčinatve razumelo to dobrodelno ak.-!j<» jn bo krm cj*ri. v velkem >t#»vilti obiskalo ter « tem podprlo Hirom-i '     srtve av€>tov n v«\in*'
Žene proslavljajo deklaracijo
l/jubijana, SB, Banovinska   žensk.i   zv-Aza   pr redi   iutori v soboto ^0. maja ob sol T. z\e<er v OPSOOSal IVlavske zborntee
obletnico majfii^ke deklaracije. 7,ene so izdale letak v katerem pozivajo na proslavo velikega dogodka, ko nap, je /družilo skupno trpljenje m hrsjpanenii ^n bodj. ko se je um ;'.n;i;i mržnja stoinosi« v borb, za skupne e. Ije vsega naroda. T/etaV. konftuje ? beso In -n :
Xaj zoper 7dru7:jo deklar.T 1 ;   đsalj SSI I kosti   jin   svobode   vse,   ki   so doibrA volje1
Smrtonosen karambol
Ma nhor    ?fi   T,a in V^rai   ve   jc   pri peti Is        r«-Nt:   Fala— ^V^ribor   cmrtna    nesreča.    Monter falske elektrarne.  42 letni   Herman   Hostnikar je hotel  obiskati   svojega   bra*.i    v Knmnici Odpelial sc j> s svojim kolegom   na kate rega je posadil tudi rvojo 121etno hčerko, proti   Mariboru.  HH/u kilometrskepa kamna O.O.So  je privo7il  /a  n]im  osebni a^-to mobil, ki ga je upravljal falski jirof Zaboo. Hote! je oćividno kolesarja prehiteti. Pri tem pa je /adel vanj in ca podrl v cestni jarek. Ho*itnikar ie /adobil tako hude poškodbe, da  je bil  na mestu mrtev, njegovo hčerko  pa   SO  smrtno  nevarno poško dovano  prepeljal'   v  mariborsko bolnico, kjer pa sc še ni zavedla in je njeno stanje skrajno resno.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda Dua 1*—>
davek posebej
Za pismene odgovore giede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za mate oglase ne priznamo.
RAZI) O
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
MNOGO CENEJK
in boljše s: nabavite vse vrste oblek jn perila pri
PRESKE RJU. Sr. Petra cesta 14
KLIŠEJE
VECBaEVHC
JUGOGBAtlKA
SVPETHANAilPZi
ABONENTE na dobro domačo hrano epraj-mem po zmenv eenf  Stari trg «t   2S-TTT   nadstr^ levo. 716 rnjtnii-
DOMACO HRANO
dobro, nudim tik opere. Islo-tam oddam tsobo gospodični. Na->lov v upravi >S1. Naroda*.
1469
B. RANGUS
zlatar, KRANJ
Ure • zlatnina. Zahtevajte cenik.
HMMIHMMIII
<MwRSKA SALAMA
najcenejše pri: Čeme O^kar, Sv. petra cesta 36
SVEŽE ČEŠNJE
Ia. kg po 4 in 5 Din. Franko kolodvor pošilja po 50 kg v karirah G. DRECHSLBR. Tu-sla. 1463
i
l> nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete noseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, cigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako niso in govori dnevno desettisocem eJtateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku Je najuspeSnejia investicija, U prinese korist trgovcu tn kupcu.
1 liani 1
NAMEŠČENCI TVRDKE FELIKS URBANC naznanjajo žalostno vest, da je preminul včeraj 27. L m. v visoki starosti
njihov dobri in visoko spoštovani senior-sef, gospod
Feliks Urbane
veletrgovec in posestnik,
katerega spremijo k večnemu počitku danes, 28. maja 1937, ob 18. uri izpred hiše žalosti k Sv. Križu.
Blagopokojnima bodo ohranili v trajnem in častnem spominu.
7822
Stran 4
>SLO VENSKI   NAROD«, petek 28. maja 19TT.
§fer. HO
Rusiji zvezana
s severnim tečajem
Sovjetska znanstvena ekspedicija na ledeni gori — Prof. Smidt o nalogah stanice na severnem tečaju
V soboto je Bvet prrr^m^rlVt vest O pre-senetljiverm uspehu roških letalcev, o njihovem poletu na severni tečaj. Porocafc smo že kratko, da &o se pogumni roški letaka naaeHJa na vefcfki ledeni gori m v soboto zvečer so ie poelaK v avet prvo vremensko poaoftflo. Vodja ekspedicije prof. Smidt je sporo«! po radiu, da so že po-
stavil: pet šotorov m antenske droge ter cd uredili radijska postajo, da bodo redno od*ia;ia> za. meteorologijo izredno važna vremenska poročila. Sporočil je budi, da je na severnem tečaju razmeroma toplo in da stalno fijc sotoce.
Nova radijska postaja je uvrff-ena. v tjezmam sovjete k i h polarnih staidc kot Severni tečaj, stanica št. 56. Njen signal je Upol. kar je skrajšano Uniona polus. Prof. femidt je pros;l v Imenu ekspedicije, da bi se smela nova stanica imenovati po Stalinu. Ekspeic-Ua se je na ledeni gori že udomaela. Šotori so zelo dohri. člani ekspedicije imajo volneno pcril^, obleke iz kržuhovine in po ebno dob''o spalne vreče, iz najboljše ovčje volne tako, da se jim mraza ni treba bati. Tskoj so si urecTli tudi kuhinjo Letalo jim je že pripeljalo petrolej ke pečice in 60 gumijastih vreč, v vsafri 48 litrov petroleja. Jedilni list je že zdaj pester^ N&mestu težkih konzerv je pripeljala ek peiieija s seboj najboljše ekstrakte. Na razpolago imajo bi zu 50 vrst jed! in zdaj sp kuhajo tudi že toplo hrano. Na jedilnem 1 stu imajo tudi kuro v prašku. Za eno kuro v prašku so morali zaklati 15 do 20 kur, kar jc najboljši dokaz, kako redilna jc ta jed.
V Moskvi in po vsej Rusiji jc zavladalo silno navduSenje nad u pehom smidtove ekspedicije. Tako rado tn ih trenatkov Ru-saja še ni preživljala od rešitve brodolom-cev s »Celjuskina«. PcseUno je zaslovel po vsem svetu zopet ruski lrt~lec Vodopja-ncv_ Polarna stanica št. 56 je v živahni zveza s celino preko rad'j.kega vozla na rheksonovem otoku, li članov b roječa posadka prvega letaia. ki ga je pilotiral Vo-dopjsmov in ki se je spu t lo blizu severnega tečaja na ledeno goro. je potrdila, da >e sprejela pozdravne brzojavke vlade in kommrstične stranke. Odgovorila je takoj, da že postavlja šotore odnosno gumijaste hišice na ledeni gori debeli 6 metrov. Morski tok zanaša posadko proti zapadu s hitrostjo pol rrclje na uro. Druga letala so morali i dat j na Rudolf ovem otoku, dokler j h ne pozove vodja ekspedicije prof. Smidt. Njegov namestnik ševelov je izjavil, da je zelo verjetno, da bodo mora-1 i preleteti vse pot do severnega tečaja nad oblaki. će bi se vreme poslabšalo, ko prilete na severni tečaj, bodo poiskal: prikladen kraj, da se spuste na led in stopijo v stik s prof. šmJdtom. Vsa štiri letala se zbero na kraju, ki ho najprikladnejši za ustanovitev polamo stanice. Sknpno bodo pomagali Papaninu urediti .stanico potem se pa vrnejo na Rudolfov otek.
Prof. Smidt o nalogah ekspedicije
Prof. smidt je izjavil o nalogah polarne stanice Upol: Prejšnje ekspelicije, presenetljive po svojem pogumu, ni-o in tudi niso mogle prinest, pomembnejšega znanstvenega gradiva, čeprav je bil severni I tečaj dosežen, je ostal s~ednji polarni bazen neraziskan. Takrat niti po-kusili niso I
praktično izkoristili rezultatov znanstvenega raziskovanja oblasti okrog severnega tečaja. Sovjetska polarna razskavanja imajo slavno zgodovino in -e*voj poseben pečat. Vesega kompleksa arktičnih problemov smo ae lotili z vidika enotne teorije m prakse, pri kateri gresta znanstveno razLskavaiije in praktično izkonščanje roko v roki. E>rugo nase načelo je ne drobiti znanstvenih opazovanj na kratkih eks-pedicijah, temveč delati dan za dnem. nepretrgoma in vsestransko.
Zato smo prepregti otoke in obalo sovjetskega dete. Severnega ledenega oceana z mrežo polarnih stanic, ki neprestano opazujejo vreme, stanje ledu, kemijo in fiziko morja in podobno. Polarne stanice so neon dale trdno podlago za plovbo po Ledenem oceanu. Samo tako smo se lahko lotili proučevanja severnega tečaja. Ne upadi bi si prodreta na severni tečaj, če bi ne vedeli, da je treba organizirati v rrjegovi oblasti zek> temeljita znanstvena opazovanja, koristna in potrebna, za našo državo. Zato ustanavljamo v centralnem polarnem baaenu stalen znanstveni observatorij z dovolj močno oddajno postajo.
Po Nansenu, Pearvu, Amundsenu in drugih polarnih raziskovalcih smo vedeli, da okrog severnega tečaja ni suhe zemlje, temveč z ledom pokrito morje. Dalje smo vedeli, da je tam zima. to je pa približno vse. Zvedeti pa hočemo zelo mnogo. Poznati hoCerom dobro vremenske prilike okrog tečaja, njihovo kolebanje, njihovo sezone. Poznati hočemo ne samo toploto, temveč v prvi vT5-ti zračni pritok in njegove spremembe. S sondirnimi baloni hočemo raziskati razne atmosferlenc pojave ne samo nad pOVrifaao zemlje, temveč V vseh plasteh atmosfere. Sistematična opazovanja vremen-kih elementov so zanimiva ne samo teoretično, temveč tudi praktično. Znano je, da premikanje hladnih zračnih plasti, ki jih je polna atmosfera nad polarnim bazenom, najbistveneje vpliva, na evrop ko in azijsko podnebje. Zaenkrat lovimo podatke o vremenu samo na mejah severa, v naših polarnih slanicah, ne vemo pa ničesar o tem, kaj se godi v centralnem polarnem bazenu. Naše teoretične predstave o tako zvanem pokrovu mrzlega zraka bodo overovljene in točno ugotovljene šele po delu naš h ."^anic pri tečaju.
Drugo polje opazo\*anja 5e tiče paroplov-be. Po plovbi >Frama^ vemo, da se premika lei od vzhoda proti zapadu. Zelo malo pa vemo o podrobnostih tega premikanja in zlasti o tem, kako se premika led okrog tečaja samega. Razen redkih nepopoinih podatkov ne vemo tudi nič o globinah v slednjem delu Ledenega oceana.. Za nas je zelo važno preučiti premikanje nižjih in srednjih plasti vode, ugotoviti, kje nastanejo, ah v vzhodnem delu Ledenega oceana ali pa v Tihem oceanu. S kemično a«na<lizo in fizikalnim opazovanjem bom. ► jahko pojasnili procese v vodnih p!s.ateh B ološko delo nam pove. kako daleč se je v teh visokih zemljepisnih višinah ohranilo živjjenje# Opazovanje m°r-ja in l«Hu bo ob~gatilo naše znanje o kroženju ledu v ledenem oceanu. To je v zvezi s problem.' plovbe po veliki arktični nianistrali. poznavajoč pogoje v središču oceana bomo lahko našli zakone, po katerih :€ premika led ob obali.
Veliko zanimanje vzbuja tudi redno opa-aovanje zemeljskega magnetizma, še ničesar ne vemo o smeri in sili magnetizma okrog tečaja. Piloti, ki bodo letali v bodoče preko tečaja, dobe nujno potrebne popravke h kompasnim podatkom. Brez poznavanja magnetičnih d'ferenc v tej oblasti kompas ne farno ne pomaga orijentirati se, temveč lahko požene človeka v nesrečo. Znanstvena stanica v polarnem bazenu bo pomagala izpolniti nemalo geofizikalnih nalog, Uko teoret čnih kakor praktičnih. Med drugimi bomo lahko ugotovil i, kako se širijo radijaki valovi.
Samo teh nalog je bilo dovolj, da s p povem utemelji napor truda in drna.rja, kj ga je dala naša država, da prodremo do ■severnega tečaja.. Poleg tega je pa še ena važna naloga: s tem, da ustanovimo stanico v bližini tečaja, storimo velik korak n?prej k zagotovitvi varnega letanja v polarnih krajih.
Silen snežni metež
Iz Moskve poročajo, da je divjal zadnje dni nad severnim tečajem silen snežni metež, ki je za nekaj časa prekmi znanstvena opazovanja ek-pedicije prof. š>mid-ta na ledeni gori pri severnem tečaju. Snežni metež je tudi onemogočil točno do-
ločiti lego. Sledtajkc je ekspedicija ugotovila., da je prišla s kraja, kjer se je spustila na led, na 58.7 stopinjo zapadne dolžine in 89.87. stopinjo severne širine. Ledena gora, na kateri se je ekspedicija naselila, se premika s hitrostjo ene milje proti zapadu. Neugodno vreme je zadržalo tudi druga tri letala ki so čakala na Rudolf ove m ctoku pod poveljstvom ševe-leva. čim popolni jo zaloge štiričianrke posadke, ki hoče ostati na ledeni gori leto dni, in čim bo urejena stanfca, se drugi člani ekspedicije vrnejo.
Se tri letala na ledeni gori
V torek so startala še tri letala Smid-tove eki-pedicije z letalske baze na Ru-dolfovem otoku, da poneso prvi skupini na. ledeni gori zaloge živil, opremo za šotore, pogonske snovi, zdravila in znanstvene aparate. Vreme se je bik) zboljdalo in tako je prof. Smidt po radiu naročil, naj letala starta jo. Vodil jih je pilot Mol okov na težkem štiT motornem letalu N-171. Letala so startala v torek ob 23.15. Prvi se je spuftil na ledeno goro pri severnem tečaju Molokov v sredo zjutraj ob 630. Drugi je prispel pilot Aleksejev, tretje letalo je pilotiral pilot Mazuruk. Molokov je eden izmed veteranov polarnega letalstva. Aleksejev se odVkuje kot najboljši poznavalec poletov nad ledom. Tudi Ma-zuruk se je že opetovano odlikoval > poleti na daljnem severu.
Z ledene gore na severnem tečaju poročajo, da se je začelo v taborišča normalno življenje, da so vsi člani ekspedicije zlravi m dobre volje. Skupina Članov ekspedicije je na smučeh že prei kala okolico taborišča in ugotovila. kako je z ledom. Ledeno goro žene naprej veter. Znanstveno delo trpi nekoliko samo zato ker neprestano mede tako. da se le malo vid'.
Kupujte domače Slogo i
Čudna tekma
Pokojni miljajrder John Rockefeller je določil med drugim tudi potrebno nagrado v znesku to.ooo dolarjev v znanstvene ."»vrhe. To nagrdo dobi ti-ti. ki živi skozi 12 let v največjem sam-zatajevanju in doprinese največje osobne žrtve. Za nagrado se je potegovalo prvotno 432 tekmovalcev, zdaj so pa ostali samo še trije. 79 tekmovalcev je umrlo, drugi so se pa tekmi prostovoljno odpovedali.
Prvi je Morris VValten iz Liverpoola, M se hrani že seiem let samo s tabletim> in vodo. Mesa, kruha in siočivja se pa ta čas niti dotaknil ni. Nekateri zdravniki pa menijo. d3. ne bo vzdržal do konca, kajti manjka mu še dve leti po ta. Nje.gov že-Kdec je že zdaj tako skrčen, da. bi težko sprejemaj, normalno hrano. r>rugS kandidat te čudne tekme je Jack R^chard d i Wirmipeg iz Kanade, ki že sedam let spi stoječ v zazidani omari. Tretji je pa American F*rancis Fielding iz Minnesote, ki .cpi na mizi in vsako noč menja bivališče. V sedmih letih je prehodil že 120.000 km. Ti zanimivi poskusi naj bi baje shržil: interesom znanosti.
Prave klepetulje so moški
Angleški ministrski predsednik Stanlev Baldwin je dejal nekoč: »ženske ne govore«. Ta izrek je popolno nasprotje splošno razširjenega naziranja, da ne smemo ženskam zaupati nobene tajne, ker baje ne znajo molčati. Raldvvin je pa svoje nazi-ranje tudi pojasnil. Raje ni nikoli doživel, da bi bila ženska izdala politično tajno, čeprav bi jo bila lahko. Tudi na ženskem kongresu v Ameriki s*» je to naziranje vneto zagovarjalo, Ceš. da znajo ženske mnogo
bolje molčati od moških. Neka političarka
je pripovedovala, da je bila večkrat na zaupnih sestankih in vendar so ze drugi dan listi obširno pisali o vsem. kar se je obravnavalo na njih. Tega ni mogla izdati ženska, kajti ona sama jc bila edina ženska na sestankih.
Tudi v gledališkem in filmskem zakuhaju, kjer imajo ženske odločilno besedo, znajo molčati bolje od moških. Znana ameriška filmska igralka je igrala nekoč vlogo kraljice Viktorije v maski, ki je vzbudila občudovanje v vsej Ameriki. Odločno je pa odklanjala vsako pojasnilo javnosti o tem, v čem je bil njen pravi čar in pre-pričevalnost njene maske, čeprav bi bila rada vedela to tudi prezidentova soproga Rooseveltova. In vendar je bila ta tajna končno izdana      izdal jo je moški.
Kdor živi v ožjem stiku z ženskami v poklieih, ve dobro, da čuvajo svoje uradne tajne prav tako dobro, kakor moški, o katerih se govori, da so povsem nedostopni. Predsodek, da ženske ne znajo molčati, je zelo star. V starih Časih je služil moškim za to, da so zapirali ženskam vrata v nekatere poklice, č*im bolj pa prodirajo ženske v javno življenje, tja, kjer ao gospodarili prej samo moški, tem bolj se kaže, dn niso take klepetulje, kakor trdijo in so trdili moški. Tudi ženske znajo molčati, če je treba.
ŽRTEV UMETNOSTI Operna pevka je uspavala navadno svojega sinčka z uspavankami. Nekoč je bil p-*  de<\ k zelo utrujen in vprašal je:
Mamica,  ah  smem   dSJMS  takoj zaspati ali pa boš zopet pela?
V RESTAVRACIJI
— Gospod plaeilni. v moji juhi plava mrtva muha.
— Režite no, gospod doktor, nikar se ne norčujte iz men«3. odgovori plačilni sm^je. - Mrtva muha vendar ne more plavati.
'.v*\ ' . .»vi-, .".'Oe.šg,« •'
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, ded in praded, gospod
eliks Urbane
VELETRGOVEC IN POSESTNIK
danes 27* maja v svojem 87* leta po kratki bolezni za vedno zatisnil svoje trudne oči.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek 28. maja ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra c. 1, pa pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša za pokojnega se bo darovala v ponedeljek 31. t. m. ob lO. uri dopoldne v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja«
LJUBLJANA, dne TJ. maja 1937«
Fani Urbane, roj. Krisper,
soproga,
Franc in Josip Urbane, Mici Perdan, roj. Urbane,
sinova, nr'»
Almy Urbane, roj. Souvan, Eaa Koder, f»|. Urbane,
_ vnukin ja,
Luita Urbane, roj. Stare, Oskar Kosler,
sinahi, soprog vnukinje,
Hubert in Renče Kosler,
pra vnuka.
^ •-****
V !-• *~ -
Paul Hilsč.
50
V     V o
Roman
loc
Ni pa mogel nadaljevati, kajti v naslednjem hipu so se za princem naglo odprla vrata in vstopili so trije možje. Bil je Dirk Hollburn z dvema svojima detektivoma.
— Oprostite, toda tajnik Simpson mi je telefoniral in me prosil, naj pridem . . .
Vprašujoče se je oziral zdaj na enega, zdaj na drugega.
Odgovoril mu ni princ, temveč ^Molčeči maščevalec«.
— Res je — prosil sem Simpsona, naj telefonira po gospode. Prihajate baš pravočasno, da boste lahko slišali, kako je bilo z umorom v avtomobilu ...
sMolčeči maščevalec« je pokazal skoraj s porogljivo kretnjo na princa, rekoč:
— Tu stoji morilec!
Prvi hip so bili vsi kakor okameneli od presenečenja. Princ Le Jing se je sključil, kakor bi hotel skočiti na »Molčečega maščevalca«, toda navidez se je zopet pomiril. ^Molčeči maščevalec« je pa nadaljeval, kakor bi hotel dati svojim besedam poseben poudarek:
— Princ Le Jing je morilec — umoril je moža, ki ga je poznal London pod imenom Harris.
Če bi bila padla bomba v sobo, bi presenečenje navzočih ne moglo biti večje.
— Harris? — -o vzkliknili vsi v en glas.
-- Saj ne gre za Harrisa, kajti v avtomobilu so našli umorjenega Sammv VVimblea. pobegi^era kaz-nenca. Milijonar Harris in pobegli kaznener Samrnv Wimble je ena in ista oseba.
Napetost je dosegla višek. Možje so stali in se spogledovali, kakor da bi mislili, da se jim vse to sanja.
— Saj vendar v avtomobilu nismo našli Harrisa ..
— In s Harrisom sem pozneje govoril . . .
— Bili je skoraj mislil, da se je »Molčečemu maščevalcu« zmešalo.
— Počakajte malo, gospodje, takoj boste vse razumeli.
— Advokat Morran — v temle predalčku zadaj je skriven kotiček. Pritisnite na gumb zgoraj v levem kotu .. .
Bili je moral napeti vse sile. da se je mogel premagovati. Bil je tako presenečen, da se mu je kar v očeh temnilo. Mehanično je pritisnil na gumb.
— No. tam najdete recimo košček gume. Vzemite ga iz predalčka.
Bili je storil tako.
— Dobro. Primite ga na enem koncu, na drugem se ga pa ne dotikajte.
Ko je Bili storil tako. je padlo iz njegovih rok nekaj praznemu gumijastemu, balonu podobnega. Na
eni strani je bila odprtina. Bila je zelo tenka, skoraj prozorna guma in na nji so se poznale nekakšne črte in lasje.
— Dobro, raztegnite previdno odprtino in poskusite si natakniti gumo na glavo, je dejal »Molčeči maščevalec«.
Bili je storil tako in vsi so ga v napetem pričakovanju gledali. Ko si je potegnil tako meh rez glavo, ga je poklical »Molčeči maščevalec < k sebi. Z eno roko je držal Japonra na mestu, z drugo je pa jel pritiskati tenko gumo na Rillov^ obraz. BiH je čutil, kako se mu prileplja na kožo in postaja skoraj njen sestavni del. Prilepila se mu je na trepalnice, na usta, na vrat in na grlo in Bili je opazil, da sta v njej dve odprtini kakor za oči.
— ^e se napravi to zelo skrbno, je učinek presenetljiv, gospoda. Tako skrbno pa tega ne morem sedaj napraviti. Le poglejte —
Vsi so ostrmeli. Bili se je pogledal v zrcalo in takoj je razumel, zakaj so vsi presenečeno vzkliknili:
— Harris!
Prav so dejali, to je bil Harrisov obraz, narejen do najmanjših podrobnosti. Gume so se držali celo redki lasje kakor Harrisove glave.
^Molčeči maščevalec« se je tiho, posmehljivo nasmehnil.
— Da, to je edinstven izum. Napraviti se da toliko gumastih mask raznih tipov, kolikor je gume na svetu. S posebno klejevino je izumitelj dosegel, da
se zelo tenka guma prime tudi najmanjših gub na obrazu in vendar napravi čisto drngM no obli< i<\ nego ga ima dotičen človek sam. Ta izum je kupil Harris ali kakor i*1 takrat imenoval Sammy Wim • ble, potem je pa umeril izumitelja, da bi se nihče drugi ne mogel polastiti izuma. Tako n mu je poročilo. *ia jp ostal več lrt tu v Londona neposmm« Maska sega do ovratnika in tako zakriva obraz, ne da bi kdo to opazil. Odložite jo, advokat Morran, saj ste gotovo žp vsi lahkr* aposiudt, kako lahko je bilo Harrisu Skrivati se. Gotovo jn vam zdaj i udi jasno, da je lahko Harris nastopal v Limchoumi, čeprav je bil že mrtev - zadostovalo je princu 1^ Jingu natakniti si to masko. Njegova Vi~.oko.st je to storila, da bi se polastila svežnja ...
.Molčeči maščevalec- je stal nekaj časa mimo, kakor da se naslaja nad svojim zmagoslavjem, potem se je pa obrnil k Japoncu, rekoč:
— Upam, da si spoznal, da je bitka izgubljena, Jing Menda ne boš več ugovarjal ali pripovedoval kaj o umoru samem.
Predno ga je mogel kdo zadržati in predno je sploh kdo kaj opazil, je dvignil Japonec roko k ustom in nekaj požrl. Potem se je pa vsem prijazno nasmehnil, rekoč:
— Izgubil sem bitko, priznam. Proti usodi se borimo zaman in rad bom tudi pomagal pojasniti zanimiv umor.
Okrog ust mu je zopet zaigral prejšnji sladak nasmeh.
PfcSjajt Josip anparjCIČ — £a »Narodno UsKarno« Fran Jeran — Za opravo in inaeratnJ del lista Oton Chrtatot. — Val v LJubljani.