Cene lnseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500—, strani din 250—, "(i« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'— lzbaja vsako sredo Cene: Letno 32 din, polletno 16 din, četrtletno 9 din; inozemstvo 64 dtn. Poštno-čekovni račun številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste. LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-1S Ali bo Jo Finci pristali na častfen mir? Boji za odločitev se bližajo Letošnja zima se umika počasi spomladnim sončnim žarkom. S toplejšimi dnevi bo morala pričeti silovita borba za nadvlado v Evropi med Anglijo ter Francijo na eni strani, med Nemčijo ter sovjetsko Rusijo v drugem taboru. Nemci bodo začeli siliti na odločitev še ta mesec. Radi tega jim je največ na tem, da se pobotata sovjetska Rusija in Finska. Ker le v primeru te sprave bi lahko žrtvovala Rusija v korist ter pomoč Nemčiji, nekaj pogonske sile v surovem olju, nekoliko najpotrebnejših surovin za vojno industrijo ter živež. Za dosego tega cilja je napela Nemčija v zadnjem času vse diplomatske sile in je pripravila Švedsko do tega, da je začela posredovati med Finsko in Rusijo, da bi sklenili mir. Prvi sestanki Radio iz ameriške prestolnice Washingtona je objavil 7. marca opoldne prve vesti svojih posebnih poročevalcev v Evropi o pogajanjih za mir med Finsko in sovjetsko Rusijo. Ameriško poročilo se je glasilo: »Že pred 14 dnevi je švedska vlada po sovjetski poslanici v Stockholmu na Švedskem gospe Kolontajevi obvestila rusko vlado, da je pripravljena posredovati za mir. Sovjetska vlada ji je nato sporočila svoje mirovne pogoje, katere pa so Finci odklonili. Nekaj dni kasneje je prispel v Stockholm šef nemškega tiskovnega urada dr. Dietrich, ki se je tam sestal z dr. Paasikivi-jem, nekdanjim finskim poslanikom v Stockholmu, in načelnikom finskega zastopstva, ki se je pred vojno pogajalo z rusko vlado, nadalje z zastopnikom maršala Mannerheima generalom Rosenbergom in finskim poslanikom v Parizu.« Dne 8. marca je dospel z letalom iz Stock-holma v Berlin 79 letni bivši predsednik Finske republike Svinhufvud. Podal se je v spremstvu švedskega poslanika v nemško zunanje ministrstvo, kjer je bil sprejet od zunanjega mi Jstra Ribbentropa in pozneje ga je poklical k sebi kancler F'"er. Pogajauju brez švedskega posredovanja v Moskvi Prva mirovna posredovanja so rodila ta uspeh, da so bili finski ministrski predsednik Riti, zgoraj imenovani Paasikivi, general Va-lenius kot zastopnik maršala Mannerheima in poslanec Voionaa v zastopstvu finskega parlamenta že 9. marca v Moskvi in so pričeli osebno voditi pogajanja s sovjetsko vlado brez švedskega posredovanja. O položaju pogajanj in o podrobnostih ni bilo mogoče dobiti z uradnega vira nobenih obvestil. Prevladovalo pa je 11. marca mnenje, da je sovjetska vlada znatno omilila svoje mirovne pogoje, katere je stavila preko Stockholma in so jih Finci zavrnili kot nesprejemljive. Po najnovejših vesteh Rusi ne zahtevajo več ne Viborga in ne Petsame na severu, svoje čete pa da bodo takoj umaknili z Mannerheimove črte. Pač pa zahtevajo nekatere otoke v Finskem zalivu, da bi zavaro-vr'i svoie mesto Leningrad. Stališče Finske za primer neuspeha pogajanj Finsko vojaštvo in civilno prebivalstvo sta pripravljena na časten mir. Rajši pa gresta po lastni izjavi v smrt, kakor pa v suženstvo! Za primer, da bi se pogajanja razbila, bo Finska zaprosila Anglijo in Francijo v duhu pravil Zveze narodov za armado več deset-tisoč mož. Po uradnih podatkih, ki so bili objavljeni 8. marca, sta doslej poslali Anglija in Francija Finski med drugim naslednji vojni material: 405 letal, in sicer Anglija 67 bombnikov in 163 lovcev, Francija pa 175 lovskih letal; 916 topov, od tega Anglija 420, Francija pa 496; 124 težkih strojnic in 5000 lahkih strojnic; 150 protitankovskih topov, 450.000 granat. 10.000 protitankovskih bomb, več tisoč topniškega streliva, 1050 pomorskih min in 60 milijonov nabojev za puške. Dve tretjini tega materiala je sedaj že na Finskem. Omenjena pomoč zaveznikov je — kar se tiče vojnega materiala — precejšnja, a Finska Velika italijanska tvornica za izdelovanje letal »Caproni« je izdelala aeroplanski motor, kateri brezhibno deluje z novo pogonsko snovjo. Gre za mešanico alkohola s sokom neke abesinske rastline. Načelnik zgoraj omenjene tvornice je že predvajal Mussoliniju motor z Strašna železniška nesreča se je zgodila zadnje dni v severnojaponski pokrajini Yamaga-ta. Sneženi plaz je poškodoval železniški most. Poškodbe ni nikdo opazil, da bi bil zaustavil osebni vlak, kateri je drvel proti razrahljanemu mostu. Ko je bil s potn ima drevo v svojih •okovih toliko rudninskih sestavin, da so njegove celice vse prežete « njimi. Končnega znanstvenega zaključka o tem novem pojavu sicer le ni, vendar pa so se denarniki že začeli zanimati za kraje, kjer to drevo raste, ker domnevajo, da mora tam biti v zemlji silno veliko raznih rudnin. Ciste kovine. Mnoge izmed kovin skušajo dobiti kemiki v najčistejši obliki, tako da so nekatere dosegle že neverjetno stopnjo čistosti. Tako so pridobili svinec, ki nima primešane niti ljubezni, se mu vedno dviga dim do neba, tak dom je tudi Bogu ljub. Nem je sedel na hladnem kamnu nasproti mirni hiši, nasproti nedoželjivi svoji želji. Zdajci se je za hišo utrnila zvezda. Svetli utrinek je šinil bliskovito po bledem nebu, puščajoč za sabo rdečkast žarek. Ugasnil je utrinek, ugasnil je žarek. Bilo je in je minulo. Berač je vstal in pogledal proti hiši, kakor da jo hoče z očmi blagosloviti. Iz očesa mu je padla solza, toda padla je na kamen. Luka se je obrnil in naglo pospešil k Savi. Počasi je tekla voda in momljala čudno uspavanko. Po valovih so se prelivali zlati traki mesečine in skakali sem ter tja. Luka je prišel k obali prav na mali jasi, za katero se je razprostiralo grmovje. Breg je bil tu izpodjeden, precej visok, rokav Save globok, deroč. Luka je z očmi prediral vodo in stal mirno na bregu. Kar se mu je zazdelo, da nekaj v grmovju šušti. Naglo se je ozrl. Vse je spet utihnilo, koj nato je močneje zašumelo in zdelo se mu je, da čuje tudi človeka, ki šepeče. Luka se je obrnil h grmovju. Tedaj sta pokukali iz grma dve glavi in dve trupli, nazadnje dva cela moška. »Kdo je?« je zaklical Luka. Človeka nista odgovorila, toda hitela sta proti Luku. Že sta bila sredi jase. »Ha, lump!« se je zadri berač. »Proč! Daj mi mirno umreti!« »Ne!« je zavpil Mikica. »Prej daj denarje!« »Ha! Ha! Ha! Ha!« se je zakrohotal Luka, obrnil k vodi, razširil roke in se pognal v Savo. Pisar in njegov ciganski tovariš sta pritekla k bregu. »O, tri sto hudirjev!« je siknil pisar, se pograbil za glavo in napregnil oči nad vodo, ki se je zapenila in zagrnila nad beračem. »Spet nama je ušel pred nosom, a denarji, lepi denarji so šli po vodi. Ali je ponorel ta norec ?« »Da, da,« je potrdil cigan z glavo in strmel v Savo, »ušel nama je na drugi svet, tu je voda globoka in deroča pa davi kakor zver. Šel je Luka, nu, tako —« je dodal in pihnil čez dlan. »Ampak denarji, moji denarji!« je škrtal obupani pisar divje, »tudi ti so šli po vodi. Kum, dragi kum, ti si močen, skoči, ulovi ga, reši denarje!« »Nak!« je odkimal cigan; »ljubša mi je glava kakor denarji, če bi skočil, ne bi več videl sonca, ribe bi me požrle. Ne grem v vodo, kum.« »Kum! Petdeset goldinarjev ti dam več od polovice, skoči!« »Ne grem.« stopijo med drugimi naši najmlajši člani in članice s svojimi ljubkimi simboličnimi vajami, ste vsi prijatelji naše katoliško zavedne mladine, posebno pa starši, Iskreno vabljeni! Ptuj. V dneh 16., 17. in 18. marca se bo vršila v našem mestu v minorit3ki cerkvi tridnevnica kot spomin na veliki lanskoletni sv. misijon. Vsak dan bosta dve pridigi, In sicer: zjutraj in zvečer ob šestih. Ob priliki tridnevnice bo za vse najlepša priložnost, da opravijo sv. velikonočno spoved. — Na evetno nedeljo bo v društveni sobi zelo zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami. Ptujčani in okoličani, pridite! — Z velikim veseljem se pripravlja naša mladina, organizirana v Fantovskem odseku in Dekliškem krožku, na letošnjo proslavo praznika sv. Jožefa. Tega dne bo namreč slovesno blagoslovljen in svečano razvit naš prenovljeni orlovski prapor. Ptujska gora. Milosti polni dnevi sv. misijona, ki smo ga imeli od 25. februarja do 3. marca, so potekali v velikem duhovnem navdušenju vse fare. Misijon sta vodila p. Odilo Hajnšek in p. Ludovik Dovč, frančiškana iz Ljubljane. Gg. misijonarja sta nam z veliko ljubeznijo lomila kruh božje besede, ki so našle odprta srca vernikov. Udeležba sv. misijona je bila -razen par izjem stoodstotna, posebno še pri stanovskih naukih. Vso pobožnost in zbranost duha je povzdignilo ljudsko petje, za katero je mojstrsko vse navdušil in ga spretno vodil sam g. misijonar p. Odilo. Nadvse mogočno je donelo po naši veliki cerkvi, ko so prepevali sami moški. Ves misijon, posebno pa še sklepna pobožnost bo ostala v trajnem spominu vseh, ki so spremljali v nedeljo zvečer z gorečimi baklami v rokah božjega Zveličarja v slovesni procesiji po trgu. Nadvse ganljiv prizor je bil po procesiji v cerkvi, ko je vsa cerkev povzdignila goreče bakle v znak žive vere ter z gromkim glasom izrekla obnovo krstne obljube. Gg. misijonarjema iskrena hvala za njuno požrtvovalnost, a ljubi Bog naj nakloni naši župniji svoj sveti blagoslov, da bi ta sv. misijon obrodil trajne in velike sadove. Velika Nedelja. Tukajšnji dramatski odsek priredi 19. marca, na Jožefovo, in 25. marca, na velikonočni ponedeljek, po večernicah v križni-škl (Jvorani pretresljivo igro v petih dejanjih: »žrtev spovedne molčečnosti«. Slovenske gorice Sv. Peter pri Mariboru. Fantovski odsek prire-fT- <, r-"i»iovanjem Dekliškega krožka v nedeljo, 17. marca, in na Jožefovo, 19. marca, telovadno unau^iiiiju. Sv. Barbara v Slov. goricah. Na sedmini pokojnega, obče priljubljenega In spoštovanega Jožefa Sodeč iz Zimice se je nabralo za lavantinsko bogoslovje 120 din, kar naj bo rajnemu v prid, dobrim darovalcem pa prisrčni: Bog plačaj! Sv. Benedikt v Slov. goricah. Na Jožefovo bo v Ciril-Metodovem domu mladinska akademija z zelo lepim siporedom. Na to prireditev so predvsem vabljeni starši. Vstopnine ni. — Kdo pa ne pozna »Janeza z Visokega«, lepe povesti, ki je izhajala v fantovskem listu »Kresu«? Na velikonočni ponedeljek, dne 25. marca, bo igra po tej povesti z naslovom: »Ljubavi cvet je zamorjen.« Povest je zelo lepa, še lepša pa igra! Jursko polje Sv. Križ pri Ljutomeru. Bralno društvo priredi na velikonočni ponedeljek veličastno zgodovinsko igro »V tem znamenju boš zmagal«, ki opisuje v petih dejanjih zmago krščanstva nad poganstvom. Haloze Sv. Barbara v Halozah. Vsem našim čitateljem in naročnikom priporočamo, da si letos naročijo Mohorjeve knjige, da ne bomo samo zadnji, ampak prvi v dekaniji. Kdor rad bere, ve, kako rad bi našel še kje na podstrešju kakšno Mohorjevo knjigo, pa jih ni in se huduje, zakaj niso starši imeli stalno naročenih mohorčic, da bi imel pozimi in na paši kaj brati. Da ne bodo naši potomci tega očitali nam, da nismo naročili mohorčic in da nimajo za nami nič spominov, naj sedaj vsaka družina iste naroči, saj Je to prav za prav merilo o našem napredku In kulturi vsake župnije, koliko ima članov Mohorjeve družbe. Letos moramo biti prvi v Halozah po številu! Slovenska Siirajina Murska Sobota. Okrajni odbor Rdečega križa je pozval vse žene, »dekleta in one, ki niso vojni obvezniki, da se prijavijo na okrajnem načslstvu v sobi št. 18 za razna dela (šoferje, postrežba bolnikov itd.), ki bi jih izvrševali v primeru potrebe. — V soboto, 16. marca, bo imela gasilska župa v dopoldanskih urah v Grajskem kinu občni zbor, po katerem bodo udeleženci verjetno videli tudi film lanskoletnega gasilskega kongresa. Črensovci. Naš g. kaplan Rous Matija je premeščen v Mursko Soboto, a na njegovo mesto pride naš prekmurski rojak g. Štefan Zver, ki je doslej služboval v Slov. Konjicah. Turnišče. Naš g. kaplan Holzedel je že nabral lepo število knjig za naše Prosvetno društvo. Ker prosvetni dom še ni izročen svojemu namenu, se nahaja knjižnica začasno še pri g. kaplanu, kjer lahko dobite knjige na posodo. Ko bo farno-pro-svetni dom posvečen, se bo knjižnica preselila v nove prostore. — Naša šola je sedemrazredna, a vendar na njej poučujejo samo tri učne moči, ki nikakor ne morejo zmagovati tolikega pouka, zato je nujno potrebno, da dobimo čimprej do-voljno število učiteljstva, ker sicer trpi pouk in so oškodovani otroci naših davkoplačevalcev. Tudi v Gomilicih, Lipi in Nedelici primanjkuje po ena učiteljska moč. Prosimo merodajne, da to čimprej odpravijo! Velika Polana. Minuli teden smo imeli pri nas uspeli občni zbor JRZ, na katerem je govoril tudi bivši poslanec g. dr. Klar. Občnega zbora se je udeležilo mnogo ljudi in je v vsakem pogledu zelo dobro uspel. Prekmurje. V zadnjem času se pojavlja nevarna bolezen meningitis tudi pri nas, kajti opazili so že več primerov. Merodajni činiteljl si mnogo prizadevajo, da bi njeno širitev preprečili. Vanča vas. Pretekli teden je zagledal Abrahama naš priljubljeni Jože Gider, ki je s svojim fotografskim aparatom obiskal že skoraj vse kraje širnega Prekmurja. Ker je skrben gospodar, odbornik In dober družinski oče, ga imamo vsi radi ter mu k jubileju častitamo z željo, da bi jih dočakal še toliko! Gomillci. Ker mnoge zanima, kako se je Imenovala ona nesrečnica, ki je pretekli mesec na ozemlju našega »hatara« zmrznila, jim povemo, da je to bila okrog 50 let stara samica Jerebic Ana iz Beltinec. Savinjska dolina Plašče najnovejše fazone, ima na zalogi tvrd-ka Gusti Vračko, Celje, Kralja Petra cesta. Ne pozabite! 327 Ilraslovče. Fantovski odsek in Dekliški krožek priredita na cvetno nedeljo, 17. marca, akademijo z raznovrstnimi točkami. Na sporedu so tudi simbolične vaje. Šmartno ob Palci. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 17. marca, krasno igro v treh dejanjih s petjem »Pri kapelici«. Igra je res lepa, zato naj ne bo občana, ki bi se te prireditve ne udeležil. Gornji grad. Letošnjo zimo je zajec naredil zelo veliko škodo na sadnem drevju. Zakaj imamo lovce, če ne pobijajo zajcev? Zakaj ima kmet pravico plačevati davke od svoje zemlje, nima pa pravice, da bi na tej zemlji uničeval škodljivca in uničevalce lastnine? Mi ne živimo od zajčjih repov, ampak od kmečkih pridelkov! Šaleška dolissa Skale pri Velenju. Na cvetno nedeljo in na praznik sv. Jožefa priredi Prosvetno društvo v domu ob treh popoldne prekrasno in pretresljivo duhovno igro »Golgota«, ki kaže razvaline življenja sodobnega človeka. Smarski kraji Šmarje pri Jelšah. Ljubi »Slov. gospodar«, k nam prihajaš v lepem številu in nam prinašaš mnogo novega, od nas pa le malokdaj kaj izveš. Še tega ti nismo povedali, da smo imeli v prete-čenem letu 49 krstov, 42 mrličev in 17 poročnih parov. In vendar imamo novic več kot zadosti. Saj nas je veliko v razsežni župniji in smo v tesni zvezi z gosto obljudenimi sosednimi župnijami, kjer se prav tako kot pri nas vedno kaj novega zgodi — včasih kar razvedri, še pogosteje pa, kar žalost povzroča. Toda le malokdo si je v letošnji neizprosno hudi zimi upal sesti k mizi pri oknu in za širšo javnost napisati to in ono, za domačine in njihove po vsej Sloveniji raztresene znance zanimivega. Snega nam je nametalo, da smo že v skrbeh zaradi naših jesenskih posevkov, da mu je tudi marsikatera streha podlegla in da mu pač samo sonce ne bo kos ter mu bo moral priti ko-rajžni jug na pomoč. Do 30 stopinj mraza v sredi januarja 1940, to bo še pač desetletja rojilo v glavah sedanje naše mladine. Toda sv. Matija se jo že lotil svojega dela in na pomoč mu še stopijo 40 mučenci in sv. Gregor, pa bo topleje, poženejo cvetlice in nam metuljčki, škorci in kukavica oznanjajo veselo pomlad. Topleje bo pa tudi v naših srcih postalo; in to nam naznanja vesela vest, da bomo v dneh od 28. aprila do 5. majnika obhajali sv. misijon, ki ga bodo vodili goreči oznanjevalci božje volje iz reda sv. Frančiška. — Veselimo se pomladi, ki nam delo na polju In v vinogradih odpre in veselo upanje vzbuja; veselimo pa se tudi te izredne duhovne obnovitve in molimo že zdaj za dober uspeh šmarskega svetega misijona. »Ali si čul,« se je zagnal pisar vanj, »jaz te bom tožil. Skoči!« »Ne grem. Toži, jaz bom pa tebe, da si me klical, naj grem s teboj človeka ubijat.« Pisar je onemel. Jeza in bridkoba sta mu razdražili prce. Težko je dihal in stiskal svoje prste v suha stegna, kakor da si hoče obleko raztrgati. Pod njim je voda silno udarjala v breg, a ta šum vode sredi tihe noči se mu je zdel kakor sik sto hudih kač, ki si izpirajo strupene 2obe v njegovo srce. Divji vrtinci so se vrteli v mesečini, a glej, iz enega so se iznenada stegnile roke in glava, koj nato pa so spet utonile v valovih. »Glej, glej!« je rekel cigan, ki so mu velike oči čudno sijale sredi temnega lica, in je s prstom pokazal na vrtinec. »Glej ga! Zdaj je spet izginil. Zbogom! Šel je.« »Preklet!« je dihnil pisar. »Počakaj!« se je spomnil cigan. »Morebiti denarji le niso izgubljeni, morda jih še uloviva.« »Kako? Kako?« ga je zagrabil pisar za roko. »Poglej,« je pokazal pisar s prstom, »to je samo rokav Save, pri kraju se reka močno zavije. Tam je breg plitev, voda deroča; vse vrže na prod. Tam bo vrgla tudi Luko na suho. A kar je dobro: midva nisva nič kriva.« »Da, da,« je dihnil pisar. »Norec je sam skočil v vodo. Dobro je. Hotel je denar s seboj vzoti k vragu. Ho! Ho! Ho! Zmotil se je. Pojdi, kum, pojdiva! če je sreča, ga bova našla, Luka bo pa lahko brez krajcarja šel pred svetega Petra.« šla sta ob bregu navzdol. Korakala sta hitro in pazljivo gledala v vodo, da bi ujela sled za utopljencem. Toda nič drugega nista videla kakor zlate trakove mesečine v vodi, pisarju pa se je zdelo, da mu voda mežika in se mu posmehuje. »Pa kaj mu je bilo?« je vprašal cigan grede. »Znorel je, kaj bi moglo biti drugega!« »Pa ni. V mestu je bil zdrave pameti. Gledal sem ga od strani.« »Znorel, ti pravim. Ali ti nisem povedal, kaj mi je rekel v krčmi?« »Eh, neumen je. Kako bi mogla pametna glava skočiti s poinim žepom denarja v vodo?« »Ženska mu je pamet zmešala.« »Kdo se bo zaradi ženske ubil?« »Kaj ti za take stvari veš v svojem šatoru?« »Kak zlomek ga je sem gnal, da se gre v Jelenju ubijat?« »Neumen si. Ženska. Vlekla ga je sem. Bilo mu je sojeno. To je tako.« »Pa zakaj je vzel denar s seboj v vodo?« (Dalje sledi) tisočinke drugih snovi Pri tem so opazovali nekaj posebnega: čim čistejša je namreč kovina, tem laže se kvari. Zdi se, kakor da so baš primesi potrebne, da obvarujejo kovino zunanjih vplivov. Nasprotno so do skrajnosti očiščen cink dodali jeklu in železu ter so opazili, da sta postala s to primesjo na poseben način odporna zoper takšne vplive. Seveda je treba prijemati takšne stvari le s pln-cetami in izumiti so morali prozorne ovoje, ki dovoljujejo spoznati vsebino, pa jo varujejo zoper zunanja vplive. če doseže nekdo 70 let, se lahko pohvali ali pa lahko obžaluje, kakor pač hoče, da je v svojem življenju prese* del nič manj nego 7 let pori mtzl. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Slomšekovo prosvetno društvo vprizori na cvetno nedeljo, dne 17. marca, krasno igro »Sestra Anuncijata«. Igra je jako primerna za postni čas, zlasti sedaj v tem svetovnem razburjenju. Igra 30 ljudi. Laški okraj Sv. Rupert nad Laškim. Ko se bo svet po izredno dolgi in hudi zimi spet odprl — za zdaj Brno še prav bogato založeni s snegom ln ledom — nas uboge hribovce čakajo nove težave: ena največjih skrbi je za nas prometna zveza s Sv. Jurijem ob juž. žel., ker je za nas najkrajša zveza z velikim svetom. Pred skoro desetimi leti se je zgradila cesta Lečja vas—Sv. Rupert; ker pa je vsa ta leta ni nihče oskrboval, je začela razpadati. Na kalobški strani, kjer poteka večina te proge, so že take luknje v cesti, da težek voz ne more več preko njih, oziroma iz njih. Na ru-perški strani je dala občina Sv. Lenart nad Laškim, kamor sedaj gpasa Sv. Rupert, že pred pol letom in več navoziti kakih 40 kupov gramoza na najbolj potrebnih točkah ceste, a ker so pozabili gramoz na cesto razgrniti, kupi še danes čakajo kakor zapuščeni bolniki in berači na odrešilno roko skrbnega cestarja. Ljudje so rekli: 200 nagrad: prosta naročnina katerega koli našega lista: »Nedelja«, »Kmečka žena«, »Kraljestvo božje« za leto 1940. (Nadaljevanje in konec) Babič Ferdinand, Grabonoš 24, Sv. Jurij ob šč. Marn Vinko, Pondor 25, Sv. Jurij ob Taboru Guček Jožef, Marija vas 13, Prevole, Jurklošter Toplak Jakob, Kukova 69, Juršinci Zajko Anton, Grušovje, Frihova, Konjice Brumec Franc, Sp. Grušovje 4, Prihova, Konjice Zvonar Marko, Mrčnoselo 31, Koprivnica pri R. Hudopisk Anton, pd. Mihev, Prežki vrh 15, Kotlje Pirš Ivan, Ješovec 28, Kozje Mašat Franc, Bistrica 30, Limbuš Ivanuša Jurij, Boreči 11, Križevci pri Ljutomeru Šolske sestre Zemun, Karadžordževa 7 Zore Franc, čužnja vas 5, Trebelno Kobilca Tomaž, Zg. Graben 37, Gorje pri Bledu Oberžan Jožef, Briše 109, Zidani most Simonič Jožefa, Hrastovec 17, Zavrče Mravljalc Malčka, Sv. Anton na Poh., Vuhred Gomilar Anton, Stopnik 32, Vransko Koren Justina, Trčova 1, Sv. Peter pri Mariboru Osvald Marija, Svečane 4, Marija Snežna Bezjak Miha, Gajovci, Sv. Marjeta pri Moškanj. Mestinšek Marija, Zbelovska gorca 39. Loče pri Poljčanah Mlinarič Ivan, Zg. Senarska 19, Sv. Trojica, SI. g. Mraz Martin, Olimje, Podčetrtek Stuhec Franc, Logarovci 7, Križevci Sticl Štefan, Levič 4, Laporje škafar Anton, Zalog 53, Gotovlje, Žalec Šveincer Konrad, Kozjak 94, Zg. Sv. Kungota šrok Franc, Selnica 5, št. Ilj, Slov. gorice Koser Vinko, Ledinek 61, Sv. Ana, Slov. gor. Kolarič Jožef, Zg. Sv. Kungota Jevževar Apolonija, Podgorje 25, Pesje, Velenje Jurjovič Janez, Radenski vrh 5, Slatina-Radenci Hojan Franc, Cirkovce, Škale, Velenje Hohnjec Neža, Sv. Peter pod Sv. gorami Goričan Josip, Gabernik, Zg. Polskava Župnijski urad Sv. Marjeta, Rimske Toplice Gaber Franc, Trnovlje 41, Celje Gerečnik Štefan, Terniče 9, Sv. Janž, Drav. polje Gergek Josip, Korovci 14, Cankova Filipič Franc, Hrastje, Mota, Slatina-Radenci Domanjko Matija, Cakova 14, Sv. Jurij ob ščav. Erhart Ivan, šoštanj, Sokolska 3 Cetina Franc, Podlog 26, Sv. Peter v Sav. dolini Božičnik Jože, Št. Vid 18, Planina nad Sevnico Belak Franc, Arclin 5, Vojnik Cilenšek Alojzija, Gotovlje 42, Žalec Anušek Terezija, Središče ob Dravi Polak Jožefa, Rečica ob Paki, Šmartno ob Paki Zagoršek Antonija, Rucmanci 67, Sv. Tomaž, O. Rihtar Ivan, Sv. Katarina 43, Trbovlje II. Perko Roman, Zg. Porčič 63, Sv. Trojica, SI. g. Gašparič Marija, Sv. Lenart, Velika Nedelja Zadravec Ivan, Turnišče 4 Osterc Peter, Veržej 50 Habjanič Anton, Sovič 8, Sv. Vid pri Ptuju Jalovec Ivan, Bučerca 22, Videm ob Savi Pader Franc, Vojnik 37 Piki Ivan, Jeronim, Vransko Javornik Franc, Belnek 28, Moravče pri Ljublj. v letošnji zimi smo lahko vozili po tej poti, ker jo je Bog oskrboval po velikem snegu, ki Je zasipal in skril človekove utragljivosti, a kaj bo sedaj spomladi in vse leto, ko luknje na cesti tako hudo vpijejo in kličejo na pomoč?! Pred nekaj časom so še avtomobili vozili po tej cesti, sedaj bi le še tanki zmagali to cesto, če bi bila turška sila! Posavje Brežice. Fantovski odsek se z veliko vnemo ¡pripravlja na praznik sv. Jožefa. Za vse fante v fari se bodo vršile 16., 17. in 18. marca duhovne vaje s skupnim sv. obhajilom na Jožefovo zjutraj. Popoldne ob treh pa bo odsek v župnišču priredil zunanjo proslavo svojega praznika. Ob tej priliki vabimo vse fante, da se udeležijo polnoštevil-no duhovnih vaj. Starši, predvsem pa očetje pa pridite pogledat na Jožefovo popoldne proslavo, ki je namenjena vam, da se prepričate, kako se vzgajajo vaši otroci v naših organizacijah. — Dekliški krožek pa bo priredil na velikonočni ponedeljek popoldne in zvečer v dvorani Narodnega kina materinsko proslavo, na katero vabimo vse naše matere, da pridejo pogledat svoje malčke m hčerke, kaj so se za materinski dan naučile. šolske sestre, zdravilišče Golnik Frančiškanski samostan, Brezje Jamnik Franc, Raka 33 Grubar Franc, Volčkova vas 11, Sv. Jernej, Dol. Fele Anton, Sv. Jurij pod Kumom Kramberger Jožef, Janežovski vrh 5, Sv. Urban pri Ptuju Vrhovnik Jakob, Stara vas 49, Velenje Razprave o cenah modre galice Pri ministrstvu kmetijstva je bila razprava zadružnih kmetijskih organizacij in tovarnarjev modre galice o ceni modre galice. Predstavniki kmetijstva so se protivili visokim cenam galice, ki jo je tovarna galice »Zorka« določila na 8.60 din 1 kg, a tovarna »župa« 7.90 din kg. Naši zadružniki so se pri tem sklicevali na dejstvo, da so Angleži postavili svojo galico v Bolgarijo po 6.39 din kg. Ker gornja razprava o cenah galice ni privedla do nobenega zaključita, bo galica najbrž podvržena uredbi o kontroli cen. Z vprašanjem cen modre galice so se bavili tudi predstavniki Kmetijskih zbornic na zadnji skupni seji v Beogradu, kjer je slovenske zahteve tolmačil Franc Prelog. Predstavniki Kmetijskih zbornic so prav tako zahtevali, da se galica podvrže uredbi o kontroli cen, s tovarno galice »Zorka« pa naj država ne sklepa nobene pogodbe (sedanja je potekla). Država naj čimprej ustanovi Zadružno tovarno modre galice, ker le tako se bodo kmetje lahko preskrbeli s ceneno modro galico. Dokler pa Zadružne tovarne galice še ni, naj država uredi primeren uvoz galice, cene galice pa naj bodo podvržene kontroli države. Kakor vse kaže, se bo dala modra galica najceneje dobaviti le z velikimi naročili zadružnim potom. V Sloveniji organizira nabavo galice Osrednja kmetijska zadruga v Mariboru preko svojih članic-zadrug. Osrednja kmetijska zadruga si je že zasigurala 15 vagonov galice, za katero je plačala primerno vsoto že vnaprej. Kdor si hočo nabaviti galico, se naj potom krajevne zadruge prijavi in navede, koliko galice bo potreboval. Na poznejša naročila se zadruga ne bo mogla ozirati in bo pač dotični, ki galice ne bo pravočasno naročil, ostal brez nje. Plugi ne bodo dražji! Pri potegovanju za odpravo uvoznih carin na pluge in drugo kmetijsko orodje so nekateri listi pisali, da bodo Nemci, čim bomo mi carino na pluge odpravili, zvišali cene istim in bo odprava uvoznih carin služila le nemškim tovarnarjem. S tem so pobijali zahteve našega lista po odpravi uvoznih carin. Da je ta trditev bila popolnoma napačna, nam je dokaz izjava merodajnih nemških gospodarstvenikov, ki so izjavili na to podtikanje, da če mi uvozne carine na pluge in kmetijsko orodje odpravimo, ne bodo nemški tovarnarji cen tem proizvodom prav nič zvišali, tem- Uršnik Jakob, Trbonje, Vuzenica Unuk Simon, Vrhloga 37, Slov. Bistrica Weissenbach Ignac, Klane 45, Dobrna Varga Alojz, Gradišče 15, Rankovci Lopan Karel, Marija Reka 69, Sv. Pavel pri Pr. Masten Ivan, Hum 10, Ormož Trčko Jakob, Terezija, šikole 21, Pragersko Vizjak Ema, Sv. Magdalena 15, Zibika, Pristava Grešnik Jožef, Mestni vrh 103, Ptuj žunter Viktor, Sp. Pobrežjo, Rečica v Sav. dol. Pavčnik Malči, Rimske Toplice Kolarič Vinko, Hudikot 17, Ribnica na Pohorju Smole Janko, Spodnje Sečovo 42, Rog. Slatina Kitak Jakob, Sv. Donat 27, Rogatec Javernik Alojzija, Janževa gora, Selnica ob Dr. Plahuta Jožef, Podgorje 27, Sevnica Orač Jurij, Dobrovce 8, Slivnica pri Mariboru Gams Helena. Šmartno, Slovenjgradec čulek Ivanka, Godeninci 17, Središče ob Dravi Jurkošek Anton, Kanjuce, Svetina, Štore žižek Franjo, Pritrga, štrigova Lainščak Štefan, Vel. Dolčnci 71, šalovcl Zavernik Jurij, Močna 25, Sv. Marjeta ob Pesnici žunkovič Janez, Vukovje 9, Sv. Marjeta ob Pesn. Fras Peter, Tešanovci, Martjanci Hribernik Martin, št. Janž pri Dravograd-Meži Dečko Mimika, Vinski vrh, Sv. Miklavž, Ormož Brinovšek Jakob, Ljubija 27, Mozirje Cigut Alojz, Satanovci 16, Murska Sobota Posek Ivan, Vrata, Muta štebih Ana, Hum 1, Ormož Kregar Anton, Sv. Pavel pri Preboldu 27 Bračko Bogomir, Dobrenje 70, Pesnica Kelenc Agneza, Petrovci Razboršek Marija, Dobriša vas, Petrovče Petini Uršula Ivan, Zagorje 46, Pilštanj Cimski Roza, Pišece Teržan Marija, Podpeč 11, št Vid, Planina, Sevn. Toplišek Marija, Olimje, Podčetrtek Gaberšek Jurij, Dijovce 3, Podplat žolnir Josip, Podvin 47, Polzela Smodej Jožef, Unišče 2, Ponikva i t1 g # v i n m več nasprotno celo znižali, kajti čim več naročil bodo tovarne prejele, tem ceneje bodo lahko prodajale. Poleg tega pa Nemci prav posebno žele, da bi se donosnost našega kmetijstva s pomočjo dobrega kmetijskega orodja zvišala, da bi tako lahko od nas čimveč kmetijskih pridelkov kupili. Ta izjava Nemcev nam je ponoven dokaz, kako prav smo imeli, ko smo zahtevali v dobrobit kmečkega stanu odpravo uvoznih carin na pluge in kmetijsko orodje. Deloma je ta naša zahteva že uresničena. Kako bodo Nemci plačevali mesne izdelke? Trgovinski minister dr. Andres je določil za mesne izdelke, ki se izvažajo v Nemčijo, sledeče cene in količine: 300 vagonov svinjske masti kg po 18.50 din; 100 vagonov soljene slanine kg po 16.75 din; 190 vagonov zaklanih svinj mangalic kg po 13.25 din. Zaklane svinje v polovicah se pa bodo plačevale po teži, in sicer 80—100 ltg težke po 13.45 din kg, od 100 do 130 kg težke po 13.70 din kg, preko 130 kg težke pa po 14 din kg. Za zaklana goveda simentalske pasme je določena cena 12.50 din kg, za buše pa 11 din kg. Te cene se plačajo pri prevzemu na jugoalovansko-nem-ški meji. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je pa ukinil izvoz živih svinj na češko-Moravsko. Naše svinje so se porabljale za češko industrijo. Stanje na lesnem trgu Cene lesa, Rosebno smrekovega in jelkinega, so od oktobra lanskega leta v 3taLnem porastu. Vzrok za to je, ker je iz mednarodnega lesnega trga izpadla Poljska in Finska. Posebno je izvoz lesa v Italijo vsak dan večji, kamor gre na tisoče vagonov bukovega lesa za celulozo in pa neverjetno velike količine stavbenega lesa. Italijani potrebujejo za vojne gradnje doma in v kolonijah toliko lesa, da se na cene sploh ne ozirajo. Lesni obrati zato čimdalje bolj posvečajo pažnjo proizvodnji stavbenega lesa. Podrobnih cen ne bomo navajali, ker smo jih priobčili zadnjič. Pripominjamo le to, da se je cena smrekovemu in jelkinemu lesu vseh vrst od zadnjič objavljenih cen ponovno dvignila za okrog 10 din pri kubičnem metru, dočim je cena ostalemu lesu ostala neizpremenjena. Nadaljnjih dvigov cen pa ni pričakovati, ker se Donava opro-šča ledu in nam bodo z lesom začeli konkurirati Romuni. Žrebanje nagrad naročniliom »Slovenskega gospodarja« Drobne gospodarske vesti 460 vagonov suhih sliv smo v teku jeseni 1939 in v prvih mesecih 1940 prodali Francozom. Prodaja se je izvršila preko Prizada, V celoti bi bili lahko Francozom prodali tisoč vagonov suhih sliv. 200.000 ton rjavega premoga smo prodali Italijanom. Ta premog moramo poslati Italijanom do konca maja 1940. Poleg gornje količine Italijani ponovno kupujejo premog pri nas, in sicer v vrednosti 24 milijonov italijanskih lir. Za 450.000 nemških mark bomo lahko prodali Nemcem vina. Za 300.000 mark bo uvozila vina tvrdka J. Lamlea iz Stuttgarta, za 60.000 mark vinski trgovci iz bivše Avstrije, za 90.000 mark smo pa izvozili v Nemčijo vina že pred odobritvijo gornje vsote, in to v jeseni 1939. Dinar v razmerju s tujim denarjem. Angleški funt 217.50 din, ameriški dolar 55 din, nemška marka 14.80 din, turška papirnata lira 34 din, i .■<.. oski frank 1.23 din, švicarski frank 12.35, italijanska lira 2.28 din, nizozemski goldinar 29.29 din, bolgarski lev 0.45 din, romunski lej 0.25 din, skandinavska krona 10—13 din, grška drahma 0.40 din, češka krona 1.50 din, finska marka 0.92 din. Navedeno razmerje je za mesec marec uradno predpisano od finančnega ministra in to s pribitkom. Cene goveje živine po sejmih Voli. Ptuj 4.50—5.50 din, Planina pri Sevnici prvovrstni 7.50 din, drugovrstni 6.50 din, Celje 5.50—6.50 din, Dravograd 5.50—6 din, Ljubljana 5—6.50 din, Kranj prvovrstni 7.25 din, drugovrstni 6.25 din, tretje vrste 5.75 din, Kočevje prvovrstni 7.50 din, drugovrstni 6 din, Črnomelj 5.50—6.50 din kg žive teže. — Junci za vožnjo na Planini po 5.50 din kg žive teže. Biki. Planina pri Sevnici 5.50 din kg žive teže. Krave. Ptuj do 4.60 din, Planina 3.50 din, Celje 4—5 din, Dravograd 4.50—5 din, Ljubljana 3.50 do 4 din, Kranj 5.50—6 din, Kočevje 4—5 din, Črnomelj 4.75—5.75 din kg žive teže. Teiice. Ptuj 4—5 din, Planina 5—6 din, Celje 5.50—6.25 din, Dravograd 5.50—6 din, Ljubljana 4.50 din, Kranj prvovrstne 7.25 din, ostale 5.75 do 6.25 din, Kočevje 5—6 din, Črnomelj 5—5.75 din kg žive teže. Teleta, Ptuj 5 din, Celje 6—6.50 din, Dravograd 6—7 din, Ljubljana 5—6 din, Kranj 7 do 8.25 din, Kočevje 6—7 din kg žive teže. Goveje meso. Ptuj 9—11 din, Celje 10—12 din, Ljubljana 10—12 din, Kranj 12—14 din kg. Goveje kože. Ptuj 13 din, Celje 12 din, Kranj 12—14 din kg. Telečje kože. Ptuj 16—18 din, Celje 16 din, Kranj 18 din kilogram. Svinje Plemenske. Kranj 7—8 tednov stari pujski 170 do 280 din komad; Ptuj 6—12 tednov stari pujski 80—160 din komad; Kočevje mladi prašički 120—150 din komad. Pršutarji (proleki). Ptuj 7—7.75 din, Celje 8 do 9 din, Dravograd 9 din, Ljubljana 9 din, Kranj 9—11 din, Kočevje 9 din. kg žive teže. Dobele svinje (špeharji). Ptuj 8—8.75 din, Celje 10 din, Dravograd 10 din, Ljubljana 10 din, Kranj 12 din, Kočevje 10—11 din kg žive teže. Svinjsko meso. Ptuj 13—16 din, Celje 16—18, Dravograd 16 din, Ljubljana 14—20 din, Kranj 14—18 din, Kočevje 14 din kg'. Slanina. Ptuj 14—15 din, Celje 17—18 din, Dravograd 20 din, Ljubljana 16—18 din kg. Svuijska mast (sesekljana zabela). Ptuj 22 din, Celje 20 din, Ljubljana 22 din, Kranj 22 din kg. Svinjske kože. Ptuj 10—11 din, Celje 8 din, Kranj 8 din kg. Tržne cene Žito. Koruza (umetno sušena) 157—160 din, času primerno sušena 147—150 din; banatska pšenica 200—202 din, bačka pšenica 210—212 din, sremskl ječmen 180—185 din, slavonski oves 170 do 172 din, bačka rž 170—172 din, suha ajda 150 do 155 din, prekmursko proso 220—230 din stot v vagonskih pošiljkah na železniški poetaji — Na sobotnem mariborskem trgu je bilo žito: pšenica 2 din, rž 1.75 din, ječmen 1.75 din, koruza 1.50—2 din, oves 1—1.25 din, proso 2 din, ajda 1.25 din, proseno in ajdovo pšeno 4—5 din kg. — Pšenična moka 310—330 din, debeli pšenlčni otrobi 145—150 din, drobni 135—140 din stot. Fižol ribničan 500—550 din, prepeličar 565 do 625 din stot. — Na mariborskem trgu 4—6 din kilogram. Krompir oneide (kranjski) 150—160 din, rožnik (pozni) 150—160 din. rožnik (rani) 155—165 din stct. Sejmi 18. marca živinski in kramarski (namesto 17.): Frankolovo, Podčetrtek, Rečica ob Savinji, Trbovlje, štrigova; goveji in konjski (namesto 19.): Ptuj — 20. marca živinski in kramarski: Bogo-jina, Dravograd, Šmarje pri Jelšah; živinski: Vuhred (namesto 19.); svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje — 21. marca tržni dan: Turnišče; živinski in kramarski: Pernovo (župnija Galicija pri Celju), Sv. Krištof, Zigarski vrh nad Sevnico — 22 .marca živinski in kramarski: Šmartno ob Paki — 23. marca svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; živinski: Slovenjgradec. * Odgovor na gospodarsko vprašanje J. B. Str. M. Bolje je, da v jeseni neprevrelo vino pretočite, kajti drože, ki so na dnu soda (nekoliko je vino vsekakor vrelo, zato so se drože v mali meri brezdvomno izločile), bi znale vino pokvariti. Da Vam bo pa vino po pretakanju Slovenci in mala knjižica 76 strani, ki jo je spisal dr. Jože Jeraj, naj služi za ljudsko državljansko vzgojo. Na poljuden in jasen način obravnava vsa težka in veleresna vprašanja, ki danes s skrbjo navdajajo vsakega Slovenca in vsakega jugoslovanskega državljana. Četudi vemo za svoje državljanske dolžnosti, se pa morda ne zavedamo dovolj, da posebno nam Slovencem naš izreden položaj in naša narodna bodočnost nalagata v sedanjem težkem času še posebno Podoficirske šole. Vse, ki so nas v zadnjem času spraševali, kdaj in kje bi bilo mogoče vstopiti v kako podčastniško šolo, opozarjamo, da so objavljeni razpisi za sprejem v sledeče podčastniške šole: v pešadijske v Zagrebu, Bilečah in Beogradu, v topničarsko v čupriji, v inženjersko v Šabcu ter v zrakoplovno v Novem Sadu. Razpisi z natančnejšimi navodili so na vpogled na orožniških postajah in občinskih uradih. Sezonski delavci. H. S. Z Nemčijo letos še ni sklenjen dogovor glede sezonskih delavcev. Ako bi radi tudi Vi na sezonsko delo, se javite pri pristojni borzi dela. Oskrba stoodstotnega invalida pri hčeri. J. R. Ako želi Vaš oče, ki je stoodstotni invalid, biti pri Vas v oskrbi in ste tudi Vi pripravljeni ga sprejeti, naj kratkomalo to javi upravi hiralnice, kjer se sedaj nahaja. Uprava hiralnice ga gotovo ne bo zadrževala, ker Je ja mnogo oseb, ki bi rade bile sprejete v hiralnico. Ako želite vedeti, kdo dobiva sedaj invalidno podporo izplačano, vprašajte pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. V uredbi o invalidih je le glede onih invalidov, ki bivajo v invalidnem domu ali v bolnišnici za duševne bolezni, odrejeno, da dobiva invalid v tem primeru eno tretjino invalidne podpore, ostanek pa uprava dotičnega zavoda; v primeru, da ima invalid rodbino, pa dobi slednja tretjino invalidovih dohodkov. V Vašem primeru bi se morala vsa invalidnina izplačati invalidu, on pa bi plačeval hiralnioi toliko, kolikor je bilo dogovorjeno. Letna najemnina 840 din, davek pa 800 din. H. F. Ste oskrbnik posestva ter ste oddali stanovanjsko hišo v najem proti letni najemnini 840 din. Davčna uprava je predpisala za prvo četrtletje sledeče davke: 40 din zgradarine, 60 din avtonomnih doklad, 100 din »špec. dop.«, kar vse se Vam zdi preveč in deloma nerazumljivo. — Zgradarina se odmerja sicer od višine najemnine, če pa je oddan v najem le del poslopja, od najemne vrednosti celega poslopja. Določi se jo tako, da se od najemninske vrednosti odšteje 30%, od ostalih odstotkov pa je treba plačati 12% zgradarine ter 2% dopolnilnega davka. K temu državnemu davku pridejo samoupravne do-klade. Njih višino boste zvedeli na občini, »špec. dop.« pomeni posebni prispevek za narodni obrambni sklad. Ta prispevek se odmerja pavšalno od višine vseh davčnih predpisov, ki jih plačuje dotičnl davčni obveznik, ter znaša pri vsoti davčnih predpisov do 50 din ta prispevek 10 din. Prispevek 100 din se sme odmeriti le od višine davčnih predpisov v znesku od 400 do 500 din. Ako bi torej davčni obveznik plačeval le zgrada-rino 40 din, bi 3mel prispevek znašati le 10 din. Poizvejte, koliko znaša skupni predpis lastnika lahko popolnoma povrelo, mu, ko bo zadosti toplo, dodajte čistih vinskih kvasnic, katere boste dobili za par dinarjev pri banovmskem vinarskem in sadjarskem zavodu v Mariboru, Gosposvetska cesta. Čiste vinske kvasnice (ali drože) boste prejeli v posebnih steklenicah (epruvetah). Najprej morate segreti okrog pet litrov vina tako, da še roka obstane v njem. V to vino izpraznite steklenice s čistimi vinskimi kvasnicami, postavite vino na toplo mesto (steklenica naj bo samo rahlo zaprta, sicer bi počila) in čez 3—4 dni vli-jete vse skupaj v sod vina, ki še ni čisto povrelo. Vino v sodu mora biti primerno toplo (okrog 15 stopinj Celzija), če ni, ga je treba segreti, čista vinske kvasnice bodo vino hitro in temeljito pre-vrele, nakar vino ponovno pretočite v zmerno zažveplan sod. Ako pa čistih vinskih kvasnic ne boste vinu dodali, potem pa s pretakanjem še počakajte. Da preprečite okvaro vina, pa ponovno vrenje pospešite s segretjem, kajti na toplejša vreme v tem primeru ne smete čakati. Jugoslavija skrb za to, da bo v nas prava, živa državljanska zavest! Knjižica naj pride v roke vsakemu Slovencu! Cena ji je določena na 2 din, da si jo lahko vsak oskrbi. Društva pa, ki imajo dolžnost, da posebno še svoje članstvo vzgojijo za značajne in močne državljane, pa pri odvzemu večjega števila dobijo poseben popust. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. naročniki hiše, in to vseh neposrednih davkov, med katera pa ne spada vojnica. šoferska šola. R. P. Zanimajo Vas razni podatki o šoferski šoli. — V Mariboru vodi med drugimi šofersko šolo ing. Keršič Peter v Frančiškanski ulici. Pouk stane 2000 din ter je trajanje pouka odvisno od sposobnosti učenca. Ako bi bivali v Mariboru ter svoj čas posvečali le šoli, Vas ing. Keršič v 2—3 tednih pripravi za izpit. Sicer Vas pa k izpitu ne pripusti prej, dokler ne znate vsega potrebnega. Ni potrebno, da bi se morali učiti baš v kaki šoferski šoli, marveč Vas lahko uči tudi kdo drug in potem polagate le "izpit pred uradno komisijo. V Mariboru se vrše izpiti skozi vse leto, celo dvakrat na mesec, izven Maribora pa na sedežih okrajnih načelstev. Prošnji za pripustitev k izpitu je treba priložiti krstni list, domovinski list, nravstveno spričevalo ter zdravniško spričevalo. Ali boste po končanem izpitu lahko takoj nastopili službo »pri državnem avtomobilu«, Vam ne vemo povedati, ker ne razumemo dobro, kaj mislita pod državnim avtomobilom. Evidence o prostih službah nimamo, razen v kolikor so razvidne ia oglasov v časopisju. Oddaljenost zgradbe od sadonosnika. G. J. Vaša ugovore zoper to, da bi sc Gasilski dom postavil preblizu Vašega sadonosnika, uveljavljajte o priliki komisijskega ogleda Kak predpis, kako daleč mora stati stavba od meje, ne obstoji. Okoi-nost, da bo zgradba delala senco in da drevje in trava ne bo tako dobro uspevala kot doslej, na zadošča, da bi mogli graditelja prisiliti, da se ■ stavbo umakne. Ako segajo korenine Vaših mejnih dreves v sosedovo zemljišče, Jih sme sosed posekati; enako vejevje, ki sega v njegov zračni pirostor. Občina zahteva prestavitev plota. I. G. Ako stoji plot (sedanji enako kot prejšnji) na istem mestu že najmanj 40 let in ste Vi vštevši Vaše posestne prednike izključno hasnovali svet do plota najmanj 40 let javno, brez prošnje in brez sile, tedaj ste svet v dotičnih mejah priposestvovall ter se Vam ni treba ukloniti zahtevi občine, da se s plotom umaknete. Drevje, čigar debla stoj« na Vašem svetu (tostran plota), je Vaša last h» občina tega drevja ne sme podirati. Tržani bi radi postali vaščani. K. J. Radi določbe, da kmetovalcem ni treba plačati zgradarine za stanovanjska poslopja, ki leže v vaških občinah, bi tržani radi dosegli, da bi postali va-ščani. — Zadevni postopek ni nikjer zakonito urejen. Ker pa je tržanstvo le pravica, smatra-mo, da se tržani tej pravici lahko odrečejo. Predvsem je potreben sklep občinskega odbora. Ta sklep sporočite okrajnemu načelstvu ■ prošnjo, da ukrene vse potrebno. r « # m azgoYon z našimi Nov redilni prašek za prašiče. Za 1 prašiča zadostuje samo 1 zavitek za 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zavitke 6 din, od 5 zavitkov naprej 12 din. Prašek za pitanje goveje živine. Pospešuje močno rast in hitro zdebeljenje govedi in telet. Veliki zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 zavitek 6 din, za več zavitkov 12 din. Prašek za pomnožite? in izboljšanje mleka pri kravah ter izvrstno hranimo in redilno sredstvo. 1 zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din. Konjin povečava pri konjih apetit, jih vzdrži sveže in bistre ter preprečuje najpogostejše konjske bolezni, posebno katar 1 zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din. M OSTI N Mostna esenca fllostln zi. izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov 20 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 steklenici 15 din. J A 8 L I N za izdelovanje domače pijače brez dodatka pravega sadjevca. Zavitek za 50 litrov 20 din, s poštnino 26 din. R U M O L esenca za izdelovanje ruma z domačo slivovko. Steklenica za 2 1 ruma 8 din. Poštnina 6 din. Drogerija KANC, Maribor, Slovenska ulica Zaloga v Celju: Trg. Loibner, Kralja Petra cesta 17 Zaloga v Ptuju: Drog. Skočir, Slovenski trg 11 ZAHTEVAJTE NOVI (ENIK IHaznanila Kamri i ca. FO in DK vabita na telovadno akademijo 17. marca ob 15 v cerkveni dvorani. Cirkovce. FO priredi na Jožefovo igro »Za križ in svobodo«. Sv. Trojica v Slov. goricah. FO proslavi praznik sv. Jožefa s sledečim sporedom: zjutraj pri sv. maši skupno sv. obhajilo, ob 15 vprizoritev igre: »Za hrepenenjem po materi«. Podružnica ZAK& Maribor javlja vsem absolventom, da se tečaja, objavljenega v zadnji številki »Slov. gospodarja«, prav tako lahko udeležijo, pa čeprav niso včlanjeni pri podružnicah, ki smo jih zadnjič navedli. Samo prijaviti se je treba! POLOŽNICE smo danes priložili vsem cenjenim naročnikom, katerim je že pošla naročnina. Prosimo, da po istih takoj poravnajo naročnino, da ne bo treba ustavljati sedaj lista, ki prinaša vedno kaj zanimivega. »Slovenski gospodar« stane za celo leto 32 din, za pol leta 16 din in za četrt leta 8 din. Uprava. Krajevna kmečka zveza Drami je priredi v dneh od 17. do 19. marca v Slomšekovem domu vinsko razstavo in sejem. Vinska razstava, določena za 2. do 4. februarja, je bila preložena radi takratnih snežnih metežev in slabega vremena. Kdor še želi prijaviti svoje vzorce, naj se priglasi do 14. marca. Vzorci morajo biti zanesljivo 16. marca do devetih dopoldne na mestu. Sprejemali pa se bodo že 15. marca popoldne. Za vsak vzorec mora prinesti vsak najmanj dve slatinski steklenici, nakar se bo vino prelilo v vzorčne steklenice. Toliko v vednost vsem zanimancem. Vabljeni kupci v obilnem številu! Nikar se ne čudite, temveč posiužite se ugodne prilike! Mala žrtev — velika korist: za samih borih 22 din lahko dobite romarsko izkaznico in vozovnico za priljubljeno binkoštno romanje na Trsat ali v Split, združeno z izletom po morju na otok Rab ali Hvar. če pošljete v pismu poleg svojega točnega naslova znamko za 3 din, boste dobili »ključ« (na.vodllo), kaj morate storiti, da boste lahko deležni te ugodnosti. Pisma pošljite na naslov: »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. 300 Združenje trgovcev za mesto Ptuj naznanja, da bodo trgovine na cvetno nedeljo in na praznik sv. Jožefa odprte od 7.30 do 11. MALA OZNANILA SLUŽBE: Pošten hlapec se sprejme. Plača po dogovoru. Caf Franc, Sv. Benedikt v Slov. goricah. 411 Dekle za vse, ki zna dobro kuhati in opravljati vsa hišna dela, se sprejme 1. aprila. Regina Gottlich, Maribor, Koroška cesta 128. 399 Takoj sprejmem hlapca h konjem in posebno kuhinjsko dekle. Nekreip Marija, Maribor, Vetrinj-ska 4. 404 Sprejmem pridno, zdravo dekle z dežele. Nastop 15. marca. Predstaviti se takoj osebno! Peka rna Maribor, Kettejeva ulica 22. 405 Ofra z dvema do tremi delovnimi močmi sprejme Pavalec Adolf, Dragučova, pošta Sv. Marjeta ob Pesnici. 407 Sprejme se dekle, staro nad 16 let, ki zna voziti s kolesom, za vsa dela. Simon Krajnc, Ranče 36, pošta Pesnica. 398 RAZNO: Oblastveno pooblaščeni civilni geometer Fran šetina v Mariboru, Tomšičeva cesta (drevored) 8, se priporoča v izvršitev del zemljemerske stroke. 397 Prodam vino letnikov 1938. in 1939., 12 hI. Fa-nedl Henrik, Sv. Jurij v Slov. goricah. 406 Prodam nov voz, masivno in lepo izdelan, tehta 200 kg, za prevoz sposoben po vsaki cesti najmanj 1000 kg. Garancija za kovaško delo deset let Topolovec Vinko, kovač, Podlehnik pri Ptuju. 412 Dober klavir zaradi selitve za 800 din na prodaj. Lukeš, Maribor, Vetrinjska 10. 410 Obleko vseh vrst, čevlje in perilo dobite najceneje v Manufaktur! Grajske starinarne, Maribor, Vetrinjska 10. 409 Nova trgovina v Ormožu, prej Pollak: ostanki druka, cvirncajga, delena, svile, klot, popelin, otroške oblekce, predpasniki, moške in ženske srajce, moške štofaste obleke. 415 Drevesca domače češplje po ceni 6 in 10 din, lepa drevesca pri drevesnici Dolin šok, Kamni ca pri Mariboru. 408 pomlad Perilo za ženske in moške, lepe bluzice, nogavice, venčke ln pajčolane v veliki Izberi najceneje pri »VIDA«, Maribor, Koroška cesta 10. 402 Zanesljivo kaljiva semena vseh vrst, Izvrstno poljedelsko ln vtnogradsko orodje priporoča Josip Jagodic CELJE, GUBČEVA ULICA-GLAVNI TRG Zamenjam za bučnice prvovrstno sveže bučno olje. Botri ln botrice! Priporočamo vam, da kupujete vse vaše potrebščine v trgovini Franjo Klanjšek, Maribor, na Glavnem trgu 21, ker tam dobite res dobro blago od najcenejše do najboljše vrste za moške in ženske obleke v veliki izbiri. 363 Cepljeno trsje in korenjake prodaja Turin, Modraže, p. Studenice pri Poljčanah. 362 Najbolje in najceneje kupite manufakturo in špeoerijo v trgovini Viktor Herlah, Voj-nik. 354 Trgovina »pri Starinar-ju«, Zidanšek, Koroška cesta 6: novo do-šli ostanki druka, svile, delena, belo platno za rjuhe, rjavo platno, cvirncajg, flanela, velika izbira moških, otroških in ženskih srajc, oblekce od 12 dinarjev, predpasniki vseh velikosti, hlače vseli velikosti, klot, moške obleke, volneno blago, od 280 din. 414 Vabilo na redni občni zbor Gospudareke zadruge v Celju, r. z. z o. z., ki se bo vršil v petek, dne 22. marca 1940, ob 20. uri zvečer v zadružnih prostorih v ulici Dr. Gregorja žerjava l/I, s sledečim dnevnim redom: 1. izprememba pravil v smislu § 117. zadr. zakona; 2. volitev načelstva in nadzorstva; 3. slučajnosti. Ako se ob določeni uri ne sestane potrebno število članstva, se otvori čez pol ure drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na udeležbo. — Odbor. 413 Inseriraffe! Borba s kacasni Kdor živi v tropičnih gozdovih, se kmalu privadi na to, da pred oblačenjem obleko pregleda in pretrese. Zvečer, ko leže spat, avtomatično obrača rokave in hlačnice, da je naslednjega jutra primoran storiti nasprotno, ako se hoče obleči. Prav tako pregleda in iz-trese obutev, kajti nikoli ne ve, ali se ni zatekel v njegov čevelj čez noč kakšen strupen škorpijon, pajek ali kača. Po tropičnih krajih kar mrgoli kač. Zato ni čudno, če jih najdeš tudi v stanovanjih. Tako pripoveduje Frank Hives, da je našel v svoji postelji strupeno kačo. Opazil jo je, ko je stopil k postelji. Kača se je odvijala s klobčiča in strmela vanj ter sikala. Ker je to bila silno strupena kača, je Hives kar skočil iz hiše in poklical svoje ljudi, ki so pritekli z bambusovimi palicami na pomoč. Kače ni bilo treba ubiti v sobi, ker je sama pomo-lela glavo skozi vrata. »Pritekel je moj po-magač z vc-likim nožem sekačem in takoj odsekal kači glavo«, tako pripoveduje Hives. Nekega dne je Vivesu padla izpod stropa tik pred noge strupena mambra, ki jo je takoj ubil s streli iz svojega revolverja. Hives pravi: »Če bi mi gnusoba padla na ramena, bi lahko rekel svojemu življenju: Z Bogom!« O svojem najstrašnejšem primeru pripoveduje Hives sledeče: »šel sem zgodaj spat, čez posteljo sem potegnil mrežo, da bi me komarji ne opikali. Ponoči me je zbudil neki šum. Nekaj je bilo padlo na mrežo. Mislil sem, da je najbrž podgana, ki je padla na razpeto mo-skitno mrežo. Ker je bila tema kot v rogu, sem previdno potipal po mreži: obtipal sem mrzlo ter vlažno telo kače ... Kri mi je ole-denela. Bal sem se, da ne bi moskitna mreža popustila in se name vlegla s kačo vred. Zato sem vlekel robove mreže, da ne bi gnusoba legla name. Če bi vedel, da kača ni strupena, bi spustil mrežo in skočil iz postelje. Ali tema mi ni dala, da bi videl svojega sovražnika. Tresel sem se in v mislih sem se videl zapletenega v mrežo v objemu groznega plazivca. Ako bi se bilo to zgodilo, bi bil izid nedvom-ljiv: obležal bi mrtev. Zato sem jel kričati na pomoč. Pritekla sta dva zamorca, ki sta pa od strahu zbežala in vrgla luč na tla. Petrolej je začel goreti, vnela so se pa tudi tla sobe. Tako sem vsaj videl svojega sovražnika nad seboj, kajti v sobi je bilo zaradi ognja sedaj dovolj svetlobe. Bil sem v čudnem položaju: nad menoj strupenjača, pod menoj pa ogenj. Moral sem nekaj stuhtati, ako sem hotel uiti gotovi smrti. Na steni je visela moja lovska puška in ob pogledu nanjo mi je šinila rešilna misel. Uprl sem se s hrbtom v posteljo in z nogami sunil mrežo s kačo vred od sebe, skočil nato po puško in kot blaznež sprožil ves naboj v kačo. Obležala je mrtva. Pogasili smo nato ogenj.« Tako pripoveduje Hives. Prav zanimiv dogodek s kačo nam pripoveduje tudi Schott: »Ko sem vstal, sem zagrabil škorenj, da bi si ga obul. Iztresel sem ga, pri tem sem pa čutil čudno klopotanje. Škorenj je bil nekam težak in iz škornja se je vzpenjala kačja glava. V naslednjem trenutku sem škorenj potisnil narobe na tla, tako da je podplat štrlel v zrak, odprtina pa bila tesno pritisnjena ob tla. Onih par centimetrov kače, ki sem jih videl, so mi dovolj pričali o nevarnosti, ki sem ji utekel. Ker nisem imel nobenega orožja, da bi gnusobo ubil, sem poklical svoje ljudi na pomoč. 'To je bilo vsekakor potrebno, kajti ta vrsta kač ne beži od človeka, pač pa ga napada, še vedno sem držal škorenj in ga narobe obrnjenega pritiskal k tlom. Med mojim klicanjem sta prihitela v sobo moja kužeta, silno zvedava. Takoj sta opazila, da se nahaja v mojem škornju nekaj zanimivega in vsak je čakal, da bi prvi zagrabil za tajinstveno stvar. Dasi sem ju podil, sta se lajaje zaganjala v škorenj. Pri tem sta se tako nerodno zagnala, da sta mi izpoanesla škorenj. Odskočil sem v stran. Kača je švignila kakor pušica naravnost v mojega služabnika, ki je ravnokar pritekel v sobo, da bi mi pomagal. To se je zgodilo bliskoma. Dasi ga je kača ugriz- Zanetili so ogenj, vzeli ponev, da bi si ocvrli nekaj jajc. Naenkrat je v vrelo mast padla ogromna kača. Čim so jo pobili, je že druga padla na ogenj in nato še tretja. Najbrž jih je dim omamil, zaradi česar so padale z drevesa. Seveda vsa srečanja s kačami niso tako lahka, kot smo jih tu opisali. Večkrat je treba v teh borbah tvegati življenje, kajti v tropičnih gozdovih se kača lahko skriva in iz skrivališč naskakuje živali in človeka. Večinoma končajo te borbe z usmrtitvijo kač, a večkrat tudi tragično za človeka, posebno uro-jenca, domačina, ki nima na razpolago nika-kih serumov proti kačjemu strupu. Mnogo človeških življenj končuje tudi v objemu strašnega udava, ki svojo žrtev dobesedno zdrobi. * SMEJTE SE! Večkraten gost Jud je bil zaprt radi goljufije. Ko ga spuste iz ječe, mu pravi jetniški nadzornik: »Upam, da se ne vidiva več tukaj.« »Tako?« mu odgovori jud. »Vas bodo morda prestavili?« Ni bil cel človek Umrl je predsednik olepševalnega društva. Njegov naslednik se ga je pri prvi seji spomnil in ga poveličeval. Med drugim je rekel: »To je bil cel človek, o tem ne more nihče dvomiti.« »Oho,« se je oglasil neki šaljivec. »Nekaj zob manjkalo!« Mnogo prenese »Te hrane ne prenesem,« pravi oče opoldne pri obedu. Mali sinček pa odgovori: »Jaz pa mnogo prenesem: kar imam enkrat v želodcu, ne pade več ven.« V gostilni Gost: »He, natakar, že pol ure čakam in kličem. Ali nimate ušes?« Natakar: »Pač, gospod, telečja z grahom.« Otroška resnicoljubnost Učitelj jo vprašal šolarja: »Tonček, kaj je tvoj oče?« Tonček: »Tapetar.« Učitelj: »In kaj dela?« Tonček: »Kupuje kravje repe in iz njih dela konjsko žimo.« * nila, je služabnik golazen pobil do smrti. Par minut za tem se je služabnik že boril s smrtjo.« V svojih spominih opisuje tudi Simons čudne dogodke s kačami. Nekega dne je sedel v druščini svojih prijateljev pod drevesom. UGANITE! Dve mački se — bela in črna — lovita. Poleti je bela, pozimi pa črna bolj sita (jou ui ubq) Po zemlji potujem prek vsake meje, —- vse skale preplezam in grem čez morje, ("enuas) Nastavlja mreže, ni ribar. Stojr na straži, nI stražar. (^afea) POIŠČITE! Fantka sta izgubila sestrico in jo sedaj iščeta. Pomagajte jo iskati še vil * KAKŠNO STAROST DOČAKAJO T Ovca: 8—10 let Volk: 13—15 let HALO! Največja izbira spomladanskega blaga v angleški in češki kvaliteti, po znano najnižjih in še starih cenah, za damske in moške obleke, plašče, kostume, hubertuse, oficirske, financarske in železni-čarske uniforme itd. samo v ČEŠKEM MAGAZINU pri £Iavni policiji. Velika odprodaja ostankov! Krojaške potrebščine! ■ ALO! MALA OZNANILA Prodam 2 kranjska vozička in 1 štajerski koles proti gotovini ali v zameno vina ali jabolčnika Toplak Gregor, Sv. Martin pod Vurbergom. 396 SLUŽBE: Čevljarski šivalni stroj se poceni proda. Sidar, Pobreška 9. 374 Ofer se sprejme v Sv. Marjeti ob Pesnici. Vprašati Justina Puklavec, Maribor, Maistrova ulica 2. 373 Vinsko trsje, korenjaki, 100% zajamčeno, dobite pri Dolinšek, Crešnjevec, p. Selnica ob Dravi. Osebno naročite in prevzamete tudi pri Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. 322 Služba cerkovnika se odda s 1. majem. Obrtniki in glasbeno nadarjeni imajo prednost. Za sprejem potrebno priporočilo in nravstveno spričevalo pristojnega župnijskega urada. Cerkveno predstojništvo v Koprivnici pri Rajhenburgu. 377 Kupim lepo, dobro, mlado, srednje staro kravo, 5—¡6 mesecev brejo. Plačam dobro. Turk Angel, Ruše. 393 Cepljene trte, korenjake, amerikanske ključe in sadno drevje razpošilja v prvovrstni kvaliteti drevesnica Gradišnik, šmarjeta pri Celju. 218 V službo sprejmem takoj zvestega m poštenega kmečkega pomočnika (hlapca) ter služkinjo za vsa kmečka dela. Ponudbe na: Ceme Jože, posestnik, Ljubljana, Vodnikova 133. 378 Poceni prodam 12 z okvirji opremljenih čebelnih panjev, dunajske mere, s prešo za umetno satje, za 1200 din. Dopisi z označbo »Panji« poštno ležeče Sv. Jurij ob ščavnici. 391 Raznašalca kruha s svojim kolesom sprejmem. Pekarna Križan, Maribor, Radvanjska 5. 387 Tesarja iščemo, ki opravlja vsa dela. Graščina Fala. 392 Priporoča se Kupčič-eva drevesnica in trsnica na Ptujski gori! 1600 Sprejmem vajenca in pomočnika. Bezjak Jožef, kovač, Gočova, Sv. Lenart, Slov. gorice. 388 Veverice, kune, lisice, divje zajce, dihurje ter vse ostale kože divjačine kupujem po najvišjih dnevnih cenah. Sprejmem v strojenje in barvanje. Semko, Maribor, Tyrševa 7. 394 Sprejmem delavsko družino za poljedelstvo. Pilz, Pesnica. 389 Prvovrstno trsje raznih sort nudi trsnica Hrastnik, št. Ilj pri Velenju. Za razne sadike in pristnost sort se garantira! 366 Išče se kmečka dekla. Rojko Rudolf, gostilna, Sv. Trojica, Slov. gorice. 390 Kravar, absolvent kmetijske šole, dobi stalno službo v umobolnici na Studencu. Zglasi naj se osebno s spričevali in dokazili o dosedanjem službovanju pri upravi umobolnice v Ljubljani, Poljanski nasip 52. 385 § Klobuke proti dežju impregnirane, doma B | izdelane, kakor tudi razne okraske dobite K | najceneje pri Babošek VladUo, klobučar- i stvo, Maribor, Vetrinjska 5. 287 S Kravarja, zanesljivega, ki zna dobro molsti in krmiti živino, išče Kmetijska šola Sv. Jurij Viničarja s štirimi delavci sprejme takoj Nova-čan, Košaki. 360 Škarje za vinograde, drevesne žage, nože za oku-liranje, vodne žage, cirkularke, škropilnice za vinograde »Jessemigg«, vse posamezne dele za škropilnice, vodovodne sesalke vseh vrst, vodovodne cevi, vidre ali ovne za napeljavo vode na hribe, štedilnike vseh vrst in vso drugo železnino dobite po zmernih cenah in najbolji kakovosti pri tvrdki Alfonz Meuz, Maribor, poleg frančiškannske cerkve. 335 POSESTVA: Dne 28. marca se proda na javni dražbi pri okrajnem sodišču v Mariboru ob 9. uri v sobi št. 25 krasna kmetija, last Bauman Ivana in Amalije v Dobrenju pri Pesnici za ^najnižji po-nudek 138.466 din. Vadij znaša 20.770 din. 386 POZOR! JESEN-ZIMA. Zavoljo preselitve trgovine prodajam zalogo po znižanih cenah, ako-ravno so cene zavoljo pomanjkanja volne in bombaža poskočile, Vam po lanskih cenah nudim in sicer: Paket Serija R 14—IS m kakor obče znano dobro uporabnih ostankov barhen-tov in flanelov za obleke in spodnje perilo 128 din. Reklamni paket serija K vsebina 18—22 m boljšega flanela v najlepši sestavi paket 130 din. Nadalje specialni paket ORIGINAL Kosmos D z vsebino 15—18 m Ia. bar-hentov in prvovrstnih flanelov za izjemno ceno 150 din. Paket serija Z 3—3.20 m dobrega sukna, za moško obleko, damski kostum, dam-ski ali moški plašč in sicer: Z-l 130, Z-2 160, Z-3 200, Z-4 250, Z-5 300 din. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neodgovarjajoče zamenjam! Izrabite ugodno priliko in pišite takoj; navedene cene veljajo samo tako dolgo, dokler zaloga traje,. — Pričakujem cenjena naročila in beležim s spoštovanjem Razpošiljalnica KOSMOS, Maribor, Razlagova 24/11. 1529 Lep mal vinograd se proda zelo ugodno radi bolezni, 20 minut od postaje Osluševci pri Ptuju. Naslov v upravi. 372 Manjše posestvo vzamem v najem. Vajngerl Marija, Sp. Velka 41, Marija Snežna. 375 Posestvo oddam v najem, 2% orala, vinograd, sadonosnik in njive, stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. Lorenčič Jožef, Sp. Duplek, Vurberg. 376 Kozolc, dobro ohranjen, dvojnik, šest štantov, ugodno na prodaj. Naslov pove občinski urad Sevnica ob Savi. 343 RAZNO: Zaloga vezanih plošč in furnirjev po tovarniški ceni pri »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6 381 Prodam bencinski motor 4 ks in mlatilnico, večjo in manjšo. Štefan Skrbinšek, Sp. Hajdina. 385 pomladansko zdravljenje za čiščenje in proti slabi prebavi pijte zdravilni ,PLANmKA#caj Cepljene trte, obvarovane od črvov (ogrcov), lepo razvite in dobro ukoreninjene nudi, dokler traja zaloga, I. trsnlčarska zadruga v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju. Cenik zastonj! 114 Drevesca: češnje, breskve, nizke vrtnice in spe-njavke, vinsko trsje in ključe, jablane itd. dobro kupite v drevesnici Jelen, 8t. Ilj pri Velenju. 29 Cunje, krojaške odpadke, star papit. ovčjo volno. dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 11 ftoSosafii® DSago za damske pomladanske plašče se dobi poccni pri TRPINU, Maribor, Vetrinjska 15. 275 Zst Velllco noč! priporoča vsake vrste špecerijsko blago po najnižjih cenah znana trgovina 400 Josip Maribor, Aleksandrova cesta 29. Lfudska posojilnica v Celju zadrugo z neomejenim Jamstvom obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%, na trimesečno odpoved pa po 5%. Vse vloge izplačuje točno po dogovoru 0100020100011003040910090101010632020000010201020001010000015302000002010200020200000200011005010200020101010000010200005301025323011000010100010101020102020102010202020000010200010102010201020002020010010201010201020200060411010000232300020100 »oirce in boiri! Največjo izbiro za oblekce v svilenem in volnenem blagu po zelo ugodnih cenah Vam nudi le trgovina z manufakturo in konfekcijo Maribor, Gl. trg 13 Velika Izbira letnih damskih plaščev! 307 I. PREAC IIKANILNE KNJIŽICE, 3% OBVEZNICE in druge vrednostne papirje kupuje in plača najbolje 361 BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR, Aleksandrova cesta 40. Za Jolicc in ložhe iz lastne pletarne najnovejše jopice, perilo, kom-bineže, kravate, rokavice itd. po nezvišani ceni dobite pri »LUNA«, MARIBOR, samo Glavni trg 3, pri avtobusni postaji. 403 Kmetovalci, pozor! Staro železo, kovine, rabljene stroje, cunje, papir kupuje po zelo visokih cenah, kar se blagovolite prepričati, tvrdka Justin Gu-stinčič, Maribor, Ulica kneza Koclja in podružnica Tezno, vogal Ptujske in Tržaške ceste. 380 NOVO DOŠLO ZA SPOMLAD! Blago za moške in ženske obleke, svilene rute itd. Pridite in si vsaj oglejte, da se prepričate, da so cene najugodnejše pri 336 M. GAJŠEK, MARIBOR, GLAVNI TRG št. 1. Zaloga novih in rabljenih vozičkov MARIBOR Ulica kneza Koclja4 i^r Razglednice vseli vrst tudi za trgovce, po engros-cenah v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj Poaor! PozorÎ Za Veliko noč in pomlad bodete najceneje nakupili monniakiuro konfekcijo moške o&leke deSke etolehe moško perilo domsko perilo huberiuse hlačevino Krofaške potrebščine platno, Sifone svilene rute namizne prte predpasnike zimsko blago pletenine nogavice l.td. Itd. Razprodaja ostankov samo pri Jos. Susterie naslednik Janko Klobasa, Maribor BFjfisa&SBgžži Glavni trg 17 Za pomlad obleke za gospode in dečke imamo že na zalogi izredno veliko izbiro v vseh velikostih in izredno ugodnih cenah! — Obleke za birmance v veliki izbiri I I. Preac, Maribor, M. KotnISc, Glavni trg 13 Grajski trg 1 TJ| lTP 2k Cepljenke najodlič- a» a z v. . v. . , ,. v. ——p,,, ......HMI | nejsih vrst ter ključi in korenjaki Kober 5 BB,Te!eki 8 B, Chasselas 41 B. Prvovrstna kakovost, sorta zajamčena. Vaietrsmc? in drevesnica: PrnilugcsiauenshiLgznjaci Cenik! zastonj In poštnine prosto 1 ilPiiaar. Moški štofi, hlačevina, svilene in volnene damske obleke, svilene robce, belo in barvasto platno, raznovrstno perilo in razno drugo manufakturo — vse to dobite še po znanih nizkih cenah v trgovini AKTOM HiASTEL) Sv. Lenari -v Siov. goricah podružnica Sv. Benedikt, Slov. gorice. Radi pravočasnega nakupa izredne cene! VSAK PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR ZAVARUJ SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E JP VZAJEMNI ZAVAROVALNICI W LJDBiJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASI0PSI¥0: MARIBOR Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! 92 Denar naložite ggi n«jvrneie p*» Spoflnteštaicr Oosposha ulica 23 registrovana zadruga z neomejeno zavezo. jl^U" Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog din 53,000.000 —. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru