St. 52. Ti'('nj V. V Trstu, v smio 21). decembru 1880. EDINOST Glasilo skrvenske^n političnega društva za Primorsko. *V o A I. ,„•„„„) t Za večje Trke JI™ Pri T Netranktr.vn« p.s.„n se m- sprejemajo Hokn,,,*, hm posebno ue.lnnsti s,. „, vračajo. _ |Wm, ,„, i /m recji uko po promoni številke se dobivajo po 10 kr. v raznih trati k ali p» mestu NAZNANILO IN VABILO. i obstanka. Začetek trdno in varno. •EDINOST" kakor tednik, prebila je srećno prvo Iclosvojejaju je bil težak, a poruši se je ojaćila ter je okrepela, tla stoji sedaj tr Po novem letu ho izhajal ta list po sklepu slav. odbora našega politiC- druSlva v isti obliki in po isti eeni, kakor dozdaj. Prizadevali si bomo, po notranjem obsegu ga čedalje bolj spopolnili, ter z jedrovitiin in raznovrstnim blagom oskrbeli tako, da bo ustrezal kmetu, trgovcu, obrtniku in vsem drugim stanovom našega naroda. Z mirno in dostojno besedo se bodo v njem razpravljale domač« in državne zadeve, ter n&glašale narodne in državne koristi. Jadransko morje s Trstom je Slovencem posebe, pa tudi vsemu Slovanstvu neizmerno važno; nad njim visita našega zaroda sreća in gorje. Vsi svoji domovini verni sinovi ga morajo tedaj skrbno Čuvati in krepko branili. Večja, od kdaj poprej, preti nam tukaj dandanes nevarnost. Vsako slovansko srce ob Adriji mora postati trdnjava, braneča se ptujemu uplivu, ki se šiloma zaganja na našo zemljo, ter hoče poplaviti naših očetov čestite grobe, in potopili naše potomce. „Živenje ali smrt" lo je naša osoda, — izvolje nosimo na laslnej dlani! Trst z svojo svetovno trgovino pa je tudi podoben zlatemu radniku; riozdaj so kopali in zaklade v njem vzdigali po večjem Lihi, Nemci, Židovi in (Irki, mi Slovani pa smo jim bili dninarji in hlapci! — Tudi mi hoćemo stopili v vrsto med nje, in z njimi tekmovati. Po našej pridnosti, omiki, poštenosti in složnosli moramo poslati gospodarji v domačej hiši — in na'domačej zemlji! V la clvojin namen — lo čuti in umeje vsak — nam je neobhodno po- trebno slovenskega glasila na morskih bregovih", kakor zagovornika in brambovca naših duševnih in gmotnih interesov. Oziroma na te razmere in resnice se obračamo do Vas, rojaki ob Adriji — a tudi do Vas, bratje ob Soči, Savi in Dravi, ter prosimo obilne podere. Ilodoljnbi, priporočajte in širite „Edinost" mej ljudstvom, s tem zlajšale tudi nam Irudapolno delo, katerega smo se lotili zgoli iz ljubezni do milega našega naroda, — da bi mu po časi prisijala zarija lepše prihodnosti. - Ce tudi je naše tlelo le kaplja, pomislimo, da več kapelj goni mlinski kamen! Prosimo, naj se nam obilni dopisovatelji oglase. Naznanilo vsakega znamenitega prigodka, bodisi vesel ali žalosten, nam bo drago. Gospodom, ki bodo večkrat dopi- sovali, pošiljali bomo list brez plačila, ako se zanj oglase! Slavne e. k. gosposke, županstva, okrajni in krajni .-olski sveti, pa tudi zasebniki naj nam blagovole pošiljali razna na- znanila za inserate. Kazveseljevali nas bodo mični „podlistki• — podučljivi in zabavni. Nekoliko časa še se bodo nadaljevale „Popolne Mire", živo slikajo živenje, kreposti in slabosti slovenskega i hrvatskega ljudstva, tudi v — novej Avstriji, v Bosni! Neke pomole, ki so letos nastale v upravniitvu, poravnane so — in v pri- hodnje bo vse v redu. Le na lo opozarjamo naše č. g. naročnike, da se mora v novem letu naročnina, kakor pri vseli časnikih, vsaj četrt leta naprej plačevati. Kdor pa ne bi imel v hipu denarja, mora se po pismu ali listnici zavezati, da časnik v teku leta plati. Iztirjavali ne bomo več naročnine. C. e:. naročniki nai svoja in krajna plan. izurjavan ne Doino več naročnine, u. g. naročniki naj svoj! imena razločno in natančno zapisujejo, ludi zadnjo poUo pristavljajo. „KdillOHl" stoji za t četrt leta I gl. '-20 kr.; za polovico '2 gl. 30 kr.; in za vse leto 4 gl. 40 kr. Opomba. Popisi uredništvu naj se pošiljajo: „Via delle poste 10, I. piano,1" Naročnina, reklamacije in inserali gredo upravnisivu', — do novega leta tja, kamor sedaj, potem pa v „Via Konta 5t I. piano." Ureilnl&tvo In upravnlštvo. Slovo od starega leta. So dvakrat se pripelje solnce na nebo in končano bo loto, katero nam jo prineslo obilo veselili pa tudi bridkih ur. Za vso hvala llogu! Veselje smo uživali pri zibeli novorojencev, s tožnim srcem spremljali drago svoje brate i sestro k večnemu počitku. Koliko jih je vzela v so hladna zemlja! Prah ,si in v prah so vr- neS! Smrt ni glodala na lota, od kraja jo kosila tor ugrabila tudi marsikatero mlado živenje, na katero se je sloveniki narod /. upapolno radostjo oziral. Mir mrtvim! Opotočna sreča jo gospodovala svojevoljno, zavezanimi očmi je enega božala, tlruzega tepla. Tudi božje šibo niso počivalo: strela je užgala marsikatero hišo i marsikoga položila v zgodnjo jamo; po širocih poljih je rožljala strupena toča ter ubozemu kmetu kruh jemala; razdirajoče po- vodnji so preobračalo v puščavo zelene livado; silen potres je hudo zadel deželo južnih naših bratov, posipal poslopja lepega Zagreba. A vse te rane i nesrečo zaceli čas, marlji- vost in ljudoljubje, zato glejmo z udanostjo in zaupanjem v prihodnje dni. — Naš narod ni držal ktižein rok, marljivo je dolal i njegovo delo no ostane nevspeSno, z vstraj- nim trudom dospe korak za korakom do liste samostojnosti, katera mu pristnje, katero jo vre- den v družbi raznojozičnih avstrijskih narodov, v družbi človeštva. Tudi v Trstu nismo bili leni; če prav, stisneni v laški okvir, nismo imeli pravega od'" diha, vendar smo širili prostor in vpih;!'i v mar- sikaterem srcu živega rodoljnbja svitlo iskrico. — V našoj državi so bijo trdi boji mej resnico in lažjo, moj pravico in krivico, in, hvala Itogul resnica in pravica, čo tudi počasi, vendar sto- pinjo za stopinjo zmagujete i slednjič si brez dvomlio pribojujeto popolno zmago, ker h* iz dobrega dela klije živenje, slabo pa nosi smrt liže v sobi. V državnem zboru jo prišla naša stranka do večino ter so od dno do dno krepi, a jako providno in .varno mora daljo prodirati, vsak korak pridobljenega polja vtrdili, da je zviti i trdovratni fovražnik i/ zasedo no napade ter joj pridobljenega sveta zopet no vzame. Zato bodo boj še dolgo trajal i morati so bomo Se dalj časa z majhnimi pridobitvami zadovoljevati. Vlada nam skopo povrača pokopano priro- jene pravice, ne uživamo So i/, njih dihajoč,ih dobrot, vendar se je odvalil z našega srca težek kamen, ker vidimo njene težave ter uvažamo dobro voljo i poštene misli. Zalo jo podpiramo. Nad Evropo vise črni oblaki; ljudstvo jo z davki preobloženo, vsak dnu glasneje zahteva, naj se mu bremena zlajSajo, državo pa jih ve- činoma šo bolj obtožujejo i dolgove na dolgove kopičijo, da morejo vzdrževati silno vojsko, ka- tero imajo na nogah, ker druga v drugo nema vero i zaupanja. To jo slabo znamonjo i ni treba nam preroškega duha, da ne bi slutili grozopol- nih dogodeb, ki svet pretres«! i prodrugačijo Tudi silno uže na vrata trka socijalno prašanjo, kate- remu bi se morala pot trobiti, ne pa ga ovirati da povod uji enako no razdore jezov i pokonča, kar mu na pot pride. Na Nemškem preganjajo katolike, upijejo zo- per judo in delajo dolgove; na Francoskem iz- ganjajo menihe tor poklekajo pred judom Oanibelo. Angleška šari po vsem svetu, za ubogo Jrc« pa nema kruha; Italiji so skomine dolajo po Trstu, Istri iu Tridontinskem in vendar je uže zdaj prevelika, da bi mogla v miru živeti; slo- vanski svet so zbira in krepi; staro sovraštvo moj katoličani iu pravoslavnimi se pologa — iu tako se bliža blaženi dan, ko bo en pastir in en hlev. Turčiji so jo lotos po mnogom trudu odre- zala ena vejica, a s tem vshodnje prašanje ni rešeno. GrŠko-turSka vojna je pred durmi i za njo bo unamejo druge, katerim se konoc stori šo le tedaj, ko otenini polumesec tia Aji Zofiji i se križ na njo nasadi. Vara so, kdor misli, da jo turško vladanj« v Kvropi še mogoče: narava zahteva svoje pravice, osoda je neizprosljlva, Turčija mora poginoti. Tako podobo ima dan danes svet, bodočnost jo temna, ali no obupljiva. Mi živimo v prohotl- njej dobi, hudi viharji so nam bližajo, po teh nastopijo jasni dnevi. Zalo glejmo s zaupanjem v prihodnjo dni, ter delajmo po svojih močeh za narod, za svet, Pozabimo pa tudi trude iu težavo, katero smo prebili v toni lotu; pozabimo vse žalitve, odpustimo vsem sovražnikom, s čistim sivem stopimo v novo loto! Atetje 1J mlatili »o bo godilo zadnji dan tega lola po vsem ce- sarstvu. To Štetje je nam Slovencem neizrečeno važno, tako važno, da so zdaj velika njegova važnost še no da proračuuiti iu zate ga naAomn narodu v Tastu iu okolici živo na srce pola- gamo. Pri tem ljudskem štetju na> bodo naši nasprotniki, kdor bodo lo mogli, za Lahe ali Nemce zapisavali, da bi tako zmanjšali število našega naroda ter potom govorili: Slovencev je lako majhno število na Tržaškem, in hočejo imeti narodno šolo, oni tirjajo, da so jim \ slovenskem jeziku uradujo itd. to ni opravičeno, koi jih je premalo. S takimi besedami nam bodo potem naši nasprotniki odbijali vse prošnje iu pravično zahtevo in tudi vlada bo imela za- vezano roko, ker nam bo delila le toliko kruha, kolikor nas so jo za Slovcnec vpisalo, kolikor slovenskih duš pa Lahi nase potegnejo, toliko več kruha pridobć sobi, a ne tistim, katero so nase potegnoli. Vsakega Slovenca dolžnost je tedaj, da zapiše, kadar dobi vpisaluo polo, \ prodal „občevalni jezik", da govori on i njegovo družinu „slovenski". Vsak le količkaj zavedeni naš rojak se mora potruditi k svojim znancem in prijateljem, da jim razloži važnost loga štetja in zakaj so tako bri- gajo Lahi, da i/, slovonske krvi laški rod množi' in potem, opirajoč so na Številke, dokazujejo pravico svojih tirjatov, kadar gre za njih interese, nas pa v kot za duri posajajo. Narodne šege in r\avade. (Spisnjo And. Vortovec učitelj.) (Daljo.) Saj ga je pa tudi sosedov Miha videl. Za- grešil je namreč si svojo plesalko — in mislil, da ž njo pleše, plesal pa je sf? samim škrateljnom,— Take in euake misli roje skrbni materi po glavi. Pa pustimo jo v njenih mislih in skrbeh z nadejo, da jo v kratkem vidimo tor vrnimo se zopet domu. Gospodar seCe iu pripravlja moso, pečenko i dr. Hlapec gre kopat hrenovih korenik, stara hišina se maščuje nad petelinom, češ, zdaj me ne boš tako zgodaj budil. — Vaški paglavci pa okoli nje skačejo in nekako dražljivo starko pro- sijo, naj jim privoli lepo — zeleno rudečih pe- telinovih peres, V šopke jih vežejo, za klobuk pripenjajo. Ivodo jim jo dauos enak? Saj šo so- sedov hlapoc Luka nema tacega pušolca. Mej tem pride gospodinja od maše iu ž njo mladenič okoli 24. let; to jo mož njene prilet- nišo hčerke, ki so je zadnji pust kaj bogato omožila. Domači otroci, zagledavši ga, nekako se zboje. Oblije jih rudočica. Vendar so ga ve- sele, kar dobro vedo, da jim je, kakor navadno, kaj prinesel Pa tudi odrasli, sploh vsa družina ga uljudno sprejme. Po zajuterku poprimo se mati prav urnega dela — kuhanja. Ostala družina pa se gro od- pravljat k slovesuej sv. maši. Veliki zvon je uže opozoril ljudstvo na 8. uro, t. j, prvikrat je va- bilo. Umivanja, oblačenja, lišpanja ni konca ni kraja. Vso so nokako tako napravlja, kakor na kako veliko ženitovanje, sosebno pa hčorka. Svak, še mlad mož sostre našo deklice, opa- zuje jo nokako vznemirjen skoz priprta vrata. V novej obleki je uže, stavi si 5e žamet v laso in puSelc v nedrije in takoj bo napravljena. Tesno je svaku pri srcu — morebiti se jo prenaglil. Na to stopi v hišo gospodar v irhastili hlačah in do pod kolou visokih škornjah — na- pravljen jo tudi on k službi božji. Pred no otido, izvablja svaka, naj si gro ogledat bližnjo vino- grade iu polja. On ni prav zadovoljili s tem nasvetom; mogoče bi šol rad še enkrat k maši. — Zupanova Micika jo danes šo celo naše de- klo prekosila. Njena oprava, pa nje obraz: .1 e lifla ko mleku, Kii'lmi ko kri, bi marsikatero bledolifino meščanko osramotil Pa tudi druga dekleta jej več ali manj danes no zaostajajo: Mi'ni čižomci, lopo nabrana kiklja, rudeči trakovi, čarobni pušolo, v nedrij i diči sleherno vaščanko, Tudi moj fanti je velika živahnost. Zdaj so ogleduje v ogledalu, so jo li dobro napravil — na stran počesal ? Poskuša pripoli pu&elc na jo- pič, ako ni bil tako srečen: Zn klobuk T" ga IKIIII pripeln 7\ clio zlatu kllulclro Šo col o naš Luka jo danes nekako ves drug. Celo mu je jasno, ustnice silijo na smoli — ponosen je; saj bo danes tudi on vesel mej ve- selimi. Sivi starček so na dan ohlajanja cerkve- nega patrona pomladi iu mali dečko v novej obleki pomoži. Obema so bero na obrazu radost iu zadovoljuost. Zvon se oglasi — v drugič vabi. Vzdigne so sedaj veselo praznično napravljeno ljudstvo ter ponosno pomika proti božjemu hramu. De- kleta stikajo mej potjo glave skupaj in se ne- kako ošabno ozirajo na fante iu dekleta drugih vasi. Ta dan se zbere ljudstvo od bližnjih in daljnih krajev, posebno če je dan obhajanja cerkvenega patrona še ples, sojeni ali nova maša, ali pa šo celo obojo. Priložnost imaj« tedaj našu dekleta: Sem (,'a ttleiliiln Ter si mislih (I)aljt prih.) S