DEMOKRACIJA
Leto IV. - Štev. 35
Trst - Gorica 1. septembra 1950
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letino L 1.800. — Poštni čekovni računi:	Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
Tržašhi velesejem
Proglas tržaškega župana glede sodelovanja meščanstva na tržaškem velesejmu je značilen za laž-njivo ozračje, ki že več let zastruplja življenje v Trstu. Na podlagi izkušenj zadjih let župan sicer odkrito priznava, da je Trstu namenjena vloga %>osrednika med Severom, Jugom, Vzhodom in Zahodom, vendar je pa po njegovem ta vloga namenjena izključno le italijanskemu Trstu. Enačba Trst -Italija se torej recitira v vseh modulacijah... S takim prepričevanjem Tržačanov skuša torej prekričati vsak pojav zdravega sporazuma, obenem pa z že preizkušeno neresnostjo apelira na neverjetno lahkovernost angloameriškega Zahoda. Trst — zahteva župan ■— mora nuditi spričevalo svojega italijanskega in krščanskega obeležja. In ta dokaz je potreben, da bi se poset-niki iz inozemstva in celo inozemstvo prepričalo o tem, da je mesto, pristaniščej brodarstvo, industrija, trgovina, promet, skratka vse gospodarstvo izključno proizvod italijanske delavnosti.
Koliko neresnice, koliko izumetničenih predpostavk je v teh trditvah, ni težko dokazati. V prvi vrsti kaže naglasiti, da tržaško pristanišče ni bilo zgrajeno z italijanskim denarjem, niti z italijansko iniciativo, temveč od Avstrije po-čenši od »terezijanskega« pomola pa vse do luke sv. Andreja, ki je bila dovršena leta 1913, ko je vsaka daljna delavnost prenehala, ker so vsakemu posetniku opazno zamrle i prekoalpska postaja i vrvež v pristanišču sv. Andreja, kar je neposredna posledica okolnosti, da je zmanjkalo politične organizacije podonavskega prostora. Poedincu je dovolj, da se sprehodi po tržaški obali in si ogleda hiše in palače: niti ena izmed njih ni bila zgrajena od Italijanov! In če je že neitalijanska država (Avstrija) zgradila pristanišče, če so Neitali-jani gradili hiše in palače, in če so zopet Neitalijani osnovalci in začetniki brodarstva in pomorstva, in vse ta gotov o. ne v korist Italije, ampak v svojo korist, za potrebe onih trgovskih in pomorskih koristi posredovalcev med Severom in Jugom, Vzhodom in Zahodom, odkod županu Bartoli-ju drznost, da vse te tuje zasluge prisvaja za prišleke po letu 1918?
Italijani si torej v Trstu laste tuje zasluge! Danes si hočejo prisvojiti zasluge za blagostanje, ki so si ga prigrabili. Danes bi hoteli z bedno sestavljenimi potvorbami zgodovine slavno zgodovino Trsta prikazati v drugi luči.
Ali od zatajevanja in prikrivanja resnice še nihče nikdar ni imel sreče. Celo pa je tak poskus nehvaležen danes, v času splošnega iz-treznjenja v znamenju resnosti, ki vse bolj preveva svet. Odločnost in brzina ameriške reakcije po korejskih dogodkih je zanesljiv znak tega preokreta. Škodo, ki jo povzročata brezvestna demagogija in brezvestno časnikarstvo, ki sta toliko zla povzročili na azijski celini, je v Ameriki prebudila smisel za treznost in stvarnost. In sedaj je njihova odločnost na mestu in ni izključeno, da nam bo prištedila grozote novega svetovnega spopada.
Ce pa naj se to doseže je treba napraviti kraj lažnim prizadevanjem naših krajevnih činiteljev. Prišel je čas, ko trdi korak zgodovine neizprosno loči prave od lažnih junakov, loči junake na delu od junakov na jeziku. Približuje se čas, ko se bo končno ugotovilo, da tržaška1 preteklost in tržaška bodočnost zavisita od zdrabega sodelovanja in ne od nezdravih monopolov, in sicer od sodelovanja enakopravnih pripadnikov vseh tukajšnjih narodnosti in to v svobodnem sporazumu brez vsiljevanj in brez samohvalnega prikrivanja in potvarjanja dejstev. Zato ni umestno na-glaševanje neke neobstoječe nadrejenosti v proglasu tržaškega župana v času, ko bližje in daljnje tržaško zaledje s polno pravico zahteva svoj delež na poslovanju v Trstu. Zahteva svoj delež tudi proti vsej obupni poslovni nepremičnosti in idejni praznini italijanskih nacionalističnih napihnjencev. Življenje je jačje od vseh deklamacij a Trst mora živeti in ne umreti!...
Trst — pravi Bartoli — se mora pokazati kot predstavnik krščanske ideologije. Vprašali bi ga, katere krščanske ideologije? Morda one ki je v nasprotju s pojmi izbranega izraelskega naroda propovedo-vala blagovest vsem ljudem dobre volje? Ali pa je to ona, ki po receptu Bartolijevih somišljenikov stremi za tem, da Cerkev podredi koristim vsiljenega italijanstva?
Zupan Bartoli bi se pač moral zavedati svoje dolžnosti najvišje ga zastopnika tržaških koristi in poslušnega sina Katoliške cerkve,
Borba za suetouno revolucijo
Od srede do srede.
iDogmo o komunstični svetovni revoluciji je postavil Marx, in Lenin je dodal, da je trajna zmaga komunizma samo v nekaterih državah nemogoča, da komunizem ne more obstojati v svetu ob strani današnjega gospodarskega reda, ki sloni na zasebni lastnini in zasebni iniciativi. Zato mora komunizem, ako hoče zmagati, izvesti komunistično revolucijo po vsem svetu, pa bilo tudi z oboroženo silo. Drugače je komunistična ideja obsojena na neizbežno* propast.
Po Leninovi smrti je zamisel o svetovni revoluciji ostala gonilna sila ruskega boljševizma in njen nosilec Trocky je hotel, da se ves ruski narod 'z vsem državnim aparatom stavi takoj na razpolago za borbo za svetovno revolucijo. Stalin ni smatral ruskega naroda še zrelega iza tako ogromne žrtve za komunistični poskus in je nastopil proti svetovni revoluciji, temveč za-Trockemu. Ne zato, ker bi bil proti svetovni revolueii, temveč zato, ker je smatral, da je v ruskem narodu še preveč domoljubja in narodnostnega čuta, da bi šel v borbo za internacionalne komunistične načrte. Stalin je bil boljši opazovalec kot Trocky, in večina ruskih komunistov je šla za njim. Trocky je moral v pregnanstvo in ker je bil tudi v pregnanstvu nevaren Stalinu, je bil po komunističnem običaju umorjen v Mehiki.
vPo pregnanstvu Trockega je Stalin udaril na narodnostno struno in je s petletkami stopnjeval oboroževanje Rusije pod pretvezo obrambe ruskih državnih koristi pred zahodnim svetom. Leta 1939 je sklenil s Hitlerjem v brk zastopnikom Anglije in Francije, s katerimi se je še pogajal proti Hitlerju, prijateljsko pogodbo in s tem opogumil Hitlerja, da je napadel Poljsko in tako začel drugo svetovno vojno. Brez te napol zavezniške pogodbe z boljševizmom ne bi bil nikoli Hitler stopil v drugo svetovno vojno. Stalin je računal, da bo pozneje z lahkoto udaril in premagal v medsebojni vojni izkrvavelo Nemčijo in njene zahodne sovražnike Anglijo, Francijo in tudi Ameriko ter tako z mečem ruskih armad razširil dogmo o komunistični svetovni revoluciji. Ali prevaril se je! Nemci so 1. 1941 vdrli, rušili in požigali vse do Leningrada, Moskve in Kavkaza. In ako ne bi bili Amerika in Anglija priskočili Rusiji na pomoč, ne bilo bi danes več duha ne sluha niti o Stalinu niti b komunizmu!
Med vojno se je po napadu Nemčije Stalin navidez odrekel komunistični svetovni revoluciji, je celo razpustil v dokaz svoje »dobre vere« komunistično internacionalo. Ali komaj je bila Nemčija potolčena, je Stalin dvignil glavo in zopet vrgel v svet parolo za komunistično svetovno revolucijo.
Davies v Jugoslaviji
Namestnik angleškega zunanjega ministra Ernest Davies je bil na Bledu gost maršala Tita.
Na 'tiskovni konferenci je Davies izjavil, da je njegov razgovor s Titom potekal v prijateljskem ozračju in da je maršal Tito napravil nanj vtis zelo močne osebnosti, ki dobro pozna sedanji položaj v svetu. Tito je poln zaupanja v sposobnost Jugoslavije, da se brani proti kakršnemu koli ogražanju njene neodvisnosti v svetovni politiki. Tito je prepričan, da v bližnji bodočnosti ne bo nove vojne.
Davies je tudi priznal, da ga je njegovo bivanje v Jugoslaviji prepričalo, da ima Jugoslavija bodočnost. Svoje krožno potovanje po Grčiji, Jugoslaviji in Italiji je Davies označil za zelo plodonosno, ker je vzpostavil koristne osebne stike z raznimi vladami in izmenjal misli o zadevah skupne koristi.
ZVOČNIKI KREMLJA:„ BELO JB Č&A/0, ČAAIO JE BELO, DAN JE AfOČ/ "
i
,Ta revolucija hoče uničiti današnji na svobodi, zasebni lastnini in zasebni iniciativi zgrajeni svetovni red. Zmaga komunizma, bi pomenila: v politiki - policijsko državo, suženjstvo in slepo pokorščino ljudskih množic pred vladajočo kasto peščice komunističnih agitatorjev, podpiranih od tajnih policij;
v gospodarstvu - izkoreninjenje vsake zasebne iniciative in zasebne lastnine in vsakega blagostanja ter izenačenje življenjske ravni vseh ljudi navzdol, v splošno, kolektivno beračijo;
na socialnem polju - prepoved stavk (štrajkov), popolno odvisnost delovnega ljudstva od edinega delodajalca — vsemogoče totalitarne komunistične države, lastnice vseh dobrin in pridobitvenih sredstev, s koncentracijskimi taborišči za prisilno delo nepokornih delavcev; na prosvetnem polju - od zgoraj
Zato ne bi smel pozabiti, da je najvišja korist Trsta v sodelovanju in sporazumu in da je vrhovno krščansko načelo v geslu:	»Ne
stori drugemu tega, česar si sam ne želiš!« Kajti akoravno tržaški župan demokrščanskih načel vsemu temu ne podaja prav nobene važnosti, akoravno on zaradi italijanstva pozablja na to, da bi bil Tržačan in da ravno on zaradi italijanstva pozablja, da bi v praktičnem življenju uporabljal krščanska načela, naj se potem nikar ne čudi, ako ga resna sedanjost smatra za neresnega glumca.
U. I.
vodeno umetnost v znamenju slavospevov vladajočim in hlapčevsko šolo v službi komunistične propagande;
v zasebnem življenju - mržnjo otrok do staršev, zavist in sovraštvo med raznimi sloji in poklici, ovajanje svojega bližnjega, izpodkopavanje družinskega življenja, zanikanje vere in vseh moralnih vrednoit, ki jih je človek skozi tisočletja podedoval.
Danes je človeštvo po zaslugi komunizma ločeno v dva sveta. Na Vzhodu: svet policijskih držav s totalitarno absolutističnimi režimi, kjer je človek ponižan na mrtvo številko pod nenehno kontrolo tajnih policij, ki s terorjem drže na oblasti onih par tisoč vladajočih, ki se zbirajo v politbirojih in centralnih komitejih komunistične stranke, in ki pripravljajo komunistično svetovno revolucijo. Na
Zahodu: svet svobode, človeškega dostojanstva in prostosti poedinca v okviru demokratskih dolžnosti in pravic. Zahodni svet noče svetovne revolucije, ampak hoče ohraniti vse, kar je dobrega od sedanjega družabnega reda, slabo pa izboljšati z evolucijo, to je z razvojem, 'z odpravo kričečih gospodarskih in socialnih razlik, ne da bi se pri tem uničila zasebna iniciativa in lastnina, ampak da se del večjih dohodkov, ki jih posameznik ne potrebuje za svoje dostojno življenje, odda v obliki pravičnega obdavčenja državi, ki mora skrbeti za vzpostavitev socialne pravice za vse sloje državljanov.
V	tem je ona nepremostljiva razlika med komunističnim svetom in zahodno demokracijo. Zato odklanja in mora odklanjati vsak razumen človek, ki s svojo glavo misli in ki si ne domišlja, da bi se mogel kdaj dokopati do vladajočega loja komunističnih mogotcev, današnji komunizem. Pa naj bo to ortodoksni kominformizem ali odpadniški titoizem, z vsemi svojimi priveski, frontami in zakrinkanimi komunističnimi organizacijami, kot so: O-svobodilna fronta, Italijanska - slovenska fronta, iSIAU, Slovenska -hrvatska prosvetna zveza itd. Kajti vse te organizacije s svojim časopisjem širijo in s svojim delovanjem podpirajo edinole borbo za komunistično svetovno revolucijo. To je najvišji cilj komunizma! Vse njihovo ostalo delovanje na drugih poljih, prosvetnem, narodnem itd., je le krinka, pod katero lovijo ono verno ljudstvo v svoje vrste, ki ni hotelo nasesti njihovi varljivi in zapeljivi propagandi obljub o raju v komunističnih državah.
Zahodni demokratski svet se je borbi s komunizmom izogibal do skrajnih mej. Sedaj je borbo sprejel!
Naš delavec, kmet, obrtnik, trgovec, razumnik, se morajo končno zavesti, kje ‘je njihovo mesto. Ali v vse uničujočem komunizmu ali v demokraciji, katera hoče ohraniti vse, kar je dobrega v sedanjem družabnem redu in popraviti njegove hibe in napake v dobrobit vseh slojev in stanov.
Ni več ča?a za kolebanje med tema dvema svetovoma! Kdor je mož, kdor ima hrbtenico, naj se odloči, ali na levo ali na desno, za komunistično svetovno revolucijo ali proti nji!
Izjema ‘je dovoljena le pri onih, ki so gospodarsko ali drugače od komunistov odvisni, ki pa v svojem srcu čutijo z nami in nas podpirajo v pričakovanju končne zmage demokratičnih načel.
23.	AVGUSTA: Zahodna nemška
Zadružništvo naj pospešuje mednarodno trgovino
iStanley Andrews, ravnatelj urada za inozemske poljedelske zadeve pri ameriškem poljedelskem ministrstvu, je govoril na letnem zborovanju ameriškega zadružnega zavoda v Stillwaterju, v državi Oklahoma, in v svojem govoru izjavil, da lahko budno zadružno vodstvo olajša in mogoče celo reši določena trgovska in razdelitvena vprašanja. Dalje je izjavil, da »nam mora pri pogledu na mednarodni in notranji položaj biti jasno, da Združene države lahko uspevajo samo takrat, če uspevajo tudi ostale države, kajti mednarodna trgovina ni enosmerna cesta«.
Nadaljeval je:	»Najboljši način
stalne in zdrave mednarodne trgovine je tisti, ki čim bolj približa proizvajalce potrošnikom. To nalogo opravlja najbolje zadružništvo. To ni samo poslovno koristno, temveč bomo s tem, da povezujemo v gospodarskem podjetju in medsebojnem odnosu široke plasti naroda, dosegli v znatni meri tudi politično sodelovanje in določeni mirovni red.«
AndreWiS je dalje izjavil, da se nudijo ameriškim kmetovalcem in kmečkim zadrugam po vsem svetu »lepe priložnosti«, da se udeležijo poslovno mednarodne trgovine, če bi odprli v drugih delih sveta svoja velika in strokovna zastopstva. Poudaril je, da so evropske kmečke in potrošniške zadruge med najvažnejšimi kupci ameriških poljskih pridelkov. Mednarodno zadružno organizacijo si zamišlja tako, da bi bila last stoterih ameriških nakupnih in prodajnih zadrug, ki bi jo opravljale in tvorile ter tako trgovale v mednarodni trgovini s
poljskimi pridelki in potrebščinami z velikimi evropskimi podjetji.
Andrevvs je nato podal zgodovinski pregled evropskega zadružnega gibanja in .pokazal, kako je zadružništvo bilo često »jedro odpora proti diktatorjem in kako je izkopavalo oblast diktatorjev in monopole« ter dodal, da velja to v prvi vrsti za kmečke zadruge. Pripomnil je: »Naj bo temu vzrok značaj in ponašanje kmetov, ki so člani teh zadrug, ali pa duh zadružnega gibanja, resnica je samo ta, da so bile kmečke zadruge pod diktaturami zadnje postojanke, ki so se do konca upirale; tam, kjer so se diktature zrušile, pa so bile spet kmečke zadruge tiste, ki so dvignile in obnovile demokracijo.«
Psihološki strateški odbor
Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo ustanovitev posebnega odbora, ki bo nadzoroval psihološko strategijo med raznimi zveznimi u-radi in uskladil izdajanje zunanjih informacij.
Načelnik tiskovnega urada zunanjega ministrstva je izjavil, da bo naloga novega odbora »določevati in pripravljati psihološke vidike hladne vojne«. Odbor bo zagotovil Izdelovanje načrtov 'za »razne vrste potreb, ki se lahko pojavijo«.
Obrambno ministrstvo, združene načelnike vojaških glavnih stanov in centralni obveščevalni urad so že pozvali, da imenujejo svoje predstavnike za ta odbor. Zvezne zastopnike bosta imela tudi Uprava za go-
spodarsko sodelovanje in odbor za vire državne varnosti. Na čelu odbora bo Edward Barrett, pomočnik zunanjega ministra za javne zadeve.
Odbor se bo sestajal vsak teden, skupina nameščencev pa bo uradovala vsak dan.
W!hite je kot primer delovanja za novi odbor navedel Korejo; novi odbor bo moral uskladiti korejsko psihološko vojskovanje, ki je v rokah vojaštva, z državno politiko.
Sovjetski vohuni pred
V	Beogradu se je dne 28. avgusta začela razprava proti prof. Ri-sti Iliču, Ljubici Iličevi, dijaku Djordju Iliču in Slavku Krabalje-viču, ki so obtoženi vohunstva v prid ZSSR.
Obtoženi so dajali sovjetski obveščevalni službi v Beogradu vesti gospodarskega in drugega značaja. Prof. Ilič je obtožen razen tega, da je javil izdelke svojih atomskih raziskavanj tajniku sovjetskega poslaništva Popovu. Prof. Ilič se je na svojo roko bavil s preučevanjem jedrne sile.
Zadnja nakazila EGU so prejele Grčija, Francija in Trst
Zadnja nakazila Uprave ea gospodarsko sodelovanje v skupnem znesku 335.000 dolarjev, so namenjena Trstu, Grčiji in Franciji.
Trst je prejel 300.000 dolarjev za nakup stavbnega lesa in lesnih izdelkov iz Tajske.
vlada predlaga ojačenje zasedbene vojske v Nemčjji. — Acheson izjavlja, da ZDA preučujejo vprašanje vloge Nemčije pri evropski oborožitvi. — Avstralija predlaga ustanovitev Tihomorske zveze. — Med Egiptom, ZDA in Anglijo je prišlo do spora zaradi prevoza petroleja, po Sueškem prekopu. — Na Koreji divjajo še vedno hudi boji za Tae-gu; uspešna izkrcanja južnih korejskih čet na otokih zahodne obale; počasno napredovanje Američanov severno od Pohanga.
24. AVGUSTA: Vrše se trgovinska pogajanja med Zahodno in Vzhodno Nemčijo. — Walter J. Donnelly je postal prvi ameriški uvilni visoki komisar in opolnomo-čeni minister v Avstriji. — V Grčiji so zaprli poslanca levičarske demokratične fronte in ravnatelja levičai skega lista i»Demokrattkos« Christakosa, češ da je objavljal prevratne članke; gre verjetno za vladne ukrepe proti bivšim komunistom. — Indijski prvak Pandit Nehru meni, da se je možnost nove vojne znatno oddaljila; glede Tibeta je pa dejal, da se mora sporno vprašanje rešiti neposredno med Tibetom in Kitajsko.
25. AVGUSTA: Turška vlada je poostrila borbo proti opoziciji. — Ameriška predstavniška zbornica je odobrila posojilo Španiji. — V Kanadi se splošna stavka železničar-jev nadaljuje. — Ker je Truman ukazal zaplembo ameriških železnic, je sindikat preklical zapovedano stavko ameriških železničarjev.
— Na Koreji izvajajo komunisti nov silen pritisk na Taegu. — V Zahodni Nemčiji so izpustili na predčasno svobodo zaradi dobrega vedenja 19 nacističnih vojnih zločincev. — Na seji Evropskega sveta v Strasburgu so odložili razpravljanje o Churchillovem predlogu o skupni evropski vojski.
26. AVGUSTA: Ameriška bolniška ladja se je potopila ob ameriški obali zaradi trčenja s tovorno ladjo. — LR Kitajska je imenovala odposlanstvo za skorajšnje zasedanje skupščine OZN. — Na Kubi in v Čilu so zaprli vse komunistične voditelje. — Dve severnokorejski diviziji napadata na bojišču severno od luke Pohang. — Avstralija in Holandska se sporazumevata o skupni upravi Nove Gvineje. — Churchill ostro napada sedanjo politiko angleške vlade in izjavlja: »Cas beži; gorje onemu, ki ga izgublja!« — Ameriško zunanje ministrstvo se ne strinja z ostrimi izjavami mornariškega ministra Matthevosa.
27. AVGUSTA:	Mac Arthur je poslal spomenico 51. letnemu Kongresu bivših bojevnikov, v kateri sporoča, da je ohranitev Formoze bistven pogoj za ohranitev miru; na zahtevo ameriške vlade je pa moral takoj preklicati in umakniti že dostavljeno spomenico. — Ameriški vojni minister Johnson se zavzema za obvezno vojaško službo.
— De Gasperi je naklonjen misli sodelovanja z liberalci. — Severnokorejci ogrožajo luko Pohang; z novo ofenzivo zopet močno pritiskajo na Taegu. — Angleška vlada javlja, da ne more odpovedati dobave industrijskih strojnih delov Sovjetski zvezi, ker je bila dobavna, pogodba sklenjena že l. 1948.
28. AVGUSTA: Na Madžarskem izvajajo čistko po raznih ministrstvih. — Na Koreji so v teku ogorčene borbe za Pohang, Taegu in Masan. — LR Kitajska je protestirala zaradi dozdevnega ameriškega bombardiranja kitajskega ozemlja.
— Angleška javnost zahteva revizijo trgovskih dogovorov s Sovjetsko zvezo. — Italijanska vlada zatrjuje, da ni nobene inflacijske nevarnosti zaradi sedanjega povečanega denarnega obtoka. — Francoski obrambni minister Jules Moch najavlja boje med Labo in Renom za primer komunističnega napada z Vzhoda.
29. AVGUSTA: Na seji VS je bil izid glasovanja glede vabila LR Kitajske na sejo VS: 4 za, 4 proti in 3 vzdržani glasovi; za so glasovale ZSSR, Jugoslavija, Indija in Norveška; vzdržale so se Velika Britanija, Francija in Egipt. — Jugoslavija protestira zaradi preganjanja Jugoslovanov v Bolgariji. — Italijanska vlada zavira izvajanje pogodbe o ribolovu z Jugoslavijo. — Na Koreji, je prišlo do ogorčenih borb za Pohang; na Koreji se je izkrcalo 1500 britanskih vojakov.
Dr. AVGUST SFILIGOJ
na začasni svobodi
potem ko je bil že vklenjen odpeljan na otok Elbo
Dr. AVGUST SFILIGOJ, predsednik 'Slovenske demokratske zveze za Italijo.
Dne 28. avgusta 1950. ob 5.30 so odvetnika dr. Avgusta Sfiligoja, ki je bil aretiran 31. julija t. I., po u-kazu Vrhovnega vojaškega sodišča v Rimu, prepeljali iz goriških zaporov v kaznilnico Porto Azzurro na otoku Elba, da bi tam odsedel še preostalo kazen 17-ih let, 4-ih mesecev in 7-ih dni, odmerjeno mu po bivšem Posebnem sodišču za zaščito države (»Tribunale Speciale
per la Difeaa dello Stato<0, dne 14. decembra 1941.
Takoj po aretaciji dr. Sfiligoja je njegova obramba vložila predlog za revizijo procesa, toda vsi njeni napori, da bi dosegla njegovo začasno svobodo, so bili doslej zaman, kljub temu, da jo zakon v tem primeru izrecno predvideva.
• • •
Danes, 29. avgusta, popoldne ob 16. uri je obramba dr. Avgusta Sfiligoja dobila uradno obvestilo, da je Prizivni dvor v Benetkah v soglasju s predlogom Višjega državnega pravdnika sklenil sprejeti zahtevo obrambe, da dovoli dr. Sfiligoju po zakonu predvideno začasno svobodo.
Prizivni dvor je o tem brzojavno obvestil kaznilnico v Porto Azzurro na otoku Elbi, kamor je bil, kot včeraj javljeno, odvetnik Sfiligoj prepeljan.	Obrambni	odbor
• * *
To sta odvetniški poročili, ki v svoji suhoparni presunljivosti prepričljivo govorita	o	poteku
pravne žaloigre, ki je v polnem razcvitu krščanske demokracije v Italiji, sredi naporov za zedinjenje Evrope na Zahodu in v teku srdite borbe proti komunističnemu totalitarizmu v svetu zadela predsednika slovenske demokratske stranke, zaščitnice koristi slovenske manjšine v Italiji!
Ti dve poročili povesta več kot vsa druga opisovanja našega preteklega gorja pod fašistično Itali-
jo in dokazovanja sedanjega gorja pod demokrščansko (zaenkrat še nočemo reči klerofašistično...) Italijo.
Gre za pravni dogodek, ki presega okvir političnih in narodnostnih koristi naše manjšine na Goriškem; gre za premišljen napad na človečanske svoboščine, ki zadevajo neposredno ves demokratični svet!
To žalostno poglavje najnovejše italijanske manjšinske politike še ni zaključeno. Nemogoče je v tem primeru ločiti politične strani od strogega pravnega jedra zadeve. Gre za obsodbo posebnega sodišča za zaščito fašističnega režima! Ce so postali vsi italijanski obsojenci tega sodišča po zakonu senatorji, naj ostanejo slovenski obsojenci navadni zločinci? Ce je nova demokratična Italija to diskriminacijo utrdila celo z ustavnim zakonom, naj ga v korist svojega demokratičnega ugleda in v še večjo korist evropske demokratične skupnosti s primernim zakonodajnim ukrepom spremeni!
Zahodni demokratični svet skoro ne more verjeti, da so za Italijo še vedno veljavne obsodbe fašističnega posebnega sodišča, predvojnih vojaških sodišč in medvojnih izrednih vojaških sodišč celo z zasedenih ozemelj!
Primer dr. A. Sfiligoja je marsikateremu nevernemu Tomažu odprl oči...
Desti s Tržaškega
Tržaški velesejem
„New VoFk Times" o vlogi majhnih držat
List »New York Times« je posvetil uvodni članek pozitivnemu prispevku, ki so ga dale majhne svobodne države pri razpravljanjih v Varnostnem svetu. Med drugim piše:
» Ena najzanimivejših plati sestankov Varnostnega sveta, na katerih so razpravljali o korejskem vprašanju in ki so bila doslej kaj malo bodrilna in skoraj nerazumljiva, so izjave najmanjših držav, ki povedo velikim voditeljem za konferenčno mizo, kaj mislijo o tem vprašanju. Ekvador, Kuba in Norveška so po svojih zastopnikih v Lake Successu spomnili prisotne na klasično primerjavo, ko je David usmeril svojo fračo proti Goljatu. Tako občinstvo v dvorani, kot tisti, ki sledijo poteku sej po radiu in televizijskih oddajah, so verjetno zelo uživali, ko je norveški zastopnik Arne Sunde s suhim in zbadljivim glasom pobil Malika in mu s profesorsko znanstveno natančnostjo dokazal, da so njegovi argumenti napačni. Tisti, ki razumejo špansko, so morali prav tako uživati, ko so v ponedeljek poslušali dr. Queveda, zastopnika Ekvadorja, in v torek gospoda Alvareza s Kube.
Dejstvo, da so te majhne države na njihovi strani, je velikega pomena za velesile. Večine 59 držav članic Združenih narodov predstavljajo majhne države in dejstvo, da jih je 53 glasovalo za resolucijo o Koreji, dokazuje, da so Združene države, s tem, da so prevzele pobudo za obrambo Koreje, nastopile v obrambo manjših držav. V torek je Warren Austin poudaril dejstvo, da je smoter borbe na Koreji ta, da zagotovi majhnim državam pravico do življenja. »Z obrambo manjših držav — je dejal Austin — branijo tako Združene države kot Združeni narodi vse države, velike in majhne, pred nevarnostjo napada. Ta tema bi morala imeti velik pomen tudi v hladni vojni. Temelj naše politike o »dobrem sosedstvu« z državami latinske Amerike je pravica do enakosti, ki jo ima majhna država v mednarodnih zadevah. Organizacija ameriških držav, h kateri pripada vseh 21 ameriških držav, je uresničenje ideje o enakosti. To seveda ne pomeni, da je Ekvador na primer enak Združenim državam v vsakem pogledu, kar bi bilo
očividno nemogoče zaradi razlike v blagostanju, prebivalstvu in zemljepisni legi. Pač pa pomeni, da ima Ekvador v organizaciji enake pravice kot Združene države. Na enakih načelih temelji tudi glavna skupščina Združenih narodov.
Nespametno je, da trdi Sovjetska zveza, da Združene države po mili volji razpolagajo z glasovi držav latinske Amerike in da Velika Britanija razpolaga z glasovi držav britanske skupnosti. Nasprotno pa je res, da Sovjetska zveza odreja glasovanje svojih podložniških držav. Sovjetska zveza zanikuje manjšim državam, ki živijo v njenem območju, vsako pravico do enakosti in neodvisnosti. To bi morale azijske države vedeti in ceniti, ker je gola resnica. Razpravljanja v Varnostnem svetu nam dajejo zanimiv zgled o vlogi, ki jo svobodne države, pa naj bodo še tako majhne, lahko igrajo na področju svetovnih zadev. «
Iran in Sovjetska zveza
»Times« obavlja članek o trgovskih pogajanjih, ki so se začela med Iranom in Sovjetsko zvezo, in omenja v tej zvezi previdno stališče Irana v sedanjem trenutku mednarodne napetosti.
Teheranska vlada skoraj ni delala vprašanja iz stalnih ostrih napadov sovjetske propagande na vse perzijske politične stranke z izjemo »Tudeha« (ki so jo razpustili, ker je bila znano orodje komunistov, in jo s tem prisilili k podtalnemu delovanju). Iran pazi na to, da vzdržuje brezhibne odnošaje s svojim mogočnim severnim sosedom, in je v zadnjem času dokazal, da hoče upoštevati sosedovo občutljivost s tem, da je prepovedal tujim tehničnim strokovnjakom letati v bližini sovjetske meje. Sovjetski voditelji očividno mislijo, da so nevarnost neposrednega napada Sovjetske zveze precej izločile nedavne izjave Združenih držav in Velike Britanije, da bodo podprle trud Irana za obdržanje svoje politične neodvisnosti in teritorialne integritete.
»Times« pripominja nato, da je zelo neverjetno, da bi sovjetski voditelji odkrito napadli Perzijo vse dotlej, dokler se skušajo izogniti splošni vojni; ne deli pa optimizma perzijske vlade glede možnosti od-
pora proti mnogo večji nevarnosti podtalnega gibanja. V tej zvezi poudarja časopis koristi gospodarske in finančne pomoči Združenih držav Iranu in izraža upanje, da bo perzijska vlada izvedla gospodarske in .politične reforme, ki so tako potrebne in ki jih narod pričakuje.
Titov obisti na Jugoslovanski in avstrijski meji
Maršal Tito je pred par dnevi napravil obisk na jugoslovanski in avstrijski meji 'pri Jezerskem in se razgovarjal z jugoslovanskimi in avstrijskimi obmejnimi organi.
Ker so nekateri avstrijski listi po svoje tolmačili ta Titov obisk, so v Beogradu izdali naslednja pojasnila:
1.	Tito ni prekoračil državne meje; 2. ni se sestal z nobeno politično osebnostjo katere koli države; 3. omejil se je na kratek vljuden pogovor z avstrijskimi obmejnimi stražami; 4. na meji se je zadržal največ četrt ure in nato takoj odpotoval; 5. namen obiska je bil izključno v pregledu meje.
Zaksj sta Jugoslavija in Italija glasovala proti sprejemu ZDTV v ffledn. lahkoatletsko zvezo?
»Primorski dnevnik« z dne 29. avgusta prinaša dolg članek o sprejemu lahkoatletskega odseka Zveza društev za telesno vzgojo za STO v Mednarodno lahkoatletsko zvezo o priliki zadnjega mednarodnega lahkoatletskega kongresa v Bruslju. Članek je napisan v tako vzhičenem slogu, da bi vsakdo mislil, da ima »Primorski dnevnik« gromozanske zasluge za ta zares važen dogodek. »Primorski dnevnik« je pa previdno zamolčal dejstvo, da sta jugoslovanski in italijanski odposlanec glasovala proti sprejemu ZDTV v Mednarodno zvezo in da se moramo zahvaliti samo uvidevnosti ostalih odposlancev, da je postala ZDTV zaenkrat začasen član Mednarodne lahkoatletske zveze.
Letalski prvak Borišek mrtev
Pri poskusu, da bi izboljšal narodni letalski jadralni rekord, je prvak Milan Borišek strmoglavil v bližini Vršča v Vojvodini zaradi okvare jadralnega letala z višine 500 metrov in preminul.
V	soboto dne 26. avgusta ob 17.30 so s primerno začetno slovesnostjo odprli vrata tržaškega velesejma najprej povabljenim gostom, nato pa vsemu občinstvu.
Slavnostne besede je spregovoril vrhovni poveljnik zavezniških zasedbenih isil na Tržaškem general Airey. Njegove besede o vlogi našega mesta v mednarodni, zlasti pa srednjeevropski trgovini so ugodno vplivale na navzoče povabljence -osebnosti iz tržaškega industrijskega in trgovskega življenja:
» Zame, kot vojaškega guvernerja je bila najtežja naloga gospodarska obnova in razvoj tržaškega področja. Bodočnost Trsta, njegove luke in njegovih industrij je neločljivo povezana na eni strani z morjem, s pomorskimi gradnjami in popravili ter s pomorsko trgovino, na drugi strani pa z zaledjem, ki mu Trst po svojem zgodovinskem izročilu mora služiti. Zato sem ze-
lo	zadovoljen, ko vidim med današnjimi razstavljalci tvrdke in ustanove iz držav, za katere je Trst po svoji zemljepisni legi in gospodarskem razvoju tranzitna luka in najprimernejše mesto za obdelavo, predelavo in oplemenitenje najrazličnejšega blaga. «
Tudi pozdravni nagovor področnega predsednika Palutana, ki je podčrtal svoje nasprotovanje, da bi sosedni velesejmski krogi pri stremljenju po razstavni smotrnosti dosegli celo ukinitev našega velesejma, je bil toplo pozdravljen.
Ogled razstavnih prostorov je bil precej aaviran od pripravljalnih del, ki so bila ponekod še v polnem
teku. Vendar so si mogli gostje kljub 'temu ustvariti jasno sliko o -pomembnosti ustvarjenega dela.
Posebne pozornosti so bili deležni smotrno in mično urejen jugoslovanski paviljon, okusno pripravljen avstrijski paviljon in bogato založen italijanski razstavni prostor. Obžalujemo, da niso tržaška podjetja imela lastnega ločenega razstavnega prostora: bila so namreč nesmotrno uvrščena po raznih paviljonih, kar tujemu obiskovalcu onemogoča uspešen pregled tržaške industrijske in trgovske dejavnosti.
Neugodno je pa -na obiskovalca učinkoval ERP paviljon. Pričakova-
li	smo, da bodo v njem prikazani vsi veliki napori tukajšnjega ERP odposlanstva za naše ozemlje, čemur je namenjen le majhen del paviljona, medtem ko je skoro ves prostor namenjen prikazovanju obnovitvenih naporov v Italiji na podlagi grafikonov, o katerih je očitno, da so bili namenjeni izključno posebnim italijanskim in ne tržaškim velese jmskim prilikam. Ne moremo pa razumeti, zakaj ni glavni grafikon v glavni dvorani, ki prikazuje Italijo, 'prilagojen novi povojni stvarnosti: saj ni italijanska meja več na Reki in Triglavu!
Velesejem je za Trst velik dogodek. Tudi izkušeni velesejmski obiskovalci naš velesejem laskavo o-cenjujejo. Ker ni vstopnina (200 lir za odrasle in 150 lir za otroke) vsakomur dostopna, svetujemo velesejmski upravi, da vstopnino primerno zniža vsaj v zadnjih dneh velesejmskega delovanja.
Maša zadušnica za bazoviške žrtve
S D Z VABI VSO NASO JAV-NIOST K MASI ZADUSNICI ZA BAZOVIŠKE ŽRTVE, KI BO 6. SEPTEMBRA OB 8. URI V CERKVI SV. ANTONA NOVEGA.
POPOLDNE ODNESE POSEBNO ODPOSLANSTVO S D Z VENEC V BAZOVICO NA KRAJ USMRTITVE BAZOVIŠKIH JUNAKOV.
Seja Glavnega odbora SDZ
Dne 3. septembra t. 1. ob 9. uri dopoldne bo seja glavnega odbora SDZ v prostorih Zveze. Člane odbora vabimo, da se je zanesljivo udeleže.	TAJNIŠTVO
Seja Slov. prosv. matice
V ponedeljek 4. t. m. ob 18. uri bo redna septembrska seja glavnega odbora SPM v društvenih prostorih v ul. Machiavelli 22-11.
Filmski večer SPM v Borštu
V soboto dne 2. septembra priredi SPM filmski prosvetni večer v Borštu na prostem. Dostop prost.
Ernest Davies v Trstu
Angleški podtajnik v zunanjem ministrstvu Ernest Davies se je na povratku iz Jugoslavije ustavil v Trstu, kjer je bil s soprogo in angleškim poslanikom v Beogradu Peakom gost generala Aireya v Devinskem gradu.
Pred odhodom iz Trsta je sprejel odposlanstvo Socialistične stranke Julijske krajine (!) v osebah političnega tajnika Lucija Lonze in člana vodstva Jurija Cesara.
Soc. stranka Julijske krajine zapušča »Lego nazionale"
Izvršni odbor Socialistične mladine Julijske krajine javlja, da je pazljivo preučil položaj, ki je nastal v »Legi Nazionale« po zadnjih društvenih volitvah, ki se jih je člansitvo skoro popolnoma vzdržalo (glasovalo je samo 4 odstotkov čla-
nov; torej bo držalo, da ni volilo niti 400 oseb!). Zaradi moralne degeneracije »Lege Nazionale«, ki so se stopnjevale do znanih škandaloznih dogodkov, in zaradi političnega nezdravega razvoja v organizaciji, ki je prišla pod oblast skrajno nacionalističnih skupin, se je mladina SSJK prepričala, da ne more več koristno sodelovati v ustanovi, ki je že dokončno in neozdravljivo zastrupljena; zato poziva svoje člane, naj se vzdržijo vsakega delovanja v »Legi Nazionale«.
Dolina Čemu nam bodo kmetijske šole?
Tako se sprašujejo naši narodni nasprotniki na zahtevo naših kmetskih občin za ustanovitev kmetijskih šol. Ce bi bili ti nasprotniki nekoliko manj kratkovidni, bi marali celo biti veseli, da se hoče naš kmet izpopolniti v svojem poklicu, in bi mu morali nuditi priložnost, da se drži čim bolj zemlje, da ne poviša vrst brezposelnih v mestu. Toda ne! Naši narodni nasprotniki želijo, da ostane naš kmet brez šol, ker se ga da na ta način laže obdelovati v posebne svrhe...
Zakon o šolstvu predpisuje, da se mora nuditi šoloobveznim otrokom možnost šolanja do 14. leta starosti; človečanska dolžnost pa je, da se nudi priliko vsakemu človeku, da se izpopolni v svojem poklicu.
Ce bi naš kmet bil bolj izobražen v svojem poklicu, bi zemljo bolj vzljubil, stremel bi za tem, da izkoristi rodovitnost naše skope zemlje na vse mogoče načine, imel bi veselje, da si izmisli nove vire dohodka in ne bi silil v mesto!
S kmetsko izobrazbo bi se naš človek z večjo ljubeznijo poprijel zemlje, iskal bi način, da z manjšim trudom in z večjimi uspehi dobi plačilo za svoj trud.
Torej naš kmet želi in zahteva šolo za svojo stroko in zakon mu daje za to pravico! Upamo, da bodo oblastva imela toliko uvidevnosti in glede na koristnost za kmeta i za mesto dovolila v prihodnjem šolskem letu ustanovitev kmetijskih nadaljevalnih triletnih šol na podeželju.
Huda pomorska nesreča pri Rovinju
V noči od ponedeljka na torek je ameriška 8000-tonska tovorna ladja »Eugene Lykes« trčila ob jugoslovanski motorni čoln, ki se je prevrnil in takoj potopil. Ameriški mornarji so rešili dva člana jugoslovanske posadke; ostalih devet ponesrečenih mornarjev pa niso našli, čeprav je ameriška ladja še dve uri krožila na mestu nesreče ob luči reflektorjev.
Nadzornik finančne straže začasno odstavljen
V zvezi s preiskavo glede tihotapstva cigaret, ki so ga odkrili 12. julija, bodo pozvali pred sodišče glavnega nadzornika finančne straže Barbaro Josipa. Kakor je razvidno iz obvestila glavnega stana finančne straže, so ga suspendirali od službe za čas postopka.
Mednarodna konjska razstava
\Na dirkališču Montebello bo 1.,
2.	in 3. septembra, vsakokrat z ?a-četkom ob 15. uri, mednarodna razstava konj. To 'bo v Trstu po letu 1940 prva konjska razstava s skakalnimi tekmami.
Tekmovalo bo 55 tekmovalcev, in sicer iz Velike Britanije, Združenih držav, Avstrije in Italije. Prijavljenih je že 85 konj.
Trst bodo 'zastopali jezdeci policijskega zbora Julijske krajine in jahači BETFOtRjja in TRUST-a. Prireditev bo pod pokroviteljstvom urada za turizem in posebnega civilnega organizacijskega odbora.
Člani častnega odbora so: Gen. T. iS. \Airey, CB, CBE (poveljnik britsko-ameriškega področja STO-ja); 'brigadir C J3. Eddleman (generalni ravnatelj za civilne zadeve ZVU); conski predsednik prof. dr. Gino Palutan; tržaški župan dr. ing. Gianni Bartoli in generalni poročnik Giuseppe Gigli.
Rok za vlaganje prošenj za uvoz surovin in strojev
Vse tvrdke, ki želijo uvažati surovine in stroje v industrijske namene v tretjem in četrtem tromesečju 1950 v okviru načrta za Evropsko gospodarsko obnovo ahglo-ameriškega področja STO-ja, morajo vložiti svoje prošnje pri načrtnem oddelku (»Programming Sec-tion«) ZVU, »Ljudski dom«, soba štev. 163.
Prošne se lahko vlagajo za uvoz strojev, za nadomestne in rezervne dele in za surovine, ki jih uvoznik rabi za proizvodnjo svojih izdelkov.
Sedaj se ne bodo sprejemale prošnje za krajevni uvoz hrane v o-kviru načrta za Evropsko gospodarsko obnovo.
Prošnje se morajo vložiti najkasneje 15. septembra 1950.
Javna čitalnica zavezniške obvešč. službe
V zavezniški čitalnici, ul. Trento št. 2, je brezplačno na razpolago brošura s programom »Glasa Amerike« za september in oktober v dveh izdajah, v angleščini in italijanščini (in zakaj ne v slovenščini?). Brošuro lahko dobi vsakdo med časom, ko je čitalnica odprta, to je od 10. do 13. in od 15.30 do 20.30 vse dni z izjemo nedelj. Kd^r želi prejemati redno naslednje številke te publikacije, naj izvoli sporočiti čitalnici svoje ime in naslov.
Predmetna publikacija, ki ima v barvnem tisku na zunanjih platnicah sliko ameriškega zunanjega ministra Deana Achesona in posnetek Lauren Fordove slike »Podeželski zdravnik«, ima razne članke; prinaša tudi članek o oddaji mornarjev — radijskih diletantov svojim družinam. Nadalje prinaša brošura vesti o programih »Na vaš u-kaz« in otroškem programu, biografske podatke o Deanu Acheso-nu in Laurenu Fordu ter praktične nasvete za tiste, ki nameravajo kupili ladijski mat na kratke volove.
Cčržaški Slovenci!
Udeležite se jesenske ljudske ueselice SPITI
Eno ki bo dne 10. t.m. popoldan od 15. ure dalje na OPČinflh za pokopališčem
nastopijo tri peuski zbori, solisti in dekliški tercet. Sodeluje godba s Proseka. - Po sporedu ples in zabaua. - Poskrbljeno je za domač buffet. Podrobnosti o sporedu objauimo prihodnjič.
Bliža se konec počitnic in začelo se bo vpisovanje našiih otrok v šole, v slovenske šole kolikor jih je.
Na starših in na vzgojiteljih leži velika in težka naloga: Niti eden slovenski otrok ne sme v tujo šolo! Slovenec, brez razlike na stranko, kateri pripada, na politično smer, za katero se je opredelil, mora vpisati svojega otroka v slovensko šolo!
Ni bilo dovolj, izgleda, skoro četrt stoletja kulturne teme, še teh nekoliko šol, ki si jih je narod pridobil po 1. 1945., bi nam hoteli odvzeti. Naši sovražniki ibodo storili vse, da v tem uspejo. Slovenski starši in ves slovenski narod na tržaškem ozemlju ne bo tega dovolil! Slovenske matere ne bodo dopustile, da njihovi otroci v potujčeval-nici pljujejo na jezik svoje matere, da sramotijo svoj narod in da postanejo jutri novi slovenski janičarji.
Ne samo to, mi Slovenci zahtevamo tudi vse tiste šole, ki jih še nimamo. Italijanski šolski ustrij, ki velja tudi na tržaškem ozemlju, poizna še večje število šol, ki jih mi nimamo in nam jih tudi nočejo dati »četudi bi bila sredstva na razpolago«. To je kulturni zločin nad našim narodom, gospodje pri ZVU! Ne poslušajte vaših svetovalcev Italijanov, ne podajte se pod njihov vpliv, ker ti bi nas bili radi uničili že 1918. leta in pozneje, ne glede na to, če so ali niso nosili črne srajce.
Iz ljudskih šol (glej številko 32 »Demokracije« z dne 11. avgusta 1950), t. j. po dovršenem petem razredu osnovne šole, gredo naši 'učenci navadno ali na nižjo suednjo šolo ali na eno ali drugo izmed dveh strokovnih šol: trgovsko ali obntno. Iz teh šol naša mladina ne more dalje po normalni poti, ker nam manjkata dve vmesni šoli: dvorazredna trgovska šola in srednja tehnična šola. Po ab-solvirani industrijski šoli v Rojanu ne morejo na srednjo tehnično šolo, ker je nimamo; iz trgovske strokovne pa ne morejo na trgovsko akademijo brez posebnih dopolnilnih izpitov.
Potreba po dvorazredni trgovski šoli je tako živa in utemeljena, toda kljub temu so vse prošnje za otvoritev take šole ostale neuslišane. 2e pred dvema letoma je poskusno vpisovanje v tako vrsto šole dalo nad 50 gojencev, t. j. dva
prva razreda! Vsako leto, in to že četrto, absolventi trgovske dvoletne šole, ki bi hoteli nadaljevati s študijem, ne morejo na dvorazredno trigovsko šolo, ker je enostavno ni. Vsako leito gre po nekaj absolventov trgovskih strokovnih šol v italijansko dvorazredno trgovsko šolo in po tej ponovno v slovensko trgovsko akademijo! Tega si mi Slovenci nismo zaslužili, da bi našo mladino, ki si želi globlje izobrazbe, naravnost prisilili, da zaide v italijanske šole, ki jih mi nimamo. In to velja tudi za strokovno šolo industrijske vrste.
Letos je na trgovski strokovni šoli polagalo nižji tečajni izpit 40 kandidatov. Po dobljenih informacijah se je vsaj 6-7 odločilo, da če ne bo drugega izhoda, za vpis na italijansko dvorazredno trgovsko šolo, da bi potem nadaljevali na slovenski trgovski akademiji. Ali ni to svojevrsten zločin? Ali ni to o-malovaževanje Slovencev in zanikanje tistih kulturnih pravic, ki jih danes pozna in uživa skoro že vsak narod na 'zemeljski krogli? Vzemite si za primer Švico pri reševanju
narodnostnih vprašanj na tržaškem ozemlju!
Vsi naši kulturni, gospodarski in politični krogi naj store vse, da dobimo vse one šole, ki nam po vseh pravicah pripadajo! Slovenski starši, očetje in matere, storite vašo sveto narodno dolžnost: vaše otroke v slovensko šolo! S tem bo rešen tudi problem njihove bodočnosti. Cim več nam bo bodočnost dala naših izšolanih ljudi, tem več 'bo jutri možnosti 'za njihovo zaposlitev in zaslužek. Večalo se bo šte-vlo naše inteligence, gospodarskih in industrijskih strokovnjakov, u-metnikov, raznih trgovcev, obrtnikov 'itd. in vsi ti bodo jutri ali pojutrišnjem segli po naraščaju, ki prihaja iz slovenskih šol.
Vprašanja, kam bo šel otrok, če dokonča slovensko šolo, si noben oče in mati ne sme postaviti. Sel bo tja, kamor spada in za kar se je izučil! Tudi s slovenskim šolskim izpričevalom, ki je enakovredno italijanskemu, mu bo zaslužek zagotovljen. Brez strahu torej: v septembru vsi slovenski otroci v slovensko šolo!
Kdo želi vojno? Ali oni, ki gradi in obnavlja ?
Radijska poročila in časopisni članki večkrat omenjajo porast industrijske proizvodnje v Evropi in malokdo je, ki bi odrekel Marshallovemu načrtu glavno zaslugo za to. Manj pa smo slišali /> poživlje-nju evropske trgovine in zdelo se je, da obnova medevropske trgovine počasneje napreduje kot pa obnova industrije in poljedelstva.
Vendar so najnovejše vesti nepričakovano 'Ugodne. Trgovinske statistike poslednjih mesecev zaznamujejo precej oster skok v količini in vrednosti blaga, ki ga izmenjavajo evropske države med seboj ter obenem pomembno zmanjšanje uvozov iz Združenih držav. Danes je dosegel obseg trgovinske izmenjave v Evropi že 114 odst. predvojne količine, kar pomeni v enem letu prirastek za ce'o tretjino! Nadaljnja ugodna vest je tudi ta, da število ameriških turi-
Kako si v HoIlywoodu predstavljalo potovanje na luno
Ker je potovanje na luno še stvar bodočnosti, so prišli v Hollywodu na misel, da bi obiskovalcem kina že v naprej pokazali namišljeno potovanje na luno in kaj vse se bo zgodilo pogumnim raziskovalcem vsemirja, ko se bodo podali prvič na ta planet. Z izrednimi sredstvi, ki jih ima Hollywod na razpolago, pripravljajo sedaj fantastični barvni film o raketnem potovanju na luno pod naslovom »Na luno«. Večji del vsega doživetja se godi na nebesnem svodu, izven zakona težnosti, kjer osebe visijo v zraku ter se dvigajo čisto mirno po stenah in stropu svojega raketnega letala.
Da bi podali pravo sliko o nebesnem svodu, so morali tehniki seveda uporabiti različne prevare Poseben oder, ki se da preobrniti, predstavlja notranjost rakete. Dovolj je, da ga obrnete, in strop po-
stane pot, in gledalci dobe vtis kot da bi igralci hodili z glavo navzdol. Filmski aparat, ki je nameščen v vrtečem se valju snema dejanje pod čudnimi koti.
Ce hočejo napraviti vtis, da blodijo osebe po zraku, uporabijo tehniki žice, ki drže igralce v praznem prostoru, a istočasno postavijo o-krog njih kulise in aparat za snemanje. Tako se zdi na platnu, da so žice, na katerih vise igralci, nameščene po kulisah in ne, da prosto visijo od zgoraj navzdol.
Čeravno je dejanje v filmu le namišljeno, hoče vendar pokazati do potankosti vse tisto, kar bi se po zadnjem znanstvenem predvidevanju moralo zgoditi pri raketnem potovanju na luno. Nove prizore so preučili s pomočjo astronomov, a drugi so nastali na podlagi fotografij, posnetih v zvezdami Monte Wilson v Kaliforniji.
stov v Evropi še vedno narašča in da so dolarski prejemki evropskih (turističnih predelov vsako leto večji. Kako pomemben je ta vir dohodkov za Evropo, vidimo po tem, da so v letu 1949 ameriški turisti pustili v Evropi 271 milijonov dolarjev. Letos so izgledi še boljši.
Kot smo že dejali, industrijska obnova zadovoljivo napreduje. Najnovejši podatki so ti-le: Vseevropski porast industrijske proizvodnje je dosegel 123 odst. predvojnega stanja. Ce pa izvzamemo Zahodno Nemčijo, ki je v vojni največ trpela, je industrijska proizvodnja ostalih evropskih držav danes že za 37 odst. večja od 1. 1938. Najuspešneje je industrijska obnova napredovala v Franciji in Švedski, kjer danes tovarne proizvajajo za 50 odst. več blaga kat pred vojno. Važno, tudi iz političnih razlogov, je dejstvo, da zaznamujejo največji porast industrije jekla, premoga, električne energije in motornih vozil. Tako je na primer dosegla proizvodnja električne energije že 190 odst. predvojnega stanja in proizvodnja avtomobilske industrije 140 odst. stanja leta 1938.
Poljedelska proizvodnja na žalost nekoliko zaostaja za industrijsko delavnostjo. Kljub temu, da so evropske države v letu 1949 pridelale približno ravno toliko živil kot v letu 1938, je to vendarle premalo, kajti od tedaj se je število evropskega prebivalstva povečalo za približno 10 odst. Zato smemo predvidevati, da bo Evropski obnovitveni načrt osredotočil svoja prizadevanja na kmetijstvo in podobne gospodarske delavnosti, da zagotovi Evropi primerno prehrano.
Ce Sovjetska zveza ne izzove nove vojne, smemo torej pričakovati, da se bo življenjska raven Evropejcev v prihodnjih letih znatno zvišala.
JElAORRaCilO11
V poslovnem letu 1SSD je ECU odobrila največ nakazil za nakup stroje« in opreme
Od 3,592.100.000 dolarjev, ki jih je Uprava za gospodarsko sodelovanje odobrila 17 zahodnoevropskim državam v poslovnem letu 1950, je bilo več kot polovico namenjenih za nakup strojev in opreme.
V tem razdobju je Uprava za gospodarsko sodelovanje odobrila za
stroje in opremo (bombaž
krušne žitarice petrolej in petrolejske proizvode neželezne kovine in izdelke tobak žitarice sladkor in sorodne izdelke kemikalije in sorodne iizdelke železo in jeklo in 'sorodne izdelke rude
motorna vozila in nadomestne dele
670.200.000 dol.
499.400.000 »
407.300.000 »
401.700.000 »
217.100.000 »
173.400.000 »
143.700.000 »
106.800.000 »
97.400.000 »
86.400.000 »
76.100.000 »
72.400.000 »
Ameriško ljudsko štetje
Po predhodni ocenitvi uradov, kateri imajo nalogo, da izvršijo ljudsko štetje v Združenih državah, se je število prebivalstva od leta 1940 do danes pomnožilo skoraj za 19 milijonov. Združene države imajo letos 150,520.000 prebivalcev.
To je največji porast prebivalstva, ki so ga do izdaj zabeležili v Združenih državah v enem desetletju. V kolikor zadeva zemljepisno porazdelitev »tega porasta, je predvsem naglasiti, da se je prebivalstvo Kalifornije v tem desetletju pomnožilo za 51 odstotkov. Tako je prišla ta zvezna država od petega na drugo mesto. Država New York, ki ima 14,700.000 prebivalcev, je še vedno na prvem mestu. Na tretjem mestu je Pensvlvania, na četrtem Illinois, na petem pa Ohio.
Zlasti velik je porast prebivalstva v zveznih državah ob pacifiški o-bali. Pri izredno veliki pomnožitvi prebivalstva se pridružujeta Kalifornija tudi državi Oregon in Wa-shington. V nekaterih srednje -vzhodnih zveznih državah, kot v Arkansasu, Mississipiju in Nebraski, kakor tudi v severni Dakoti in Oklahomi, pa je število prebivalstva nekoliko nazadovalo.
Ta znatna nihanja ravni prebivalstva v raznih zveznih državah bodo vplivala na porazdelitev poslanskih mest v predstavniški zbornici, katerih je skupno 435 in jih morajo razdeliti med vse zvezne države v sorazmerju s prebivalstvom.
NAŠE RASTLINE NAŠE ZDRAVJE
BOŽJA TRAVICA
Lepo zveni to ime. Da pa ta travica res zasluži to lepo ime, bomo kmalu slišali. Imenujejo jo tudi »mnogosemenski triplat« in »grško seno«, v nekaterih krajih tudi »rožič«. Latinsko ime je »Foenum grae-cumii.
2e stari Egipčani so poznali to zdravilno rastlino; nekateri celo trde, da je njena uporaba kot zdravilo že toliko let stara kot zdravstvo sploh. Akoravno je bila v starih časih silno na glasu, je pozneje prišla nekako v pozabljenje pri zdravnikih in je obdržala svoje dobro ime bolj kot domače zdravilo. Pred približno dvajsetimi leti pa so jo dvignili iz pozabljenja francoski zdravniki in ji pripomogli do one višine, ki ji gre, ker so ugotovili zelo pomembne uspehe, ki so jih dosegli z njo.
Ako stopite v katero koli lekarno in zahtevate grško seno, ga bodete tudi dahih, toda ne kot seno, ampak kot zrnca ali seme, bodisi celo, bodisi zmleto v moko. Zunaj na prostem ne najdete več te rastline, pač pa po vrtovih, kjer jo goje umetno.
Kot notranje zdravilo jemljejo božjo travico kot čaj, ki ga pripravijo tako, da vzamejo malo žličko semena na skodelico vode. Predno seme skuhajo, ga navadno namakajo nekaj ur v vodi. Caju pridenejo včasih tudi medu in popijejo na dan po dve do tri skodelice tega izvrstnega čaja. Tudi kot prašek doseže iste 'Uspehe, ako vzamemo dva do trikrat na dan po eno čajevo žlico tega praška, ki ga poplahnemo naprej s požirkom vode. Lahko ga tudi pomešamo z medom ali kompotom in ga na ta način uživamo.
Da je božja travica res tako u-činkovita pri raznih boleznih, nam bo šele razumljivo, ako vemo, kaj vse vsebuje njeno seme. Poleg neke snovi, ki so ji dali ime trigonalin, najdemo v njem tudi fosfor, masno olje, sluzi, saponine, škrob, železo in mnogo grenkih in dušičnatih sestavin. Potemtakem ni čuda, da so francoski zdravniki imeli z grškim senom takšne uspehe pri boleznih želodca, bilo pri katarjih bilo pri čirih. Ker seme tudi topi sluzi, ga uporabljajo tudi z uspehom pri bronhialnem katarju.
Najbolj pa je božja travica zaslovela kot odlično sredstvo pri gnojenju kostnega mozga in pri pljučni jetiki. Vzrok tem uspehom bomo najbrž našli v izboljšanju apetita, ki ga povzroča to zdravilo. Neverjetno, kako se pri bolnikih zbudi tek, pri nekaterih tudi kljub visoki vročini, ki muči take bolnike. Zato so pri takih bolnikih v kratkem začeli opažati porast njihove telesne
■mm
SLOVENSKA KOROŠKA ZEMLJA: 2ABNICE, BISER KANALSKE DOLINE.
teže, 'kar je pač najboljši znak izboljšanja bolezni.
Otroci, ki so bledi in brez teka, se kaj hitro opomorejo, ako jim dajemo dnevno 1 - 2krat po eno žličko nebeške travice, pomešano z medom ali v kompotu oziroma v marmeladi, kar dobro nadomešča vsa mnogolična otroška zdravila. Železo, fosfor, masna olja in še razne druge snovi, ki jih vsebuje to seme, so vzrok tej učinkoviti izpre-membi pri otrocih! V južnih krajih primešajo poleg sladkorja še olivnega olja, kar hranilnost še poveča.
Tudi pri sladkorni bolezni zeLo radi uporabljajo božjo travico, ker ugodno vipliva na splošno ojačenje organizma, na drugi strani pa ugodno deluje proti raznim kožnim izpuščajem, ki navadno spremljajo sladkorno bolezen.
Toda ne-le kot notranje sredstvo v obliki čaja ali primesi k medu ali marmeladi, temveč tudi kot zunanje zdravilo je 'božja travica skoro neprekosljivo sredstvo pri raznih oteklinah in zatečenih žlezah, vnetjih in kroničnih čirih kot — obkladek in kot obliž. Stolčeno ali v prah zmleto seme polijejo z vodo, pridenejo še malo kisa in kuhajo okoli pet minut. Se toplo maso namažejo precej na debelo na kos prtiča in polože na bolno mesto. A-ko# je tvor trd in boleč, bo kaj kmalu postal mehak in brez bolečin, posebno ako obkladek parkrat ponovimo. Na odprti in gnojni rani ali na starem čiru bo takšen topel obkladek vplival nadvse blagodejno in zid ra vilno!
Tudi kot grgralno sredstvo pri angini in vnetju v ustih ali v nosu je čaj triplatovega semena zelo u-činkovit. Prav tako kot klistir pri vnetju in katarju debelega črevesa in danke kakor tudi pri hemeroidih imamo s tem zdravilom zelo povolj-ne uspehe.
Največjo slavo pa pojejo božji travici kot izrazitemu 'sredstvu pri tuberkulozi, kakor smo to že prej omenili. Zato ne pozabimo na to zdravilo, kadar se ta strašna šiba božja pojavi pri človeku! Tudi ne čakajmo in ne odlašajmo, da bi se ne vgnezdila že pregloboko v organizem in poskusimo poleg raznih modernih zdravil in načinov tudi s tem, že preko tisoč let znanim zdravilom! iSaj je božja travica že včasih uspela tam, kjer so vsa druga sredstva odpovedala, zato ji naj o-stane prelepo ime: božja travica!
tflsoki komisar za begunce
Na drugem zasedanju Gospodarskega in socialnega sveta, ki se je ravnokar zaključilo, je svet med drugim odobril načrt za ustanovitev urada visokega komisarja za begunce. Naloga visokega komisarja za begunce bo, da bo skrbel za evropske begunce, ko bo končala svoje delovanje Mednarodna begunska organizacija (IRO).
Načrt za ustanovitev urada visokega komisarja za begunce mora še odobriti glavna, skupščina.
Po načrtu bo skupščina izvolila komisarja za dobo treh let, in sicer na predlog glavnega tajnika OZN. Sedež komisarja bo v Ženevi. Urad visokega komisarja bo prevzel naloge Mednarodne begunske organizacije (IRO), ki bo končala svoje delovanje konec marca 1951.
Stroške za oskrbo beguncev bodo krili s prostovoljnimi prispevki. U-pravne stroške za urad visokega komisarja bo plačala OZN.
Josip Jurčič:
Sosedov sin_
»Jaz ne!«
»Ce oče ne pojde, kakov ljudski tudi ne pojde!« odgovori mati jezno.
»Sama je zamešala, sama naj zajema!«
»To ni beseda, kakršno božja zapoved očeta uči!« reče mati.
»Kaj? Božja zapoved?« — huduje se oče. — »Baba, veš katera je četrta? Kaj je bilo meni tega treba? Zdaj bom v nedeljo od maše šel, pa bodo ljudje za menoj kazali. Pšenico bom meril, pa me bodo z nagajivostjo vprašali: zakaj je tvoje dekle od oltarja zbežalo? Ako bodem polič vina pil jaz pri eni mizi, pri druga mizi bodo mežikali in dejali: to je tisti, ki mu, je hči izpred poroke ubežala! In če se stari možje na cesti doidejo, rekli bodo v pogovoru: eno dete je imel, pa še to ga je na smeh spravilo ter ga jezikom dalo; on mora velik tepec biti. — Veš, babnica, kaj je to? Vraga veš! Jaz ti povem, da dokler
bodem živ in bode moj mazinec gibal, hočem biti gospodar v hiši! Kdo jo je silil k poroki? Nihče! Zakaj mi poslednjo uro to stori, da me vsak berač in vsak malhar gleda in se mi smeje ter me je sram med ljudi iti? Pa bi šel zdaj ponjo? A potlej, kaj še potlej?«
»Ti si oče...«
»Kaj oče, oče, oče! — Jaz sem bil! Ona naj bi bila hči. Zakaj ne sluša? Zakaj ne dela, kakor .božja zapoved uči? Ce je to storila, da je od mene pobegnila, zakaj bi jaz za njo hodil? Ona dobro ve, kje je moja hišg; ona jo je pustila, ona naj jo išče. Jaz sem oče bil, bil zmerom; a ona ta dan ni bila hči. Nikdar in nikamor je ne grem iskat!«
Te besede je Smrekar jezno in kriče govoril. Mati je dozdaj pogovarjala samo tiho in jokaje; a na te poslednje besede svojega moža se postavi pokonci, kakor še nikdar, kar sta v zakonu, in v najsvetejši
jezi rece:
»Ti nimaš človeškega srca! Tebi se tvoj otrok ne smili, kdo se ti bo smilil? Ti imaš kamen pod prsmi. Ti si trda lesena klada in mrzel, kakor led po zimi. Bodi, kjer si in kar si, in sram te bodi vseh ljudi, ker si dejal, da te jih je sram! Jaz grem ponjo, ker ti nečeš ponjo iti ter je nečeš za svojo hčer imeti!«
»Pojdi, saj veš kam nazaj!« odgovori mirno Smrekar.
To pa mater v njeni ljubezni k hčeri še huje razjezi.
»Ce nikoli več ne bodem videla praga, katerega prestopaš ti neusmiljena zver, ki svojega rojenega otroka nečeš poznati...«
»Pojdi naglo, pojdi!« odgovori o-če precej mirno.
»Grem!«
Rekši vstane žena in zaloputne vrata za seboj.
XXV.
Mati Smrekarica je bila oblekla pražnjo obleko, in ne pregovorivši z nobenim človekom v hiši odšla peš, da bi poiskala in videla hčerko.
Njen mož je sam sedel v hiši pri oknu na mizo naslonjen. Gledal je za njo, dokler se je za vrtom skrila. Jezilo ga je menda, ker se ni čisto nič ozrla, kajti dvakrat je počasno na čelo del široko roko in jo
čez oči dol do brade potegnil, kakor bi hotel zbrisati vse, kar mu je po glavi rojilo.
Naposled se z obema komolcema v mizo podpre, ogleduje muhe, ki po mizi plešejo, in počasno pipo natlači, potem tobak nažge in kakih petkrat iz ust puhne cele megle dima proti svetemu Boštjanu, ki je na steklo napisan na stena visel na pol nag in poln puščic. Pa v pipi danes kmalu ni hotelo goreti, zato jo položi od sebe.
Nobenega dela nima v mislih, pa vendar v hiši ne more biti; ide torej ven, a kmalu pride zopet v hišo nazaj. Hlapec ga pride nekaj o delu vprašat, pa ne zve ni belega ni črnega, temveč ozmerjan mora oditi.
Tako mine dan. V mraku se Anton opravi in v naglici napreže najhitrejšo kobilo. Nihče izmed poslov si ga ne upa vprašati, kam je namenjen, niti sam nikomur nič ne pove.
Zvečer je bila služabna družina sama pri večerji, nobenega domačega ni bilo pod streho in o nobenem se ni določno vedelo, kje je. Kar hiša stoji, kaj takega ni bilo! Sicer je pregovor, da kadar ni mačke doma, imajo miši ples, pa tu se ni uresničil. Vsi posli so Franico radi imeli in skrb, ali jo gospodinja
in gospodar pripeljeta nazaj ali ne, vezala je jezike vsem ter prav dolgočasen in žalosten večer se jim je zdel. Sele potem se je začela govorica, ko je velika dekla, staro dekle zmršenih las, v sveti jezi na Smrekarja, srdito žlico ob mizo zagnala, rekoč, da je vse te nesreče, katero je Bog v hišo poslal, kriva samo trma gospodarjeva, ki je siroto v zakon silil. Ko je stara velika dekla začela jokati in pastirica ji pomagati, minilo je vse življenje ter u-gasnjena luč je kazala, da so se razšli spat.
XXVI.
Smrekar je bil že blizu mesta do-šel svojo ženo, ki je peš hodila, in kakor so rdeče oči kazale, med potjo jokala. Precej prošnje mu je bilo treba, predno je jezno ženo k sebi na voz spravil; potem je kobilo pognal in bila sta kmalu v mestu.
Mati ide sama k znani ženi, kjer je Franica nekdaj, še malo dekle, učeč se stanovala, ter jo najde bolno v postelji. Mater je v prvem hipu utolažilo in razveselilo že samo to, ker je videla svojo hčer, katere, kakor se ji je zdelo, že tako dolgo ni videla, zaradi katere je toliko bridke skrbi pretrpela. Mislila je, da je samo malo bolehna, da bo-
de precej spet dobro ter da pojde z njo in očetom domov. Materina ljubezen se je pokazala v tem, da je ženica k hčerini postelji sedla in. deklico, za vročo roko jo držeč, s solznimi očmi začela karati, ker je s tem ravnanjem napravila toliko bolečine in skrbi. A ko je hčeri pogledala v obraz in videla, da je mlado lice v teh kratkih dnevih u-padlo; ko je solzo ugledala v dekličinem očesu in njen čudni, proseči pogled brez odgovora; ko ji je roko na čelo položila in čutila, da je žareče: bila je zopet sama mati, in prijela jo je druga velika skrb, kakršno more mati imeti pred posteljo zelo bolnega edinega otroka.
Zunaj je slišala stopinje svojega moža in gospodinja v hiši ji tudi pove, da gre Smrekar. Hitro g e ven in ustavi moža med vrati.
»Jezus, sveti Kozma in Damijan, da ne bi umrla!« reče možu.
Smrekarju se nagubano lice spremeni in strahoma vpraša:
»Kdo? Franica?«
Ne čakaje odgovora, odpre Smrekar duri in stopi v sobo pred hčer. Pozabljena je bila vsa pridiga, katero si je vso pot izmišljal, da jo bo deklici govoril.
(Nadaljevanje tleti)
D e s t i z Goriškega
Hotonomist u ječo
List »Patrie dal Friul« (glasilo furlanskega avtonomističnega gibanja) piše v številki 16 od 31. julija o aretaciji odvetnika dr. Avgusta Sfiligoja pod naslovom »Avtonomist v ječo« sledeče:
1» Zadnji dan minulega meseca, je bil aretiran in vržen v ječo v Gorici odvetnik Avgust Sfiligoj, predsednik Slovenske demokratske zveze, in to na podlagi razsodbe posebnega fašističneoa tribunala, ki ga je že leta 1941 obsodilo na 30 let ječe zaradi antifašizma.
Vojne vihre so mu bile skrajšale zapor, toda vidi se, da so italijanske ječe zahtevale plačilo ostalega. (Čeravno so mnogi drugi, ki so bili v ječi zaradi enakih obtožb, postali senatorji!) Toda v tej zadevi, o-no, kar zanima šoviniste, ni pravica, temveč rasna diskriminacija, ker si skušajo pridobiti naklonjenost razpadajočih »juljancev«.
Ravno * v času, ko proglašajo v Strasburgu Zedinjeno Evropo, tukaj v Furlaniji se igrajo »Lego Na-zionale«; in Ravnateljstvo za obmejne kraje v Rimu meče tjaven-dan milijone in milijone za podpiranje raznih časopisov in bivših hierarhičnih zaupnikov — konfi-dentov, ki so na »straži« na »vzhodnih vratih«. — Je vse skupaj dobro premišljen načrt, ki se izvaja dan za dnem. Najprej so pogazili ustavno listino s tem, da so izigrali poseben statut, ki je bil že priznan za Furlanijo; potem so odložili pokrajinske volitve, sedaj si birokrafič-na zbornica prizadeva, da obračuna z avtonomisti, posebno s furlanskimi, ki motijo Rim. (Odvetnik Sfiligoj ni niti komunist, niti ti-toist, niti ni Antiitalijan: je samo avtonomist!). Hočejo zaradi tega sterilizirati Furlanijo poprej, ko se do dobra prebudi; hočejo jo napolniti s pritlikavci in z julijanci trd-
ne fašistične miselnosti; hočejo preprečiti mirno sožitje ljudstev različnih govoric, zadušiti njihove 0-bičaje in njihov jezik; hočejo izgnati tukaj rojene ljudi, da napravijo prostor za tujce. -— Oni pa, ki ostanejo tukaj, bodo težaki na straži »tisočletne« omike proti »barbarom«.
Po odrešenju je naša stara furlanska domovina videla mnogo motne vode, ki se je pretakala pod našimi mostovi.
Možno je, da smo sedaj na predvečeru nove svetovne vojne, in izkušnje, ki smo si jih pridobili v preteklosti, so dobile med Furlani obliko stremljenja po nekoliko svobode. Razsodbe fašističnih tribunalov, stare že deset in več let, tje ne bodo ugasili, in naša solidarnost z odvetnikom Sfiligojem ne bo obstojala samo v črnilu, napisanem na papirju! «
Kot .nekoč
Hoteli so nas iztrebiti, zažigali so naše domove, pljuvali našim o-trokom v usta, onečaščali naše ženske, mučili nas in streljali; živeče potujčevali, menjali priimke, prepovedali slovensko govorico, vse zato, ker smo bili in smo člani malega, pridnega, delovnega in poštenega slovenskega rodu. Ali mislite, kot takrat, izsiljevati kriva pričevanja z vlivanjem vode v tista, z pritiskom na grlo, s polaganjem na električno miro, z lomljenjem reber, da ste lahko obsojali poštene in nedolžne?
Tako, kot nekoč ste tudi v »Svetem letu« 1950, dne 28. avgusta ob 6. uri, v zgodnjih urah, v goriških zaporih vklenili kot razbojnika in odpeljali na otoke, našega prvaka dr. Avgusta Sfiligoja!
Slovenci! Ponosni bodimo na našega neustrašenega mučenika, ki je vse dal, da pribori pravico našemu rodu, tu na naši zemlji, za kar morata prestati on in njegova družina še to zadnjo postajo križevega pota, saj ni daleč dan zadoščenja in zmage Pravice nad Krivico!
Solidarnostni izjavi
Slovenska pravda v Londonu
Velecenjeni gospod predsednik!
iZ ogorčenjem smo izvedeli, da je Vrhovno yojaško sodišče v Rimu odredilo Vašo aretacijo, ker da še niste prestali kazni, ki Vam jo je prisodilo 14. 12. 1941 fašistično Posebno sodišče za zaščito države.
Vašo aretacijo obsojamo v načelu, ker dosedanja demokratična in krščanska oblastva v Italiji, ki se kot takšna izjavljajo, pet let po zadnji svetovni vojni, ki je porušila fašistično stavbo, še niso poskrbela, da bi likvidirala za demokratični svet sramotno in žalostno zapuščino fašističnega izrednega sodišča.
Trdno smo pa uverjeni, da bo Vaš primer še bolj povezal vse demokratične Slovence na Goriškem in jim ojeklenil voljo in odločnost, da bodo strnjeni in složni vztrajali v prizadevanjih za priznanje in spoštovanje slovenskih pravic.
Izrekamo Vam, gospod predsednik, našo polno solidarnost in iskreno želimo, da bi krivica, ki jo morate trpeti, rodila tiste sadove, ki dozore samo v trpljenju in ponižanju, a so prav zato najlepši in
najsočnejši.
Sprejmite tudi to pot, gospod predsednik, izraze našega globokega spoštovanja.
Za Izvršni odbor: Dušan PLENIČAR (tajnik)
Zveza slovenskih katoliških visokošolcev v Madridu
» Slovenski katoliški visokošolci, člani ZISKV (Zveza slovenskih ka toliških visokošolcev) odločno protestiramo proti krivici, ki so jo tako imenovana demokratska italijanska oblastva storila enemu izmed najodločnejših borcev za slovenske pravice na Primorskem, dr. Avgustu Sfiligoju.
Pridružujemo se našim kolegom Jadranašem, ki so izrazili solidarnost z dr. Sfiligojem ob nezaslišanem postopanju italijanskih šovinistov.
Slovenski katoliški visokošolci zasledujemo z zanimanjem borbo naših bratov na Primorskem in vsaka krivica, ki se jim zgodi, jo tudi mi globoko občutimo.
Prepričani smo, da bo pravični Bog obrnil žrtve in trpljenje zavednih Slovencev v korist vsega naroda.
Odbor ZSKV «
Razgovori na goriškem bloku
V nedeljo je bil poskusni dan novih predpisov o razgovorih na to-mejnih blokih. Pri Rdeči hiši se je ta poizkus le deloma obnesel. Kot vsako prejšnjo nedeljo, je bil tudi to pot naval na obeh straneh meje prevelik, da bi šlo vse dobro. Ljudje so morali stati dolge ure na žgočem soncu in potrpežljivo čakati, kdaj pridejo in če sploh pridejo na vrsto.
Kadar je prišel italijanski policijski stražnik s seznamom oseb, katere| kličejo svojci ali znanci na oni strani, se je vse strnilo okoli njega, da bi slišali imena. Kljub dobri volji je bilo to klicanje nerazumljivo, deloma zaradi šuma, še bolj pa zaradi popačenih in spake-dranih slovenskih priimkov, ki so prišli izmaličeni že iz pisalnega stroja, še bolj pa iz ust tistih, ki so jih brali. Ljudstva je bilo ogromno, a tistih srečnih, ki so se vabilu svojcev z one strani lahko odzvali, le malo. Na seznamu je bilo kakih sto imen, a na razgovor jih je šlo razmeroma malo. Nekateri, ki so cel dopoldan stali zaman, se popoldne niso vrnili.
Temu mučnemu in brezuspešnemu dolgočasnemu čakanju bi se kaj lahko izognili, če bi obmejna o-blastva sporazumno objavila seznam tistih, ki imajo določenega dne dovoljenje za razgovor, vsaj isti dan ob začetku razgovorov ali pa celo kak dan prej, saj morajo itak jugoslovanski državljani prositi precej časa prej za to dovoljenje. Upamo, da bodo pristojna oblastva kaj podobnega ukrenila, da bodo ti razgovori lahko potekali mirno in v popolnem redu.
Razstava proizvodov »proste cone“
Od 3. do 17. sept. bodo razne go-riške tvrdke razstavljale svoje proizvode. Do sedaj se je prijavilo kakih 15 podjetij, ki proizvajajo slaščice ali likerje — edini predmeti, ki so do sedaj deležni ugodnosti proste cone.
Važno za kolone
Vsi najemniki posestva, katere je letošnja suša ali toča vidno oškodovala, imajo pravico zahtevati od gospodarjev, da jim znižajo najemnino ali pa odstopijo — proti poznejšemu povračilu — del pridelkov, in sicer za vsakega odraslega člana družine 300 kg koruze in 50 kg pšenice ter 150 kg koruze in 25 kg pšenice za vsakega otroka. Podrobnejše podatke in navodila dobi lahko vsakdo pri Pokrajinski sindikalni zvezi v Gorici.
Kontrola mer in uteži
Po odredbi goriške prefekture bo X«> vseh občinah kontrola mer in uteži, in sicer v sledečem redu:
GRADEZ do 5. septembra; TRŽIČ: od 7. do 30. septembra ter od 13. oktobra dalje; RONKE: od 14. do 19. oktobra; GRADIŠKA: od 3. do 7. oktobra; KRMIN: od 8. okto-
bra do 6. novembra; DOLENJE v Brdih: 7. novembra. Povsod je kontrola v dopoldanskih urah. Občina mora vsakega zainteresiranega pravočasno obvestiti, kam in kdaj naj se javi.
Carinski priročnik
Izšel je nov carinski priročnik, ki obsega kakih 500 strani in ob' ravnava poleg običajnih carinskih predpisov in zakonov tudi odloke o novi carini, kateri je podvržen ves uvoz iz inozemstva. Cena priročni ka je 1.500 lir.
Mednarodna poletna akademija Mozarteja v Sol-nogradu
Pri koncertni uri Zecchi-jeve klavirske šole v dunajski dvorani je 18. t. m. igrala pianistka Damijana Bratuževa »Sedem balkanskih plesov« od Marka Tajčeviča, z velikim uspehom. Med poslušalci je bil tudi ravnatelj zagrebške glasbene akademije g. Stančič, kateremu je komponist te »plese« pokloni,1 ter pianistki Bratuževi osebno čestital. Čestitkam se pridružujemo tudi mi z željo, da bi mlado umetnico pred njenimi turnejami radi slišali v Gorici in Trstu tudi njjeni sorojaki in ljubitelji glasbe.
Zopet beg iz Titovine
Te dni sta dva mlada Srba preplavala v zgodnjih jutranjih urah .Sočo pri St. Mavru in se zatekla v Italijo. Prej sta že skušala priti na Tržaško, a se jima beg ni posrečil. Opazila jih je obmejna jugoslovanska straža ter ju aretirala. Obsojena sta bila zaradi tega na štiri leta prisilnega dela v nekem ljubljanskem taborišču, odkoder se jima je pa sedaj posrečil beg.
Koncert v Števerjanu
Steverjanska mladina vas vabi na koncert, ki ga priredi v nedeljb 3. septembra ob 4.30 popoldne na vrtu bivše Formentinijeve vile. Na sporedu so številne narodne in u-metne pesmi ter žive slike. Nastopili bodo moški, ženski in otroški zbori. Iz Gorice bodo ob treh popoldan vozile koriere od Glavne pošte do Steverjana. Povratek s ko-riero ob 7.30 zvečer.
Poskrbljeno bo za shrambo koles, za prodajo sadja in grozdja ter za pijačo.
Pridite v nedeljo v Steverjan, da se odpočijete ob lepi pesmi in se oddahnete v prijetnem hladu briškega zraka!
Za kritje stroškov se bodo pobirali prostovoljni prispevki.
V primeru slabega vremena se bo koncert vršil prihodnjo nedeljo 10. sept. z istim sporedom in ob istem času.
Števerjan
V soboto je našo vas pretresla tragična smrt našega sovaščana Jožefa Korena. Revež je že dolgo trpel na živčni razrvanosti, ki ga je očividno privedla do tako tragičnega konca. Prerezal si je namreč vrat z britvijo in izkrvavel. Našla ga je žena Leopolda na polju, ko revežu ni bilo več pomoči, ker je že bil mrtev. Bil je star 65 let in zapušča poleg žene še štiri otroke.
Rutarji pri Dolenjah
iPreteklo nedeljo je prevzv. g. kne-zonadškof mons. Margotti delil pri nas sv. birmo. Ze dnevi pred nedeljo so bili za nas praznični. Vsi smo bolj ali manj poskrbeli, da smo dali tudi našim domovom bolj praznično lice. Prevzv. g. nadškof se je pripeljal k nam v nedeljo o-koli 9. ure in pol pozdravljen od birmancev in od nas vseh. Ob 10. uri je bral pontifikalno sv. mašo dekan iz Krmina mons. Magrini. Po maši je sledila delitev sv. birme. — Vse je poteklo v najlepšem redu in v veselem prazničnem razpoloženju.
Tudi na našem bloku v Jenkovem se je preteklo nedeljo nabralo na obeh straneh precej ljudi z željo, da bi se mogli s svojci sre' čati, kar pa jim ni bilo dovoljeno.
Medana
Končno prihajajo na vrsto tudi oni, ki so mislili, da so zrasli že preko vrhov. Znani Anton Zucchia-ti od Rudolfa, partijec, aktivist, človek, ki ima marsikak greh na vesti in ki 'bo zato ob svojem času polagal račun, je 'bil vržen iz partije, iz OZNE in vseh takih organizacij. Za pravi vzrok teh ukrepov še ne vemo. Vemo pa, da je ta človek bil eden onih treh, ki so zahtevali glavo Darkota Toroša, in, kakor se govori, je bil tudi eden tistih, ki so Darkota streljali. — Da, da, božji mlini meljejo počasi, ali gotovo!...
Zadruge se niso obnesle
»Napredno« gospodarstvo ni rodilo pričakovanih sadov. Zadruge so dale prav zasebnim kmetijam in podjetjem. Iz dneva v dan naraščajoči pritisk ni še zlomil trdnih kmečkih korenin, ki so globoko zasidrane v rodno zemljo, od katere jih verjetno ne bo odtrgala druga sila kot smrt. Kmet je najbolj konservativen član človeške družbe in zato ne more v teku ene petletke spremeniti svojega prepričanja in načina življenja. Lahko ga z grobo silo nekdo prisili, da krene za korak ali dva s svoje običajne poti, toda na tej novi poti ne bo vzrtra-jal, niti ne delal in dosegel tistih uspehov, ki jih prepuščen sam sebi vedno doseže. Polom prisilnega zadružništva onstran meje nam to jasno priča.
Vsi težki milijoni dolarskega posojila ne bodo rešili jugoslovanskega gospodarstva. Poleg sredstev je namreč treba še delovnega duha, ki ga pa pri »naprednih« zadružnikih zaman iščemo. Kmet se bo zopet
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tilka: tiskarna »ADRIA«, d. d. v Tratu
zaril z dušo in telesom v svoje njive in gozdove, kadar bo čutil, da so spet njegova last. Takrat bo pripravljen z znojem in krvjo poj iti žejno zemljo, ki mu bo hvaležna stotero povrnila.
Naše delo na polju
Na polju mora ta mesec biti krompir ves doma. Odberimo semenskega in ga shranimo posebej. S koruze odstranjujmo rumenkasto bele bule, v katerih je snetljaj, da nam ne bo uničeval pridelka še prihodnje leto. Bul ne smemo pustiti na tleh, marveč jih moramo sežgati. Najboljše je, če koruzo, ki jo je napadla snet, izrujemo in požgemo. Ne trgajmo listja krmske pese prezgodaj, ker se bo potem slabo izdebelila. Začnimo pripravljati zemljo za jesensko setev. Globoko zorana njiva je prvi pogoj za uspešno rast posevkov. Sejmo le prav zdravo, dobro kaljivo, debelo, težko in strelo zrnje.
(Iz ERP Kmetijskega priročnika)
deske s m ret kooe, mačet snooe in trt dih t e sod, trame In part kete nudi najugodneje
Moualcl I podjetnih! •
«L. «»LEA
90441 T
R S T
Vialo Sonnlno, 2 *
DELO V NABREZINSKEM KAMNOLOMU
ŽIVINOREJA:
Važnost pravilne molže
Pri higijeni mleka igra pravilna molža veliko važnost. Molža je nekaka zadnja zaključna faza vseh številnih procesov, skozi katere morajo iti razne snovi, predno pridemo do mleka, primernega za človeško uporabo. Kot taka je res velikega pomena, saj je od nje odvisna vrednost mleka: če je molža nepravilna, mleko ni več dobro, pa čeprav so bile vse prejšnje faze dobre in odlične!
Kot prvo posledico nepravilne molže lahko označimo vse neprijetnosti in bolezni, zlasti na vimenu. Marsikak neizkušen kmet je morda prepričan, da ne igra točnost pri molži nobene vloge. 'Zato nekateri molzejo ob najrazličnejših urah, včasih ne pomolzejo krave do konca, in podobno. Vse to pa kvarno vpliva na zdravje živali, kakor tudi na kakovost in količino mleka.
Ako ne pomolzemo do zadnje kapljice, izgubimo najdragocenejši del mleka, saj je dobro znano, da so ravno zadnje kapljice najbolj mastne (odstotki maščobe v mleku so najvišji proti koncu molže!) in deloma oviramo proizvodnjo mleka, ker se delavnost mlečnih žlez zmanjša prav zaradi teh malenkostnih ostankov. Tako začne krava izgubljati mleko in ga neredko popolnoma izgubi še preden bi ga po fizioloških zakonih smela.
Ce med posameznimi molžami ni primernega in rednega odmora, trpi tudi kakovost mleka. Krava, kakor tudi vsaka druga žival - mlekarica, občuti precejšnje bolečine zaradi 'prevelike napetosti vimena, če predolgo odlašamo z molžo, in večkrat zaradi 'tega izgublja mleko. Pojavijo se lahko tudi stalne otekline, ki onemogočijo nadaijno proizvodnjo mleka.
Omeniti moramo še čistočo pri molži. Lanski mednarodni mlekarski kongres v Stokholmu je glavni del svojega zasedanja posvetil prav temu vprašanju. Dobro je znano, da je eno najugodnejših tal za življenje in razvoj vseh najrazličnejših klic prav mleko, ki je obenem najosnovnejši del naše prehrane. Paziti moramo, da ne zanesemo kali teh strupenih živih bitij v mleko, kar se najlaže zgodi v času molže ali kmalu potem. Zato moramo prve kapljice mleka odstraniti in ne pomolzti v posodo, ker so prenasičene z raznimi mikroorganizmi, ki bi se v mleku v najkrajšem času tako razmnožili, da bi lahko postali usodni. V mleku je sicer vedno neko število mikroorganizmov, ki so pa neškodljivi, če ostanejo v omejenem številu. To število je razmeroma precej visoko in je merodajno pri ocenjevanju mleka.	Soški
Radio Trst II
Nedelja, 3. septembra: 8.45 Ruske pesmi. — 9.00 Kmetijska oddaja.
11.30 Aktualnosti. —	12.00 Od
melodije So melodije. —	13.00
Glasba po željah. — 18.00 Filmski trak. —: 19.00 (Pogovor z ženo. — 20.00 Rahmaninove skladbe. — 21.00 Z domače knjižne police.
Ponedeljek, 4. septembra: 13.00 Jugoslovanske melodije. — 20.10 O-perne uverture. — 21.00 Vokalni koncert. — 21.30 Rahmaninov:
Simfonija št. 2.
Torek, 5. septembra: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Evropski variete. — 21.00 Vzori mladini. —
21.30 Mendelssohn:	Koncert za violino in orkester.
Sreda, 6. septembra: 19.00 Zdravniški vedež. — 20.30 Okno v svet.
21.00 Vokalni kvartet Veseli
u R A R N A UL roma 19
bratci.
Četrtek, 7. septembra: 13.10 Slovenske narodne izvaja pevski duet, spremlja Šramel. — 18.15 Glasbeno predavanje. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder, — nato Pestra glasba.
Petek, 3. septembra: 13.00 Glasba po željah. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri ibesede. — 23.35 Polnočna glasba.
Sobota, 9. septembra: 13.20 Salonski kvintet. — 18.30 Oddaja za najmlajše. — 20.00 Komentar o vojnem položaju na Koreji. — 20.10 Športna kronika. —•	20.30	Pro-
gramski periskop. — 21.00 Sobotni večer. — 22.00 Večerni koncert.
PRODAM ČEBELE v A. Z. - obljudenih panjih skupno ali posamezno. Cena po dogovoru. — Martellani - Trst, ulica Valdi-rivo 13.
ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA
TRST, VIA COMMERCIALE 10/11., TEL. 25597
fflizarslio podjetje
Milivoj Pertot Baphovije, ul. Bovedo IS - tel. 3S-0B izdeluj e:
vsa stavbna dela -pohištva vseh vrst - tudi po načrtu -čolne ________________
ZLATARNA
BEGUNEC V AVSTRALIJI išče Slovenko 20 - 25 let staro veščo domačih del v svrho ženitve. Naslov v upravi lista.
VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH/ LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE
NECCHI novi model B U
za vezenje, krpanje, obiivanje lukenj, prišltje gumbov, čipke, cikcakaste šive. Vsa dela se izvršujejo brez okvirja. Pouki za vezenje brezplačno.
ŠIVALNI STROJI na industrijski tok za čevljarje in krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV. RADIOAPARATI najboljših znamk pri
T U L L I O
MA OBROKE
TRST - ul. C. BATTISTI it. U Tel. 65-33 — T R Z I C , na Korzu