5. štev.
V Kranju, dne 4. februarja 1905.
VI. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarstvi lisi
WhNJ:< vsako soboto zvcć>r.   ■ sune m eolo leta 4 K, z« pel lntn 2 K, za telit leU 1 K. Za druge države stan« K 560. Posamezne številke po 10 vin. — Na narocbe brez istodobne rposiljatve naročnine se ne ozira.   - Za. oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., ve s« Uska enkrat, za večkrat primeren popust.
Uredništvo in upiavništvo se nahaj-i v hiši št. 105 nasproti iupni cerkve,  m*  Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati nurofinina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Hokopisi se vračajo.
Polom konsumnih društev v selški dolini.
Konec.
Ni čudno, da je v par letih konsurnno druStvo na Oešnjici, kjer so najbolj pone-umnili ljudi, slovelo za eno prvih konsumnih društev na Kranjskem. Posebno Se, ker so hodili v to konsumsko godljo posedat in čez liberalce zabavljat dr. Krek, Rožnik, Oočov Fratice in drugi t*ki »ljudski prijatelji. Dr. Krek je bil la čas za konsumna društva tako navdušen, da je rekel nekemu naprednjaku iz Sele: «Ćez deset let ne bode nobenega trgovca več.» Morda bi se konsumna društva res bolje vzdržala, ko bi bili voditelji pošteni. Toda v konsumih je bilo tako, kakor bi kozo postavil za varuha v zelnik. Voditelji so se izborao imeli. V Železnikih n. pr. je predsednik, poprej priprost kovač, tako obogatel, da ni pil več vode, svoje kure je pital z rižom, poleg tega je Šolal v Ljubljani enega sina in eno hčer. V konsumih se je pijančevanje podpiralo kar na debelo. Mnogi, ki poprej niso nikdar Mi v gostilno, začeli so zahajali v konsumna društva nad <poceni potijot«. Pili so in se z majhnim denarjem privadili pijančevanju. Pili so nekateri tudi zato, da so bili bolj veljavni
PODLISTEK.
Moć upom I na. i>»ije.
Pred kakimi desetimi leti pu se jo nenadoma vrnila v svojo rojstno t as kot postarana žena z zgubanim obrazom in vpognjenim hrbtom, in nihče bi ji ne bil verjel, ki jo je poznal v njeni mladosti, da je ona nekdanja Barbka iz Podgošče, ako bi se ne bila izkazala in potrdila z veljavnimi pismenimi dokazili. Pregnala jo iz koče pod vasjo šepastega črevljarja, ki je v njej imel brezplačno stanovanje z dolžnostjo, da mora zato popravljati kočo, da ni razpadla, in se je sama naselila vanjo, ker je kot edini Se živeči otrok svojih že davno umrlih staršev in zadnjih pravnih lastnikov te koče na vsak način imela vse pravice do nje.
Potem pa se je Barba le pomikoma pri-kazavala iz svoje koče, med ljudi ni zahajala in kadar bi imela koga kje zunaj srečati, se gaje izognila, če je le mogla. Ravnotako ni trpela, da bi jo obiskovali kaki radovedneži v njenem stanovanju. Ako pa jo je primoral slučaj, da je govorila s kom, govorila je na
kot dobri katoličani, ki svojo vero tako dobro drže, da samo v konsum hodijo pijan-č«vatiSq(^|^kako liberalno gostilno. Naprednjak! au liberalci so svarili ljudi, naj pazijo, kaj se godi v konsumih. Časopisa -Narod* in «Gorenjec sta prinašala velikokrat dopise, kflj so konsumi in, da se ne bodo obdržali. Klerikalni voditelji so se pa le smejali in trdiii, da konsumi dobro .stoje. V Železnikih so celo novo hišo zidali in tudi v Selcih se je že celo govorilo o tem. Na Cešnjici pa so bdi konsumarji še tako prevzetni, da s< se le posmehovati, če jim je kdo rekel, da se ne bodo obdižali. Toda prišlo je, kar so napredni časopisi prerokovali vedno. Prišla je smrtna ura za konsume v selški dolini.
Prvega je vzel konjed«rec v Bukovšci. Čeravno je sam »božji namestnik« prodajal in kupčeval, vendar je ravno »o društvo šlo prvo v brezdno. «Božji namestnik*- pa se je rajši lotil bolj kratkočasnega dela v župnišču.
Drugi, in sicer tisti konsum, ki je bil dr. Kreku vzor in luč, tu je kar na tihem prenehal. Na Cešnjici so dali konzuoa z vso šaro in pofelnom v najem in danes ga ni več, ampak je tam navadna zasebna trgovina.
Tretji 'konzul* pa je v nedeljo, 15. m. m. preminul. Ni ga več. V Selcih pa sploh ni nobeu resen konzum, ampak zasebna
kratko, osorno in surovo, ter so ji večkrat ušle iz ust take Čudne besede, da jih pre prosti vaški prebivalci niso razumeli. Kadar pa jo je kdo razjezil, zmerjala in preklinjala ga je, da je bilo groza poslušati jo. Tudi v cerkev ni hodila in ob nedeljah ter praznikih je delala kakor ob delavnikih. Njeni sovaščani kakor tudi okoli čanski prebivalci so jo vsled tega pustili pri miru in jo često tudi imenovali divjo ženo in noro babo. Nikakor pa je niso mogli pustiti pri miru gibčni jezički tistih klepetavih opravljivk in obrekljivk obojega spola, ki mislijo, da ne bodo zdrave, ako ne pozabavrjojo na vsakega človeka, ki so ga dobile pred oči in na ušesa, in ne preštejejo njegovih napak in grehov. O Barbi no to vrste ljudje raznesli okrog govorico o zelo čudnih in neverjetnih rečeh, med katerim je bilo seveda več slabih kakor dobrih I Posebno seje dostikrat čulo iz ust ljudstva (istega kraja, da ima stara Podgoška Barba zelo veliko denarja in da ga ji nosi sam peklenski kosmatinec.
Tako so tudi oni pobožni, k polnočnici romajoči hribovski prebivalci, ki so zagledali luč v njeni koči, takoj začeli brusiti svoje je-
branjarija. Tako so se uresničila naša prerokovanja več let prej, kakor smo mislili. To je naša zmaga in por z klerikalcev. Mi smo odvrnili klerikalce, da niso v nesrečo spravili še več ljudi. Nam so imajo zahvaliti vsi listi, katerim ni škodoval konsum. Kdor pa je imel škodo od konsumov, naj poklekne in se lepo zahvali dr. Krtku, Čočovemu Francetu, Rožniku in diugim ljudskim zapeljivcem. Mi smo vodili neustrašen boj proti gospodarski sužnjosli vseh ljudi. Posebno nekaterim osebam gredo velike zasluge pri tem, ker so ob času najhujšega bojkota delovali proti klerikalnim kotisumom z mnogimi žrtvami. Ko bi ljudstvo imelo kaj razsodnosti, bi izpre-videlo kmalu, kakšen namen imajo klerikalci. Videl bi vsak lahko, da klerikalci poizkušajo na vse načine, dobiti vse ljudi v sužnost. Ko bi se konsumi obnesli, uničeni bi mogli biti vsi trgovci! Tega nihče ne utaji, ker trgovci bi ne imeli komu prodajati, ako bi vse bilo vpisano v konsumnih društvih. Duhovščina in znani podrepniki bi imeli vodstvo konsumnih društev v rokah in bi počeli z ljudmi, kar bi hoteli. Izjalovil se je ta znameniti poizkus, klerikalcem smo poščipali kremplje, s katerimi so segali po denarju.
Sedaj smo zapodili duhovske kramarje iz prodajalnic prav tako, kakor je Kristus iz-
zike zaradi nje. Mi pa jim pustimo to vese>je, saj jih stara sključena Barbka ne sliši, in so rajo podajmo v duhu gori v njeno kočo, da izvemo resnico iz njenih usti r
Sedela je na začrneli klopi pri dobro zakurjeni peči, se z obema komolcema naslanjala na staro gugasto mizo, ki si jo je bila potegnila k peči, med odrvenelimi prsti obeh rok je sukala skledico dišečega in kade-Čega se čaja ter z zopernim izrazom na zguranom obrazu, na katerega so uhajali izpod zamazane rute sivi lasje, in s skrivnostno trpkim nasmehom na sesušenih in vglob-Ijenih ustnicah mrmrala polglasno: «Še enkrat se hočem na sveti večer napiti te ognjene pijače v spomin na nekdanje lepe in srečne čase, ki so mi jih zavidali vsi moji tedanji znanci in znanke, prijateli in prijate« Ijice ter v spomin na oni nepozabljivi sveti večer doli v farovžu, ki mi je odklenil dc tedaj meni še popolnoma neznana vrata v tako srečno in lepo življenje. Hi, srečno in lepo I Ko bi ljudje vedeli za skiivnosti teg« mojega .življenja, imenovali bi ga pač mnoge drugače in nikdar bi me ne bili zavidali zanj! Ali sedaj se je moja pot približala do zadnje
in okolico. Iz njega lazvidirno, dn je bito prometa K 756 300*87 proti K 451 3l>8-90 lanskega prometu, torej za K 804.981*41 več. - Na novo je pristopilo 11 zndružnikov, ki so plačali dva glavna deleža po 20 kron in 9 opravilnih deležev po 4 krone, izplačalo se je enemu zadružniku en glavni delež in 4 zadružnikom po 1 opravilni delež; koncem lita je tedaj 252 zadružnikov, ki imajo vplačanih 50 glavnih in 210 opravilnih deležev v skupnem znesku K 18tj4*—
Hraniltiih knjižic je bilo na novo izdanih 93, uničenih pa 08, piirasllo jih je torej 27 in je koncem leta vseh vlagateljev 340 s skupno svolo vlog K 889.440*18.
Vložne knjižico se sprejemajo kot vloge brez prenehanja obrestovanja. — Posojil se je dalo na novo 25. docela se jih je vrnilo 24. tako da je koncem leta 1% dolžnikov, ki dolgujejo skupaj K 256.682*61. — Čisti dobiček pripade rezervnemu zakladu.
Lastno piemožtnje hranilnice znaša koncem leta 1904, in sicer: Rezervni zaklad začetkom leta 1904 K 10.828-57, 4l/,% za leto 1904 K 487-21, cisti dobiček leta 1904 K 1918*61, skupaj toraj K 18J84*80.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega četudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4 V« po celih mesecih brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama. Obresti se pripisujejo brez naročil strank koncem leta h kapitalu ter se znova obrestujejo.
Posojila se dajejo le zadružnikom, in sicer proti vknjižbi po 5 •/,, na osebni kredit po 6%. — Prošnje za posojila se sprejemajo brezplačno v pisarni, kjer se dajejo tudi vsa tozadevna pojasnila. - - Pravila se dobe brezplačno.
Uraduje so vsak dan od k. do 11. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne i/.-imši praznike; ob nedeljah pa samo od 8. do 11. ure dopoldne.
Posojilnica je član 'Zveze slovenskih posojilnic« v (lelju, ki izvršuje revizije te zadruge.
Tedenski politični pregled.
Iz državnega zbora. Vlada je predložila zakonski načrt glede posojila 12 m'hjo' ov
kron, ki ga najme Štajerska. Dne 30. m. m. se je nadaljevala razprava o podporah vsled ujm prizadetim krajem. — O bedi na Kranjskem je govoril poslanec dr. Žitnik. Od deželnega sodišča v Ljubljani je došel dopis, naj se mu izroči poslanec dr. Žitnik, ki je tožen zaradi razžaljenja časti. 31. m. m. so bili v poslanski zbornici zopet burni prizori. Vsenemci so vložili nujni predlog v zadevi kapelana Petrana, ki ga je imel linški škol' zaprtega v duhovski kaznilnici v Mitterbergu, in o katerem se trdi, da je 11. m. m. utonil, dasi je po pričah dognano, da je bil se 12. m. m. čil in zdrav. Vsenemški listi pa trde, da je bil kapelan Petran umorjen, ker je bil raznim visokim duhovskim gospodom na poti. Poslanska zbornica je bila policijsko zastražena.
Umrl je Dunaju član gosposke zbornice •losip baron Dipauli, bivši vodja nemških klerikalcev, dne 28. m. m. v starosti 01 let. Baron Dipauli je bil v mladih letih papežev oficir. Posvetil se je potem politiki ter je prišel leta 1875 v državni zbor, kjer je ostal do leta 1885. Leta 1891 je bil zopet izvoljen državnim poslancem, kar je ostal do 1. 1900. Pri volitvah leta 1901 ga je vrgel njegov krščansko-socialistični nasprotnik. Baron Dipauli je bil v Thunovem kabinetu trgovinski minister,
Volitve na Ogrskem so večinoma končane. Liberalna, to je vladna stranka je dobila 152 mandatov, Kossuthova stranka IGO, desidenli 25, Banffv'eva stranka 13, ljudska stranka 24, ncmažai ske narodnosti 7 in divjaki 8. V 18 okrajih so potrebne ožje volitve. — Tako ima sedaj sin tistega Kossutha, ki je bil leta 1849. izposloval od ogrskega državnega zbora sklep, da se odstavi habsburška dinastija, največjo veljavo na Ogrskem.
Razmere med Avstrijo in Italijo so nekoliko skrhane, dasi sta obe državi zvezani v politični trozvezi. Iredenta se širi in množi, sumljive vojaške naprave, dejstvo, da generalni štab italijanski govori o novih utrdbah ob avstrijskih mejah in da so se pokazovale italijanske torpedovke na važnih točkah našega obrežja, to in drugo je napotilo Avstrijo, da sc hoče zavarovati za vsak slučaj in pomnožiti posadke ob italijanski meji.
Dogodki na Balkana. Od turške obmejne postaje Mustafa Paša prihaja vest, da se je
podil burantače iz teinpclja. Duhovsku suknja se ne bode več vrtila za pudeljni, in blagoslovljena roka ne bode več merila modrcev in predpasnikov mladini dekletom.  Ker so konsumna društva v naši dolini sedaj pocrkala, je to dokaz, da ljudstvo v resnici   ni   klerikalnega mišljenja, ampak le vsled terorizma duhovnikov Se klerikalno voli, prav tako kakor se je v začetku vsled terorizma duhovnikov   in   drugih   p od repni k o v dalo vpisati v ko usu me. Ko bodo pa ljudstvo izpregledalo, da klerikalci z volitvami uganjajo ravnotake goljufije kakor s konsumi, potem bodo tudi pri volitvah ljudje obrnili hrbet. Takrat bode polom številka dve. Klerikalci so izgubili eno orožje, to je konsumov, poprijeti so se pa druzega bolj izdatnega in to je: Marijine družbe in druge bratovščine. S tem orožjem delujejo sedej i. največjo silo in še bolj uspešno.  Ljudje božji! Kdo ne izprevidi, da so ustanovili družbe znto, da hujskajo ljudi v njih?   I<e poglejte okrog sebe!   Kdoi je v Marijini  družbi, zavida druge, ki niso. To je že začetek sovražnosti prav tako, kakor so sovražili konsumarji vso tiste, ki niso bili vpisani v konsumih. Ljudje so izprevideli, da ni s konsumi nič, pustili jih in zato io prenehali.  Ko bodo ljudje izprevideli, da je z raznimi drugimi duhovskim i družbami samo namen sovraštva, bodo tudi popustili te družbe.
Dolžnost vsacega razumnega človeka je tedaj, delovali tudi proti temu duhovskeinu orožju. Kakor se je skrhalo prvo orožje, mora se tudi drugo. To orožje je bolje brušeno, ali vsaka reč sc izrabi, tako se mora tudi tp. Resnica mora priti do veljave, če, ne prej, pa pozneje, današnja politika duhovščine s konsumi in raznimi bratovščinami je pa sama sleparija. Danes smo prevrnili kon-sumsko sleparijo v jamo in zavalimo na njo velik kamen, ki naj jo tišči, da se ne povrne več, ta kamen je — zavednost.
Posojilnica za Bled in okolico.
Pred nami leži računski zaključek za deveto upravno leto 1904 posojilnice za Bled
postaje, na kateri se mi skoio odpro črna vrata v le bolj črn grob. In poleni bo zame končano vse, vse! Prav tako! Saj sem že davno sita tega pustega in vedno bolj dolgočasnega življenja. Najbrž je nocoj moj zadnji sveti večer. Zato ga hočem prav slovesno obhajati, napravila sem si prav močnega čaja! Hi, hi, morda mi pa spet tako ogreje kri. kakor jo je ogrel nama takrat, hi, hi----»
Tresoči se sturkini roki dvigneti skledico k brezzobim ustom.
V tem hipu se začuje gori iz doline mi-loglasno ubrano pritrkovanje zvonov. Pri tari sv. Martina je zvonilo k polnočnici, in lahni veter je glasove zvonov ponesel tudi gori do Barbine koče ter jih potisnil skozi špranje pri okencih v toplo stanico. Takrat se je nekaj ganilo v prsih samotne in skrivnostne gorske starke in se začelo gibati. Ta notranji čut ji je bil dozdaj skoro neznan. Bil je ntžen in plašen spomin na njena — prva dekliška leta, ki so ji pretekla le v nedolžnosti.
I »ulj«' pi i ti.
Na valovih življenja.
Novela  Spisal Sever. Dalje.
V mali vasi, kake pol ure oddaljeni cd mesta, je bivala neka daljna moja sorodnica. Napotim se tedaj k njej, v nadi, da me sprejme pod svojo streho.
In res, našla sem pri njej zavetišče in lam postala tudi mati.
Trpela sem veliko. Sama ne vem, kako se je moglo to zgoditi, da sem okrevala. Res, duša moja in telo moje, oboje je moralo biti železno! .. .
Toda čemu bi pogrevala te bridke spomine! Ko je bil otrok star eno leto, sem se napotila žnjim v naročju proti domu. Upala sem, da me vendar vzamejo pod streho. A varala sem se.
Domov sem prišla zvečer. Družina je že spala in vrata so bila zaprta. Potrkam narahlo enkrat, dvakrat, a nihče se ne oglasi. Potrkam v tretje močneje, a vse zaman. Ni je bilo stopinje, ki bi se bližala, ni je bilo roke, ki bi mi odprla,
Tedaj pa je zaškripalo malo okence spalne sobe in na njem se je prikazala mačeha z lučjo v roki. Za njenim hrbtom pa je stal oče.
Sropo je zrla mačeha name, moj oče pa je vzdignil svojo desnico in mi molče ukazal, da naj sc poberem izpred hiše. Občutila sem v tem trenutku, kakor bi si mi bil zvalil težak kamen na srce. Noge ine niso več držale in zdrknila sem na tla — —
Vrnila sem se nazaj v mesto ter si poiskala službo natakarice v neki zakotni gostilni. Otroka pa sem dala moji sorodnici v oskrbo in ji redno pošiljala vsak mesec nekaj denarja.
Prej navajena lahkega dela, sem morala zdaj delati, kakor navadna dekla, če sem hotela preživeti sebe in otroka.
Kar nenadoma mi otrok zboli in kmalu nato umre. Dolgo se nisem mogla utolažiti po izgubi loli priljubljenega mi otroka.
Vedni jok ter prenaporno delo uničila sta tudi mene. Nasledek temu je bd, da sem začela slabeli. Ćulila sem, da tako ne pojde
1. priloga „Gorenjcu" št. 5 iz 1. 1905.
Turčija zopet začela oboroževati. Veliko število topov in streljiva so spravili tja preko Adrinoplja. Vedno bolj se tudi kaže. da delovanje civilnih komisarjev v Makedoniji nima uspehov. Civilni komisarji naj govore, kar hočejo. Milini pnša odločuje. Turška vlada je porabila čas, katerega so ji vlasti dale za urelitev razmer v Makedoniji v ta namen, da se je vojaški ondi bolje utrdila. Treba bo resno militi na to, kako se ondi stori konec prelivanju krvi še pred koncem rusko-japonske vojne. Varnost v Makedoniji jo manjša nego je bila prej, število vstaških čet se je pomnožilo. Interes Avstrije zahteva, da se napravi red.
Nemiri se Ruskem. Vedno bolj se kaže, d i so nemški in angleški listi strašansko pretiravali, ko so pisali o nemirih v Rusiji, zlasti o onih v Fetrogradu. Ruska vlada naznanja, da je bilo 22. jan. v Petrogradu ubitih oseb, ranjenih pa 333 oseb, izmed katerih jih jc v bolnici 32 umrlo. Nemiri so ponehali večinoma v celi Rusiji, le v ruski Poljski še nevarno vre. Nad VarteVO je proglašeno obsedno stanje — Razna pisateljska in časnikarska diuštva v Nemčiji in Avstriji so začela delovati na to, da se osvobodi ruski pisatelj Maksim Gorki, ki je zaprt v Peterpavlovi trdnjavi, (iorki je obdolžen, da je sestavil proklamacijo zoper ruske častnike, in da je ljudst.o hujskal k uporu. Duhovnik Gapon, ki je vodil delavce, se je obril ter izpreminja svoje bivališče večkrat na dan. da ga ne zapro. Do-sedaj so zaprli v Petrogradu kakih 3200 oseb.
Na Francoskem se riadaljuje Gombesova politika. Klerikalci so se kruto varali, ko so mislili, da bode; s padcem ministrskega predsednika Combesa rešen rimski internacionalni klerikalizam. Vlada predloži zbornci načrt o ločitvi crrk-e od države, kat'.rvga načelo bo besedilo francoske ustave iz leta 1797, ki se glasi: Država ne pripozna nobenega vero-izpovedanja in tudi nobenega ne vzdržuje. Vsak državljan ima pravico pripadati vero-izpovedanju, kateremu sam hoče, da le iz-polnuje državne zakone.
Rusko-japonska vojna.
Kakor se čuje, je pričel Kuropatkin z ofenzivo ter nadaljuje svojo akcijo proti San-depu. 26. m. m. je ruska konjica pri Citajci prekoračila reko Hun, kjer je razgnala Japonce, ki so se spustili v beg pustivši na bojišču mrtvece in ranjence, katerih izgube znašajo približno 5000 mož. Na ležeče vusi južno od Sandepa, t. j. Sumapu in Paotsiao
dolgo in s strahom opažala, kak) me prsi zmirom bolj in bolj bole, in kako mi pojemajo moči. Zapustiti sem morala službo in v tej zagati sem se obrnila do vas. Vi edini imeli ste usmiljeno srce za ubogo, od vseh zapuščeno siiolo. Bog vam bo gotovo povrnil .. .1»
Meta ji obriše z robcem mrzel pot raz čela; izza poluodprtih trepalnic so gledale bele oči in bolna rdečica je gorela na razbeljenih licih.
"Umrla bom, ker sem vsem v napolje ... Zdaj me zopet peče v prsih in mraz me trese. — Meta, poglejte, ali ne prihaja on — morda tudi oče? Pisala sem jim, a odgovora še ni. Pisala sem tudi njemu, da sem na smrtni postelji . . ,» Konec prih.
so navalili Rusi, kjer so je vnel ljut boj, ki jc trajal ves dan. Rusi so osvojili obe vasi in po polnoči še vas Samapu. Neki drugi voj, ki je prodiral proti Sandepu, je osvojil velik del te utrjene vasi, a je bil v prodiranju zadržan vsled močnih utrdb. Ker so uvideli, da je nemogoče utrdbe zavzeti, so se umaknili iz Sandepa, ki so ga pa preje zažgali. Oddelki ruske armade so napadli pretečem teden h-vo sovražno krilo ter si osvojili utrjene kraje Hudziguce, Namimuj ter še nekaj drugih postojank in ob 11. uri zvečer so po ljutem boju zavzeli Kajgataj. Dalje so zavzeli tudi Santajco in Sabataj, kjer so se Japonci morah umakniti. Boj je (rajal dva dni. Vsi sovražni napadi so bili brezuspešni. Tudi v centru se je vnel ljul boj. Japonci so izkušali zavzeti Putilov grič ter še nekaj drugih pozicij, a so bili na celi črti odbiti. Ta boj se je nadaljeval 27. m. m. na celi fronti razen na levem krilu. Ves dan so grmeli topovi in zdi se, kakor da bi bil to začetek velike bitke.
Zadnji čas so Japonci začeli priprave za napad na Vladivostok. Sodi se, da se vname boj med Rusi in Japonci v bližini Hambenga. Vsled tega se zbira silna ruska vojska s številno artilerijo pri Surrčnu.
Zadnja japonska poročila prinašajo vest, da so Rusi v zadnjih bojh od 25. do 29. m. m. izgubili 30.000 mož, Japonci pa samo 7000 mož.   — Ta vest je skoro neverjetna.
Dopisi.
Iz Tržiča se nam piše: Častiti gospod urednik! K svojem poročilu o draginjski do-kladi, kojo je tukajšnjemu učiteljskemu osobju podelil naš krajni šolski svet, moram resnici na ljubo poslati Vam majhen popravek svojega lastnega poročila. Ni namreč res, da bi bil stavil predlog glede doklade v krajnem šolskem svetu g. nadučitelj J. Kragl, temveč to je storil g. G6eken. Dostaviti pa moram še dve ^tvari. Odposlanstvu učiteljeva, ki jo v tej zadevi govorilo s posameznimi gg. člani krajnega šolskega sveta, se je pokazalo, da javnost niti ne ve, kako slabo je plačano kranjsko učiteljstvo. Eden izmed članov slavnega krajnega šolskega sveta, pa se je izrazil — da da dragiujsko doklado učiteljstvu sam, ako bi je ne dal krajni šolski svet. Gast takim možem 1 Da pa bode kot lep izgled stvar še lepša, povem še, da je slavni krajni šolski svet privolil draginjsko doklado učiteljstvu celo za nazaj za preteklo leto 1904. in isto takoj izplačal. Radoveden sem, koliko posnemalcev bode imel naš slavni krajni šolski svet.   Upajmo, da ne ostane bela vrana.
Iz Mosenj. Že v 52. številki • Gorenjca« lanskega leta smo očitali lepe lastnosti našega fajmoštra Janeza Kr. Trpina, ki izdaja v svoji gorečnosti do Boga »cajtenge* «Presv. srca», da vzpodbuja svoje verne ovčice, oziroma dobro katoliško ljudstvo, da bi postalo njemu enako. Kakšno bi bilo ljudstvo, ko bi posnemalo njega, so lahko razvideli Čitatelji t Gorenjca > iz zgoraj omenjenega dopisa lanskega leta, v katerem se mu predbaci vajo vsakovrstna škandalozna, niti za navadnega šnopsarja umestna dejanja, radi katerih bi bilo dobro, da bi u prihodnji mesec dal v »Glasnik; nalogo vsem tretjerednicam in Marijinim devicam, da celi mesec molijo v namen, da bi se urednik «Glasnika» J. Trpin malo poboljšal, za njegove dosedanje pregrehe pa naj bi opravljale kako devetdnevnico.
Da se nekateri naši božji namestniki radi šopirijo in olcpštijejo svoje farovže, to je gotovo vsakemu znano. Tega bi jim sicer nihče ne zameril, ko bi le pustili mošnjiček našega že tako preveč izsesanega kmeta pri miru. Ravnotak božji namestnik je tudi naš Trpin, ki nima niti najmanjšega usmiljenja do kmeta-trpina. Prišlo mu je na misel, da je vino, pivo i. t. d., čeravno žc zdaj predrago, po njegovem mnenju še prepoceni in je hotel v naši občini upeljati davek, oziroma občinsko doklado na vino — sevoda na njegovo ne — na pivo i. t. d.
Mislil si je, na romanje pride mnogo neumnega ljudstva, ki rado vse drago plača, da zadobi le odpustke, meni bode pa to le nekaj neslo. Da bi bolj gotovo to dosegel, je sklical velikonočno izpraševanje v cerkvi, da bi mu ne mogel nihče ugovarjati in da bi mu moral vsakdo proti svoji volji potrditi, kukor bi Trpin zahteval. Da se je naš Trpin pri tem urezal, tega gotovo ni pričakoval, kajti vzlic temu, da se je izpraševanje vršilo v cerkvi, v kateri ima edino on pravico govoriti, so mu vendar naši posestniki ugovarjali, poudarjajoč, da morajo vendar že pri vsakih priložnostih in berah plačevati cerkvene davke, zakaj bi bil zopet ta nepotrebni davek, katerega bi moral edinole revež plačevati. Župnik, kot poglavar cerkve, ukaže: «Tiho!» čeravno je bilo le izpraševanje. <Saj bom,» mu odgovori dotični posestnik, «ker sem že vse povedal«. Čeravno je lahko uvidel naš fajrnošter, da je ljudstvo splošno proti temu, vendar v svoji trmoglavosti ni odnehal. Spomnil se je, da je v Ljubljani neki socijalist z imenom dr. Krek, ki zna jako lepo govoriti. Poklical je toraj tega socijalista iz Ljubljane, da bi naše, po Trpinovem mnenju neumne kmete pregovoril. Socialist v duhovski obleki je res prišel k nam na dan Sv. Treh kraljev. Shod je bil sicer obiskan, ali da je naš <an-dohtljivi* župnik naše ljudstvo tako daleč izobrazil, da si upa na shodu, na katerem govori dr. Krek, tako protestirati in naravnost demonstrirati, tega nismo pričakovali mi, temmanj pa dr. Krek in Trpin. Tu sta slišala gospoda Krek in Trpin krepke izraze nezadovoljnosti, ki jima gotovo ostanejo v spominu. Tako je neki posestnik zakhcal Kreku: « Gospod, mislil sem, da ste nas prišli podpirat, pa ste nas prišli odirat 1» Zares, v današnjih razmerah nimamo od Kristusovih namestnikov pričakovati nič dobrega razun kakih odpustkov in žegnov, za to pa naj bi jim vedno in vedno metali s trudom pridobljene krajcarje v bisago brez dna. Proti temu bomo odločno vedno protestirali in ne odnehamo, dokler se naš kmet toliko ne priuči, du po Kristusovih naukih lahko molimo zastonj in si tudi brez denarja lahko zaslužimo nebesa.
Slišale so se tudi besede: »Farovško vino naj se obdači in vino po kloštrihl> Te besede so šle dr. Kreku pri enem ušesu noter pri drugem ven. Odločno pa so se postavili v bran tudi naši klerikalni odborniki, ki so le vsled milosti Trpina prišli do odbomiške časti. To je seveda našega fajmoštra tako zabolelo, da je že sestavil program za prihodnje volitve. Kdor hoče po naši, to je klerikalni milosti priti v občinski odbor, mora storili obljubo, da bode vedno pri občinskih sejah glasoval za predloge fajmoštrov in da bode vedno za to, da se nalože doklade na vino, pivo i. t. d. v korist župniku,
Ko je ilr. Krek uvidel, da Vtlks sladkim besedam ne opravi nič. zaključi shod I be-viedami, kateri! naj si naše ljudstvo zapomni za časa volitev. Ko se je namreč hotel župnik Trpin zahvaliti dr. Kreku, mu reče ta: Janez, Janez, pusti te trovce pri miru!« Zapomnili si bodemo to, »pomniti si naj pa tudi dr. Krek in Trpin, da nanije vseeno, ali nas imata za omikanee ali «srovce», ker vemo, da hi nas kranjski farji s škofom vred najraje odrli do kosti. Će se ne pustimo in se jim ne pokorimo, smo -srovei» in če ti farji mislijo, kako prijetno je vedno za prazen nič dajali, naj to enkrat sami poskusijo, kajti . . . pil bi še vsak fantič, plačal pa nič. 3WC.
Iz CelOTOa. Družba sv. Mohoijn lUjudno
vabi vse Slovence k prittopu za leto 1006.
Knjige, ki jih prejmo član; družbe sv. Mohorja za letošnje It to. so sledeče : 1.) -/.godbe sv. pisma.. XII. snopič. 2.) Dušna paia.» .'}.) »Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini.* 4.) Slovenske vočerniee. ;">7. zvezek, o. -Gospodarski nauki.« I. knjiga, (i.) < Koledar za leto li)0ti». Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošljejo do dne ;">. marca.
Novice iz Cerkljan.
— Zgorel bi kmalu posestnik J, Kep-nik. Privoščil si je preveč -ta kratkega«, pa ni vedel, da mu je začela suknja tleli . Kavno se je pokazal plamen, ko so opazili ljudje in udušili ogenj. <!c bi bil sam, ali ako bi prišel v kako shrambo, kjer Je slama, pripetila l»i se lahko velika nesreča.
-- Ošpice so po naši okolici zelo razširjene.
— Dobili smo novega g. kapelana Leopolda Kolbezna.
— Živinski potni listi so se podražili za 10 vin.   Sedaj stane t; i k list 24 vin.
kakor Blaznikova prilika,
— Protestiramo! V imenu davkoplačevalcev smo najodločneje proti temu, da bi sobo v šolskem poslopju proghsdi za «sobo, ki je določena za izpraševanje. To ni res! Soba v šolskem poslopju je bila določena za občinsko pisarno, če bi bil župan zunaj vasi Cerklje. V takih razmerah smo sedaj. Naši črnosuknjarji bi se je najrajši polastili z mirno, posestjo, zato so letos vsa velikonočna izpraševanja bila v župni in podružničnih cerkvah, le domači možje in fantje so bili povab'ieni v sobo, ki je zato odločena P) Samo pesek mečejo v oči.
— Občinski odbor poživljamo, da prenese pisarno v sobo. ki je sezidana v ta namen. Sedaj občina nima orl nje vinarja koristi, nasproti plačuje 260 K najemnine za pisarno. Odborniki, pokuž te, ali sle možje, sicer kar hlače dol--- —
— Haj nem u cerkljanskemu kapelanu se toži n.i Dobrovi. Svojim dragim je nazaj sporočil, da bode shujšal, kor je menda repa naredila predobro! No. pa snj veste, kje ga čevelj tulil
— To vam je junak? Namreč dopisnik izpod Grinlovca. Tako je lagal po •Slovencu«, da sedaj ne zna ne naprej, ne nazaj. Gospod učitelj Joa. Lapnjne je vse drug mož. V poslanem Slovenskega Naroda« že tretjič poživlja nesramnega lažnivca in oprnvljivca, naj se podpiše, a ta s svojim imenom kar ne more na dan!  Tako bo ta I
•zahrbtni junak najbrže nosil ime nesramnega lažnivca in opravljivea.
— Z v s e m i štiri m i delajo pri nas zoper liberalce. Po njih bo, smo si mislili že večkrat, a na jezo kapelanu Deštoija so čedalje bolj predrzni. Predzadnjo nedeljo je •pridigoval» svojim bačkom in kravarjem o liberalizmu. Ne vemo, kaj je vse povedal. I to nam je znano, da kaj pametnega no, ker sam nič ne ve. V pomoč so mu bili "Gorenjce vi •> in Narodovi« dopisi, katere je čitul vernim poslušalcem. Prihodnjič ga bomo enkrat poprašali, kaj je liberalec in kaj je klerikalec?
— Klerikalne liste v peč! Gospodinjo, če dobite v roke »Domoljuba*, prnv
Lažiljuha • v peč žnjim! Ce dobite 'Slovenca« v peč. na ogenj žnjim! Ti listi hočejo, da bi ljudstvo tavalo v temi nevednosti, ki je bila pred dve do tristo leti. Saj samo nevednemu ljudstvu črnosuknjarji lahko zapovedujejo in ga i/.niolzujejo. Kdor se je kaj učil, kdor je kaj čita!, kdor je šel pei svetu, ta se je toliko izobrazil, da se jim ne bode brezpogojno uda I,
— Zakaj se jeze na napredne liste? Ti pišejo resnico, ne izvzemajo nikogar, tudi duhovskih grehov ne zamolčujejo in ker »resnica v oči kolje , odtod sovraštvo, jeza, srd in gonja na napredne liste. Ce bi imeli ti ljudje pošten namen, bi dali svobodo ljudem, rekli bi kot pravimo mi: Le berite napredne, kakor klerikalne liste, a sami razsodite, kaj je prav, kaj ni; sami poiščite resnico! Tega se pa ravno boje, ker ljudstvo bi videlo, da ravne listi, priporočeni od duhovnov, stokrat bolj lažejo, bolj obreku-jejo, nego oni, katere prepovedujejo.
Kamniške novice.
— • Ljubite se med seboj!« To je najlepši nauk Kristusov, katerega tudi vsi pošteni ljudje izpolnjujejo. Le naši klerikalci hočejo biti bolj Kristusovi, kakor je bil Kristus sam, in pravijo, da je ljubezen — greh! Nekateri naših frančiškanov pa se ne zmenijo dosti za mnenje prečaititega iz Šutne, kar mi popolnoma odobravamo. Ljubši nam je človek, ki živi po zakonih narave, kakor pa človek, ki živi prolinaravno.
— Klerikalna nesramnost naših klerikalcev je tolilšna, da vsled te nesramnosti ue vidijo niti za ped daleč. Ko bi ne bili popolnoma slepi, bi morali videli nesramnost najpre je v svojih najbližjih vrstah! Ali našemu tehaiitu ni znano, da se je dobilo neko nuno ob pol H. uri zjutraj v stanovanju njegovega najboljšega prijatelJH, Marijinega mladeniča s Sutne?  Ali je prišla dolična
usmiljena so»tra obiskat, svojega «očeta* zjutraj ali zvečer, tega mi seveda ne vemo. To bi vedel povedati samo tisti Marijin mladenič, katerega so nekdaj fantje napodili iz Most, ko je ponoči vasoval pri kmečkem dekletu.
— Naš t eha nt naj pa lepo dalje meša, da bode slednjič vendar izprevidel, kje jein-fernalna zlobnost, nadutost, podlost — in brezmejno hinavstvo. Le naprej, dokler je še vetra kej!
— Ob priložnosti posvetimo malo v vrste naiih elo vratu zaljubljenih Marijinih devic in Marijinih mladeničev, nad katerimi bode imela svoje elopadajenje tudi barabska cunja »Slovenec*.
Loške novice.
— Strelski klub. Pred približno 12 leti je strelski klub deloval kaj živnhno. Polagoma je pa društveno delovanje — prenehalo. Po preteku dvanajstih let je pa društvo nanovo oživelo — in tako se je vi Sil v sredo 2o. m. m. občni zbor strelskega klubu v prostorih geispe' Apolonije Deisinger. l\ed-sednik, c. kr. notar Niko Lenček pozdravi navzoče ter prebere klubova pravila, ki so bila tudi sprejeta. Hlagajničar gosp. Iv. Nep. Koceli poroča o stanju blagajne prejšnjega strelskega kluba. Kot tretja točka je bila na dnevnom redu volitev odbora, ki se je tako-le sestavil: Niko Lonček, c. kr. notar, predsednik ; Frančišek Dolenc, losni trgovec in posestnik, podpredsednik; Slavko Flis, učitelj, tajnik; Iv. Nep, Koceli, trgovec, blagajnik; Konrad Pechor, trgovec, odbornik. Pristopilo jo takoj ilO članov. Novo vslopivši člani plačajo 2 K 40 h vstopnine, Sklenilo se je, da izroči odboru v teku sezone vsak član po dva dobitka in sicer prvega v vrednosti 2 K, druzega v vrednosti 1 K. Prvo slreljnnje se je vršilo v prostorih gospe Apolonije Deisinger.
— Zaradi posilne oskrumbe je bil aretiran in tukajšnjemu sodišču izročen 80. januarja t. I. ioletui Aulonio Bonutli, ože;-njeni kamnosek v Kamenitniku.
— So I a v Ketečah pri Školji Loki je že 14 dni zaprta. Med otroki so silno razširjene ošpice in kašelj.
— Zmrznil. V nedeljo 29. januarja je šel liMelrii mežnarjev sin od sv. Valentina Alojzij Gartner iz Javorške cerkve od nauka. V družbi z drugimi fanti se je menda napil žganja ter krenil potem na napačno pot. V ponedeljek zjutraj so ga našli mrtvega; zmrznil je.
— Veselica, katero je priredilo »Slovensko bralno društvo« v nedeljo 29. januarja, je v vsakem oziru uspela prav krasno. Igralci, ki so uprizorili igro »Gevljar baron«, so pokazali, da jim je bilo resno mar do stvari. Dasi se je omenjena igra pied leti na željo občinstva kar trikrat ponavljala, jc bila udeležba pri letošnji uprizoritvi naravnost ogromna. Žalibog, mnogo gostov je odšlo, ker nbo dobili prostora. Čeprav so vsi igralci častno rešili svoje uloge, ne moremo si kaj,, da ne bi poimence imenovali onih treh, ki so igrali glavne uloge. To ste bili gospodični Julijana Homtui in Mici Debelakova ter g. Janez Krmelj. Nastop teh trt h je bil kar najizbornejši. O g. Krmelju trdili so razvajeni obiskovalci ljubljanskega gledališča, da bi delal čast veliko mestnemu odru. Po igri se je razvil prav živahen ples. Končno nam bodi dovoljeno še prav pohvalno omeniti izborne kuhinje in kleti gostilničarja g. Sušnika. Občinstvo je bilo vsestransko zadovoljno — in lo je glavna stvar.
Jtovičatv
Osebne vesti. Notarjem za Gornji-grad jc imenovan dosedanji notarski kandidat v Ljubljani, g. Avgust Drukar iz Kranja. — Deželni šolski svet je v svoji zadnji seji imenoval nadučiteljem gosp. Kristijana Engelmana v Domžalah in g. Ignacija Tram^ teta v Kamniku.
2. priloga „Gorenjcu" št 5 iz 1. 1905.
Poročil so lio prihodnji četrtek II i n k o H o bo I j, asistent c. kr. državne železnice v Kranju. /. gospu o Mirnim S i m ni če v o iz Klanju. Čestitamo!
Občni zbor slovenskega bralnega drullva
v Kranju se je vršil dne 29. in. ni. v dru-t-venih prostorih. Nuvzočih jc hilo 20 članov. Mesto ob 1. uri napovedanega občnega ibori se jo zaradi nezadostnega števila članov vršil drugi občni zbor. in sicer ob 2. uri popoldne. Pred-sodnik g. Ivan Jagodic Je otvoril občni zbor ler pozdravil vse navzoče. Poročal je, da društvo kljub neprestanemu boju za ob-st.amk obstoji že 19 let ter je vedno delalo za (spodbuja naroda. Da pa ne more boljše uspevati, krivo je največ pomanjkanje primernih prostorov. Zahvalil sc je dalje vsem sodelujočim članom, o-obito društvenim tamburašem in diletantom, ki so društvu vedno stali na strani. Namesto od'šlega tajnika poroča njegov namestnik g. Anton Prelesnik, dnje druUvo priredilo v pretečenom It tu dve veselici z igramo, d a tamburaška koncerta ter «Miklavžev večer». Društvi ni tamburaški zbor jo sodelovnl pri raznih slavnostih ter napravil izlet na Bled s koncertom. Ko se je odobrilo tajnikovo poiočilo, poroča blagajnik g. E. Hooss, da je imelo društvo dohodkov 1059 kron 44 vin., izdatkov pa 1037 kron 25 vin. Nato se je volil odbor, ki se je sestavil iz naslednjih gg.: Predsednik Gašpar Eržen, podpredsednik Ivan Jagodic, tajnik Anton Prelemik, blagajnik Andrej Kalan, knjižničar Franc Šimnic; odborniki: Miroslav Badiuia, Konrad Geiger. Rudolf Pibroutz in Jožef VVeinlkrger; namestniki: Lovro Eržen, Ed-mund Roosa in Andrej Sever.
Nova alpska železnica. Sc dobro leto, in zapiskala in zahropela bode skozi naše lepo bohinjsko gorovje, skozi Goriško — lokomotiva. Prej mirne, tihe in romantične doline bodo zamenjale svoj sveži vzduh /. dimom, kjer so bile prej majhne, kmečke bajtice, nastale bodo tovarne, veliki hoteli... Prihodnost nam tako kaže, da bode nova železnica velikanskega pomena za razvoj trgovine in industrije, pa tudi kmetijstva, ker se bode ravno našemu bohinjskemu kmetu odprla krajša pot za izvoz njegovih mlečnih in drugih izdelkov. Na diugi strani pa moramo priznati, da nam bo ta železnica tudi mnogo škodovala, ker se bode nemštvo kar na debelo uvaževalo v naše lepe kraj«. Tuji kapital se bode naselil -- in milostno se bo morda tudi našemu ljudstvu dovolilo, da pojde v tovarno ter tuko pomaga pomnože-vati tuj kapital. In Nemci delajo že račune z našimi zakladi. V drugem oddelku industrijskega sveta je govoril član tega sveta, Singcr, o tem, kako bi se naše vodne moči vporabile. Tudi »Oister. Rundschau* priob-čuje v 2. številki tozadevni članek. Toda upajmo, da se naši slovenski krogi, ki so pri tem udeležen-', združijo, da sami vporabijo vse one moči, ki so še skrile v naših deželah. Bila bi pač umestna akcija, ki bi se ne ozirala ne na levo, ne na desno, — ampak imela le eno pred očmi: napredek naše žalibog še tako zaostale industrije in trgovine. Tu se nam odpirajo perspektive, katerih ne smemo prezreti, kajti sicer nam vse zopet odnese edinole tujec, ki se nam bede potem prav sladko v pest smejal. Š.
Plesni venček tukajšnjega prostovoljnega gasilnega društva se vrši v soboto dne 11. t. m. v »Sokolovi  telovadnici. •
Opozarjamo na današnjo predpustno veselico narodne čitalnice v Kranju
Preseli se iz Kranja odvetnik g. dr. Franc Preve v Kostanjevico.
Nabori vojaških novincev se vrle po Gorenjskem, in sicer: v Kamniku dno 1. in i. marca; v Skofji Loki 12., 13. in 14. aprila; v Tržiču 15. aprila; v Kranju 17., 18. in 19. aprila; v Radovljici 25., 2d. in 27. apiila za radovljiški in kranjskogorski okraj.
Letoinja „Sokolova" maškarada. Kakor Čujemo izza kulis, bo tudi letos na pustno soboto velika maškarada.
Kot porotniki za prvo porotno zasedanje, ki se prične 27. februarja 1905, so izžrebani z Gorenjskega sledeči gospodje: Ivan Brence, posestnik in gostilničar na Dovjem, Franc Burger, posestnik In mizarski mojster v Sp. Šiški, Jos'p Finžgar, posestnik in gostilničar na Brezjah pri Radovljici, Josip Gnzelj, tovarnar kisa v Skofji Loki, Ivan Kuralt, posestnik in mlinar v Domžalah, Josip Likozar, trgovec v Kranju, Tomaž Pavšler, posestnik valjičnegi mlina v Kranju, Franc Šlibar, posestnik in trgovec v Selcih pri Skofji Loki. in Ivan Zabret, posestnik v Hobovku pri Kianju.
Umrl je v Kamni Gorici Radcckijev veteran g. Štefan Kocijančič, vpokojen oskrbnik.
Bohinjska železnica. «Eisenbalmer-Zei-tuug» poroča, da bode progi Gorica-Jesenice otvorjena 15. okt. letos, proga Jesenice-Celovec pa spomladi 1900.
Domači pešpolk št. 17 se premesti, kakor poročajo listi, v kratkem iz Celovca v Ljubljano.
Odbor telovadnega društva „Tržiški
Sokol" se najuljudneje zahvaljuje vsem onim gospodom, kateri so kolikor toliko pomagali, da je «Trži.ški Sokol* sprejel volilo od pokojnega g. Skrjanca ter tudi vsem onim g. rodoljubom, ki so sploh kaj darovali v prid društva.
Tombolo priredi gasilno društvo v Rib-nem v nedeljo dne 5. februarja 1905 v gostilni gospoda Gabrijela Ferjana v Ribnem. Začetek ob 4. uri popoldne.
Plesna veselica se vrši v nedeljo dne 5. februarja 1905 v gostilniških prostorih g. M. Zalatja v Radovljici. Pri veselici sodeluje domača godba na lok. Med veselico nastopi Žane z Iblane s svojim spremstvom. Začetek ob štirh popoldne. Vstop prost.
Tajnikom posojilni e v Radovljici je imenovan g. D. Polil in, tajnik »Kreditnega društva» v Kranju.
Izpred sodišča. (Delo mu ne diši.) Piše se nam: V nedeljo je bil v Radovljici aretiran in v zapor odpeljan brezposelni Viktor Leveč, sin v Radovljici bivajočega knjigoveza, ker je ukradel v gostilni pri Hirsch-manu suknjo gostilničarja Michelna ter jo je skril v drvarnico pri stanovanju svojega očeta. Suknjo so oiožniki našli pri hišni preiskavi in jo oddali sodišču kot «coipus de-licti*. Viktorju Levcu ne diši nobeno delo ter so je kot nekak pustolovec klatil okrog po radovljiških gostilnah in po okolici. Ker pa piazna vreča ne stoji po koncu in ker si gospod Viktor Lcvec noče služiti kruha s poštenim delom, poleni se seveda morajo njegovi dolgi prsti poslužiti drugih pripomočkov, katerih je menda bolj navajen kakor poštenega dela.
Kmetijska podružnica na Blodn priredi dne 12. t. m. v hotelu »Zdravnilki park*
tombolo. Dobitke sprejemata gg. Anton Rop-ret in Jožef Verhunc. Čisti dohodek je namenjen za dt uši vene potrebe.
V Kamniku je umrl v starosti 78 let. C, kr. okrajni tajnik g. Ivan T rob a.
Odpuščen je iz državne slutbe davčni kontrolor Ivan Jereb, ki je nazadnje služboval v Kranjski gori in je lansko poletj" neznano kam izginil.
Predpustno veselice. Strokovno društvo strojarskih pomočnikov v Kranju priredi svoj plesni venček v nedeljo dne 12. februarja v hotelu »Nova pošta*. — Telovadno društvo »Jeseniški Sokol* napravi veliko predpustno veselico v nedeljo, dne 12. t. m. v kolodvorski restavraciji. — Maškarado napravi »Zabavni klub* v Radovljici dne 18. t. m. v Hiršmanovi gostilni.
Družba sv. Cirila in Metoda je sprejela od gosp. Uroša Kersnika kot zalagatelja družbi noga šampanjca prispevek 192 K, toraj v razmerju z dosedaj slabim prometom tega šampanjca znatno svoto. Rodoljubi, diušlva in osobito prirejevatelji slovenskih veselic se prosijo, da pri naročevanju šampanjca ne pozabijo naroča'i šampanjca družbe sv. Cirila in Metoda, ki je priznano dober, in tudi ni predrag izdelek, in ki lahko poda družbi lepe dohodke, ako se promet razširi. Vodstvo družbe
sv. Cirila in Metoda.
Izkaz posredovalnega odseka slovenskega tigovskega društva »Merkur«. Išče se: pomočnik špecerijske stroke za Ljubljano, 4 mešane za deželo, zastopnik za neko večjo im-portno trgovino kave v Trstu, korespondent za Gradec in prodajalka za Ljubljano. — Službe išče: 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 špecerijske, 7 špec. in želez., 12 mešane, 5 kontoristov, 2 blagajničarki, oziiomu prodajalki in učenka.
Planinski ples. V sredo zvečer je bil ljubljanski »Narodni dom* prestavljen v vznožje našega očaka Triglava. Kakor očarani smo gledali ob vstopu v plesno dvorano jasno in modro nebo nad seboj, kroginkrog navpične strme stene, v ozadju pa se je bliščal pokrit s snegom naš častitljivi Triglav s svojimi gorskimi sosedi. Zdelo se nam je, kakor da je pravkar nastopilo prvo pomladno jutro v vsi svoji krasoti. Iz daljavo se je slišal zvonec pasoče se živine, meketanje kdz in bleketanje ovac, vmes pa je donelo veselo ukanje in vriskanje planinskega pastirja. --Prostorna dvorana se je polnila bolj in bolj, ko je pa bil napovedan pričetek veselice, je bila že natlačeno polna. Veselje je bilo gledati ta krasni, brezskrbni svet. Ob zvokih planinske pesmi se je pričel ples. Prvo četvorko je plesalo nad 200 parov, kolikor jih sploh more objeti dvorana. — Nenavadno lep je bil prizor, ko so planinci pod vodstvom g. prof. Orožna prikorakali v turistovski obleki, z nahrbtnikom na plečih in z gorsko palico v roki, v dvorano. In ko je zadonel po dvorani: «V Gorenjsko oziram se skalnato stran ...» je na mah umolknilo vse, iz galerij pa je odmevala ista pesem, kakor da bi se slišal odmev od skalnatih gorskih sten. — Mladi svet se je vrtel in sukal do ranega jutra, v stranskih prostorih pa so nam krasne ljubljanske gospe in gospice tešile žejo in glad. Bilo je dobiti vsega, česar si je srce poželelo Bilo je zares tako ki a,no ob vznožju sivega Triglava, da smo se le neradi razšli. — Na ples so prihiteli ne le Ljubljančani, marveč
ludi Gorenjci, ki so bili zastopani v obilnom številu, pa ludi i/, drugih krajev je bilo mnoijo gostov. "Slovensko planinsko društvo je pa luhko ponosno na svoje, nad v e pričakovanje velike uspehe!
Uboj. Dne 99, ni. m. je topel v Ažuia-novi baraki na Obrni stanujoči delavec Ivntl Molinari z Laškega svojeg« 141etnOgfl brata Jožeta. Nek hrvatski delavec je svaril Moli-narija. naj ne pivtopa svojega brata. Namesto da bi mu odgovoril, je Molinari zgrabil za sekiro in hotel zamahniti hrvatskega delavca. Ta pa mu izvij«- sekiro iz rok in udari Mo-linarija tako po trebuhu, da Je kmalu poleni umrl. Ubijalec je pobegnil.
Žegnani požeruhi. V Novem mestu jc umrla hišna posestnim Marjeta Perše v starosti OH let. Perše je bila pravi tip naših hinavskih lercijalk. Zapustila je 20.000 kron premoženja in — proz- bujoče, sistradnnc sorodnike. Milostljivi gospod prost je vodil pogreb, kulotega so se udeležili vsi kanoniki, vikar in ves frančiškanski sam slan. Tega pa /••gnani gospodje niso storili iz človekoljubja, marveč zato, ker jc vrgla Marjeta Perše celo svoje pr.motenje v nikdar polno žegnano žrelo žegnanih požeruhov. Njeni sorodniki pa stradajo! - Požrešnih Kristusovih imnesl-nikov, reši nas, o Gospodi *   * *
Biskup dr. Juraj Strossmaver praznuj« danes svoj 90. rojstni dan. Naše nnjiskrenejše čestitke!
Moderna  ločitev zakona. NVapuljsko
sodišče je pred kratkim razveljavilo zakon kneza Krancesca Liuguaglosse in Oiustppine Crispi. hčere bivšega italijanskega ministrskega predsednika (.'rispija. Kneginja se je pri tem obvezala, da bo plačevala za svojega moža — alimentacijo. Zakon je bil sklenjen v začetku leta 1895. V zakonu sla se jima rodila dva otroka, ki pa sta umrla že v nežni mladosti. Knez Lingnaglosse ima .'»4, kneginja pa 32 let.
Strašen vihar v Srbiji. V dolini Va-Ijevo so imeli dne 20. m. m. orkan, kakršnega se v Srbiji še nihče ne Spominja. Zunaj vasi MakoviSte ima svoje domovanje kmet Mirko Markovič. Usodnega dne je imel goste, zategadelj jo šel v nasproti hiši ležečo klet po meso in vino. Ko je prišel iz kleti, ni bilo o njegovi hiši videti niti sledu, vse pa je bilo pokrito s snegom. Šel je v vas po pomoč, in z velikim trudom so našli v snegu trupla njegove matere, žene, sestre, otroka in dveh gostov. Od hiše so našli posamezna bruna daleč naokoli raztresena. Dve trupli še pogrešajo. Ciklon se je omejil edino na to dolino, kjer jc stala Markovičeva hiša. Drevje je bilo kakor pokošeno.
Za kravo 48O0 kron. Berolinski mlekarski časopis poroča, da so v Ameriki prodali eno kravo 7a IK()0 dolarjev, kar znaša po naše 4800 kron. Krava je bila Šest mesecev na skušnji, a izkazala se je naravnost imenitno. Tekom tega časa je požrla 1887-9 kg najrazličnejše krme. dala pa je 2544 kg mleka, iz katerega se je izdelalo 160'7 kg masla.
Pasji pogreb. Skoraj neverjetno vest prinašajo hrvatski listi iz Dalja. Tam je učiteljici poginil njen pes ljubljenec «Šaša». Hudo je žalovala ter izjavila, da bi ji ne bilo tako hudo, ako bi ji hiša in vse zgorelo, da bi ji bil ostal le Saša«. Priredila jo psu svečan pogreb. Šolski sluga je moral skopati na vrtu
jamo za pokojnika . Točno ob 10. uri zjutraj se je vil izprevod ici kraj zadnjega počitka. Krsto l crknjenim psom je iinalo 0 učenk četi tega razreda, Z« krsto je stopala prva neutolažljiva učiteljica, potem pa vse učenke 4. razreda po dve in dve v vrsti. Preden so spustili krsto v črFO zem'jo, odpreti so jo morali le enkrat, da je prismojena učiteljoa odstrigla psu šopek dlak. ki si jih je vzela za spomin. Pričakovali je, da se bodo z blaznim učiteljičnim početjem bavile še šolske oblasti.
Z žganjem se da zamorec najbolje podjarmiti. Zamorec jc len in ne ljubi dela, ali alkohol ima nanj toliko vpliva, da se loti najtežjega dela, ako se mu obljubi šnops! Angleži izkoriščajo to okolnost na kar mogoče največji način. V angleško - afrikan-ki koloniji Lagos se je vpeljalo v letu 1908/08, žganja 5,722.147 litrov, in sicer najslabšega. Dve tretjini dohodkov dobi kolonija iz alkohola.
25 krat oženjen, v Novem Jorku so
zapili Nemca Sebmieda, ki se je v par letih oženil — 25krat; 12 žen je umrlo kmalu po poroki. Svoje žen je imel vse zavarovane za \isoke svole.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranju dne 30. m. m.
Prignalo se je glav 201 goveje živine, 2 teleta, 90 prašičev, — ovac, — kozlov, — bul, — 50 kg, pšenice K 10-50, prosa K 8*60, rž K 9-—. oves K 7-50, ajda K 8'—, krompir K ■'!•
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu
januarju 1905 je 545 strank vložilo 102.878 K 66 vin. 436 strank dvignilo 96.527 K 74 vin. i strankam se je izplačalo posojil 81.000 K - vin. Stanje hranilnih vlog 3,696.999 K 51 vin. Stanje poseijil 2,084.296 K 05 vin. Denarni promet 301.666 K 95 vin.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu januarju 1905 je 224 strank vložilo 02.416 K 93 vin. 176 strank vzdignilo 58.27;? K 95 vin. 12 strankam se je izplačalo posojil 31.000 K vin., denarni promet 262.918 K 80 vin.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu januarju 1905 je 237 strank vložilo 53.559 K 05 vin. 202 stranki dvignili 45.795 K 34 vin. 6 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 15.300 K - vin. Stanje hranilnih vlog 1,141.221 K 74 vin. Stanje hipotečnih posojil 896.141 K 77 vin. Denarni promet 130.090 K 30 vin.
Osemtedenski mlekarski tečaj priredi c. kr. kmetijska družba kranjska dogovorno s kranjskim deželnim odborom v Logatcu, in sicer od dne 20. februarja do 22. aprila t. 1. Tečaj bo teoretično - praktičen ter se bo poleg spoznavanja in preiskovanja mleka poučevalo poglavito o izdelavaoju presnega masla in sira. V tečaj se sprejme le 12 udeležencev, ki dobe brezplačno stanovanje. Pouk bo brezplačen. Hrano si mora vsak udeleženec sam preskrbeti. Nekterim nepremožnim udeležencem bo mogoče dati poelpore 50 do 60 K za ves tečaj. Prošnje za sprejem je poslati do 20. februarja 1.1. na podpisani odbor. Plodnost za sprejem bodo imeli tisti, ki so že v kaki mlekarni delali, oz roma tisti, ki jih pošiljajo učit mlekarske zadruge. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani 31. januarja 1905.
Loterijska moka dne 28, januarja 1.1.
Gradec:   34      42      70      39 35
posamezne lM\\\t .Gorenjca'
prodajajo po K) vin. v Ljubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3;
Skofji Loki g. M. Z i gon, trafika,glavni trg;
Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika;
Javorniku g. Štefan Pod p a c, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. G robo tek, trgovec.
Kanniku g. Mariju Ažman, trafika.
Poslano.*)
Silni, nepricakovn.no dolgo trajajoči mrnz je vodne razmere v Kokri tako poslabšal, da že v prvi polovici prosinca vsled vetrov pod normalo paHlo vodo moji elektrarni nI možno redno delovati. Odkar elektrarna obstoji, ni bilo lak') neugodnih vodnih razini r. Motorična naprava kljub nizki temperaturi ne zamrzne; vzrok letošnji nepriliki je edino pomanjkanje vode. Leta 1903 je delovala e'ek-Uarna brez motenja na vseobčo zadovoljstvo kljub 18 stopinj pod ničlo, in to, ker je do-stajalo vode. Da se enakih nepiilik radi pomanjkanje vode, bodisi pozimi, bodisi poletu v bodoče izognem, odločil sem se uvrstiti primerno a kumula torično rezervo, ter se vrše v to svrho pogajanja z odlično tvrdko. Velikost baterije volim toliko, da zadostuje vsem nedostatkom ter bo možno isto podnevi tudi pri najmanjši vodi polniti. Upam, da so slavna mestna občina vsled uvrstitve svoj čas od nje pogojno zahtevano rezerve sedaj odloči tudi javno razsvetljavo priklopiti, zlasti ker poveča projektovana akumulatorična rezerva moč sedanje naprave za 100 odstotkov ter omogočujc to z velikimi troški uvedeno zboljšanje takisto nemoteni obrat.
Radi v zadnjem času provzročenib ne-prilik glede razsvetljave prosim čislano svoje odjemalce, izvanredni slučaj utaž^vati ter mi oprostiti; v prihodnje Vas varuje projektovana rezerva sličnih slučajev.
Spoštovanjem 15--1
A. Krouiberger.
*) Za vsebin i je uredništvo odgovorno l« toliko, kolikor zahteva zakon.
Vabilo
na
If. redni otai zbor
okrajne hranilnice in posojilnice ▼ Skofji Loki
registtovane zadruge z neomejen) zavezo ki *e bo vršil
▼ nedeljo, dne 5. februarja 1905
oh pol 5. uri popoludue v mestni dvorani v v .Skofji Loki. V s p o r e d:
1. Čitanje revizijskega poročila «Zveze» ter ukrepi vsled istega.
2. Polrjenje računskega zaključka za letoUKM.
3. Privoljenje remuneracije načelstvu.
4. Razdelitev čistega dobička.
5. Izvolitev nafrlstva in rač. pregledovalcev.
V slutnju nesklepčnosti r«t i-e se obenem drug občni zbor pol u e ka*nej', kateri pa sme brezpogojno sklepati (§ 86, alinea 3 zndr. pravil). 12—2
V Skofji Loki, 20.januarja 1905.
Načelstvo.
Hočete li dolgo živeti
in se veseliti zadovoljivega zdravje? De dosežete to, morate skrbeti, da ohranite svoj želodec zdrav In z* prebavijenje vedno sposoben.
Vsak, kdor sije izpridil želode« s teiko prebavljivimi, prevročimi nli premrzlimi jedrni in pijačami, ali si gu je / istimi motal preliladil. naj se posluži
Oermanove okrepčalue esencije
katera se uporablja z največjimi uspehi vri: pomanjkanju apetita, želodčnem oslabljenju, vetrovih, riganju, zgagi, vzdigovauju, glavobolu, omotici, kiču, telesnem zaprtju, napenjanju in stati sili. Po
mnogo zavzitem ko-ilu, posei.no se po n ustnih in težko prebavljivih jedilih, odstrani ta esencija pritisk in bolečine, vzbuja slast do jedi, kar zdntno pripomore k ohranitvi in vzdrževanju teleta. Po odstranitvi raznih izpridenib sokov iz telesa, učinkuje tako, da čisti kri in ima poleg tegu pred vsemi drugimi enakimi zdravili prdnost, iln ne škoduje prav nič, celo tedaj ne, če te jo rabi v presledkih mnogo let, ker se ureja iz naj-limjsili in najbobzbranib loin h sokov ter ima prijeten, grenko-aromatičen vonj tako zelo, d< jo MTtlvajO s slastjo tudi gospe, otroci in celo prav razvajene osebe.
Oermanove okrepcalne esencije, kot nravi ga domačega in ljudskega zdravila, bi ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker odvrne čestokrat najrosnejšo l>o le en, kar je upoštevati zlasti tam, kjer ni zdravniške pomoči takoj pri roki. Pri k povanju nnj te zahteva vedno sumo Germanova okrepćalna esencija is le Varne pri črnem orlu v Bolo varu: zakaj po svete kr'ži še nekaj temu *li<"nih zdravit, od katerih pa se glede izvrstnosti ne more nobeno primerjsti tej esenciji. Kol znak pristnosti mora imeli vsaka Aeklenica, ki se nihaja v zelenem z-vlku popolen tvrdkin napis: Lekarna »Pri črnem orlu ■ K. Germana v Belo varu (Hrvaško), kamor naj se naslavljajo tudi vsa pol nu naročila (lena «leklenici je 1 40 K. Po pošti se ne pošlje manj kakor dve steklenici. Pri predplsči nuj se blagovoli doposluti N 2o tift, za zavitek. Naslovi nuj bodo natančni in čitljivi. Naznanila pri povprase vanju, prospektih ter navodila pri upoiubi so zastonj.
Germanovo okiepčevalno eiencijopriporoč.un bo-lebavim kar najbolj, ker sera preverjen v izhornem učinku katerega sem zapazil že mnogokrat deloma sam na, sebi, deloma pri mnogih župljanib, kateiim sem to esencijo nasvetoval. 117—9 Edmund Medeotli, župnik v Tiojstvu (Hivasko).
Obveščani Vas, da sem  prejel že od mnogih strani razna slična zdravilo, toda tako niso učinkovala nobena kakor Germa nova okrepčal a esencija. Andrej Žižek, Sv. Ana, Kriehenberg.
Priwim, pošljite mi nemudoma zopet osem steklenic Germanove okrepcalne esencije, katero najtopleje priporočam zlasti tistim, ki so bolni na želodcu. Zdravje M mi vidno boljša. Apolonija Halr rl. Semriach, p. Peggau (Štajersko).
ifi pomočnika
.sprejmem takoj. Po dogovoru ali proti
gotovemu plačilu pa tudi oddam v najem obrt z vsem orodjem, kjer je že v delu 6 vozov. 16—i
Anton Sedlar, izdelovalec vozov v Rudolfovem.
Hn— •
''■■/■        Uunitn Min kn. (hum ■ •mmuo|mi
I Mm žitne tog
POSKU6ITEI tnnt dr.,o.oi|n.,
5      Poli". S k| »oliikj 4 K 40 h tati.
UDOMAČI PRIJATELJ"
»»•m *«j«ff«ie*iw laMMj »Mf|»jv mol«««*,
P. n.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem preselil sedlarsko,
pleskarsko in tapetniško delavnico v hišo g. Moharja nasproti novosidane hiše g. Bedenka, gostilničarja, glavni trg v Kranju. Tudi zanaprej bodem izvrševal vsa v to stroko spadajoča dela poceni in dobro. — S prepričanjem, da me bode si. občinstvo tudi zanaprej blagovolilo počastiti s cenjenimi naročili.
14—1 Vt-li-spoHovanjom
I. Wohlgemuth
sedlar, pleskar in tapetni k Kranj, glavni trg 9.
1 ali 2 (lijaka
J 16-1
se sprejmeta na hrano in stanovanje.
Natančneje se izve pii uredništvu <0orenjca>.
TapetniH to preprogar
Drag. Puc
Ljubljana, Dnnajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904.186-21
Zaloga 98
„Selske kisle vode"
(Vellacher Sauerbrunnen) pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predm. 1 saboj (50 steklenic) 8 kron.
JfajboljJ« strune za citre, gosli in kitare.
za prašiče, pijske, krave, teleta, vole, ovce, konje, p»rutn'no i. t. d. Le pod tem imenom, ki je postavno kot znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl. Trok6czyjev kranjski tedilni prašek za p-asiče. Natboljši zdravi dodatek h krmi, ki se naj uporablja kot dietetično redilno sredstvo. Dobil je na tisoče zahvalnih pisem o izbornih uspehih najvišje medalje na razstavah vLondonu, Par.zu, Rimu in na Dunaju.
I zavoj za 60 vin. pri vsakem trgovou. Po
pošti 6 zavojev na naslov: Lekarna Ti nkoezv, Ljubljana. Razpečevalci dobe popust.
Jtfestna hranilnica v pranju
obrestuje hranilne vloge
" 1 po 4 odstotke :
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama. 1 Stanje vlog K 3,596.999 51.  Stanje hipotečnih posojil K 2,034.296 05,
Večkrat premirano!
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tndl kipe, vaze ln drnye glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča m n
prva in največja tovarna peći in glinastih izdelkov
Avgust Drelse
--v Ljubljani. -
ZobO- tehnični fttclji
Oton 5eydl
pri g. dr. E.CUobočniku v Kranja
Zobovja, tudi ne dn bi se odstranila korenine, t ali brez nebno plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dulje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo pn najnovejših metodah.
Plombe v slatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vso zobozdrav-niike operacije izvikuje tu specijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. are.
JOS. WIIBl
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Hlomekove ulioe 61.
Slavbeno-umetie ii koislrukcilslto kllučavaiCarstvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro-droru, obmejno omrežje, važna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd.
Specijalitetu: 103-36
valjični zastori (Uollbalkenj.
ML Podkrajšek
Svetim laHta
* frizer
L n im ii h-spedt. LiflDijjM, sv, Petri c, 35
priporoc« -m gojitev lat ki za umivanje
glave svoj »dr a vniSko priporočeni gorko   in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadleioe vročine. Ne provzročuje »krčenje las Vpliva dobro na pospeševanje rasti lai. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las. uddslek za dame i seperaluim vhodom.
p« Jtirišić, lekarnar
Pozor 1 Bolnemu zdravje 1
PozorI Slabemu moči
Vidmarić kate kmetom moč ,1'akraSkih kapljic" in „Slavonske zeli.
Pakraske kapljice in slavonska zel, U> sta danes dve naj priljubljenej.ši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka deluje!« gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraik« kapljioa delujejo izvrstno pri vseh želodčnih io in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čiatijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstraojajo mi/.I co in vse druge I oleani, ki v<led mrzlic« nastajajo. Zdravijo vse bolezni na jetrih in vranici. Najboljše srejstvo proti bolesti maternice in madron; zalo ne smejo manjkati v nobeni mes-
--------- čanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: PETER
JURISIC, lekarnar v Pakracu it. 209, Slavonija. — Denar s« pošilja naprej ali s postnim povzetjem.
Ona je sledeča (banko nn vsako pošto): 12 stekleničir- 'l ducat) A kron, '21 stekleničk (2 du.aU.i 8 kron (50 vin., .% stekleni, k (3 ducati) 18 kron 4o .in., 4S stekleniriv (4 ducati) 16 kron, 00 *ieklenirlr
(,'i dura tov) 18 kron,
Manj kakor 19 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonaka ael se rabi s prav sijajnim in najboljšim vspehom proti zastarelemu k«siju, bolečinam v prsih, zainolklcsti, bi i pa vos'i v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bojenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluj« izvrstno pii vseli, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolestih.
Ona je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 krone 10 vinu 4 uriglnafnt sttkle-ni.f 5 kron SO vin., 6 originalnih steklenic 8 kron 20 vin
Manj kakor dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročaje naravnost od mene pod naskvem:
PETER JURIŠIĆ, lekarnar v Pakracu 209, Slavonija.
1 !>ft 11
150 12
I/. Ljubljane v
Novi York
s dobro prosto hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsak pon-deljek, torek ir> četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparuiki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brez plačno.
Zastopnik:
FR. 8EUNIG, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange).
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „ jVttJtfCUR" Peter jVtajdič
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevijaisko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišču, vodne žage,
pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-Iranovo lepko, železno in pocinkano plošče vino, kar-bolinej, trsje za obijanje
v pranju.
»tropov, vlila kotle. Veliko Izbor sluoreule, telesnih pe(i
Koman-1« Portlaad-cf a»i, traVer«, store, ž(Uzb1$Ki Jtoc
šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke M vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnth barv.
29
Pariz 1900
„Grand Prix"
Najvišje odlikovanje.
□
Singerjevi šivalni stroji.
Original Singer šivalni stroji so vzorni v konstrukciji in izvedbi. Original Singer šivalni stroji so ncittrpljivi za obrt in domačo rabo. Original Singer šivalni stroji so najbolj razširjeni v tovarniških obratoviščih. Original Singer šivalni stroji so iipprekosljivi glede trpežnostiin zmožnosti. Original Singer šivalni stroji so posebno pripravni za moderno umetno
vezenje. Brezplačni poučni kurzi za vse domaČe šivanje in za moderno umetno vezenje Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi.  Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Sinper Oo. šivalni stroji, dolu. družba
Ljubljana, sv. Petra oeita it. 6. 7-8
urar v Kranju
priporoča svoje izborno zalogo ur, zlatnine m srebrnlne po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja Be ns vse kraje sveta.
Zahtevajte pri nakupu
Varat?ena znamka.
-ovo štedilno milo z znamko jelen*.
Ono je BaT" zajamčeno čisto ~as§ in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamfteno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad našo ime „Schioht" in varstveno znamko „jelen".
Dobiva se povsod!
m       JURIJ SCHICHT m
(tat*) največja toVarna jVoj« Vrste na eVropjljc« Koarfncntn. U«W
CjttbtjiM (KotizeJ)
I^ANG m Marije Terezije cesti
Bogatu zaloga po-hiitra vsake trite v vseh cenah. Ogle dalu, slike v vseh velikostih.
Zalagate.) društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. specijaliteta: Gostilniški stoli.
«»7 M
Modroci iz žična-tega omrežja, afritenske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
ImT* Krojaški salon za gospode
Ivan Magdić
Ljubljana, Stari trg 8
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in najboljšega tu-zemskega in inozemskega blaga.
Uniformiranje in zaloga potrebščin wi-i za Sokole.
Pohištvo iz železa, otroške postelj* In vozički  po vsaki ceni.
„Dobra Kuharica"
■pisala M i n k n Vasi i! e v s
v založništvu Lavosl. Schwentner-]a v LJubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h.
ObsOin M WO sdianeli več nego 1000 receptov za |>ripravljunje najoLiisiiejšili jiili ili>inu<-e in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno m elegantno v (>l 11 rn j vezana.
Hvali jo vse: kuharica m svojega strokovnjaškega sla-liSča, literarna kritikn zaradi lepega, lahko umevnega jezika, Dna dama zaradi njene lepe, |>ri slovenskih k u -barskih knj'gab nenavadne oprtni, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10—(57
čudovito poceni /a hotele, vile In u letovišča 52 gld.
Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično in v I. nadstropju.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo.
i "i
JS e~
"af 2
"Si
•)*JBia»
tfegdluv
Najbolje za zobe.
G. Tdnnies
tovarna /a stroje, telotO in kovino-li varna ▼ Izubijani pri poroča kot   [»osebnost  iage  in vse
■troje za obdelovanje lesa. franci s • t ur bi ne osobito za žagine naprave I vstane neposredno I vratilom. Se .sa In o- genera -t o rs ki plinski motori, najcenejša gonilna sila l do i) vin. /.a konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zalogi« 181—18
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cest* 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki «e doposljejo na zah.tevanje zastonj.
104 3«
zdravje  j*?   najv«e<Sj«? bogaetvo.
kapljice sv. Jttarka
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje iu zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanj? po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo glavobol.  Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno
_________ fm   pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, od-
■ —-----1 pravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljsnjejo prebavo, čistijo kri in čreva. 1'rezeno velike in male gliste ter vse iz glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hrlpavosti in prehlajenju. l.eč.jo vse bolezni ra Jetrih in slezeh ter koliko in Ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče l»olezni. Te kapljica so najbolji«« sredstvo proti bolezni na maternici in madrnnu ter n«! bi sm le radi lega manjkati v nobeni mehanski in kmečki hisi. Dobivajo m umo: Mestna lekarna, Zagreb, zato nuj s« naro itjejo točno pod naslovom:
MESTNA LEKARNA, ZAGREB, Harkov trg št. 90, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. M»nj kot ena dvanajstorica »« ne ne pošilja. Cena je naslednja, in sicer franko do.tnvljenn na vsako poŠto:
1 dncat (12 steklenic) 4 K, 2 dneata (24 stekl.) 8 K, 3 ducate (36 ste-1.) 11 k, 4 dnoate (48 steklenic) 14*60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K.
Imam na tisoče piiznalnih pisem, ki jih ni mo/oče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih (g., ki so s posebnim vspehoin rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Baratinčič, nćitelj; Janko Kisur, kr. nadlogor; Stepui Borčić, župnik; Kija Mamic, opanknr; Zofija Vukelie, šivilja; J. Seljanić, seljak itd.
187.14        MESTNA LEKARNA, ZAGREB
Markov trg št. 90 poleg cerkve sv. Marka. Zdravje  j«*   ncajve2«5Je   bogaetvo. ~mj*g
Ustanovljena 1.1860.
Izdaja konsortjj »Gorenjca >
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Lastnina in ti»ek Iv. Pr. Unipreta v Kranju,