V Trstu, v žatrtek 10« novembra tMI Posamezna Številka 20 stotink letnik XLVI Frančiška tolšiv«. -{zd«jatelj Edinost. -leta L 32 izvzemSi ponedeljek - vk dan - Uredništvo: ulic« sv. AslSkega Stev. 20. L nadstropje. - Dopisi naj se poSiljajo uied- - Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vnčajo. — in odgovorni urednik Štefan Godina. - Lastnik tiskarna - Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec t 7.—, pel - in cel* teta L 60,—. — Telefon uredništva ia oprave štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se rtčuaajo širokosti ene kolone (72 mni). — Oglasi trgovcev in obrtnikov m>* po 10 stat osmrtnice, zahvale, poslanice ia vabila po L l.-s oglasi denavnili zavoJj* mm po L Z — Mali oglasi po 20 st.it. besa la, najmanj pa L 2. — CKjlaij naročnina in reklamacije se ooliliaio Izkliučua norjvi Edinosti, v Trstu, ulica sv FrančISka Aslškega štev. 20,1. nadstropje. — Teieton uredništva in uprave 11-57 Gregorčiča Primorski Slovenci bodo praznovali 15. novembra obletnico smrti svojega največjega pesnika. V duhu se dviga pretresljiva dika predvojne Gorice, ko je prelepo, v črnino zagrnjeno mestece jokalo ob krsii Simona Gregorčiča. Ko se je pesnik poslavlja! od Gorice, so ga spremljale na zadnji poti nepregledne,, nikdar ponehajoče vrste slovenskega ljudstva. Še sedaj slišimo v srcu ihtenje, ki se je vzdignilo na Ka-iarinijevem trgu ob zadnjem pozdravu. Primorskim Slovencem se je zdelo, da se s krsto, pomikajočo se proti Solkanu, trže iz ljudstva vse, kar mu je bilo dragoceno. Zakaj Simon Gregorčič je bil pesnik, v katerem so bfle vtelešene vse lastnosti in vse strani življenja primorskih Slovencev. Od mladih nog do svoje smrti je bival med ljudstvom, delil njegovo žalost, njegove trude, njegove vedre in vesele ure. Vse je vedel, v vse se je bil poglobil, vse je izkusil, vse občutil, kar se je godilo in gibalo v ljudskem življenju. Poznal je kmeta, obdeloval zemljo, se vživel v skrbi in delo podeželskega ljudstva, vedel za vse reve, za vso radost, ves ponos primorske vasi. Duša slovenskega kmeta je zlila vse svoje bogastvo na Simona Gregorčiča. V svojih pesmih je razgrnil Simon Gregorčič to bogastvo pred celim slovenskim narodom in mu vdahnil lepoto, ki ne mine. Vriskajoči fantje, ki gredo v vojake, žanjice, kosci z nagi je m za klobukom, pastirji vrh planine, kmet, ki vlači svoj plug, plakajoče neveste, zapuščene vdove, otroci, ki se gnetejo po travnikih, slepci v pomladanskem solncu, kmečke hiše v jeseni — vse to bogato, veselo, žalostno, temačno, jasno, čisto življenje slovenskega ljudstva je ustaljeno in poveličano v verzih Simona Gregorčiča. Duh njegov je objemal celokupni slovenski rod, njegovemu srcu je bilo drago najmanj- še in najveličastnejše, kar je Slovence gibalo. Njegove proroške oči so gledale preko borne sedanjosti v bodočnost naše zgodovine, njegova govorica je oznanjala našemu narodu pota njegove bodoče usode. Ni čuda, da se je vsadil Simon Gregorčič med svoje ljudstvo, kakor drevo v plo-dovito zemljo. V tej svoji spojenosti z narodom je duša Simona Gregorčiča razprostrla široko svoje veje in najlepše ptice so tam prepevale. Takega petja nismo še čuli v naši deželi. Sladki glasovi so žuboreli v ljudsko dušo in slovenska zemlja s svojim ljudstvom je odmevala ptičjega petja. Primorski Slovenci se bodo 15. novembra spominjali tistega dne, ko so se nolo-raile veje Gregorčičevega duha in je vtihni-lo prekrasno petje. Od vzhoda do zahoda, od juga do severa primorske zemlje se mora ta dan združiti ljudstvo z duhom svojega pesnika. Naj ne bo ne vasi ne trga ne kmetske ne mestne hiše na Primorskem, ki bi ne praznovala 15. novembra spomin Simona Gregorčiča. Vsa izobraževalna društva, vsi dramatski odseki, vse telovadne organizacije, vsa kulturna udruženja naj organizirajo prireditve, ki bodo vredne Simona Gregorčiča. Predavanja in deklamacije naj oživijo v ljudstvu podobo proroškega pesnika. Ta dan naj odmeva dežela Gregorčičevih pesmi. Naš ponos nam veleva, da obhajamo spomin velikega moža resno, dostojno, zrelo. Slovenski fantje, možje in dekleta naj se zavedajo, da praznujemo spomin moža, ki bi bil dal svojo srčno kri za primorsko ljudstvo. Njegov duli bo zrl 15. novembra na našo nesrečno deželo. Narod, ki ne zna častiti svojih prvih mož, ponižuje samega sebe. Narod, ki ne zna ceniti svojih velikih sinov, je narod brez kuliure. Jugoslavija Ministrski svet. — Albansko in ogrsko vprašanje BELGRAD, 8. Ministrski svet je imel sejo. na kateri je razpravljal o notranjem parlamentarnem in zunanjepolitičnem položaju. Ministrski predsednik g. Nikola Pa-Šič je poročal o sedanji fazi vprašanja albanskih mej. Vlada je prejela iz Pariza poročilo, da je poslaniška konferenca v načelu ugodila jugoslovenskim upravičenim zahtevam nasproti Albaniji, vendar pa položaj zahteva, da jugosl. vlada pri posla-niški konferenci v Parizu ukrene vse potrebno, da se jugosl. zahteve popolnoma zasigurajo. Vlada je dalje prejela iz Budimpešte poročila o prvem in drugem branju detrom-zacijskega zakona v ogrskem parlamentu. Vlada pa Se ni prejela službeno teksta zakona niti službenega obvestila, da je zakon sprejet. Pričakuje se, da dospe poročilo tekom današnjega dneva. Ker je ogrsko vprašanje v bistvu definitivno rešeno in so podane garancije za izpolnitev tn-anonske pogodbe, smatra jugosl. vlada mobilizacijo za končano. V eni prihodnjih sei bo ministrski svet odredil demobilizacijo. Demobilizacija bo najbrže odrejena najpozneje v treh dneh. Glede parlamentarnega položaja je bila na seji živahna razprava. Ministrski predsednik Pašič je poročal o formalni ostavki vlade. Kralj ima popolno zaupanje v vlado in je pričakovati, da demisije ne sprejme, v vsakem slučaju pa poveri sestavo nove vlade g. Pašiču. Formalna demisija Pasičevega kabineta ZAGREB, 8. Današnji listi, med drugimi »Novosti«, javljajo iz Belgrada: Danes (7. t. m.) okoli 16. je bil ministrski predsednik g. Nikola Pašič sprejet v avdijenci od Nj. Veličanstva kralja, da mu poda demisijo vlade. Nj. Veličanstvo kralj m sprejel demisije. Dalje javljajo listi, da je ministrski predsednik na ministrski seji ob 18. poročal o zavrnjenem predlogu demisije in da je Nj. Veličanstvo kralj izrazil popolno zaupanje sedanji vladi. Vprašanje odškodnine mobilizacijskih stroškov BELGRAD; 8. Na snočnji seji ministrskega sveta je predsednik g. Nikola Pašić poročal o vprašanju odškodnine glede mobilizacijskih stroškov s strani Ogrske. Iz Pariza so došla poročila, da velika ententa ; načelu priznava upravičenost odškodnine mali ententi za mobilizacijske stroške. ČehosIovaSka Karlova pustolovščina utrdila mali sporazum. , PRAGA, 9. Take Jonescu je izjavil dopisniku lista cPrager Prcsse», da je klaverna Karlova pustolovščina bila koristna miru v Evropi in tudi malemu sporazumu. Popoln sporazum med državami malega sporazuma in popolno soglasje z državami velikega sporazuma sta omogočila, da se je v Evropi vzpostavila zopet pravna podlaga, ki ne dopušča da bi se Habs-burž&ni povrnili na prestol ne po poti legiti-mizma ne potom volitve. Vsak poskus, da bi se Hubsburžani vzpostavili, bo v bodoče napad naperjen proti evropskemu javnemu pra- vu. Mobilizacija na Čehoslovaškem je pokazala moč čehoslovaške republike. Take Jonescu je velik prijatelj Čehoslovaške. Sporazum med čehoelovaško ia Poljak«. PRAGA, 9. Poljski minister za zunanje zadeve Skirmunt je odpotoval iz Prage. Pred njegovim odhodom ga je sprejel predsednik Masaryk ter je priredil njemu v čast poslovilno pojedino. Na postajo so ga spremljali ministrski predsednik BeneŠ ter razne osebe iz diplomatskih in vojaških krogov v Pragi Zastopnikom tiska je Skirmunt izjavil, da sta Čehoslovaška in Poljska pozabiti nedavna nesoglasja in se odločili za sporazumno sodelovanje iz razlogov, ki so mnogo tehtnejši in močnejši kot le golo čustvo človečnosti Obe državi potrebujeta mir in sicer Poljska še bolj kot Čehoslovaška, kajti mirovne pogodbe niso določile nejnih vzhodnih mej. Sporazum med Cehoslovaško in Poljsko ni naperjen proti nobeni državi. Poročevalcu ^Narodnih Listov* je Skirmunt rekel, da bo politični sporazum med Poljsko in Cehoslovaško znatno utrdil položaj obeh držav v srednji Evropi. «Cas» vidi v tem sporazumu potrdilo, da se srednja Evropa krepi in da imata obe državi pred očmi zgolj miroljubne cilje. Pogodba vsebuje določbe, katerih važnost za bodočnost ima neprecenljivo vrednost. Ta pogodba se razlikuje od sličnih pogodb izpred vojne s tem, da se naslanja na stvarne točke skupnih interesov, in s tem da ni v njej nobene misli o kaki vojni. Cehoslovaško-poljski sporazum je nov kamen za obnovitev srednje Evrope, izšel je iz globokega spoznavanja potreb obeh držav in je trajno razpršil bajke o balkanizaciji srednje Evrope. Ruslia Nova vstaja v južni Rusiji? LONDON, 9. Iz Helsingsforsa poročajo, da se po vesteh, ki so jih objavila moskovska »lzvestia«, vstaja v Ukrajini širi. Na čelu vstašev je baje general Titjunik, ki je zasedel že več krajev. Uporniki so baje poklali 2000 komunistov. Sovjetska vlada je odredila mobilizacijo v odeškem okraju. Socialne spremembe v Rusiji. PARIZ, 9. «Temps» poroča: Glasom neke brzojavke iz Moskve je Kamenev izjavil, da je v ruskem državnem, proračunu velik pri-mankljaj. Dohodki znašajo 80 milj?rd na mesec, dočim je stroškov 200 miljard rabljev. Vlada bo morala zvišati davde in zmanjšati upravne stroške. Z 10. novembra se bodo izkaznice za Živila odpravile. Država bo dajala pomoč samo otrokom, invalidom in delavcem I, razreda, katerih je 146.000. Delavcem II. razreda, katerih je 88.000, ne bo vlada dajala več ne hrane ne podpore. Dalje se delavcem ne bodo več izdajale nakaznice za stanovanje v meščanskih hišah. Do sedaj je bilo v Moskvi oddanih v najem 4000 prostorov za trgovske svrhe. Tramvajem niso več potrebne državne podpore, ker skuplja jo po 135 miljonov na dan. Sovjetska vlada je izpustila večino članov vseruskega odbora za pomoč stradajočim zopet na svobodo. Boljševiška sodišča so obsodila pred kratkim 12 oseb na smrt radi zlorabe državnega denarja. Ruska vlada neodvisna od DL ioteraa-cionale PARIZ, 9. Dopisnik »Petit Parisien-a« v Moskvi je imel razgovore s Cičerinom. Ta je poudarjal, da so nepremostljive gospodarstvene težkoče in grožeČ polom prisilile sovjetsko Rusijo, da se je obrnila do zapadnega kapitalizma« Čičerin je zatrjal. da je zunanja politika sovjetov sedaj naslonjena izključno na svetovno-gospodar-stvene probleme in ne več kot doslej na teorije. Zagotavljal je, da bo odslej ta politika popolnoma neodvisna od III. inter-nacionale in razrednega boja. K sklepu je Čičerin ugotovil, da sta edinole Nemčija in Anglija skušali razumeti politiko sovjetov, in sicer s tem, da se je Anglija trudila omiliti komunizem, Nemčija pa ga je skušala le izkoriščati v svoje posebne namene, Italija S konference ? Portoroee PORTOROSE, 9. Na včerajšnji seji podkomisije za poštna vprašanja je bilo preči-tano poročilo ogrskega odposlanca o načrtu za zboljšanje poštnih zvez med na-sledstvenimi državami. Podkomisija za ureditev zračne pošte je že proučila načrt za sporazum, ki ga je predložilo italijansko odposlanstvo. Podkomisija za vozna sredstva je na svoji predpoldanski seji sklenila, da naj prizadete države čim prej pošljejo komzsip za razdelitev vojnega plena na Dunaj seznam vagonov, ki jih zahtevajo kot vojni plen. Dalj« je podkomisija sklenila, da se bo poslala komisiji za razdelitev plena prošnja, naj bi se zavzeli pri reparacijski komisiji, da se rešitev vprašanja voznega materiala pospeši Slednjič je podkomisija sklenila, da se bo ustanovila posebna podkomisija, da prouči način, ki bi na progab nasledstvenih držav olajšal rabo tistih vagonov, td so last zasebnih oseb in pripadajo k prometnemu materialu bivše monarhije. Podkomisija, ki proučuje način za zboljšanje prometnih zvez, se je sporazumela, da je najboljše vzpostaviti te zveze z direktnimi vagoni. Glede prevoza blaga je komisija sklenila, da se bo treba v glavnem držati določb bernskega dogovora. Roba se bo razdelila v več vrst in določila se bo tudi posebna pot, ako bo potrebno. Podkomisija, kateri je poverjeno, da prouči olajšave za rabo skupnega avstro-ogrskega materiala, je nadaljevala pretres mednarodnega dogovora v Stresa. Senator Credaro se je povrnil s Čeko-slo vaškega. TRIDENT, 9. Včeraj se je glavni civilni komisar za Tridentinsko Benečijo povrnil iz Prage. G. Credaro je imel v Pragi važne pogovore o razmerju med čehoslovaško vlado in češkimi Nemci. Govoril je s predse d. Masarykom, z ministrskim predsednikom Benešem in z ministrom za hotraaj* zadeve Černym. G. Credaro je bil povsod zelo vljudno prejet. Imel je pogovor tudi x Bneil »■ poslancem Kufko, ki zastopa nemško, manjšino v Pragi, z raznimi drugimi nemškimi poslanci in novinarji. Pogovor se je vrtet večinoma okoli vprašanja vojnih posojil, vprašanja uradnikov, rabe jezika po uradih, predvsem pa okoli šolskega vprašanja. Senator Credaro jo obiskal tudi nemško mesto Eger. Fašistovska nasilja na železnici. — Splošna stavka v Rimu RIM, 9. (Štefani) Blizu postaje S. Lo-renzo so danes nekateri fašisti na vlaku, ki je vozil v Rim, izvestE svojo zastavo. Železničarji so proti temu ugovarjali. Sledilo je živahno prerekanje, med katerim je nekdo ustrelil z revolverjem, ne da bi bil napravil kaj hudega. Ko je na postajo prišel neki drugi vlak iz Aitkone, na katerem so bili še drugi fašisti, se je stvar še bolj zamotala. Železničarji so baje hoteli ustaviti vlak, toda fašisti so jih prisilili, da so morali nadaljevati vožnjo do Rima. Ko je vlak prispel na postajo Termini, se je dotičnim železničarjem pridružilo mnogo drugih in so protestirali proti fašistom. Nastalo je silno prerekanje in prišlo je tudi do spopada, pri katerem je bil en železničar ranjen z revolverjem. Vsled tega je bil ustavljen promet in iz Rima ni mogel odpotovati noben vlak. RIM, 9. Vsled fašistovskih nasilj proti železničarjem je proglasil »odbor . za obrambo proletarcev« splošno stavko. Glede trajanja stavke ni bilo določeno nič natančnega. Sodi se, da bo protestna stavka tratala k večjemu 48 ur. Spričo tega je vlada ukrenila stroge korake za vzdrževanje javnega reda. Nad 4MM fašistov zbranih v Rima. RIM, 9. Povodom vseitalijanskega fašistov-skega shoda bodo fašisti priredili demonstrativno parado pred oltarejm domovine, kjer je pokopan neznan vojak. V to svrho se bo zbralo v Rimu nad 40400 fašistov. Okoli 12.000 jih je že v Rimu, dočim je na poti z vseh krajev Italije drugih 30.000. KONGRES FASISTOV V RIMU V ponedeljek se je začel v Rimu faši-stovski kongresu Glavno vprašanje, ki ga mora rešiti ta kongres, je, ali naj se faši-stovske organizacije združijo v stranko z la«inim, določnim programom, ali pa naj ostanejo združene v skupine, ki bodo nastopale, kakor doslej, vsaka po svoji volji in razsodnosti Spričo tako važnega vprašanja mora priti na kongresu do očitnega navzkrižja med fašistovskimi gospodarskimi organizatorji in njihovimi političnimi voditelji Ker pa se gospodarski in politični programi ne ndejstvujejo v najhujšem cvetju meščanske vojne, mora priti do odkritega navzkrižja med onimi fašistovskimi elementi, ki hočejo na vsak način vzpostaviti red, im imlmi, lci zahtevajo nadaljevanje vojne do skrajnosti Končno pa bo dobflo jasno obliko osebno navzkrižje med posameznimi fašistovskimi voditelji Pred otvoritvijo kongresa so prišli v Rim fašistovski naskočili oddelki iz Emilije, Romanje in Lemeline, ki skrbe za stražo pred »Teatro Augusteo«, kjer se vrši kongres, in za spopade z ljudskimi arditi in podobnimi nasprotniki fašistov. Rimski župan, ki je bO povabljen, da otvori kongres, se je opravičil in izjavil, da mu je to nemogoče. Za predsednika kongresa je imel biti imenovan general Capello, toda izvoljen je bil poslanec De Vecchi, dočim je bil general Capello izbran za častnega predsednika. Tržaške fašiste zastona poslanec Giunta, a italijanske fašiste iz ju-goslovenske Dalmacije Zimolo. Protimusso-linijevsko skupino zastopa baje poslanec Grandi. Na predpoldanski seji je prečital svoje poročilo glavni politični tajnik fašistovskih organizacij Pasella, ki je bil večkrat prekinjen z žvižganjem in odobravanjem. Poročal je o razvoju fašizma pod Mussoli-nijevim vodstvom. Na prvem kongresu je bilo zastopanih 56 fašistovskih organizacij s 17.000 člani. Na milanskem kongresu je bilo 80 fašistovskih organizacij z 80.000 člani. Danes je 2200 organizacij, ki imajo nad 150.000 članov. Fašistovske organizacije razpolagajo s 100 zadrugami in 614 delavskimi sindikati s 64.000 člani. Francija Francija in nevarnost bankrota v Nemci jj PARIZ, 9. Poslanec Lasteyrie, ki se je povrnil z učnega potovanja po Nemčiji, je obrazložil finančni komisiji v poslanski zbornici finančni in gospodarski položaj Nemčije Rekel je, da se polom, ki bo nastal vsled nerednega izdajanja popiraatega denarja, smatra v Nemčiji za najboljše sredstvo, ki bi pomagalo nemškim industri-alcem, da bine morali plačati vojne odškodnine. Ti industrialci pošiljajo svoje imetje trumoma v inozemstvo, ne da bi se nemška vlada temu upirala. Vlada je zraven tega sestavila proračun, ki je popolnoma abnormalen. Bankrot pa bi obsegal le denar in bi nikakor ne bil gospodarski, kajti nemška industrija bi ostala kljub temu nedotaknjena. Lasteyrie je nato povda-ril, da je Francija s tem, da je pri sklepanju wiesbadenskega sporazuma sprejela odškodnino v naravi, vpoštevala notranji finančni položaj in težkoče, ki jih ima Nemčija pri nabavljanju inozemskih deviz. Ob zaključku je Lasteyrie zahteval, naj se nemško državno gospodarstvo strogo nad- XT U 1.....;zoruie< nc nemška uprava trošila več Na popoldanski seji se je začela razpra- kot y ra2merju 7 dohodki# da bo redno {z_ va o poročilu glavnega tajnika, tekom katere je prvič prišlo na dan navzkrižje glede gospodarskega programa, ki naj ga sprejme fašistovska stranka. Izjava turinskega zastopnika Ruggerija, da bi se moral fašizem osvoboditi prisrčnega objema agrar-cev in krvnikov delavstva, je razdelila zbo-rovalce v dva tabora. Posebno hudo je napadal govornika tržaški zastopnik Giunta. V imenu julijskih fašistov je Graziani poudarjal, da se morajo le-ti boriti ne samo proti komunistom temveč tudi proti Slovanom. Benečanski zastopnik .Mandel je dejal, da se čuti v fašizmu kot v strelskem jarku in da je vsa Benečija odklonila mirovno pogodbo s socialisti. Ta ugotovitev je povzročila tako silno razburjenje med zborovalci, da je moral Mandel omejiti svojo izjavo na Benetke. Vprašanje mirovne pogodbe s socialisti je tako kočljivo, da so morali na predvčerajšnji predpoldanski seji najbolj vplivni fašistovski vodi teli zastaviti svoj vpliv in narediti konec tozadevni razpravi. Govorila sta v tem zmislu Mussolini in njegov domnevni nasprotnik Grandi, ki sta- se v veliko veselost zborovalcev objela in poljubila. Prisedel je k njima tudi tržaški disident poslanec Marsich. Poslanec Acerbo in De Siefani sta nato poročala o delovanju fašistovske parlamentarne skupine. Psovala sta na vse mogoče načine Bonomijevo vlado, čemur so se pridružili tudi drugi zborovalci. V začetku popoldanske seje so se nekateri zborovalci pri razpravi, ali naj se odgovarja na manjša izzivanja ljudskih ardi-tov ali pa ne, tako razburili, da je prišlo do resnih dejanskih spopadov. Posebno hudo so napadali rimskega zastopnika Bottaia, ki je nastopil proti odgovarjanju na izzivanja, benečanski, emilijanski in tržaška fašisti Mir je vzpostavil Mussolini, ki s svojo govorniško zmožnostjo obvladuje kongres. Z ozirom na izzivanja je izjavil, da se popolnoma strinja z Bottajem: Rim je mesto s 30 stoletji zgodovine, katerega prebivalstvo ni fašistovsko ne protifašis-tovsko in hoče imeti svoj mir. V nadaljnjem govoru je Mussolini govoril o trasformaciji fašizma, kakor si jo on zamišlja in o stališču fašizma nasproti drugim strankam. Na skrajni levici so anarhisti pod spretnim vodstvom Malaieste, toda med anarhističnim individualizmom in komunističnim kolektivizmom se že pojavlja spor. Vso moč socialistične stranke tvori Splošna delovna zveza, brez katere bi bila socialistična stranka nič. Republikanci so potomci Ga-ribaldija in Mazzinija. Mussolini smatra, da je naloga fašizma izpopolniti in na zanikati Mazzinijeve ideje. Demokratska stranke so stranke voditeljev brez vojakov. Ljudska stranka — je nadaljeval Mussolini — je močna stranka, katera pa vsebuje elemente, ki so bili 1. 1915. proti vojni in ki delajo po deželi konkurenco Scrratije-vemu boljševizmu. Z onimi v ljudski stranki, ki so pripravljeni se pomiriti z državo in sprejeti Rim kot prestolnico Italije, bodo fašisti lahko prijatelji. Glede fašistovskega programa je Mussolini izjavil, da so fašisti predvsem odločni nasprotniki vseh internacionalistov._ Država, ki mora nemudoma vzpostaviti svoj ugled, mora biti izraz narodove volje. O zadnji narodni vojni ne dovoljujejo fašisti nikake razprave, ker brez te vojne bi Italija ne bila danes zastopana v Washingto-nu. Fašizem je načelno republikanski, toda fašistovska republika, sedaj neudejstljiva, ne bo republika Nittija, ne Modigtianija ne republika uradnih republikancev. Na gospodarskem polju so fašisti odločno nasprotni socialistom. Fašisti so na gospodarskem polju liberalni v klasičnem pomenu. Podjetja se ne smejo poveriti kor-poracijam. Ne priznavajo gospodarske države, temveč samo etično. So protimono-polisti in torej protisocialisti. Razredni boj je bajka, ki ne more pojasniti zgodovine. Buržuazija in proletarci se ne morejo ločiti« ker so njihove koristi pogostoma iste. Na verskem polju zahtevajo fašisti, da bodi držav« suverena v vsem in povsod, Mussolinijev govor je vzbudil tako navdušenje, da so zborovalci priredili njemu v čast svečan obhod po mestu, ki je bil napovedan še-le za četrtek. tir je vala davke in da preneha izdajati papirnati denar. Predlog proti osemurnemu delavniku na Francoskem PARIZ, 9. Neki poslanec je predložil poslanski zbornici zakonski načrt za spremembo zakona o osemurnem delavniku. Poslanec utemeljuje svoj predlog s tem, da je bil zakon o 8 urnem delavniku sprejet takoj po premirju in da se pri tem niso nikakor jemale v ozir gospodarske potrebe države. Obravnava proti Landruju VERSAlLLES, 9. Na včerajšnji seji se je zasliševal obtcžcnec Landru. Povedal je, da je bil v zvezi z 283 ženskami, katerih pohištvo je preprodajah Radi tega jc tudi zapisoval v svoj notes posebna domenjena imena. Vso i.e ženske so se nahajale v slabem gmotnem položaju, vsled česar so delale rade take kupčije. Pri zasliševanju je bil Landru precej dobre volje in se je storil sodnikom hi porotnikom s svojimi dov-tipi parkrat veselo nasmejati. Ob koncu zasliševanja je zopet i>aglašal, da je bil protipostavno aretiran. Avstrija 165 miljard primanjkljaja. Napor za zboljšanje financ. DUNAJ, 9. Finančni minister je predložil državni proračun, ki predvideva 93 miljard dohodkov in 25S miljard stroškov, tako da znaša primanjkljaj 165 miljard kron. Primanjkljaj so povzročile zgtibe, ki so nastale spričo padanja avstrijske valute. Minister je ukrenil potrebne korake, da se padanje krone ustavi. Rekel je, da se bo- na podlagi sporazuma z državnim zborom primanjkljaj dal skrčiti do ene četrtine. Posledice teh ukrepov se bodo začele takoj blagodejno Čutiti in bodo ustvarile podlago za sklenitev večjega notranjega posojila. Albanija Miriditi proglasili neodvisno republiko DUNAJ, 9. »Tages Post« je prejela iz Belgrada vest, c?a so Miriditi proglasili v severni /Ubaniji neodvisno miriditsko republiko. Za predsednika je bil izvoljen Marko Dzona. TuriUa Karel Habsburški je že mimo Carigrada CARIGRAD, 9. Angleška križarka »Car-diffa, na kateri se vozita Karel Habsburški in bivša ccsarica Žita, je prispela včeraj v Carigrad ter je takoj odplula dalje proti Gibraltarju. Neuspehi socializma Okrog nas in že med nami šumijo valovi idejnih veletokov, ki so izbruhnili iz tal moderne Evrope. Ne moremo mimo njih, ne smemo se s plotom odločiti od svetovnega življenja, ker s tem bi porezali žile, ki vežejo naše ljudstvo z duševno kulturo in idejnimi pokreti vsega človeštva. Naše obzorje bi se ožilo, vrelci duševnih moči v našem ljudstvu bi usihali in naša politika bi postala preozkosrčna. Julijski Jugosloveni se moramo zavedati, da smo ud evropskega telesa, da smo po naravnih zakonih prisiljeni, biti deležni kulturnih sil in idejnih tokov moderne Evrope, . če nočemo, da bomo odmrla veja. Zato je razumljivo, da tudi mi z vso paznostjo sledimo razvoju največjega sodobnega idejnega pokreta, socializma. Nekdaj so narodi prisluškovali, da bi izvedeli, kaj je rekel ta in ta kralj, kam gre na letovišče ruski car, — to je namreč pomenilo vojno in mir, propast ali srečo ljudstev. Danes pa stojijo v ospredju zanimanja orjaške organizirane* množice; rnjih mišljenje hočemo spoznati, želimo zasledovati, kaj hočejo in kam gredo. Res je, danes te množice še ne vladajo. Toda morda bodo jutri že odšli dosedanji krmarji in na njih mesta dvignejo množice svoje može. To dejstvo podzavestno sluti vsa Evropa. Zato zasleduje z napetosjo, ki ni bila nikdar v navadi« kongrese socialističnih shank, kongrese strokovnih organizacij socialnih demokratov, krščanskih delavcev in čistih komunistov; vsaka teh organizacij združuje miljone industrijskih in kmetskih Stran IL ►EDINOST« V Trstu, dne 10. BOT«nbi« i zabavno in poučno knjigo pod imenom - Hišni prijatelja. Prinaša povesti, črtice iz peresa znanih pisateljev, potem poučne opise o raznih panogah gospodarstva, dalje obsežen razgled po širnem svetu in zanimive raznoterosti z lepimi ilustracijami. Cena za kupovalce «Ve-deža;> 2 Kri za druge 3 lire. — Priporočamo občinstvu, naj s pridnim kupovanjem podpira naše domače založništvo. »Glasbena Matica«. Nocoj ob 19.30 o d borova seja. ♦ KNJIGE «GORlŠKE MATICE*. Pcverje-ništvo «G. M.» (S. Francesco d'Assisi 20, I. sprejema naročila, oz. naročnico (5.— L) za G. M.» zadnji krat v soboto od 18—19. Iz tržaškega živlienia Tatovi v tobakarni. Preteklo noč so vdrli neznani tatovi v tobakarno Frančiška Bonna v ulici S. Marco št. 27 in odnesli za 2500 lir tobaka in cigaret. Nesreča na južnem kolodvora. Včeraj zjutraj je bil pripeljan v mestno bolnišnico 30 letni železniški zavorač Alojziji Mandolino, stanujoč v ulici S. Marco št. 11, ki se je bil med delom na južni postaji nevarno poškodoval. Hm to z je hotel skočHL 16 letni Egidij Pani-eani, stanujoč v ulici Casimiro Donadoni št. 1, je hotel skočiti včeraj zjutraj na neki voz, ki se je pomikal po isti ulici. Toda pri tem je padel in se poškodoval. Panicani je bil odpeljan v mestno nolnišnico, kjer so ga sprejeli v X. oddelek. Fašisti napadli poslanca Tantarja. Iz Rima poročajo, da so v Cagliari-jn fašisti napadli in ranili goriškega komunističnega poslanca Tun-tarja. Poslanec Ttmtar je baje prM v Cagliari, da se udeleži neke proslave obletnice ruske revolucije. Ko js šel na postajo, da se odpelje,. - w ™™ — _ ga le obkolila gruča fašistov ter fa. začela tep-1 (priča) je trdita pod prisego, da jo je privabil Porotno sodišče {9. novembra 1921.) (Tretji dan obravnave). Ada Crivici in Ercole De Santa aa obtožni klopi. Dopoldanska obravnava. Manjkalo je jedva par minut do 9. ure, ko so pripeljali na sodišče obtoženko Ado Crivici — o kateri smo že v torkovi številki našega lista obširno poročali — in jo zaprli sa par trenotkov v posebno sobo za obtožence. Tedaj se je obtoženka nenadoma zgrudila na tla, iz ust so se ji usule goste bele sline, zmedene, objokane oči je obračala sem in tja, upila in tulila kot blazna ter brcala z nogami okoli sebe. (Poznej je dognal zdravniški izvedenec dr. Ličen, da je napadla obtoženko božjast). Ada se je borila z božjastjo kakih 20 minut. Končno je prišla vendarle toliko k sebi, da je zamogla vstopiti v porotno dvorano in sesti na obtožno klop. Točno ob 930 je otvoril predsednik obravnavo. Prvi je bil zaslišan De Santa, ki je izjavil med drugim, da je gojil zdravnik Mengotti (Crivicev kišni zdravnik) veliko sovraštvo proti njemu (De Santi) in Adi. Izrazil je tudi sum, da je Mengotti sugestivno vplival na Ado. Poenefe so bile zaslišane priče. Adina sestra Vesii z Gorišk&sa PROŠNJE ZA VOJNO ODŠKODNINO-Civilna komisariat v Sežani nam je poslal sledeče T>bvestilo: Daja se na znanje prizadetim, da se je s kr. dekretom od cfnc 24. oktobra podaljšal rek za vlaganje pro-šen| za odškodnino. Prošnje pa morsjo biti opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti najkasneje do 31. decembra 1921. S tem se razveljavlja odredba ministrstva za osvobojene pokrajine, s katero se je podaljšal rok za predložitev listin do 31. januarja 1922. DutovJje. — Jesenska megla me je zavlekla to nedeljo v naše prijazno Dutovlje. Stopim v Tavčarjevo dvorano in vse megle se razpodijo. Pričenja se ravno predstava Cun-glovega »Sina«. Oče (g- Fr. Orel iz Krepcff) obrne takoj pozornost nase. Vživel se je popolnoma v svojo vlogo. Glas, mimika, sploh vse njegove kretnje so pričale, da ima ta človek izreden igralski talent. Njegov nastop j malopridnim sinom je bi! nekaj dovršenega. Nevredni njegov sin Ciril (g. J. Tomišič) je izražal čustva jeze, sovraštva, obupa prav dobro. Časih, posebno v duševni temi ob koncu 4. dejanja se je zdel nedosegljiv. Enako-mernost v stopanju in v kretnjah z roko bo pri svoji nadarjenosti gotovo popravil. Helena, njegova ljubimka (g.čna Tonči Širčeva) ni mogla biti bolj srečno izbrana. Njen jok je bil naraven, kaker je bilo neprisiljeno in ognjevito njeno ogorčenje. Ni čuda, da ji je občinstvo ploskalo ob odprti pozornici. Manjše vloge je g. režiser Orel tudi srečno razdelil. Mati — dobra, dr. Trdina eleganten v nastopu. Želeli bi Je, da bi vsak igralec tudi v najmanjši vlogi krepkeje poudarjal glavne besede v deklamaciji. S tem bi primerno na zunaj pokazal svoje duševno stanje. Zelo krasna so bila oblačila! — G.čna Helena se je odlikovala kar s tremi! Raca na vodi! Pr^v pri' merne so bile tudi maske! Rekli so mi, da se predstava v nedeljo, 13. t. m. ub 3. pop. ponovi. Tako je prav! Vredna je, da se jo udeleže rojaki iz bližnjih in daljnih vasi. — K sklepu Še vam, ljube dutovske mamice, ene besedo: prihodnjič med predstavo — dojenčke v zibelko, nedorasle otroke na ognjišče. To vam priporoča — Narodni romar. «Goriška pratika». Izšla je v Založbi knjigarne K. T. D. v Gorici, ulica Carducci št. 2, <-Goriška pratika za leto 1922». — Naše ljudstvo je še vedno navajeno na < Pratiko» in jo težko pogreša, uvažanje ljubljanskih «PraIik» pa je bilo tudi združeno z raznimi težkočumi. Tudi niso nudile tiste praktične vsebine, ki jo potrebuje naš človek v naših razmerah. Zato smo sklenili izdati ^Goriško pratiko*. ki bo zamašila ta vrzel pri nas. Četudi «Pratika > ni še taka, kot bi si jo želeli, vendar glede vsebine in praktičnosti popolnoma nič ne zaostaja za ostalimi pratikami in lahko trdimo, da bo že prihodnje leto ena prvih, slovenskih pratk. Svetniški del je podoben kot pri ljubljanski ^Družinski pratiki», samo da je namenjen za naše razmere. Razgled po svetu in po domovini je okrašen z mnogimi slikami. Seznam seronjev na. Goriškem, tabla poštnih pristojbin ter razne druge tabele bodo priporočale našo novo pratiko radi njene zanimivosti in praktičnosti dovolj glasno in ljudstvo bo pridno segalo po nji. POZOR ČEBELARJI! Deželni kmetijski urad v Gorici je dubi! iz Nemčije kot vzorec dva zelo lepo in solidno izdelana panja Albertijevega sestava, kakršnih hoče dati Nemčija Italiji večje število na račun vojne odškodnine. Deželni odbor goriški bi naročil tišoč in već takih panjev, Če bi se priglasilo večje število naročnikov. Kdorkoli je utrpel vsled vojne kako škodo in ima pravico do ka-ieresibodi vojne odškodnine ter že če-belari ali hoče pričeti s čebelarjenjem, lahko naroči za svojo potrebo poljubno število takih panjev. Cena panju je določena z zneskom 270 mark, ki je z ozj-rom na današnjo valuto nizka. Da se radi naročitve določi potrebno število panjev, sprejema obvezna prednaročila »Slovenska čebelarska zadin-ga:> v Gorici, a kasneje bo moral vsak prosilec izkazati, da je vložil prošnjo za vojno odškodnino in izjaviti, da sprejme panje na račun vojne odškodnine. Da se pospeši dobava panjev, je nujno potrebno, da prijavite naročila tekom osmih dni. Zaupniki, katerim so se že meseca sen-tembra poslale pristopnice in pravila ('Slovenske čebelarske zadruge» v Gorici, se vabijo, da naberejo čim večje število članov in da čim prej vpošljejo zadrugi sprejete deleže in pristopnino. Ker namerava «S1. čeb. zadruga» poslati v Nemčijo svojega zastopnika, da nabavi čebelarske potrebščine, se vabijo čebelarji, da naznanijo, kaj bi želeli naročiti. SI. čeb. zadruga. V Tfrstn, dne II. ngranbrt 1921. Vesti z Notranjskega Iz Idrije. Javen politični škod. »Politično društvo Edinost za idrijski o- kraj« je sklicalo v nedeljo 6. t. m. v Didi-ičevi dvorani javen politični shod. Posetila sta nas poslanca dr. Wilfan in Lavrenčič. Poslanec Šček je bil zadržan, ker je za isti dan že napovedal shod nekje drugje. .Po šolarski maši se je zbralo toliko vo- lilcev, da so zavzeli vse prostore velike dvorane, zasedli balkon in napolnili verando. Da se je shod vršil mirno in dostojno, ni treba posebej omenjati, saj smo v Idriji v političnem boju že precej izšolani. Predsednik Pol. društva »Edinosti« otvori shod, se zahvali poslancema, ki se nista ustrašila ne truda ne žrtev, da sta v tako slabem vremenu prišla v tako težko pristopno Idrijo. Nato naprosi poslanca La-vrenčiča, da začne s svojim poročilom. Nad pol ure govori poslanec v gladki in izbrani besedi in nam pojasni položaj v rimski zbornici. Nad 12 strank je tam, nas Slovencev je pa le 5 med 535 poslanci. Ker mora biti 20 članov za en klub, tedaj ne moremo samostojno nastopati, pač pa bomo morali iskati stika z ono stranko, ki bo našim težnjam najbližja. Fašisti so nam najmanj naklonjeni, druge zastopnike iz novih pokrajin, kakor n. pr. Tržačane so burno pozdravljati pri njihovem vstopu v zbornico, a nam je le eden poslanec za-klical »evviva«. Nič ne de. Z mirnim in dostojnim postopanjem* -s stvarnim razjasne-vanjem naših teženj in potreb bomo skušali rešiti za naš narod, kar bo mogoče. Začeli smo že; kakor ste čitali, je dr. Wil-fan označil, kaj pričakujejo Slovenci od pravične vlade. Za Idrijo bi bila pač potrebna boljša zveza. Za ceste iz Postojne v Idrijo nam je obljubljenih 400.000 lir, načrti so že izdelani; bomo pač drezali, da se tudi izvrše. (Odobravanje.) Na drugo stran, k sv. Luciji, bi bila železnična zveza najbolj prikladna. (Istina, te tudi želimo.) Za železnico naj se zavzamejo vse stranke. Kaj naj se naredi, da bo rudnik uspeval in lahko ustregel željam rudarjev, o tem nam boste razodeli svoje želje in mi se bomo trudili, na; bo v zbornici ali v zasebnem občevanju, da dobimo čim največ. Za to smo izvoljeni. Mi se zavedamo svojih dolžnosti in vsi poslanci smo edini v tem, da v težkem položaju, v katerem se nahaja ves slovenski narod, pridobimo vse, da se zamoremo prosto po naši zmožnosti in žilavosti kulturno, gospodarsko in narodno razvijati. (Burno ploskanj'e.) Predsednik se govorniku zahvali za poročilo in da besedo dr ju. Wilfanu. Dr. Willan pozdravlja vse in se opravičuje, da je tako pozno došel v Idrijo. Od Trbiža do Pul? je dolga črla in vso deželo ni nio£oče v tako kratkem času prepotovati. Vršijo se shodi tu, shodi tam, da poslanec spozna razmere ter sliši želje in potrebe ljudstva. Naš najboljši program je, ako poznamo jasno svoj položaj. Ako hočemo voditi dobro politiko, moramo misliti najprvo na naše razmere, sredstva in cilj — svrho. Naše razmere: Naš ideal je bil, naj se združi v eno skupno državo ljudstvo, ki govori en jezik in prebiva od Triglava do Vardarja. Toda našo deželo tostran julijskih Alp je zasedla italijanska vojska. Jugoslavija nas je zahtevala za se po narodnem načelu, Italija pa vsled zemljepisne lege in vojaških ozirov. V tej negotovosti smo ostali od premirja, 3. nov. 1918., do rapallske pogodbe, 12. novembra 1920. Ljudstvo je dajalo izraz svojim željam na raz^e načine. 5. januarja 1921. je nastopila aneksija. Politično delovanje je bilo zrušeno izza vojne, zdeio sc je, da so široke mase j VV Vl-^T^C • j , izmučene in krvaveče iz neštevilnih ^^mkov. J* I? dala nasa zemlja, nepripravljene za politično delo. V avgustu 1919. je vstala misel, naj se osredotoči vse naše politično delo v »Političnem društvu Edinosti«. Cela naša Julijska krajina (ne Benečija, ker Benečija to . p . - - - - —-----»— ni, pač pa je to krajina, dežela na meji) naj n^TV'/7" ^ Trnovega se organizira v tem društvu. In na tem de- Bistnci' r' 1 1881" Jo31*> Kostanfe- blu našega polit, društva se je razrastlo Stran Hi Enakopravni hočemo sodelovati in Smeti vpogled v upravi naše dežele. Srednjeveški, nazadnjaški način je« Če se občine upravljajo brez ljudstva. (Silno odobravanje.) Kršenje naših pravic je, če naš človek ne more v svojem materinem jeziku iskati svoje pravice pri sodišču. V uradih zahtevamo ljudi, ki nas razumejo. V svoji deželi zahtevamo lastno u-pravo. Za uradnike naj nastavijo Slovence in videli bodo, s kakšnim uspehoin! (Odobravanje, ploskanje.) To je pojem avtonomije. Saj nočemo delati ne punta ne rušiti kapitolov ne pobijati stražnikov. Imamo toliko dela, da na iredento nimamo časa misliti. Vsi naj vedo, da hočemo samo civilizirano, delavno in mirno živeti. Enako važno je socialno polje. Delavec mora biti zavarovan proti bolezni, nezgodi, za starost. Talentiranim otrokom mora biti omogočeno študirati, tudi če oče nima sredstev zato. Vse to zavisi od javnih faktorjev — jasno pa je, da mora zahtevati to delavec sam. Organizirati se moramo gospodarstveno. Zadružništvo, previdno, ne prenagljeno je blagoslov. Vsak član naj organizacijo popolnoma razumeva. Tako zdravo zadružništvo ne bo v strah posameznim trgovcem, ampak vsemu narodu v največjo korist. Ako hočemo doseči vse to, avtonomijo, ohranitev narodne kulture, šolstvo, društveno življenje, socijalno-gospodarski napredek, se moramo naslanjati na Vas. Ti pa, slovensko ljudstvo, združi se v delu. Ne zadostuje nam vse polno organizacij, nič ne pomaga še tako navdušeno delo posameznih strank, če ni duše: ene volje, ene zavesti, enega, skupnega ideala. Če hočemo prodreti sovražno falango, mora biti cela naša armada preši njena z navdušenjem za en ideal, eno skupno voljo. Nemogoče pa je z raznimi ideali marširati naprej. Morebiti bo prišel še čas, ko se bomo lahko delili v stranke raznega na-ziranja. Bog pa nam daj dočakati en ideal — in ta ideal je naš narod; organizacija pa je »Edinost«. Sledi burno odobravanje. Na vprašanje glede vojaščine je izjavil dr. Wilfan, da ne bomo zahtevali od Italije nobene izjeme, izvrševati hočemo vse dolžnosti, imeti pa zato vse pravice. — Vojni minister mu je obljubil razne olajšave glede službovanja v domači deželi, rabe slovenskega jezika, oprostitve neobhodno potrebnih. Vemo, da Italija ni naša obljubljena dežela, upamo pa, da ne bo ostala samo dežela obljub. Nato so predložili £e rudarji svoje upravičene pritožbe glede doklad in kuriva, kakor pravi sam V Uvodu, iz prakse za prakso. Razdeljena v 3va poglavja obsega knjiga v prvem poglavju splošno bančno opravo (t. j. upravo v ožjem pomenu besede, tajništvo, glavno dopisništvo, ekspedit in registra turo, blagajniško likvidaturo, blagajno denarja in tresor ter knjigovodstvo) m v drugem poglavju podrobno razdelbo in organizacijo dela po vrsti poslov. To drugo poglavje obsega v kratkih sestavkih vse bančne posle, s katerimi se bavi večji denarni zavod kakor jc banka. So to posli z vložnimi knji^c^mi, menicami in inkasi, posli na tekoči račun domače in tuje valute, posli z valutami, devizami in vrednostnimi papirji, s skuponi in z izžrebanimi papirji itd. Poleg tega obsega knjiga kratek opis praktične izvedbe emisijskih operacij ter ustanavljanje trgovskih in industrijskih podjetij s stališča banke. Dodanih je še pod cdstavkom o zaključnih semestralnih delih par bilanc. Knjiga je zelo pregledna in dobra. Posebno sta dobro izvedena odstavak o poslih na tekoči račun domače in tuje valute. Nekaj prekratek se mi je zdel odstavek o poslih z menicami, ki bo delal težave onim, ki ne poznajo pravne podlage menic in njune funkcije. Čim bolj je knjiga popularno pisana, tem večje iskava se je držala lega kazala in je dognala v tudi pomen posameznih imen. Pojdimo tudi mi po vrsti in poglejmo, kaj pomenijo omenjena imena iz notesa gospoda Landru-ja. 1.) Cuchet in L idem, t. j. gospa Cuchet, vdova, 39 let stara, po poklicu likarica iz Pariza in njen sin. Njena obrt ji je dobro šla. S svojim še malim sinom Andrejem nista trpela nikakega pomanjkanja. G. Landru se je seznanil s to gospo 1. 1914. Obljubil ji ?e, da jo bo poročil. Ona mu je verjela, opustila je svojo ofcrt in je šla z njim kot njegova zaročenka v vas Chaus-saie blizu Chautilly-ja. Ker je bil g. Landru brez sredstev, sta seveda živela z njenim denarjem. Stariši so vdovo svarili, ker so izvedeli, da je Landru poročen, a svarila niso pomagala. Landru jo je tolažil, češ da je vložil prošnjo za razporoko. Ko bo prošnja rešena, jo bo gotovo poročil. Tako je šlo naprej do 27. januarja 1915. Tega dne sta izginila brez sledu vdova Cuchet in njen sinček Andrej. Ko so povpraševali _____________po njih, je Landru odgovarjal, da sta od- vrednosti je. Sicer pisatelj sam predstavna potovala na Angleško na počitnice___Tri precejšnjo trgovsko in pravno znanje in je v i mesece po tem pa je g. Landru podaril resnici knjiga pisana za absolvente srednjih svoji ženi zlato uro z verižico, ki je bila trgovskih šol. Toda ne samo ti poslednji, am-jlast gospe Cuchet. — Vdova in sin pa se Sj^I^iS* nista nikdarveč povrnila z .Angleškega,. Bresti, pod to »šifro« jc mišljena vdova z bankami in denarjem, kakor trgovci, prav-S niki in narodni gospodarji, bodo našli v tej L Poa l° J™?« !C_miSIfna knjigi zanesljivega voditelja in informatorja.! ^»Orde-Line, fodom 12 )uzne Amerike. Z Zato jo toplo priporočamo. j Landrujem se je seznanila potom malega Knjiga je tiskana okusno v veliki osme r ki j oglasa v nekem listu in je postala njegova ic šteje 174 strani. Obsega okrog 170 vzorcev f prijateljica. Na dan 28. junija je šla z njim in primerov. Stane 48.— dinarejv. Dobi se v j iz Pariza v vilo Vernouillet in je potem tu- samozaložbi nisatelfa v Zntfiebii Ilica. Krni 3.' Ji___t_____ j.. ____ t — Šol. Dr. R. Gospod Landru tudi pri njegov! pravi ženi. Ko je bil Landru pri preiskavi vprašan, kam je šla, je odgovoril, da on ne more vedeti za tajne drugih družin. Crozatier, t. j. gospa Guillin, ki je stanovala v ulici Crozatier. Tudi ona je prišla v dotiko z Landru-jem potom malega oglasa. Imela je prihranjenih 20.000 frankov Jattme, poročena, a ločena od svojega moža, drugače pobožna in Landru je hodil z njo celo v cerkev. 24. novembra; 1917. je šla z njim v Gambais, 26. istega meseca je že bila na onem svetu. Pascal, vdova, po poklicu šivilja, ki je mnogo služila. Landru jo je brez težkoč pridobil, da je postala njegova prijateljica. Dne 5. aprila 1917. jo je peljal v Gambais, odkoder se ona ni več povrnila. Gospa Pascal je bila vzela s seboj tudi mačko. Landru je ubil najprej gospo Pascal, a nato še njeno mačko. Mačko so našli pri preiskavi v ^ vrtu Landrujeve vile. Marchacier, Marija Teresa M. je zadnja Landrujeva žrtev. V Parizu je imela hotel, ki ga je dala na prodaj. Landru je obiskal hotel in se je tako seznanil z njo. Ponudil ji je takoj, da jo poroči, ker je Marchadier sprejela brez obotavljanja. Prodala je del svojih mobilij za 2000 frankov, ter šla potem z Landru-jem v Gambais. S seboj je vzela tudi svoje tri pse. 13. januarja 1918. je že bila na onem svetu. Landru je ubil tudi njene tri pse, katerih kostenjaki so se našli v vrtu peleg kost en jaka gospe Paskal. * * « Landru, dva zloga, iz katerih je sestavljen francoski priimek, ki je sam po sebi ravno tako nedolžna stvarca kakor vsi diugi priimki. Nam Slovencem ne povesta ta dva zloga nič posebnega, predvsem pa j in še precej drugega premoženja. Torej ni na prvi pogled v njih prav nič poceb-1 kakor nalašč za Landrujeve namene, nega. Ta priimek nosi neki Francoz, torej i Landru jo je peljal v svojo vilo Vernouil-pripadnik <*naroda gospodov**, kakor radi, let. Gospe Guillin ni bilo nič prav lahko imenujejo Francoze tisti, ki se jim hočejo j pri srcu. V vili ji je padla v oči neka za-prikupiti že pri prvem srečanju. V roman-!prta sobica. Pogledala je skozi ključavnico skih deželah se pride prav po ceni do sim- in videla precej ženskih črevljev in oble-paiij. Glavno je, da v vsakem stavku rabiš j ke. Landru jo jc precej potolažit rekoč, gotove superlative kakor n. pr. «najlepši, j da je to obleka njegove ranike matere, najfinejši, najslavnejši, najelegantnejši,! Gospa Guillin se ni več bala hodit v vilo najmieligentnejši» in podobno, in uspeh ti Vernouiilet. Landru ji je rekel, da bo ime-je zagotovljen. Z eno besedo: ako hočeš.' novan za konzula nekje v Avstraliji. Ona je da se jim boš dopadel, jim moraš dati na: povedala to veselo novico vsem svojim vsakem koraku razumeti, da jih smatraš, prijateljicam, da bo postala žena konzula, za superlative (t. j. za prve) v dobrem in j Kmalu potem, t. j. začetkom avgusta je magari tudi v slabem. j izginila, dočim so njeni dragulji ostali Kar se tiče g. Landrn-ja, naj torej pred- j Landru-ju. Njeni vrednostni papirji pa so penzijomsti glede zvišanje penzijonov, vdo- VS<\m "e P^abimo povedati, da je ta gos- bili prodani s pomočjo raznih ponaredb ve m sirote glede podpor. Govorilo se - pod zares prvi. Pri tem pa se mu mečemo francoski državni bank,. je o odpravi brezposelnosti itd Shod se je zaključil s popolno zaupnico našim poslancem, ki se je izrekla z dviganjem rok in z burnim odobravanjem. in umetnost Par besed kritike. Zdi se mi, da že dvakrat ber om imena načih kulturnih delavcev. Enkrat jih je našteval Lovrenčič v »Času«, sedaj pa, kar se tiče književnosti, slikarstva in glasbe, zadnja »Mladika«. Eno vprašanje »Času« in Mladiki«. AJi neki ne spa^ada k nam tudi Idrija in Postojna? Breztivomno. In vendar sta T | to prezrla tako dr. Lovrenčič kakor »Mladika«. Dr. Lovrenčič pravi, da ni bila tedaj, ko je on pisal svoj »Memento« usoda kranjske polovice še odločena. Ta okolnost popolnoma opravičuje drja. Lovrenčiča, ne vemo pa, če velja za ^Mladiko*. Res je sicer, da ni »Mla-dika« nikogar izmed književnikov, ki sedaj še ; met* nami Prcbivajo izpustila. Vendar pa go-j vori ^Mladika« tudi o vrsti odličnih sloven- nikakor prikupiti niti laskati: g. Landru zasluži ta pridevnik po vsej pravici in nič na tem svetu mu ga ne more več vzeti — niti njegova smola ne, ki ga je tako kruto zadela, da je prišel pred seinesko porotno sodišče, kjer se mora zagovarjati radi zločina umora. Ali to je umor najvišje stopnje, superlativen umor. Preiskovalni sod- Havre, t. j. vdova Eon iz Havra se jc seznanila z Landrujem na podlagi istega malega oglasa kot prejšnje. Bila je bogata in je imela svojo vilo. V septembru I. 1915 je odšla z Landrujem iz svoje \rile in ni je bilo več videti. Toda pri Landruju (t. j. na stanovanju, kjer je živel s svojo ženo) so - \ našli njeno obleko, njen krstni list in njena ran;a danes vsled razmer ne žive pri nas. Tu našteva imena in izključuje pri tem vse, ki so rojeni na bivšem kranjskem ozemlju, čeravno so nekateri izmed njih preživeli lepo vrsto let v Gorici sami, kakor Ivan Česnik. Omeniti pa je treba gotovo sledeče: dr, Alojz Kraigher košato drevo naše stranke. Postali smo samozavestni, polni volje do obstoja in življenja, katerega smo bili pripravljeni tudi braniti. Spoznali smo jasno načrt iia-Ijanskiii faktorjev, ne nastopati po celi deželi naenkrat z enako strogostjo. Začeli so v Istri; ne udajajmo se pa nikakim iluzijam! Na vrsto pridemo tudi mL — Vojna nas je navadila misliti na rnorebitnosti Srce lahko nanje računa, pamet pa nikdar ne. Politika ni igranje v loteriji Hoditi moramo po tleh, ne letati v oblakih. — Zavedajmo se preračunjanega dela proti nam. Gospodarski smo majhni, revni kmetje, ubogi delavci. Pa pravi politični boj se ne vrši z denarjem, marveč z umom. Naša masa je dobro izobražena, brez analfabetov. Rabimo pa inteligence, glave ki naj vodi politiko, ki naj služi svojemu narodu. Le žal da so toliko naše inteligence pregnali — še bolj pa, da je je toliko in toliko prostovoljno odšlo. A kaj naj bo svrha naše politike? Kakor nista v družini sin in hči, starejši sin in mali otročiček enaka, tako tudi vsak boljševik ve, da ne bodo nikdar vsi narodi enaki, tudi če padejo vse državne meje. In če gledamo podrobno, vidimo, da ima vsak narod svojo lastno kulturo. Tako se nemška močno razlikuje od italijanske, ta zopet od ruske itd. Tudi mi Slovenci imamo lastno kulturo. Mi čutimo potrebo, da si to kulturo ohranimo. Spadamo k narodu Jugoslovenov. In kakor vemo, da bi bila za te izguba, če 'bi odpadli Slovenci, tako tudi vemo, da ni slovenskega plemena, ako ni nas! Zato hočemo ostati z Jugoslovani v jeziku in j kulturi eno, ker narodni propad je moralni .propad — je naša smrt. Vajeni smo državljanskega življenja. HIH Josio Kost&nje- vec iz Vipave, r. L 1864., Ivo Trošt iz Cola nad Vipavo, rojen 1. 1865. (dokler se ni omejil na pisateljevanje za mladino, je dala skoro vsem njegovim povestim snov naša Notranjska.) Med mlajšimi sta menda tudi rojena v našem ozemlju Albrecht, Batagelj in še par drugih. Pa pustimo književnike in ozrimo se na skladatelje. Domače je »Mladika« omenila vse, če se ne ozremo na Pogačnika iz Idrije. Med tistimi našimi glasbeniki, ki žive izven nase ožje domovine, pa' pozna vsakdo Stanka Prmrla, Fr. Ferjančiča, menda smemo šteti oba ravnotoliko za naša, kot Kogoja in Lebana. Poleg Kumara se sme naravnost med Goričane šteti tudi Ciril Ličar in še Dar drugih. Toliko o s Mladiki«. Sedaj pa še par opomb o tistih, ki večkrat pišejo o naših kulturnih delavcih. Če govore o stari Goriški, naj ne pozabijo več na Marušiča in Erjavca, ki sta i-mela vsestranski vpliv na goriški kulturni razvoj. Če govore o Trsta, naj ne pozabijo na Nabergoja in njegov krog; če govore o Istri, naj ne pozabijo onega tihega Volčiče. Bil je med prvimi, ki ga je zanimala Istra. Če govore o MahničU in njegovem krogu, naj ne pozabijo več dr. Zona Hilarja, odločnega zagovornika Gregorčičevega in Marice NadliŠkove, pisateljice in nasprotnice Mahničeve. Če pa govore sploh o naših kulturnih delavcih, ki so bili rojeni v našem ozemlju, naj ne pozabijo v protestantski dobi Sebastjana Krelja in v novejši dobi Mateja Cigaleta, Karla Dežmana, Svetli-ciča, Ž a kija, Bilca, Vilharia, dekana Gabri, jana, Ivana Vesela, drja Hinka Dolenca, drja Lampeta, Dragotina Ketteja, Valenčiča itd itd. S tem nikakor ne mislimo grajati «Mladike ki se je veselimo in smo nanjo ponosni, ampak smo le hoteli ot>ozoriti vse tiste, ki c« ka«;« nik mu je naprtil na njegovo vest nič manj I ljubavna pisma iz prejšnjih časov, kot enajst «ncdo!žnih» žrtev, kar pomeni! Ccllomb, vdova, 44 let, strojepiska, ima svetovni rekord, kajti dokazano je, da ni-8000 frankov prihranka. Z Landru-jem sta ned najslavnejšimi zločinci celega sveta j si dolgo časa pisala, toda njegova prijate-niti enega, ki bi se bil moral zagovarjati j Jjica je postala šele jeleni 1. 1916. Na drugi za toliko grehov naenkrat. j dan božiča L 1916. sta šla skupaj v Gara- Marsikdo si je že gotovo mislil, da mu, bais. Skupaj sta tudi kosila in potem gospe Domo predstavili kako simpatično posta- j Coilomb ni več bilo nikjer. Njeni sorod- vo in da nm bomo ^ fpm -^onl,! —:_______x____u__xi _ par hipov lepega spod Landru ne mara več simpatije, prej da je maral zanje, ali sedaj je zadovoljen s svojo «slavoNjegovo ime je prišlo že v zgodovino in ne bo več izginilo iz: francoskih ust, tudi ko njega več ne bo. Volkovi so postali že dolgo neznana zverina'v obdelanih krajih, a volk vendar še živi in z njim bodo naše matere vedno strašile poredne otroke, ki nočejo ubogati. Tudi beseda «Landru* je postala na fran-1 aprila.' Po 12. "aprilu' gospodične 'Babelav coskem nekako strašilo, toda ne za ne- i ni bilo nikjer. Pri preiskavi na Landru-dolzne francoske otročiče, temveč za od-jjevem stanovanju so našli njene delavske iaste francozinje. bukvice in nekoliko raznih fotografij. Kako je g. Landru, ki je po poklicu le f Buisson, vdova se je bila strašno za-skromen meharnk, prišel že za svojega; ljubila v Landruja. Imela je 13.000 fran-zivijenja do take veljave? Ko je bil areti-1 kov na strani V Gambais je često vabila ran — to se je zgodilo še ob času svetovne j svoje sorodnike, ki jih je Landru razvojne — so našli pri njem notes, v katerem j košno sprejemal. Toda 2. septembra 1917 je bila tudi sledeča tabela: Cuchet — L je bila tuda ona že na drugem svetu, do-ldem — — Crozatier — Havre — čim je naslednje dni Landru prodajal nje- iiuisson — Colomb Babelay — Jaume no vrednost. Njenega sina, ki je bil v Pa-—- Pascal — Marchadier. Vsa slava gosp.! rizu, je vodil za nos s tem, da mu je po-Landru-ja se skriva za to tabelo. Pre-' šiljal v njenem imenu denar. s tem - ->deiili • niki so zastonj povpraševali po nji. Ne-užitka. Toda go- j kega dne so dobili iz Niče paket pod nje-*la nim imenom. Kmalu se je poznalo, da je bil poštni pečat ponarejen. Pozneje je policija našla pri Landru-ju tudi njeno obleko in druge stvari, ki so bile njena last. Babelay je mlada, lepa 19 letna Parižanka, toda brez denarja. Landru jo je zmamil, da je zapustila službo in šla ž njim. Dne 29. marca 1917 sta odpotovala skupaj v Gambais, kjer sta živela do 12. Torej desetim ženskam in enemu dečkts je pomagal gospod Landru na oni svet. Ni torej čudo, da je njegovo ime postalo strašilo posebno za francoski ženski svet. Proti temu gospodu se je začela pretekli ponedeljek porotna obravnava pred sein-sko poroto. Kakšen je njegov zločin s pravnega stališča in pod katerim paragrafom bo padla na giljotini njegova glava, bo ugotovila obravnava. Zc sedaj pa je gotovo, da je Landru morilcc vseh omenjenih žrtev. Zanimivo je le vedeti, kako jc umoril vso to kopico svojih žensk. Zvezo ž njimi je iskal vedno potom malih oglasov v listih, ki so bili tako-Ie sestavljeni: «Gospod, sam, 45 let, 4000 frankov plače se želi oženiti z gospo enakega položaja*. Ko jih je premamil in zvabil v svojo zanjko, potem je postopal po enotnem kopitu, kakor pravi obtožnica. Ko so bile prijateljice v njegovi samotni vili, jih je moril s sekiro ali s kladivom. Razbil jim je glavo in jih jc nato razsekel na drobne kose. Kosti je sežagal s oosebno žago. Nato je posamezne kose sežigal v kuhinji svoje vile. Ljudje so ga često videli, kako je kuril v kuhinji, iz katere je silil gost dim. Kakor smo rekli, je vzela ena teh , da katerih je prišel na tak zločinski način, vodil nekako točno knjigovodstvo. Zapisoval j'e tudi uro smrti vsake posamezne «zaročenke». Kakor smo rekli, je bil Landru mehanik, a izdajal se je enkrat za inženirja, drugič za konsula itd. Ali je bilo to po vnajprej premišljenem načrtu, t. j. ali se je nalašč tako obnašal, da bi v slučaju «smole» bil lahko smatran za človeka, Iti je v spolno-psi-hološkem oziru nenormalen, je seveda težko reči. Vsekakor pa štrli iz vsega njegovega dejanja premišljen rop. Takšen je torej* gospod Landru. O njem se je ob času vojne nekaj časa na Francoskem več govorilo kakor o vojni sami ter o maršalih in generalih. Tudi sedaj ga bodo polni vsi francoski listi in vsa-francoska posebno ženska usta. m ono Praktični Angleži. Neki Ainerikanec, ki sc, je nahajal v Lonchmu, se je v ogromnem mestu zgubil in ni mogel več najti pot; v hot-;l. kjer je bil nastanjen. Ker si drugače ni vedel pomagati, je vstopil v poštni urad v East t na j in pričujočo uradnico nagovoril % slei;-činii besedami: »Izgubil sem pot. Moram se. povrniti v hotel v West Endu. Ali mi morete pomagati?« Gospodična mu je na to odgovorila hladnokrvno: »Pošljemo vas po pošli :>Po pošti?« vzkliknil je Amerikance začudeno. Ne da bi pokazala, da je opazila njegovo začudenje, je nadaljevala uradnica mirno:. *Vaše ime in vaš naslov, prosim? Pošljem') vas takoj po ekspresu. Frankaturu znaša 6 pene za miljo.« Na to je izročila Amerikanca eksprevnenni raznašalcu in oba skupaj sta sc na to napotila proti hotelu v We3t Endu. PODLISTEK opozoriti vse tiste, ki se bavijo z našimi kulturnimi delavci. Kamilo Bošnjak: Organizacija i tehnika rada u bankama. Avtor te kaji-ge je ravnatelj ene največjih jugoslovanskih bank. Hrvatske eskomptae banke v Zagrebu, torej strokovnjak. Jugoslovanska literatura je že dolgo pogrešala podobnega dela. Današnji gospodarski razmah Jugoslavije ie vsilil piscu pero v roko, da je napisal knjigo, KSV, SANDOR GJALSKI; Svetfca na grobu V prvem hipu me je kaplan začudeno pogledal. Nato odkima dva-trikrat z glavo, ne da bi spregovoril, temveč mahne z roko po zraku, kakor da bi hotel reči, kam da sem zabredel v svojih mislih. No — jaz se nisem dal od vrniti. Nekoliko dni pozneje sem bil v Zagrebu. Kaj naj bi o tem govoril?- Ah doživel sem s svojo prošnjo isto, kakor je bil s svojo prošnj svojeČasno doživel kaplan. Isti obrazi, iste suknje, isti odgovori z istimi razlogi. Vrnem se brez vsakega uspeha. Bil sem radi tega zelo razdražen. Ali po pravici povedano, bilo me je sram. Saj mi je vendar kaplan že v naprej povedal, da bo tako. Nisem ga niti prvega obiska), marveč sem šel drugo jutro po povratku naravnost k sirotam. Niti sam nisem vedel, kaj naj storim. — Vrata ra ulico so bila na stežaj odprta. Na dvorišču je stal voz, v katerem sem zapazil podjetnika javne priprege. Le nekoliko umazane slame je pokrivalo sedalo. Na strani je stal občinski stražnik, a na hodniku je jokala pred Županom gospa Manda, medtem ko sta se otroka pritiskala k njej, držeč se s ročicami za njeno suknjo, ihteč in jokajoč. — Kaj je vendar? — vzkliknem 2e na pragu. — Ah, gospod, dobro, da ste prišli, — prič- sebi, ker da stane tukaj predrago. Razen tega ' ----' - 1----J jrl--- nočemo niti mi, da ostaneta tukaj. Ker, kako naj povem — da — zakoni se mcnja>o, pa bi se tudi sedanji zakon mogel spremeniti, ter bi — no da — otroka bi mogla navsezadnje vendarle pripasti naši občini, ako ostaneta tuka^. Ne ostane torej res nič drugega, nego da odideta. Dajte — dajte, torej, Manda, prinesite njih stvari, pa naj sedeta na voz. Manda uboga in kmalu prinese iz sobe drobne, v navadno ruto povezane otroška stvari. To jima je bilo vse. Na sebi sla imeia ravno isto lahko obleko, kakor pred desetimi, dnevi na pokopališču. O kaki topli odeji, s ka-.tero bi se na potovanju ovila, niti sledi. A veter je hladno bril in pripravljalo se je ca dež. —- Ne, gospod župan, pustite otroka tukaj, — jaz drage volje prevzamem stroške, Manda, plačal vam bo jaz. — Oprostite, — in župan me srepo pogleda. — Vi ste tukaj od danes do jutri. Tudi gospod kaplan je hotel tako, a tudi njemu sem mrerai odbiti. Pri vsem tem bi morala otroka pasti na breme občini. In dalje se ni več oziral name. Zopet je za-ukazal, na^otroka sedeta na voz. A mali siroti sta drhteli po vsem telesu in deček je silno silno jokal. Anka pa se je vrgla na koleni in začela prositi, naj je ne pode proč. Vzkliknila je nekolikrat po materinem grobu. ne Manda in sklene roke visoko nad glavo. Glejte, otroka mi odhajata. — Pa kaj na ta način! — obrnem se proti vozu. Sedaj sem uganil vse: «pošiljijo ju v domovino!« Župan, debelo in nizko človeče, sc obrne k meni in mi potrdi, da odpravlja deco »domov«. — Ali — kam domov? — iztrže sc mi bolestno vprašanje. — E — prišlo je že pred tremi dnevi od županije, da je vlada potrdila odlok, da spadata otroka v ono občino, kjer jima je oce služboval v času smrti in da ju mora ona občina vzdržavatL Sedaj ne ostaja nič drugega, nego da ju pošljemo tja. — Pa kaj na tak način in v tem grdem vremenu? — Seveda, Drugače ne moremo. Poprašal sem gospoda predstojnika, da-li bi na drug način odposlali — a rekel mi je, da se drugače ne pošilja. Vsak drug način bi zahteval stroške od občine, kar bi okrajno glavarstvo ne moglo vdobiti. In slednjič se vendar pošiljata v domovino. A da je slabo vreme, saj je jesen, pa kaj morem jaz za to? ■—• Oprostite, gospod, ali po mojem bi otroka vendarle lahko tukaj ostala. Tukajšnji občini je slednjič vseeno, da-li plačuje za siroti tukaj ali pa tam. — Ne — ne. Imamo Še od prej izjavo tamošnje občine, da hoče vzdržavati otroka pri (Konec prih.) Stran IV* ►EDINOST« Pot na Mont Evercst. Najvišje gorovje sveta, Himalaja v srednji Aziji, ki loči Tibet od južnoazi/skega monsunskega ozemlja, ta o-groruni gorska svet je leto za letom cilj raziskovalcev in turistov iz vseh delov sveta. Ko-"fikor je znano, se do danes še ni posrečilo nobeni človeški nogi, da bi stopila na najvišji vrh tega gorovja, na 8882 metrov visoki Mont Everest Letos se je v sredi meseca maja dvignila med Bhutonom in Nepalom v severni Indiji angleška ekspedicija pod vodstvom polkovnika Howarda Buryja, da najde pot na »snežnikov sveta poglavarja«. Ekspedicija je ubrala pot v gorovje po dolinah Tista in Cliumbi. Najbližji cilj ji je bil Tibet. Izkušnja namreč uči. da je od juga nemogoče priti do živega velikanu. Najprej so se raziskovalci u-taborili v tibetskem mestecu Tingri-Dzong, severozahodno od Monta Everesta. Od tu so raziskovati severno in severnozahodno stran Monta Everesta. 3. julija so po desetdnevnem trudu dosegli na severozahodni strani 6900 m visok vrh. Toda kmalu so turisti sp6znali, da se od te točke ne bodo mogli približati svojemu cilju. Med njimi in Montom Everestom so zabijali ogromni prepadi do 3000 m globine. Onstran prepadov dvigajoči se vrhovi pa so kazali biti nepremagljivo strini. Na severni strani je naletela ekspcdicija na enake tež-koče: povsod prepadi, povsod silno visoke vertikalne stene. Zato je ekspedicija sklenila preložili svoj stan na vzhodno vznožje vrho-vja. Za taborišče si je zbrala Kharto. Od tu so te 1- tili raziskovalci vzhodne strani. Spočetka *.o Judi na tej strani naleteli na nepremagljive ovire. Ena sama možnost je še ostala: pot po dolini ledenika Kharta-Tsang-Po. Po treh tednih (22. septembra) je dosegla ekspedicija najvišje mesto doline. Dva izmed raziskovalcev, Mallory in Buliock sta priplezala v nekaj dnevih na 6900 m visoko severno sedlo med Montom Everestom in severnim vrhom, ki se je c'vigal pred njima, ter sta našla, da se bo dal od tu doseči zaželjeni cilj po severnovzhodnem grebenu. Toda silni vihar, ki je trajal nekaj dni In občutni mraz sta prisilila pogumna moža, da sta se vrnila. Nastop jeseni je prekinil za le?os nadaljnja raziskovanja. Ekspedicija je nastopila pot nazaj. Angleška geografska družba in angleško planinsko društvo pripravljata za k letu zopetno ekspedicijo. Kakor že rečeno, se doslej še ni nikomer posrečilo premlati najvišji vrli sveta. Upoštevati pa jc treba, da se je pod vzelo težavno podjetje do «t "aj vedno s pomanjkljivimi sredstvi. Zaključki letošnjega poskusa pa, ki omogočnjejc, da ekspediciji k letu ne bo treba izgubljati veliko časa, kakor tudi dobra in izdatna o* prema dajo upati, da se bo k letu vrh Monta Everesta dosegel. Kot oporišče bo služila k letu Kharta. Postavile se bodo po vsej poti postaje za pomoč in zaloge z živili in drugimi potrebščinami. Predsednik angleške geografske družbe Sir Francis Younghsband predlaga, naj se vse uredi tako kakor pri ekspedicijah na severni in južni tečaj. Veliko, skoraj največ bo odvisno od vremena, ki tvori v takih i-išiaah nevarnost prve vrste. Tudi je vprašaje, ali more človek v takih višinah sploh se :aj delati in ali bo kos neznanskim naporom, ki jih povzročajo ogromne daljave, višina in temperatura. Kdo je spravil današnjo žensko na njeno višino. V industrijskem središču države Wis-consm v Zedinjenih držuvah Severne Amerike, v čez 300 tisoč prebivalcev broječem maštu Milv/ankee ob jezeru i*iichigan se je kakor po vseh večjih mestih moderne Amerike raz vilo žensko gibanje v prav znatni meri. Izda- jajo se brošure, agitacijski proglasi, sklicujejo se shodi, enkete, konference, vrši se podrobna agitacija — vse za to, da se zdrami v ženski vendar že enkrat zavest, da ji je v današ. družbi odkazano tisto mesto, ki ji gre po božji iu človeški pravici. Ženska mora postati ravnopravna z moškim, kajti ona ne zaostaja za njim v nobenem pogledu, zlasti pa se mora položaj obeh v javnem življenju izenačiti tudi zato, ker so naložena ženski enaka, celo težja brea.-na kakor moškemu. Posebno pa je postala zahteva po enakosti upravičena v zadnjem času, ko priteguje tovarniška proizvodnja tudi žensko v delavnice ravno tako kakor moške. Tudi gospa Mary Mullens, žena bogatega trgovca v Milwankee, se je pridružila veliko- fjoteznemu gibanju ameriških žena ter postav-ja vse svoje sile v boj za ženske pravice. Pred nedavnim časom so sklicale mihvanŠke sufra-gettke shod v mestnem gledališču, da zopet enkrat povzdignejo svoj glas. Gledališče je bilo V a k or vedno cb takih prilikah nabito polno. Med poslušalci je bilo tudi mnogo moških. in breme glavne govornice sta bili poverjeni mladi in lepi, še bolj pa ognjeviti gospe Mary Mullens, ki je v krepkih potezah narisala poslušalcem začetek, potek ?n glavne faze boja ženske za njeno pravico. Mary rabi kot sijajna govornica v svojih govorih često-krat tudi takozvana govorniška vprašanja, kar pa je pri zadnjem njenem nastopu postalo zanjo — in kakor trdijo nekateri hudobni jeziki, tudi za žensko gibanje — usodno. Na koncu ali pa vsaj bržkone na koncu — svojega govora je vzhičeno vzkliknila: prodam po ugodni ceni. Štefan Blažič, Via delle Scuole nuove 22, L 2076 HIŠA, na prometnem kraju v Šturijah pri Ajdovščini, obstoječa v pritličju iz kuhinje, 2 sob in shrambe, v prvem nadstropju iz 3 sob, je na prodaj. Naslov pri upravništvu. 2078 Gerolimich U bera Triestlna . Uoyd . . • . . . Lussino . . . • ■ Marlinolich . • . . Ocean in..... Premuda..... Tripcovich . . . . Ampeiea . • • • • Cement Dalmatin . Cement Spala to . . Taja valuta na tržaikea trf aa ogrsfce krone...........^ 2.— 2 25 avstrijsko nemške krone.......—50--.60 češkoslovaSLe krone 25.25— 26 — dinarji....... ....... 26.-- 27.— l®Ji 13. 14.— marke............. , 9. 0— 10 60 dolarji .............. 23.65— 23.90 trancos-ci franki . . • .......173.50—174.25 švicarski franki...... • • • . 447.--450.— angleški funti papirnati ....... 93.75— 94.25 angleški funti, zlati ........ 11-i.-liS.- napoieon! .............9475— 05.50 NOVE POSTELJE za L 95.—, vzmeti L 55.—, volnene žimnice L 130.—, nočne omarice, umivalniki, chaffonicrs, omare, popolno pohištvo za sobo po izredno nizkih cenah. Fonderia 3. 2080 rvrdka Race & £e Trst, Rivu Grumula št. 2. Velika zaloga istrskega belega in črnega vina, kakor tudi vermouta, maršale in tropinovke. Vina za tranzit nasproti trgovini, Hangar molo Venezia. co KROJAČNICA D'Assisi št. krojačnica . ;3t Stular, ul. S. Francesco U. nad. je edina dobroznana ;tu. 23 Glavna vzajemna zavarovalna družba § proti požaru in drugim nezgodam ~ s sedežem v Milanu. Zastopnik družbe nU Urbaine" et „La Seine" v PARIZU. — Društveni kapital 10,000.000. — Zastopstva v (fitriji, Sorskem. Mtiji, Transilvaniji. Oblastveno zastopstvo za Trst Wa San Nicolo štev. 11. ZLATO in srebrne krona plačam več kot drug.1 kupci. Alb jrt Povh, var. Maczini 46 (» bližini drvenega trga). 44 PRIPOROČA se dobroznana brivnlca Josip Jerman, Trst, uL XXX. Ottobre 14. (31 SREBRNE KRONE plača« po L 2*05. Porh Albert, urar, via Mazzini ŠL 46. 1934 Gospodarstvo Protest proti novemu davku na vino ia žganje. Mi lastnoročno podpisani gospodarji vinogradov davčne občine Svi-Sveti mestne občine Buzet protestiramo najodločneje proti uvedbi novega pokrajinskega davka na vino in žganje, ker je to edini pridelek naši:h krvavih žuljev, katerega moremo spraviti v denar, da se: a) bedno, po kmetsko prehranimo, fc) da plačamo državni davek in druge davke, katerih je itak preveč za naše skromne gospodarske prilike, c) jda nabavimo idruge gospodarske potrebščine, brez katerih ni mogoče obdelovanje polja. Istočasno pozivamo naše narodne zastopnike Primorja, da dvignejo svoj naj-odločnejši protest v Poreču, Trstu in Rimu proti tem naredbam, ki so za vino- STEKLENE SIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza. Oberdan št. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 55 zgodovini | inogr&dnike prebivalstvo zelo važnosti v teh gradnike težak gospodarski udarec. __ - _ , , „ ... , t„ - -------, Pozivamo vse vinogradnike in obče vso ,rccu emo brezkoacno rad,ene oblike zakona, j javnost, da dvigne svoj glas proti tem na-v stari Indiji — pise »Van e ta s* — Je bilo rojL,m 1 1 s ™ J j m osem oblik zakona, ali najbolj navaden je bil re-dbara' >atere so kakor za vinogradnike 7okon prodaje ali ropa; ločitev zakona je bila dovoljena sarao po preteku enajstega leta, ako je žena rodiLa le deklice ali ako so vsi ^ečki pomrli. V Trakiji, Feniciji. Armeniji se je žena prodajala in mož, ki se je želel na novo poročiti jo je lahko prodal ali ubil. V Mediji jc imel mož lahko sedem žen in žena tudi pel možev. Da olajšajo poroke, zbirali so Asirci enkrat na leto vsa za možitev godna dekleta in so jih razdelili na dve skupini: lepe in groe. Lepe so prodaajli za denar in Siamu pride neomožena ženska, ko izpolni nabrani denar so porabili za doto grdim. V 35 leto pod varstvo vladarja, ki skrbi za njeno omožitev. V ta namen osvobodi vladar e-»cga izmed kaznjencev in ji ga določi za moža. Amerikanci ▼ pomožni akciji na Ruskem. Ur. Vernon L. Kellog, profesor na stanfordski univerzi, ki se je mudil s Hooverjevim pomožen odborom v Rusiji, je po svojem povratku £ K ustje govoru z novinarji. Njegovi vtisi iz W so dobri. Rekel je, da je položaj v toi-h pokrajinah «e vedno slab in najbrž bo še slabti, ko pritisne prava ruska zima. Prizadeto prebivalstvo je že občutilo prvi mraz zad nje clm septembra, ko se je pojavilo deževje mrzlo b^zr/o in je kmalu nato zapadel sneg. Položaj v Samari in Kazanu je najslabši _ fe rekel dr. Kei/agg. Na tisoče otrok je v silni z prvi tako tudi za ostalo težke gospodarske zemljah. Davčna občina Svi-Sveti. Sledi 175 podpisov. Produkcija volne v Grčiji. Trgovsko-obrt-niška komora v Zagrebu javlja: Zelo dobro volno daje grška Macedonija, ki proizvaja letno okrog 500.000 ok neoprane volne. Za ma-cedonsko volno se ponuja 8.50 drahne za oko (oka = 1280 gr), toda prodajalci zahtevajo več. Po tej ceni ne pride do kupČijskih zaključkov. Volna iz Tracije in Tesalije je slabše kvalitete in je pripravna samo za fabrikacijo priprostih kmetskih potrebščin. Cene tej volni varirajo od 4'50—6'50 drahme za oko. Grška tekstilna industrija predeluje letno do 560.000 ok neoprane, oziroma 300.000 ok oprane volne. Nova tvornica volnenih tkanin ▼ Jugoslaviji. V Paračinu v Srbiji so osnovali bratje Teokarevič tvornico volnenih tkanin. Tvornica začne obratovati s 1. novembrom. Stroji so naročeni iz Avstrije, Belgije in Poljske. Dnevna kapaciteta tvornice je 2000 metrov tkanine. Poleg te obstojata v Srbiji ia dve takšni tvornici: v Leskovcu (Uič, Teokarevič i Petrovič) in v Belgradu (Kaste Diča sinovih Trgovinski stiki med Ogrsko in Ihijii Zastopnik ogrskega kmetspk«£a in trgovinskega ministrstva Jambory je dospel v Argen- KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 50 P020KJ brebme krone in zlato no najvišjih cenah plačuje edini grosist Bslleli Vita, Via Madonnina 10, L 38 KUNI zlatičine, lisičje, dihurjeve, vidrine, jaz-bečeve ter zajčeve Tržaško posojilnica in Mlnico registrom ,rana zadri^gn 2 omejenim poroštvom, uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za Čekovni promet, ter jih obrestuje ZA ŽIVINO: krepilni fluid za člene, redilni prašek, čistilni prašek, prah proti kašlju za konje, prah za krave (poboljšanje mleka). 53 plačuje po najvišjih cenah. D. WfNDSPACH, Trst, Via Battisti (Stadion) št. 10, II 61 Cesare nadstr. večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za stranke cd 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. telef. 25-67. SREDSTVO proti infecijshemu katartt v spolovilih živine, kateri ovira oploditev krav prodaja lekarna v Sežani. 53 BOLEZEN na gobcu in na parkljih ozdravi se v kratkem. Mnogo let preiskušeno zdravilo se dobi ▼ lekarni v Sežani. 53 Proda se iz proste roke krasno posestvo ,ZaM' v Doleh nod Idrijo. Isto obsega: veliko kmetsko hišo s potrebnimi gospodarskimi poslopji, ki merijo skupno 14 arov ia 36 ar. Njiv je 8 ha, 30 ar, 82 m2, travnikov je 15 ha 49 ar, 95 m2, pašnikov je 54 ha, 83 ar, 88 ms (so rečiuo-ma pogozdeni), gozdov je 8 ha, 33 ar, 87 m Cena se izve pri lastnikih posestva i Idriji hiS. štev. 68. (905) Limuianslni kreditna Mnfia PotfruSntca v Trstu, o- Centrala v Ljubljanu Podni£niee: Nil I«"!)!, tata. Sni., MMM. Urita Mj. * Wa I mi. temalK JH Hl Obavlja vse ? bančno stroko spadajoče posle. 7-.Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti J»/% .t,,,,,..,., na žiro-fačtuit preti JT/, MfnlfiBjU 5 na vezane vloge plača obre- J??*0^0"1- bvišnje borzne naloge ta v mjm varnostne celice. Tel. St 5-lt, Blagajna je odprta od 9-13 Puri i Andrej Trst — Via H@dia št. 6 — Trst ima na prodaj večjo množino izgotov-Ijenih šted laikov ter prevzema in izvršuje točno vsakovrstna nova naročila 1'tH't« rt? a. d. masi i g. mm Alavrlcija Wackvltza nasledniki Trsi ulica Torre filanca 32. Telefon 29-83. Velika izbera majoličnih in železnih peči železnih prenesljivih štedilnikov znamka „Triumph«, popolnega železfa za ogniiSča, pečic za ognjišča, vratic iz litega železa, plošč iz litega tirolskega železa, ražnjev, cevi in aparatov „Johon* za dimnike. (13) Zaloga majoličnih plošč za prevlačenje. Uvozno osencllo lestolnsklii specijalitet CARLO GULLIN Trst — Vfa S. Harao a. 11, Telefon 43-98 — Trst Zaloga na debelo: sira, svinjine, koruzne moke, konserv, riža, pole-novke, neapeljskih testenin, ovsa in koruze.