GRADBENI VESTNIK G L A S IL O Z V E Z E D R U Š T E V G R A D B E N IH IN Ž E N IR JE V IN T E H N IK O V S LO V E N IJE IN M A T IČ N E SEKCIJE G R A D B E N IH IN Ž E N IR JE V PRI IN ŽE N IR S K I Z B O R N IC I S L O V E N IJ E f iV G G S T 2003 Poštnina plačana pri pošti 1102 LJU B LJA N A •-•RJI A C IJ A A D E'Z D eveloped under Ti i i t i irirt'itriTifii -fri Lsk 2.1 C o lle c tio n o f N a tiona l P ro je c ts (In q u ir Djed I |T ACRONYM |0PLTC Counity sloventa Name h Optimisation of the processes in the life time of a construction facility onal jÖptimizadja procesov v življenjskem ciklu gradbenega objekta t___ part act ......1 " date_end ------ 1/1/2001 12/31/2003 . . . . _____ 145395.0) EUF Jiption jectives Results In civü engineering the use of computers has a relatively long tradition. However, because computers have bran used in die framework of old organizational schemes, new information technology didn't bring the progress it could. The expected solutions are Research will be mainly focused on two fields. First, on the field of construction information technology, where new, more applicable product and process models will be developed (we have anticipated the model of the building as the basic carrier of the The results will open the possibilities of optimising organisational, economical and technological schönes according to the potentials of information technology in civil and building engineering | especially by using product and process models as the basis of Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkovG lavni in odgovorni urednik: Pro f. d r. Janez D U H O V N IK L e k to ric a : A lenka R A IČ - B L A Ž IČ L e k to r ic a ang leških povzetkov: D a rja O KORN Tehn ičn i u red n ik : D an ije l T U D J IN A U re d n iš k i odbor: M ag. G o jm ir Č E R N E G orazd H U M A R D o c .d r. Ivan JE C E L J Jan K r is t ja n JU T E R Š E K A n d re j K O M E L Ja n ja P E R O V IC -M A R O L T M a rja n P IP E N B A H E R M ag. Č r to m ir R E M E C P ro f.d r . F ra n c i S T E IN M A N P ro f.d r . M iha T O M A Ž E V IČ D o c .d r. B ran ko Z A D N IK T is k : T IS K A R N A L J U B L J A N A d.d. Naklada: 2750 izvodov Revijo izdajata ZVEZA DRUŠTEV GRAD­ BENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, Ljubljana, Karlovška 3, telefon/ faks: 01 422-46-22 in MATIČNA SEKCIJA GRADBENIH INŽENIRJEV pri INŽENIRSKI ZBORNICI SLOVENIJE ob finančni pomoči Ministrstva RS za šolstvo, znanost in šport, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The International Construction Database). http://www.zveza-dgits.si Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 5500 SIT; za študente in upokojence 2200 SIT; za gospodarske naročnike (podjetja, družbe, ustanove, obrtnike) 40.687,50 SIT za 1 izvod revije; za naročnike v tujini 100 USD. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun se nahaja pri NLB, d.d. Ljubljana,številka: 0 2 0 1 7 - 0 0 1 5 3 9 8 9 5 5 1. U redništvo spre jem a v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pom em bne in zan i­ mive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. 3. Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. 4. B esed ilo m ora biti izp isano z dvojnim presledkom med vrsti­ cami. 5. Prispevki m orajo imeti naslov, im en a in p riim ke avtorjev te r besedilo prispevka. 6. Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka (velike črke); im ena in priimke avtorjev; naslov P O V ZET EK in povzetek v s lo ­ v e n š č in i; n a s lo v S U M M A R Y, naslov članka v angleščini (velike črke) in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; n as lo v n a s le d n je g a p o g la v ja (velike črke) in besedilo poglavja; n a s lo v ra z d e lk a in b e s e d ilo razdelka (neo b vezn o );..., naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZA HVALA in besed ilo zahvale (n e o b v e zn o ); naslov L ITE R A ­ T U R A in s e z n a m lite ra tu re ; naslo v D O D A T EK in b esed ilo d o d a tk a (n e o b v e z n o ). Č e je dodatkov več, so dodatki ozna­ čeni še z A, B, C, itn. 7. P o g lav ja in razde lk i so lahko oštevilčeni. 8. Slike, preglednice in fotografije morajo biti vključene v besedilo p ris p evka , o š tev ilčen e in o p ­ rem ljene s podnapisi, ki pojas­ njujejo njihovo vsebino. Slike in fotografije, ki niso v elektronski o b lik i, m o ra jo b iti p r ilo ž e n e prispevku v originalu. 9. Enačbe m orajo biti na desnem ro bu o z n a č e n e z za p o re d n o številko v okroglem oklepaju. 10. U p o ra b lje n a in c it ira n a de la m o ra jo b iti n a v e d e n a med besedilom prispevka z oznako v obliki [priim ek prvega avtorja, le to o b ja v e ]. V is te m letu o b jav ljen a d e la is tega avtorja m o ra jo b iti o z n a č e n a še z oznakam i a, b, c, itn. 11. V p o g la v ju L IT E R A T U R A so u p o ra b lje n a in c it ira n a de la opisana z naslednjim i podatki: priimek, ime avtorja, priimki in im ena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 12. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; z b o rn ik i: n aziv sestan ka , o rg a n iz a to r , k ra j in d atu m s e s ta n k a , s tra n i od do; ra z is k o v a ln a p o r o č ila : vrs ta p o ro č ila , n a ro č n ik , o zn a k a pogodbe; za druae vrste virov: kra tek op is, npr. v zasebnem pogovoru. 13. Pod č rto na prv i s tra n i, pri prispevkih, krajših od ene strani pa na koncu prispevka, morajo biti navedeni obsežnejši podatki o avtorjih: znanstveni naziv, ime in p r iim e k , s tro k o v n i naziv , pod jetje ali zavo d , navadni in elektronski naslov. 14. P r is p e v k e je t r e b a p o s la ti g la v n e m u in o d g o v o rn e m u u re d n ik u p ro f. dr. J a n e zu D u h o v n ik u na n a s lo v : FG G , Jam ova 2 ,1 0 0 0 LJUBLJANA oz. janez.du hovn ik@ fg g .un i-lj.s i. V sprem nem dop isu m ora avtor č lanka nap isati, kakšn a je po n je g o v e m m n e n ju v s e b in a č lan ka (p re te žn o znanstvena , pretežno strokovna) ozirom a za katero rubriko je po njegovem m n en ju p r is p e v e k p rim e re n . Prispevke je treba poslati v enem izvodu na papirju in v elektronski obliki v formatu MS W ORD. Uredniški odbor GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEH­ NIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV PRI INŽENIRSKI ZBORNICI SLOVENIJE U D K - U D C 0 5 : 6 2 5 ; I S S N 0 0 1 7 - 2 7 7 4 L J U B L J A N A , A V G U S T 2 0 0 3 L E T N I K L I I S T R . 1 7 3 - 2 0 4 VSEBINfi - CONTENTS Članki, š tud ije , razprave A r t ic le s , s tu d ie s , p ro ce e d in g s S tra n 1 7 4 F. Saje___________________________________________ EVROPSKI STANDARD ZA BETONSKE KONSTRUKCIJE prEN 1992-1-1, II. DEL EUROPEAN NORM FOR CONCRETE STRUCTURES prEN 1992-1-1, PART II S tra n 1 8 4 J. G u š tin ________________________________________ AKUMULACIJA PADEŽ KOT DOPOLNILNI VODNI VIR RIŽANE COMPOUNDING RESERVOIR PADEŽ AS AN ADDITIONAL WATER RESOURCE FOR RIŽANA S WATER SUPPLY SYSTEM S tra n 1 9 3 T. P az la r, M . D o lenc , J. D uhovnik_______________ prodAEC - EVROPSKI PROJEKT IZMENJAVE PODATKOV O PROIZVODIH IN PROJEKTIH ZA E-DELO TER E-POSLO- VANJU V ARHITEKTURI, INŽENIRSTVU TER GRADBENIŠTVU prodAEC - EUROPEAN NETWORK FOR PRODUCT AND PROJECT DATA EXCHANGE, E-WORK AND E-BUSINESS IN ARHITECTURE, ENGINEERING AND CONSTRUCTION S tra n 2 0 4 J. K. J u te rš e k ___________________________________ KOLEDAR PRIREDITEV S tra n 2 0 3 % J. K. J u te rš e k ___________________________________ NOVI DIPLOMANTI S PODROČJA GRADBENIŠTVA PREGRADA PADEŽ M 1 :2 5 0 0 JOŽE GUŠTIN o k to b e r 2G02 AEC Developed under # few iN O VA T a sk 2.1 C o lle c tio n o f N ational P ro jec ts (Inquiry) \ F. SAJE: Evropski standard za betonske kontrukcije prEN 192-1-1 EVROPSKI STANDARD ZA BETONSKE KONSTRUKCIJE prEN 199S-1-1 - II.del EUROPEAN NORM FOR CONCRETE STRUCTURES prEN 199S-1-1 - Part II STROKOVNI ČLANEK UDK 006.8(4) PREN 1992 - 1 - 1 : 691.32 FRANC SAJE S edm o poglavje s tand arda z naslovom M ejna stanja upo rab ­ nosti se nanaša na omejitev napetosti, razpok in pomikov betonskih konstrukcij v mejnem stanju uporabnosti. Poglavje poleg splošnih informacij na začetku obsega tri vsebinsko zaokrožene celote. V točki 7.20 so določila glede omejitve napetosti betona in armature, v točki 7.3 so zahteve standarda, ki se nanašajo na omejitev razpok, v točki 7.4 pa zahteve, ki se nanašajo na omejitev pomikov kon­ strukcije v mejnem stanju uporabnosti. Omejitev napetosti: Zaradi nevarnosti pojava vzdolžnih razpok v tlačni coni so tlačne napetosti betona v mejnem stanju uporabnosti omejene na priporočeno vrednost c = 0 . 6 f k. Če je tlačna cona objeta s stremeni oziroma utrjena s prečno armaturo, navedena omejitev tlačne napetosti betona ni pot­ rebna. Napetost betona pod vplivom na­ videzno stalne obtežne kombinacije pa ne sme presegati 0 .4 f k, če vpliv lezenja betona upoštevamo po linearni teoriji lezenja. V primeru, da je napetost betona pri navidezno stalni kombinaciji obtežbe večja od 0 .4 f k, pa moramo lezenje be­ tona upoštevati po nelinearni teoriji le­ zenja. Zaradi preprečitve preširokih razpok in neelastičnih deformacij konstrukcije so v mejnem stanju uporabnosti omejne tudi napetosti mehke in prednapete armature. Pri karakteristični kombinaciji uporabne obtežbe napetost mehke armature ne sme presegati 80 % njene meje elastičnosti (a s A .) , lahko računa- mo, da bodo širine razpok znotraj do­ voljenih mej in poseben računski dokaz širine razpok ni potreben. Dokaz širine razpok pa tudi ni potreben pri stropnih ploščah zgradb, če te niso obremenjene z znatno natezno osno silo, njihova kon- turna debelina pa ne presega 200 mm. Če prej navedene zahteve niso izpolnjene, pa je potreben računski dokaz omejitve širine razpok. V točki 7.3.4 standarda je podan poenostavljen analitični izraz za približno določitev karakteristične širine razpok w k (43): ~ ®r.max(?sm ~^cm ) 1 (4^) Pri tem je srm največja medsebojna razdalja razpok, e m povprečna deforma­ cija armature z upoštevanjem sodelovanja nateznega betona, ecm pa povprečna de­ formacija betona med razpokami. Za do­ ločitev največje medsebojne razdalje razpok s in razlike med povprečno deformacijo armature in povprečno de­ formacijo betona (e - e ) sta v stan- dardu podana ustrezna izraza, ki temelji­ ta na izkustveno določenih parametrih. Kadar je pri dvosmerno armiranih plosko­ vnih konstrukcijah kot med glavnimi napetostmi večji od 15°, lahko medse­ bojno razdaljo razpok po standardu EN 1992-1-1 določimo z izrazom (44): s ____ L ______ (44) i . m a \ cos0 s in© ----------H------------ S Sr . m a x . y r , m a x , z Pri tem so: 0 kot med armaturo v smeri osi y in smerjo glavne natezne napetosti, s in s pa medsebojne razdalje med razpokami v smeri osi y oziroma z. Omejite v pomikov po standardu: V točki 7.4 so zbrane zahteve, ki se na­ našajo na omejitve in račun pomikov betonskih konstrukcij. V začetku so na­ vedeni splošni principi za omejitev po- vesov upogibno obremenjenih konst­ rukcij, ki ne smejo biti tolikšni, da bi motili funkcijo ali videz konstrukcije oziroma povzročali poškodbe nenosil- nih elementov in opreme objekta. Zara­ di primernega videza in počutja upora­ bnikov poveš konstrukcije pod vplivom navidezno stalne obtežbe naj ne bo večji od dvestopetdesetinke razpetine (1/ 250). Za delno izničenje poveša lahko uporabimo tudi nadvišanje, ki pa naj ne bo večje od dvestopetdesetinke razpe­ tine ( I -u I <1/250). Poveš konstrukcije po zaključeni gradnji pod vplivom na­ videzno stalne obtežbe pa naj ne preseže 1/500, s čimer so poškodbe nenosilnih elementov konstrukcije in opreme pra­ viloma izključene. Če je pri upogibno obremenjenih gredah oziroma ploščah razmerje med razpetino in statično višino d manjše ali enako vre­ dnosti po izrazu (45) oziroma (46) po standardu EN 1992-1-1, poseben račun povesov ni potreben. Če je pp„: d (46) Pri tem je p0 referenčna stopnja armiranja, p potrebna stopnja armiranja z natezno armaturo v sredini razpetine, p potrebna stopnja armiranjas tlačno arma­ turo na sredini nosilca, f k pa karakteris­ tična tlačna trdnost betona. Koeficient K, ki se spreminja med vrednostma 0.4 in 1.0 (0.4 3 .0), lahko razmerje 1/d po izrazih (45) in (46) zmanjšamo s faktorjem 0.8, v primeru masivnih plošč z razpetinami, ki so večje od 7.0 m, pa ga moramo pomnožiti s koeficientom 7 .0 /leff ( leff v [m]).To pa ne velja za gladke plošče na stebrih. Pri takšnih ploščah moramo razmerje 1/d po izrazih (44) in (45) pomnožiti z 8.5/leff ( lcff v [m ]), če je razpe- tina večja od 8.5 m. Za stopnje natezne armature p =015% in p = 1.5% in za različne tipe in sisteme konstrukcij so mejna razmerja 1/d, ki jih dobimo po izra­ zih (45) in (46) podana v preglednici (3). 11 + 1 .5 /4 Po , 1 -p 12 jPo Vrednosti mejnega razmerja 1/d, ki ga dobimo po izrazih (45) in (46) oziroma iz preglednice (3), so konzervativne in z natančnejšim računom povesov lahko dokažemo, da zadoščajo tudi manjše debeline konstrukcij. V računu povesov upogibno obre­ menjenih armiranobetonskih konst­ rukcij moramo upoštevati tudi vpliv razpok in lezenja ter krčenja betona. Za približen račun povesov u lahko upora­ bimo izraz (47), ki je podan v standar­ du: F. SAJE: Evropski standard za betonske kontrukcije prEN 192-1-1 k o n s tru k c ijsk i s is te m K v iso k o n a p e t b e to n p = 1 .5 % n iz k o n a p e t beton p = 0 .5 % p ro s to le ž e č a g re d a , e n o sm e rn o in d v o sm e rn o n o s iln a p ro s to le ž e č a p lo šč a 1.0 14 20 k ra jn o p o lje n e p re k in je n e g a n o s ilc a p re k o v e č polj o z iro m a e n o sm e rn o k o n tin u im e p lo šč e a li d v o sm e rn o n o s iln e p lo šč e k o n tin u im e p re k o en e d a ljše ra z p e tin e 1.3 18 26 n o tran je p o lje g re d e o z iro m a e n o sm e rn o in d v o sm e rn o n o s iln e p lo šče 1.5 20 30 g la d k e s tro p n e p lo šč e n a s teb rih b re z g re d g le d e n a v e č jo razpe tino 1.2 17 24 k o n zo le 0 .4 6 8 Preglednica 3: M e jn e v re d n o s t i ra z m e r ja l/d upog ib n o o b re m e n je n ih k o n s t ru k c ij u = q u n + ( l - S ) u i (47) Pri tem je u dejanski računski poveš, u„ računski poveš, določen po teoriji elas­ tičnosti z upoštevanjem reduciranega vztrajnostnega momenta zaradi razpok po celi dolžini elementa do takšne mere, ki ustreza najbolj obremenjenemu mestu, u, pa poveš, določen po teoriji elastičnosti z upoštevanjem vztrajnostnega momenta homogene nerazpokane konstrukcije. £ je korekcijski koeficient s katerim upošteva­ mo vpliv dejanske razporeditve razpok vzdolž osi nosilca in vpliv trajanja obtežbe na pomik u. Za nerazpokan prerez je koe­ ficient £=0, za razpokan prerez pa je do­ ločen z izrazom (48): S = l - ß ( CL, (48) V izrazu (48) s koeficientom ß, ki za kra­ tkotrajno obtežbo znaša ß=l.O za dolgo­ trajno in ponavljajočo se obtežbo pa ß=0.5, upoštevamo vpliv trajanja oziro­ ma cikličnega ponavljanja obtežbe na poveš konstrukcije. o sr, je napetost na- tezne armature razpokanega prereza pri obtežbi, ki je povzročila prvo razpoko, o s pa napetost natezne armuture razpokane­ ga prereza pod vplivom obravnavane obtežbe. Za razmerje g / a pri upogibni obremenitvi lahko upoštevamo kar M cr/ M pri osni obremenitvi paN cr/N, pri čemer sta M in N upogibni moment oziro- ma osna sila, ki povzroči prvo razpoko M in N, pa dejanski upogibni moment ozi­ roma osna sila pri obravnavani obtežni kombinaciji. Vpliv lezenja betona na pomike kon­ strukcije lahko upoštevamo z reducira­ nim modulom elastičnosti Ec eff (49): Vpliv krčenja betona pa z ustrezno dodat­ no ukrivljenostjo osi elementa, ki je do­ ločena z izrazom (50): ~~ = e csa e T . (50) rcs 1 V izrazih (49) in (50) pomeni: , ki so večji od 32 mm pa r i2= ( l 32—(j>)/100. Osnovna sidrna dolžina armaturne palice lbr d je v stan­ dardu določena z izrazom (1)2), pri če­ mer je (j) premer armaturne palice v [mm], G d računska trdnost armature, f bd pa sprijemna trdnost betona. 'b , iq d = ( V ' O f a d / f b d ) • ( 5 2 ) Potrebna računska dolžina sidranja l bd pa je določena z izrazom (53): lbd = ct1a 2a 3a 4a 5lb rqd > lb>min. (53) Pri tem s koeficienti a , do a 5, ki so po­ dani v standardu, upoštevamo vpliv oblike armaturne palice, krovnega sloja betona, prečne armature, privarjenih prečnih palic in prečnih napetosti glede na ravnino potencialnega cepljenja be­ tona vzdolž sidrne dolžine. I, . pa je najmanjša potrebna sidrna dolžina, ki znaša pri sidranju palic v natezni coni l b min> m a x (0-31b rqd; 10(|); 100mm},pri sidranju palic v tlačni coni pa 10^ p o m ir i} . V primeru stikovanja armature s prekri­ vanjem zadošča za dolžino prekrivanja sidrna dolžina po izrazu (53), če na istem mestu stikujemo največ 25 % potrebne armature. Če s preklapljanjem na istem mestu stikujemo 33 %, 50 % oziroma več kot 50 % potrebne armature, pa moramo dolžino prekrivanja armature povečati za 15%, 40% oziroma 50%. V nadaljavanju so v standardu podane še zahteve za oblikovanje in prekrivanje mrežne arma­ ture ter za izvedbo in sidranje snopov ar­ maturnih palic. Pri obravnavi prednape­ tih konstrukcij so najprej navedene zahteve glede medsebojne razdalje in oddaljenosti spletov in vrvi pri predhod­ nem napenjanju ter kabelskih cevi pri naknadnem napenjanju od roba prereza. V primeru adhezijskega sidranja predna­ pete armature pri prenosu sile prednapetja na beton privzamemo, da so v območju vnosa sile prednapetja sprijemne nape­ tosti f ki so določene z izrazom (54), konstantne. f bpt = n p]Tiifctd(t) ■ (54) Pri tem je rj koeficient, ki je odvisen od vrste prednapete armature, r \ t koeficient enak kot v izrazu (51), f td(t) pa računska natezna trdnost betona pri starosti t v tre­ nutku prenosa sile na beton. Osnovna si­ drna dolžina prednapete armature l je v standardu določena z izrazom (55): lpt= a ia2apmo/fbpt (55) Koeficienta a , in a ,, ki upoštevata način vnosa sile na beton in vrsto prednapete armature, sta podana v standardu. <\> je nazivni premer prednapete armature, a pa napetost prednapete armature takoj po prenosu sile na beton. V nadaljevanju sta v standardu na analogen način podani še sprijemna napetost f bpd in potrebna sidr­ na dolžina lbpd adhezijsko sidrane arma­ ture v mejnem stanju nosilnosti. Deveto pog lav je s ta n d a rd a z naslovom D e ta j l i ran je e le m e n ­ tov in p o seb n a p rav ila obsega specifične zahteve standarda glede minimal­ nih dimenzij, najmanjše in največje stopnje armiranja, načinov sidranja in preklaplanja ar­ mature ter konstrukcijske izvedbe posamez­ nih vrst betonskih konstrukcij. Pri tem so najprej obdelane grede, plošče in stebri, za njimi pa še stene, temelji in povezovalne kon­ strukcije. Grede so obravnavane v točki 9.2 standarda: Prerez vzdolžne armature grednih elementov konstrukcije ne sme biti manjši od A ., ki je določen z izrazom (56) in ne večji od A , ki je določen z izrazom (57) (A . < A < A . ):s,min' A smi„ = 0 26 — b̂,d > °.0°13btd (56) f yk A , max= 0 . 0 4 A c. (57) V izrazih (56) in (57) je f tm natezna trd­ nost betona, f karakteristična meja ela­ stičnosti armature, b srednja vrednost širine prereza v natezni coni, d statična višina prereza, A c pa ploščina betons­ kega prereza. Če je prerez vzdolžne ar­ mature grede manjši od minimalnega (A < A .) , jih moramo obravnavati kot nearmirane. Premaknitev momentne črte a,, s katero zajamemo vpliv povečanja sile v natezni armaturi zaradi delovanja Mčr- schevega paličja, ki služi za prevzem prečne sile, je po standardu EN 19992- 1-1 določena z izrazom (58): a, = z(cot0 - co ta )/2 . (58) Pri tem je z ročica notranjih sil, 0 naklon tlačnih diagonal, a pa kot med smerjo preč­ ne armature in osjo elementa. Stopnja pw prečnega armiranja A sw, ki oklepa z osjo grede kot a, je določena z izrazom (59): Pvv = Asw /(sbw sin a )> pw min = = (o .0 8 ,/ fk ) /fy k ■ (59) F. SAJE: Evropski standard za betonske kontrukcije prEN 192-1-1 Pri tem je A sw prerez prečne armature na dolžini s, s medsebojna razdalja elemen­ tov prečne armature šteto v smeri osi ele­ menta, bw širina prereza, a naklon preč­ ne armature glede na os nosilca, f k ka­ rakteristična tlačna trdnost betona, f pa karakteristična meja elastičnosti preč­ ne armature. Medsebojna razdalja med stremeni naj ne bo večja od s = 0 .75d (l+ co ta ) med krivitvami pri pošev­ ni armaturi pa ne večja od s. =r 1 b ,max 0.60d(l+cota). Medsebojna oddal­ jenost krakov stremen pri večstrižnih stre­ menih stmax pa naj ne bo večja od s =0.75d<600 mm. t,max Za prevzem torzije moramo uporabljati zaprta stremena. Njihova medsebojna razdalja ne sme biti večja od 0.75 d niti od 1/8 obsega po srednici nadomestne­ ga škatlastega prereza niti ne od najmanj­ še dimenzije prečnega prereza elementa konstrukcije (e0 .002A c (60) Za zgornjo mejo armature stebrov pa stan­ dard priporoča A =0.04A , vendar v nobenem primeru več kot 8 % vključ­ no na mestih stikovanja oziroma preklo­ pov. Premer vzdolžnih palic naj ne bo manjši od <|)s= 8 mm, premer stremen pa ne manjši od cpss= 6 mm. Razdalja med stremeni naj bo manjša ali enaka 20-krat- nemu premeru vzdolžne armature (20<(>s), najmanjši dimenziji prereza oziroma 400 mm. Najstrožji izmed navedenih treh kri­ terijev je odločilen. Podobni kriteriji za najmanjšo in največjo stopnjo navpič­ nega armiranja so v standardu podani tudi za stene. Vodoravna armatura sten mora znašati vsaj 25 % navpične, vendar ne manj od 0.001 A c. V točki 9.8 so po­ dane temeljne zahteve standarda, ki se nanašajo na plitve betonske temelje in betonske kole. Na koncu so podane tudi zahteve za minimalno armaturo na mestu betoniranih kolov. D e s e to p o g la v je s ta n d a rd a z n a s lo v o m D o d a tn a prav ila za m o n ta ž n e b e to n s k e e le m e n te in k o n s tru k c i je obravnava poseb­ nosti montažnih betonskih konstrukcij. Začetnim splošnim pojasnilom v zvezi s predmetom te točke standarda sledijo podlage računa in temeljne zahteve za montažne betonske konstrukcije. Za oceno zrelosti montažnih betonskih ele­ mentov za prednapenjanje in montažo je zelo pomembna zanesljiva ocena dejan­ ske trdnosti betona pri poljubni starosti t, ki je v primeru brez toplotne obdelave montažnega elementa v začetku vezanja betona določena z izrazoma (1) in (2), v primeru toplotne obdelave elementa v začetku vezanja betona pa z izrazom (61): fcm(t) = fcmp + - fcmp log(t-tp+ l) . mp 'log(28-tp+l)'“° v ‘p (61) Pri tem je f srednja vrednost tlačne 1 cm p J trdnosti betona po toplotni obdelavi oziroma v času prenosa sile prednapetja na beton, ki jo določimo na preizkušan- cih, ki so bili negovani enako kot montažni element v času t ( t < t), f pa nazivna trdnost betona. Vpliv toplot­ ne obdelave betonskih montažnih ele­ mentov na deformacije elementov zara­ di lezenja betona lahko upoštevamo na ta način, da v izrazu (62) za zrelost be­ tona ß (t0) v času nanosa napetosti t 0 ß ( t „ ) l 0 . 2 + t® -2 (62) za starost betona namesto t0 v dnevih upoštevamo reduciran nadomestni čas t0, ki je ob upoštevanju izraza (62) do­ ločen z izrazom (63). to,T = Z e - (4000,&73- T- i)^ 13'65)Ati (63) i = l 2 4-t lo , t -+1 >0.5 (64) Pri tem je T(At.) povprečna temperatura v i-tem časovnem intervalu At. v dnevih,i t0T nadomestna reducirana starost beto­ na z upoštevanjem vpliva toplotne obde­ lave, t0 pa reducirana starost betona z upoštevanjem toplotne obdelave in vpliva vrste uporabljenega cementa, ki ga zaja­ memo z eksponentom a . Eksponent a znaša za počasi vezoči cement a= -1 .0 , za normalno vezoči cement a = 0 .0 , za hitro vezoči cement pa a = 1 .0 . Toplotna obdelava prednapetih betonskih elemen­ tov pa vpliva tudi na spremembo relak­ sacije prednapete armature, ki jo lahko zajamemo z ekvivalentnim časom t v urah (izraz 65): 1.14 -20 t eq= ^ --------^ - i ( T (Ati)- 2 0 )A t1.(65 ) 1max “ M i=l Pri tem je T max najvišja temperatura v času toplotne obdelave v [°C], T (4ti) pa povprečna temperatura v časovnem in­ tervalu At.. Padec sile v prednapeti arma­ turi zaradi toplotnega raztezanja materia­ la pri povišani temperaturi v času toplot­ ne obdelave pa je določen z izrazom (66): APe = 0.5ApEpa c(Tmax - T0) (66) F. SAJE: Evropski standard za betonske kontrukcije prEN 192-1-1 Pri tem je A prerez, E pa elastični mo­ dul prednapetih kabfov, occ toplotni razteznostni količnik betona, T max-T 0 pa razlika med najvišjo in začetno tempera­ turo betona v okolici kablov v [°C]. V nadaljevanju te točke standarda je she­ matično prikazanih nekaj možnosti me­ dsebojnih povezav montažnih elementov stropnih konstrukcij. Navedene so tudi nekatere posebne konstrukcijske zahteve za izvedbo montažnih konstrukcij, med katere spada tudi potrebno število razde­ lilnih reber rebričastih stropnih kon­ strukcij in posebne zahteve v zvezi s pre­ vzemom tlačnih, nateznih in strižnih sil. Na koncu 9. poglavja standarda je po­ danih še nekaj možnosti računskega modeliranja in armiranja montažnih ele­ mentov v neposredni okolici ležišč ter konstruktivne izvedbe ležišč in vpetja montažnih stebrov v temelje. Enajsto pog lavje s tan d ard a EN 1 9 9 2 -1 -1 obravnava posebnosti kon­ strukcij iz lahkega betona z zaprto struk­ turo in gostoto manjšo ali enako 2200 kg/m3, ki jo dosežemo z uporabo lahke­ ga agregata. V prvi točki tega poglavja (11.1) je na­ vedeno, da vsa določila iz 1. do 10. in iz 12. točke standarda EN 1992-1-1 veljajo tudi za konstrukcije iz lahkega agregata z zaprto strukturo z izjemo tis­ tih, ki so v tem poglavju standarda za konstrukcije iz lahkega betona nadomeš­ čena s posebnimi določili. Za lahke betone, ki so predmet tega poglavja standarda, štejejo betoni z zaprto struk­ turo, katerih gostota ne presega 2200 kg/m3 in so izdelani iz umetnega ali na­ ravnega lahkega agregata z gostoto, ki ni večja od 2000 kg/m3. Določila tega poglavja pa se ne nanašajo na aerirane lahke betone in lahke betone iz avtokla­ vov, ki so izdelani iz normalno težkega agregata. V splošnem v različnih izrazih uporabljamo za trdnost betona vredno­ sti iz preglednice (2), ki jih v primeru lahkega betona nadomeščajo vrednosti iz preglednice (5). Za prilagoditev mehanskih in reoloških lastnosti nor­ malnega betona ustreznim lastnostim lahkega betona po standardu EN 1992- 1-1 uporabljamo naslednje koeficiente oziroma oznake: L c je oznaka za trdnostni razred lahkega betona r |E je koeficient za izračun modula ela­ stičnosti ri, je koeficient za določitev natezne trd­ nosti lahkega betona H2 je koeficient za določitev količnika le­ zenja lahkega betona ti3 je koeficient za določitev količnika krčenja lahkega betona zaradi sušenja p je gostota suhega betona iz lahkega agregata v [kg/m3]. Za točko standarda 11.2, ki se nanaša na osnove analize in dimenzioniranja kon­ strukcij iz lahkega betona, se uporablja nespremenjena točka 2 standarda. Točka 11.3, ki se nanaša na lastnosti materiala, pa je za konstrukcije iz lahkega betona ustrezno spremenjena. Razredi gostote lahkega betona in njegove računske go­ stote po standardu EN 206-1 so razvidni iz preglednice (4), njihove mehanske last­ nosti pa iz preglednice (5). Natezno trdnost lahkega betona dobimo iz natezne trdnosti normalnega betona tako, da ustrezne vrednosti iz pregledni­ ce (2) pomnožimo s koeficientom ri, po izrazu (67): ri, = 0 .4 + 0 ,6 0 p / 2200 (67) pri čemer je p zgornja meja gostote v peči sušenega betona po preglednici (4). Sred­ njo vrednost sekantnega elastičnega modula E lcm lahkega betona dobimo, če vrednosti iz preglednice (2), ki veljajo za beton običajne gostote, pomnožimo s koeficientom r |E po izrazu (68), pri če­ mer je p gostota suhega betona po pre­ glednici (4): r |£ = 0.4 + 0,60( p / 2200)2. (68) Za koeficient toplotne razteznosti lahke­ ga betoan lahko upoštevamo vrednost a = 8 .1 0 _6/K . Za količnik lezenja lahke­ ga betona L C 20/ 25 pa ti2= 1 .0 . Končno vrednost krčenja betona pa dobimo, če krčenje normalnega betona po preglednici 3.2 iz standarda EN 1992-1-1 pomnožimo s faktorjem ti3= 1 .5 za f lck< L C 16/20, oziroma ri =1 .2 za f, > L C 20/25. Tlačna f , , in natezna računska trdnost f lctd lahkega betona sta določeni na enak način kot pri betonu normalne teže, le karakteristični trdnosti f , . in f lctk privzamemo iz preglednice (5), ki velja za lahki beton: f lc d = « lCcf lck/ Yo (69) f lctd = a , je:r J cp cp,lmr 1 j / \2 ĉvd — n j ̂ ctd ĉp̂ ctd ucp u c,lini (75) V l 2 °c.lim = f cd - 2 \/f ctd(f ctd + f.d). (76) Za prevzem torzijske obremenitve near- mirani betonski elementi niso primer­ ni. Računske uklonske dolžine oziroma v i­ tkosti tlačnih nearmiranih betonskih stebrov in sten so v standardu podane v odvisnosti od načina bočnega podpi­ ranja elementov. Za določitev mejne nosilnosti N Rd uklonsko ogroženih ne­ armiranih betonskih stebrov in sten je v standardu podan izraz (77): N R d = b h w f c d ® ( 7 7 ) S faktorjem 4>, ki je določen z izrazom (78): ^(3ct̂ / fctd) , (79) Pri tem je hF višina temeljne stope, a dolžina konzole temelja šteto od roba ste­ ne oziroma stebra, c gd računska napetost tal, f id pa natezna trdnost betona. Kot po­ enostavitev lahko uporabljamo tudi sovi- snost hF/a>2.0. Na koncu je standardu dodanih še 10 dodatkov, od katerih je 1 norma­ tiven 9 pa informativnih. Dodatek A Redukcija delnih varnostnih fak­ torjev za material je informativen. Vsebins­ ko je v dodatku obravnavana možnost re- raz red g o s to te 1.0 1.2 1.4 1.6 1.8 2.0 g o s to ta v peč i su še n e g a b e to n a p v [k g /m 3] 8 0 1 -1 0 0 0 1 0 0 1 -1 2 0 0 1201-1400 1 4 01-1600 1 6 0 1 -1 8 0 0 1 8 01-2000 g o s to ta v [k g /m 3] n e a n n ira n b e to n 1050 1250 1450 1650 1850 20 5 0 a rm ira n b e to n 1150 1350 1550 1750 1950 2 1 5 0 P r e g l e d n i c a 4 : R a zre d i g o s to te in ra č u n s k e g o s to te lahkega b e to n a F. SAJE: Evropski standard za betonske kontrukcije prEN 192-1-1 trd n o stn i razred i la h k e g a b e to n a a n a lit ič n i iz r a z i z a p o s a m e z n e k o l ič n ik e fick (Mpa) 12 16 2 0 2 5 3 0 3 5 4 0 4 5 5 0 5 5 6 0 7 0 8 0 flck,cube (Mpa) 13 18 2 2 2 8 3 3 3 8 4 4 5 0 55 6 0 6 6 7 7 8 8 Flcm (Mpa) 17 2 2 2 8 3 3 3 8 43 4 8 5 3 5 8 6 3 6 8 7 8 8 8 za fiCk>20M pa flcm=flck+8 (M pa) flctm (Mpa) *lctm ^ctrnH 1 T|i =0.40+0.60 p/2200 fictk,0.05 (M pa) flctk,0.05= fcti^O-OsTIl 5% fictk,0.95 (M pa) flctk,0.95= fctk,0.95Tll 95% Elcm (Gpa) Ejcm E cmT!E P E= ( p /2 2 0 0 ) 2 Sfcl (%o) za lahki b eton iz lahkega peska l/T, , f k = 1.1 kflcm / ( E |c|T1e) jBtrtghhe443 k = 1 .0 , ,, , . , v za v se vrste lahkega betona iz lah k ega agregata g le j s l ik o 1 ^lcul (%o) Slcl g le j s l ik o 1 8 1c 2 (%o) 2 .0 2 .2 2 .3 2 .4 2 .5 g le j s l ik o 2 a F. SAJE: Evropski standard za betonske kontrukcije prEN 192-1-1 dukcije delnih varnostnih faktorjev za ar­ maturo v in beton y ., če s pooštre- no kontrolo zagotovimo, da je odstopanje geometrije izvedene konstrukcije glede na projektirano manjše od dovoljenih tole­ ranc. D o d a te k B Lezenje in k rč e n je be tona , ki je prav tako informativen, vsebuje mate­ matične izraze za določitev lezenja in krčenja betona v poljubnem času t z upo­ števanjem večine vplivnih parametrov. Po­ dani izrazi so primerni zlasti za računal­ niško obdelavo. D o d a te k C L a s tn o s ti je k e l, k i so p o tem s tanda rdu p r im e rn a za u p o ra b o je norma­ tivnega značaja. V njem so podane zahte­ ve, ki jih morajo izpolnjevati jekla za ar­ miranje betonskih konstrukcij in so razvid­ ne iz preglednice (6). Poleg lastnosti, ki so razvidne iz pregledni­ ce (6), so v dodatku navedene tudi zahteve glede utrujanja, izvedbe površine palic, upogljivosti in pogojev sprijemnosti. D o d a te k D N a ta n čn e jš i ra ču n sk i p o s to p e k re la ksa c ije p re d n a pe te a rm atu re vsebuje matematične izraze za določitev časovne­ ga poteka relaksacije prednapete armature. Dodatek je informativen. D odatk i E, F, G in H obravnavajo priporoče­ ne trdnostne razrede betona glede na zahte­ vano trajnost in stopnjo agresivnosti okolja, računske napetosti armature v primeru rav­ ninskega napetostnega stanja konstrukcije, sodelovanje temeljne in zgornje nosilne konstrukcije pri prevzemu obtežbe in krite­ rije za zanemaritev globalnih učinkov teo­ rije drugega reda. Vsi navedeni dodatki so informativni. D odatek I A naliza g la d k ih p lo š č in strižnih sten obravnava poenostavljen račun gladkih stropnih plošč na stebrih in račun stena- stih konstrukcij, ki služijo za prevzem vo­ doravne obtežbe zgradb. Dodatek je infor­ mativen. D odatek J P rav ila za d e ta ilira n je posebnih de lov kon stru kc ij obravnava armiranje krov­ nega sloja betona, računsko modeliranje vozlišč betonskih konstrukcij z uporabo razpor in nateznih vezi ter način armiranja na ta način modeliranih vozlišč. oblika armature palice in kolobarji žice in mreže raztros v % razred A B C A B C karakteristična meja elastičnosti fyk ali f0.2k (Mpa) 400 do 600 5.0 minimalna vrednost za k=(f/fy)k >1.05 >1.08 >1.15 <1.35 >1.05 >1.08 >1.15 <1.35 10.0 karakteristična deformacij a pri največji napetosti Suk (%) >2.5 >5.0 >7.5 >2.5 >5.0 >7.5 10.0 upogibnost upogib in povratni upogib strižna trdnost 0.3Afyk (A je prerez žice) minimum naj večje odstopanje od nazivne mase posameznih palic oziroma žic v (%) nazivni premer palice v (mm) ±6.0 5.0 <8 >8 +4.5 Preglednica 6: Z a h t e v a n e l a s t n o s t i jekel za a r m i r a n je po s t a n d a r d u E N 1 9 9 2 - 1 - 1 F. SAJE: Evropski standard za betonske kontrukcije prEN 192-1-1 4 . N A J P O M E M B N E J Š E S P R E M E M B E S T A N D A R D A E N 1 9 9 2 - 1 - 1 G L E D E N A P R E D S T A N D A R D S I S T E N V 1 9 9 2 - 1 - 1 Standard El\l 1992-1-1 je po obsegu manjši od predstandarda SIST ENV 1992- 1-1 po vsebini pa pokriva bistveno širše področje. Standard EN 1992-1-1 namreč vsebinsko nadomešča naslednje dele predstandarda ENV 1992-1 -1: ENV 1992- 1-3, ENV 1992-1-4, ENV 1992-1-5, ENV 1992-1-6 in ENV 1992-3. Vsebina pred­ standarda ENV 1992-1-2 pa je predmet posebnega standarda EN 1992-1-2. Veljavnost standarda EN 1992-1-1 je razširjena tudi na konstrukcije iz betona visoke trdnosti do trdnostnega razreda C 90/105. Zaradi te vsebinske razširitve standarda je bilo potrebno spremeniti tudi nekatere parametre računa mejne nosilnosti betonskih konstrukcij, ki so delno razvidni iz preglednice (2) in po­ vsem na novo obdelati krčenje in lezenje betona. V V standardu EN 1992-1 -1 pa je glede na predstandard spremenjen tudi računski postopek upoštevanja uklona tlačnih elementov in približni račun mejne no­ silnosti prerezov, ki so obremenjeni z dvojno ekscentrično tlačno osno silo. V primeru čiste tlačne osne obremeni­ tve moramo stebre dimenzionirati tudi na neki minimalni upogibni moment, ki je določen v standardu. Račun mejne strižne nosilnosti armira­ nobetonskih konstrukcij vključno s pre­ bojem je v standardu EN 1992-1-1 gle­ de na predstandard bistveno spremenjen. Povsem drugačne so tudi oznake. Najpo­ membnejša vsebinska razlika pa je v tem, da moramo v primeru, ko prečna sila prekorači vrednost prečne sile, ki jo je betonski element sposoben prevzeti brez upoštevanja prečne armature, celotno prečno silo prevzeti z mehanizmom na­ domestnega Mčrschevega paličja. \ Manjše spremembe se nanašajo tudi na sidranje armature, detajliranje in mode­ liranje betonskih konstrukcij z razpora- mi in nateznimi vezmi. Zelo pomembno pa je, da so v standard vključene tudi konstrukcije iz lahkega betona in konstrukcije iz nearmiranega betona normalne teže. Precejšen del parametrov, ki jih potre­ bujemo za dokazovanje varnosti in uporabnosti konstrukcij in jih je bilo po predstandardu mogoče v okviru nacionalnega dokumenta sprem inja­ ti, je v standardu EN 1992-1-1 do­ ločenih, nekateri pa so na novo pre­ puščeni izbiri v okviru nacionalnega dokumenta. 5 . S K L E P S poenoteno obravnavo konstrukcij iz betona normalne trdnosti in iz betona vi­ soke trdnosti ter konstrukcij iz lahkega betona se je praktična uporabnost in uni­ verzalnost standarda EN 1992-1-1 bi­ stveno povečala. Zamenjava spremenlji­ vih parametrov s fiksnimi vrednostmi predstavlja prispevek, ki zagotavlja enake kvalitete betonskih konstrukcij v celot­ nem evropskem prostoru. Uvedba neka­ terih novih spremenljivih parametrov, ki so cena konsenza, pa to poenotenje kva­ litete zopet zmanjšuje. S poostrenimi zahtevami v pogledu strižne nosilnosti betonskih elementov in glede preboja ploščastih konstrukcij je v primerjavi s predstandardom nekoliko povečana var­ nost proti neduktilni strižni porušitvi be­ tonskih konstrukcij, kar je pomembno zlasti za konstrukcije na potresnih ob­ močjih. Zaradi nekaterih parametrov mej­ ne nosilnosti, ki so odvisni od trdnostne­ ga razreda betona, bo račun mejne nosil­ nosti konstrukcij iz betona visoke trdno­ sti zahteval posebno obdelavo. L I T E R A T U R A Eurocode 2: Design of concrete structures - part 1: General rules and rules for buildings prENV 1992-1-1 (Draft for stage 49), ju lij 2002 Eurocode 2: Design of concrete structures - part 1: General rules and rules for buildings ENV 1992-1-1, december 1991 Eurocode 2: Projektiranje betonskih konstrukcij - Del 1 -1: Splošna pravila in pravila za stavbe (prevzet ENV 1992-1 -1 :1991 in ENV 1992-1 -1 -:199T/AC: 1992 z metodo platnice), april 1991 Structural Concrete, Textbook on Behaviour, Design and Performance, Updated Knowledge of the CEB/FIP Model code 1990; Volume 1; fib, july 1991 CEB/FIP Model code 1990, Comite Euro-International du Beton; Lausanne 1993 J. GUŠTIN: Akumulacija Padež kot dopolnilni vodni vir Rižane AKUMULACIJA PADEŽ KOT DOPOLNILNI VODNI VIR RIŽANE COMPOUNDING RESERVOIR PADEŽ AS AN ADDITIONAL WATER RESOURCE FOR RIŽANAJS WATER SUPPLY SYSTEM STROKOVNI ČLANEK UDK 627,12 : 628.11 JOŽE GUŠTIN P O V Z E T E K Za dolgoročno re š ite v vodne oskrbe slovenske Obale je bilo v zadnjih š t i r id e s e t ih letih pred lagano več možnih rešitev. V te m času je bil zg ra jen osnovni s is te m Rižanskega vodovoda za do lgoročne potrebe. N e d o r e č e n je o s ta l d o lg o ro č n o z a n e s l j iv vodni vir. N a izb iro s t a o s ta l i površinski akumulaciji R ižana, Padež ali obe skupaj. V t e m prispevku je ocenjena m o re b itn a vključitev akumulacije Padež v vodooskrbni s is te m Rižana. S U M M A R Y D uring t h e p a s t fo r ty y e a rs m any lo n g - te rm so lu tions to th e w a t e r supply problem of th e Slovene c o a s t have been proposed. In t h e m e a n t im e a basic w a t e r pipeline n e tw o rk has been c o m p le te d to cover lo n g -te rm needs , b u t th e w a t e r s o u rc e still has to be defined. The possible choices a re : t h e R ižana c om pou nd ing re s e rv o ir , th e P adež c o m pou nd ing r e s e r v o i r o r th e com bination of both. This a r t ic le e s t im a t e s th e inclusion of th e Padež compounding re s e rv o ir to t h e a c tu a l R iža n a ’s w a t e r supply s y s te m . A v to r: Jože G uštin, univ. dipl. inž. grad. Bidovčeva 1 4 , Koper 1 . K R I Z A V O D N E O S K R B E O B A L E IN K R A S A P O II. S V E T O V N I V O J N I Na slovenski Obali in Krasu smo imeli ves čas po drugi svetovni vojni krizo oskrbe z vodo. Kriza je iz leta v leto rastla. Pose­ bej izrazita je bila na Sežanskem, Po­ stojnskem in Obali. Postojna se je uspe­ šno navezala na izvir Malni na Planinskem polju. Za Kras in Obalo se je iskala skup­ na rešitev. Vsak je na svojem območju iskal tudi lastno rešitev. Sežana je v osemdesetih letih rešila svoj problem z navezavo na podtalnico ob Brestovici. Za Obalo pa ni izbrana še nobena od več predlaganih rešitev. 1 .1 R A Z I S K A V E IN P R O G R A M I R A N J E Strokovna obdelava problematike vodne oskrbe Obale in Krasa traja že več kot 50 let. V tem času so bile dane razne stro­ kovne rešitve od več načrtovalcev. Po vrstnem redu nastanka so bile izdelane naslednje: 1. Akumulacija Kubed za bio-minimum Rižane, Ljubljana, 1959. 2. Vodovod iz HE Osp (350 l/s), T. Jare, Koper, 1960. 3. Rekonstrukcija Rižanskega vodovoda (60 l/s), F. Tratnik, V. Drčar, Kandus, J. Sketelj in J. Guštin. 4. Vodovod Sečovlje (100 l/s), J. Guš­ tin, Koper 1962. 5. Vodovod Gradole (300 l/s), J. Guštin, Koper 1962. 6. Vodovod Malni - Kras Obala (1500 l/s), T. Jare, Koper, 1964. 7. Vodovod izvir Rižane - akum. Prelo- ke ali akum. v Brkinih (1470 l/s), J. Guštin, V. Korda, in T. Nasan, Koper - Ljubljana, 1964. 8. Študija vodne oskrbe Krasa in Obale iz virov Malni - akum. Padež - izvir Ri­ žane, M. Arčon, J. Guštin, A. Horvat, V. Pirc in F. Drobne, Ljubljana, 1976. 9. Študija “ Primorski vodovod” , izviri Malni - akum. Planina, M. Tomšič, Ljubljana, 1978. 10. Študija vodovoda Brestovica - Seža­ na, J. Guštin, Koper, 1979. Gradbeni vestnik • letnik 52, avgust, 2003 J. GUŠTIN: Akumulacija Padež kot dopolnilni vodni vir Rižane 11. Projekt vodovoda Brestovica - Sežana, M.Tomšič, Ljubljana, 1980. 12. Študija vodooskrbe Primorske in Kra­ sa iz izvira Rižane - akum. Dragonja - akum. Drnica. V. Pirc, M. Tomšič in D. Burja, Ljubljana, 1982. 13. Program razvoja Rižanskega vodovo­ da, izvir Rižana - akum. Rižana (2100 - 2700 l/s), J. Guštin, Koper, 1984. 14. Idejni projekt “ Regionalni primorski vodovod” , izvir Malni, akum. Padež in izvir Rižane, M. Tomšič, Ljubljana, 1988. 15. Idejni projekt “ Cevovod izvir - vodar­ na, zaščita izvira Rižane in akum. Riža­ ne (2700 l/s), J. Guštin, Koper, 1988. 16. Navezava Rižane na Brestovico ob Rodiku (150 l/s), J. Guštin, Brezigar, Artač, Koper - Ljubljana, 1992 17. Projekt Akumulacija Kubed Po izdelavi navedene dokumentacije so se pojavili še naslednji dodatni predlogi na to tematiko: a) Navezava vodooskrbe Kopra na ak. Kliv- nik in ak. Molo (prof. Rismal) b) Navezava vodooskrbe Kopra na Trst (prof. Breznik) c) Dodatna navezava na Istrski vodovod d) Dvom o upravičenosti koriščenja izvi­ ra Malni za Obalno regijo e) Akum. Padež primerni vir za Obalo Iz navedene dokumentacije so realizirani projekti pod št. 3, 4, 5 ,1 0 ,1 1 ,1 5 (del­ no) in 16, ki so dopolnjevali opešanost preskrbe Obale in Krasa. Od predlogov dokončne rešitve se trenutno zagovarja akum. Padež, ki jo obravnava tudi ta pri­ spevek. 2 . A K U M U L A C I J A P A D E Ž 2 .1 P O V R Š I N S K I Z B I R A L N I K I Z A P IT N O V O D O Regionalni vodovodi so komunalni objek­ ti novejšega datuma in prvi te vrste so bili zgrajeni na Primorskem. Nanoški in Po­ stojnski vodovod sta iz prve svetovne voj­ ne, Rižanski in Istrski vodovod pa iz leta 1935. V preteklosti so zaselki in večja mesta nastajali tam, kjer je bila na razpo­ lago zdrava voda. Vodovodne napeljave so bile redke in ljudje so večinoma posamič­ no zajemali vodo na izvirih ali vodotokih. Živina je Imela skupna napajališča in go­ spodinjstva skupna perišča. Ti vodni viri so bili zanesljivi za preživetje. V suhih krajih, kot so za vodoneprepustni Kras, so ljudje preživeli od zbiranja deževnice v posameznih ali skupnih kapnicah in v odprtih neprepustnih lokvah. Prve so ra­ bili za gospodinjske in druge za gospo­ darske namene. Kapnice so zgradili za zbiranje vode s streh lastne domačije ali skupne iz več gospodarstev. Za gospodar­ sko rabo so si uredili kraške kotanje, zate­ snjene z neprepustno ilovico, kjer so na­ pajali živino, prali in jih uporabljali za dru­ ge gospodarske namene. Za pitno vodo so služile zidane ali betonske kapnice. Po navadi so to bili vkopani ali napol vkopa­ ni objekti, pokriti in zatemnjeni. Voda je bila vedno čista in hladna. Lovilne streš­ ne površine so znašale povprečno 50 - 60 m2. Na območju Krasa pade okoli 1000 mm dežja letno. Količina zbrane vode z ene strehe je tako znašala 60 x 1,0 x 0,8 = 48 m3 letno. Mesečne razpoložljive količine na gospodinjstvo so bile 4 m3. V šestč­ lanski družini je na osebo odpadlo dnev­ no 4000 : ( 6 X 30 ) = 22,21. Pri številčnejših družinah se je to še razpolovilo. Ob gradnji prvega regional­ nega vodovoda v Istri 1935 leta, je bil vzet kot projektantski normativ osebne pora­ be 50 l/osebo X dan. Zaradi druge pora­ be se je ta normativ povečal na 88 l/ose­ bo X dan. Za 90 % prebivalstva je bila preskrba predvidena preko javnih izlivk, skupnih napajališč in perišč. Po uvedbi hišnih priključkov je nastalo hudo po­ manjkanje vode. Za dolgoročno načrto­ vanje smo na Obali leta 1964 določili normativ za celotno porabo v regiji za stalne prebivalce v mestih 1500 l/ose­ bo X dan in za podeželje 500 l/osebo x dan. Ob takih normativih smo prišli do spoz­ nanja, da vsi naravni viri na Primorskem ob suši ne zmorejo zagotoviti potrebne količine vode. Rešitev smo našli v stari preverjeni metodi s shranjevanjem viso­ kih voda v umetnih površinskih zbiral­ nikih. V teh časih so bile odprte akumu­ lacije za pitno vodo nekaj nedojemljive­ ga v Sloveniji, pa tudi na Hrvaškem. V Sloveniji smo še sedaj navajeni, da iz pipe pijemo lahko le izvirno ali podtalno vodo. Večina pitne vode v Sloveniji ne potrebuje posebne obdelave. S pravilnim shranjevanjem in s pravilno obdelavo lahko pridemo do neoporečne vode tudi, če jo zajemamo v odprtih akumulacijah. V razvitem industrijskem svetu naravno vodo pijejo samo iz plastenk. Mi smo še na takšni stopnji razvoja, da z malo dis­ cipline še naprej lahko pijemo zdravo vodo iz pipe, pa četudi jo dobivamo iz odprtih bazenov. Znano je, da se s povr­ šinskim zbiranjem preskrbujejo Genova, Firence in druga mesta v Italiji. V Srbiji se tako že dolgo časa preskrbuje Kra­ gujevac. V drugih državah je ta način zagotavljanja vode postal splošna prak­ sa. Leta 1964 sem izdelal študijo preskr­ be Obale, ki je za dopolnitev pri- mankljajev izvira Rižane v eni varianti predvidevala akumulacijo Predloka in v drugi varianti skupaj s Krasom akumula­ cijo v Brkinih. Ob predstavitvi študije na Okraju Koper smo doživeli velik odpor in strokovno razpravo smo morali prekiniti. Naročili so nam, naj se odločimo za zajetje izvira Malnov pri Planini. V pro­ storske plane občine pa smo še naprej vnašali rezervat za akumulacijo v dolini Rižane. Kot prehodno rešitev za 20 let smo poiskali napajanje iz Gradol na reki Mirni v Istri. Leta 1975 je V. Pirc na Zvezi vodnih skupnosti Slovenije izdelal kako­ vostno študijo akumulacije Padež. Od takrat se v strokovnih krogih ni več go­ vorilo o neprimernosti površinske aku­ mulacije za pitno vodo. Še vedno je osta­ lo veliko nasprotnikov gradnje umetnih površinskih zbiralnikov, med njimi so najglasnejši krajinarji. Upam, da bomo šli v korak s svetom in znali kulturno in go­ spodarno izkoristiti naravne danosti v splošno korist in da ob tem ne bomo kr­ šili naravnih zakonitosti, ampak jih bomo J. GUŠTIN: Akumulacija Padež kot dopolnilni vodni vir Rižane smiselno nadgrajevali. V tem uvodu sem hotel prikazati, kako ob površinskem zbi­ ranju vode posamezni kraji preživeli več stoletij in kako smo se kasneje upirali temu načinu gospodarjenja z vodo. Ob izdelavi investicijskega programa magi­ stralnega cevovoda Rižanskega vodovo­ da je bilo zahtevano, da tega navežemo na izvir Malni. V strokovni prilogi inve­ sticijskega programa smo nakazali va­ riantno rešitev iz Malnov ali iz Rižane. Glede na to, da se še danes trdi, da aku­ mulacija na Rižani, kakor je objavljena v [Guštin, 1988] in [Guštin, 2002], ni možna, bom vtem prispevku prikazal, kaj pomeni zagovarjana rešitev akumulacije Padež in njena vključitev v sistem Rižanskega vodovoda. 2 . 2 P R O S T O R S K A N A M E S T I T E V A K U M U L A C I J E P A D E Ž Območje akumulacije je na severnem pobočju Brkinov v povodju reke Reke (slika 1). Dve globoki in ozki dolini, vre­ zani v flišne sklade, se raztezata od brkin­ ske razvodnice proti dolini Reke. Po dnu vzhodne doline teče potok Suhorca, po zahodni pa potok Padež. Suhorca se pred domačijo Bibec zliva v Padež, ki se 1200 m nižje zliva v Reko. Med dolinama se razteza greben z opuščenim zaselkom Kozjane. V dolini ob potoku Padež je le nekaj hiš. Vsi zaselki na tem območju so razporejeni po grebenu okoli teh dveh dolin z izjemo opuščenih Kozjan. manj primerni za gradnjo nabiralnika. Za shranitev razpoložljivih vodnih količin je zato potrebno zgraditi višjo pregrado. Do­ linska pregrada je predvidena 1200 m pred vlivom Padeža v Reko. Po dolinah ne potekajo prometni, energetski ali drugi komunalni koridorji. L E G E N D A ZUVNO OBMOČJE A K U M . AGUE PADEŽ ------------------------ ZAŠČITA AKUMULACIJE RIZ.iN A ------------------- ---- CEVOVOD S E Ž A N A -R IŽ /;., _ ------------------- CEVOVOD PADEŽ-RIŽAN; ' AfUANTAA ----------------------- CEVOVOD PADEŽ-RIŽAM -IIANTA B Od vzhoda proti zahodu so razporejeni naslednji zaselki: Suhorje, Ostrožno brdo, Prelože, Huje, Gabrk, Erjavče, Tatre, Orehek, Mrše, Artviže, Ojstrovica, Vareje in Barka. Na vplivnem območju akumulacije Padež je skupaj petnajst zaselkov. Dno doline in pobočja so strma, kot je običajno v d i­ šnih dolinah. Pobočja so zaraščena z nizkim mešanim listopadnim gozdom, na ravničastih delih je nekaj pašnikov ali njiv. Ozki in strmi dolini sta glede prostornine □ 0 H O 0 PODZEMNI TOK VARIANT- n CEVOVOD ILIRSKA BISTRi A-KOZINA CESTA PREDVIDENA INTERNA CESTA AVTOCESTA PREDVIDENA HITRA ŽELEZNICA OBSTOJEČA ŽELEZNICA PREDOR JAVOR REZERVOAR ČRPALIŠČE VODARNA OZONIZACUA IN ČRPALIŠČI. MIKROFILTRACIJA Pivko.] M a ta v u n© L ip ic a \ B a zov i ca ITALIJA Bdrka® V a re j PADEZ «Rodik A r t i vitKozica Ostkovici B re zo v ico . Odoli na .M rs egjprehek M a te r i j« T o m in je ©,M a rkovsc ira KÜTVH lo r i jeDePTänT U M U D A C IJ A IZ A N A J Slrusco.Slavnik P odgorjeRižanejPodpei a35J ■ .H ra s to v i j® Gradeče®431* Golac Gradbeni vestnik • letnik 52, avgust, 2003 J. GUŠTIN: Akumulacija Padež kot dopolnilni vodni vir Rižane 2 .3 P O G O J Z A Z B I R A N J E IN Z A D R Ž E V A N J E V O D E Padavinsko območje akumulacije Padež znaša 41,8 km2. Povprečne letne padavi­ ne znađajo 1446 mm s povprečnim let­ nim odtokom 0,832 m3/s. Zato bo zna­ šala letna količina vode v zbiralniku 86.400x365x0,832 = 26.237.952 m3. Prostorska namestitev omogoča zajezitev doline do kote 446 m (slika 2). Krona pregrade je možna na koti 450 m. Višina pregrade bi znašala 75 m. Kota dna aku­ mulacije ob pregradi bi znašala 375 m. Prostornina akum ulac ije znaša 60.000.000 m3 (slika 3), kar je dosti več kot letna zbrana količina iz padavinske­ ga območja. Zaradi bližine Reke je možno iz nje dočrpavati vodo v akumulacijo v času zadostnih pretokov in ustrezne kakovosti vode. Potrebna zmogljivost čr- palnih naprav, določena na podlagi možnosti in potreb, je okoli do 3 m3/s. 2 . 4 Z A Š Č I T A A K U M U L A C I J E Zaradi lege je akumulacija dobro zašči­ tena. Na prispevnem območju ni večjih aktivnosti. Oba kraka zajezenega dela dolin sta dolga povprečno 4,1 km, pov­ prečna širina najvišje vodne gladine je­ zera pa je 250m. Skupna dolžina obale predvidenega jezera znaša okoli 17 km (slika 1). Na tej dolžini obale je okoli 20 večjih ali manjših hudournikov, na ka­ terih je potrebno urediti zadrževalne pra­ gove. Na 17 km obale je potrebno v širi­ ni okoli 200 m očistiti obstoječe gozdo­ ve in zasaditi iglavce, ki manj onesnažujejo vodo. Površina zaščitnega pogozdovanja bi tako znašala 3,2 km2. Ob jezeru je potrebno zgraditi okoli 20 km zaščitne ograje. Z zalitih površin je po­ trebno očistiti humus in rastje. Za 15 zaselkov, ki so na zbirnem območju, je potrebno urediti odvod odpadne vode in odvoz smeti. Na obdelanih površinah je potrebno uvesti kontrolo načina pridela­ ve. Dostop do jezera je dovoljen samo LEGENDA 0 GLIN ENO JEDRO 0 D V O S LO JN I PEŠČENI FILTER 0 ) FLIŠ N E KAM N INE 0 H U M U Z IR A N JE + ZATRAVITEV 0 TLAK LO M LJENEC + FILTER 0 IN JE K C IJS K A ZAVESA - G L 0 8 .2 0 - J 0 m 0 P R E U V N O -P R A Z N O T O Ć N O -O D V Z E M N I OBJEKT 0 ČRPALIŠČE - O ZO N IZAC IJA PREG RADA PADEŽ M 1 : 2 5 0 0 Slika 2: P re re z p re g ra d e Padež KRIVULJI VO LUM N A IN POVRŠIN AKUM ULACIJE PADEŽ Slika 3: K riv u lji p ro s to rn in e in p o v rš in e a k u m u la c ije P adež 70x105 mä J. GUŠTIN: Akumulacija Padež kot dopolnilni vodni vir Rižane TOKOVI IN STR AT IF IK A C IJA V A KU M U LA C IJI • '° 13 S 20 24 2& * O 25 50 75 100 125 K TEMPERATURA VODE C° ZASIČENO ST S KISIKOM Slika 4: Tokovi in s t r a t i f ik a c i ja v a k u m u la c iji službenim osebam ali kontroliranemu obisku. Okrog jezera se lahko razvijajo samo aktivnosti, ki služijo vodni oskrbi. 2 . 5 K A K O V O S T V O D E Akumulacija Padež bi bila nepretočno je­ zero, v katerega bi se zlivale samo pada­ vinske površinske vode. Shranjena voda miruje v jezeru in odtok je le preko preliva ali kontroliranega odjema. Prostornina akumulacije je večja od letnega dotoka in voda bi se zamenjala vsaki dve leti. Zlivne površine so iz flišne podloge in dobro zaraščene. Zbirna voda si nabere na poti do jezera dovolj hranljivih snovi, ki so v mirujočem jezeru dobra podlaga za razvoj vodne flore in favne. Bujna rast se bo do­ gajala v zgornjem sloju vode do približno 8 m globine (slika 4), do koder dosega dnevna svetloba. To je tudi cona hiperza- sičenosti s kisikom. Srednji sloj, ki sega od globine 8 do 20 m, bo najbolj kako­ vosten. Žal ta sloj zadostuje potrebam samo v začetnem obdobju obratovanja. Ob večjem odjemu se bo voda odjemala tudi iz spodnjega sloja jezera. Ta spodnji sloj ima predvsem zaradi pomanjkanja proste­ ga kisika vodo slabše kakovosti, in jo je potrebno zato, da bi bila uporabna kot pitna, dodatno obdelati. Vzdrževanje zdrave vode v akumulaciji in njena dodelava za pitno vodo zahteva veliko timskega stro­ kovnega dela. Eden od možnih blažilnih ukrepov je dovajanje sveže vode iz reke Reke in zraka v spodnje sloje akumulacije. Po tej poti se izboljšuje kakovost vode in eventualno količinsko dopolnjuje. Pred vstopom v dolge transportne cevovode je potrebno predčiščenje, da se zaščiti ce­ vovod, pred vstopom v razdelilno vodo­ vodno omrežje pa je potrebno totalno čiščenje. O kakovosti vode v akumulaciji Padež je že v dosedanjih obdelavah dal izčrpno strokovno mnenje prof. Rismal. Za predhodne primerjalne anaiize je na voljo obstoječa akumulacija Kiivnik. HIDROGRAM PRETOKOV RIŽANE NA POSTAJI KUBED ZA ZAPOREDNO SUSNA LETA 1 9 5 6 , 1 9 5 7 , 1 9 5 8 m3/s j 1 9 5 7 1 9 5 81 9 5 6 JAN ODVZEM IN PRIMANJKLJAJ PO KVARTALIH V=19 051 000 m3 V=19 673 000 m3 V=26 106 000 m3 Q=2450 l/s Q=2530 l/s Q=3100 l/s -»=5 702 « m 3 -Y=259 200 m3 -V=17 539 200 m3 LETNI SKUPNI ODVZEM LETNI SREDNI ODVZEM LETNI PRIMANJKLJAJ V =84 659 000 m 3 0 s r= 2 6 8 5 l/s -V = 3 4 8 70 8 00 m 3 PO ODVZEMU M ANJEK PRETOKA ZA ODVZEM Gradbeni vestnik • letnik 52, avgust, 2003 J. GUŠTIN: Akumulacija Padež kot dopolnilni vodni vir Rižane 3 . N A V E Z A V A A K U M U L A C I J E P A D E Ž N A S I S T E M V O D N E O S K R B E Za pokrivanje sušnega primankljaja izvira Rižane je na koncu programiranega ob­ dobja potrebno dodatnih letno (slika 5) 35.000.000 m3. Akumulacija Padež te ko­ ličine lahko zagotovi samo, če računamo na odjem dodatnih količin iz reke Reke. Za navezavo Padeža na sistem Rižanskega vo­ dovoda obstajata dve možnosti (slika 6): • Prva možnost je že obdelana v projektu iz leta 1976, ki predvideva črpanje na Barko in naprej gravitacijski dotok pre­ ko Rodika do vodarne Rižana. • Druga možnost je črpanje iz akumu­ lacije Padež skozi brkinski greben v ponikalnico Odoline od koder bi pod­ zemno po naravni poti dodatno napa­ jala izvir Rižane. 3 .1 N A V E Z A V A P A D E Ž - R O D IK - V O D A R N A R I Ž A N A Po tej sistemski rešitvi se voda odvzame v odvzemnem stolpu ob pregradi (slika 7). Po odjemu se voda ob pregradi črpa v sistemski rezervoar Barka na koti 590 m. Po črpališču se v potisni cevovod inicira ozon za oksidacijo suspendiranih snovi v vodi. Tlačni cevovod <)> 1300 mm ima prepustno moč čez 3000 l/s. Dolžina potisnega cevovoda znaša 2650 m. Za pretok 3100 l/s ob v = 2,3 m/s čas re­ akcije ozona v cevovodu znaša T = 2650 : 2,3 = 1162 sek = 19,4 min, kar zado­ stuje za čas kontakta. Pred rezervoarjem je nameščena baterija mikrotiltrov, ki odstranijo oksidirano sluzasto snov iz vode. Takšno vodo je možno transporti­ rati na večje razdalje in ohraniti zadovolji­ vo čist cevovod. Ob rezervoarju Rodik je možna vodarna zmogljivosti 500 l/s, ki bi lahko napajala kraško planoto in Brki­ ne, če se v akumulaciji Padež pridobijo še dodatne vodne količine. Dvig vode iz Padeža na Barko znaša H = 236 m. ZAŠČITA IZVIRA RIŽANE IN PADEŽA TER PODZEMNI TOKOVI V KRASU m . C O N A V. PADE Ž (— O ponikovalnica O ^ izvir O * merilna postaja t ,-------- r ~ ~ Slika E: Z a š č i ta iz v ira R ižane in P adeža t e r p odzem n i to k o v i na K ra s u VZDOLŽNI PROFIL R E K A -P A D E Ž -R O D IK -R lŽ A N A ( v a r ia n ta A) Rezervoar Barka mora s prostornino po­ slika 7: V z d o lž n i p ro f i l R e k a -P a d e ž -R o d ik -R iža n a J. GUŠTIN: Akumulacija Padež kot dopolnilni vodni vir Rižane V Z D O L Ž N I P R O F IL R E K A -P A D E Z -O D O U N A -R IZ A N A ( v a r ia n ta B ) Slika 8: V z d o lž n i profil R e k a - P a d e ž -O d o l in a -R iž a n a krivati vsaj eno uro odtoka, kar pomeni, da bi morala znašati min V = 15.000 mh Mogoče bi jo bilo zgraditi postopno. Za rezervoar Rodik zadostuje V = 5.000 mt na koti 568 m. Ob Kozini je raztežilni re­ zervoar Reva V = 5.000 mt na koti 534 m. Skupna dolžina cevovoda cj) 1300 mm od Padeža do vodarne Rižana znaša L = 27.650 m. Ostanek tlaka na vstopu v vo­ darno znaša dH = 406 m.v.s. Iz tega odvečnega tlaka se pridobi energija, ki lahko krije porabo v Padežu. Del trase od Rodika do vodarne poteka vzporedno z že položenim (j) 500 mm za čisto vodo. 3 . 2 N A V E Z A V A P A D E Ž - O D O L I N A - IZ V IR R I Ž A N A 3 . 2 . 1 P r e t o č n o s t p o d z e m n i h k a n a lo v v K r a s u Med hidrogeološkimi raziskavami v za­ ledju izvira Rižane so se opravljali sledi­ lni poiskusi z namenom, da bi ugotovili zvezo med posameznimi ponikalnicami in okoliškimi izviri. Iz arhivske literature vemo, da so že v prvem desetletju prej­ šnjega stoletja ugotovili neposredno zve­ zo med ponikalnico Brašnice v Odolini in izvirom Rižane. Hidrogeološke raziska­ ve so dokazale, da je ta ponikalnica v najboljši zvezi z izvirom Rižane (slika 6). Razdalja po zračni lin iji med ponikalni­ co Odolina in izvirom Rižane znaša 12 km. Hitrost podzemnega toka je izračunana v = 104 m/h. Da premaga to razdaljo, potrebuje voda čas T = 12000 :104 = 115,38 ur = 4,8 dni. Na trasi od ponikalnice do izvira (slika 9) pot vodi skozi večjo podzemno aku­ mulacijo. Ob obilnem ponikanju vode se na izviru iztok ojači še prej kot v štirih dneh, ker novi dotok dvigne podzemni vodostaj in poveča izdatnost izvira. To posebnost smo izkoristili v hrvaški Istri, da po podzemni poti povečamo izdatnost izvira Gradole. Na razdalji 18 km od izvi­ ra je zgrajen glavni tranzitni cevovod za srednjo in južno Istro. Iz tega cevovoda smo zgradili 3 km dolg odcep do po­ nikalnice Ciza. Iz cevovoda odteka voda v ponikalnico in ostalih 15 km do izvira premaga podzemno. Vode v izviru je le 5 -1 0 % manj, kot je izteče iz cevovoda. Predlagam, da na isti način dovedemo vodo iz Padeža od ponikalnice Odolina do izvira Rižane. Letni primanjkljaj na izviru Rižane znaša 35.000.000 m3 (slika 5). Zaradi omejenega nadzora in zadrževanja na podzemni poti bi bilo potrebno zaradi varnosti letni primanjkljaj povečati za 20 %, tako da bi znašal 35.000.000 x 1,2 = 42.000.000 m3, kar je več od letno zbrane količine na Padežu, ki znaša 26.237.000 m3. Za zadostitev po­ trebam na Rižani bi bilo potrebno pokriti primanjkljaj 42.000.000 - 26.237.000 = 15.763.000 m3 z dočrpavanjem iz Reke. Ob kapaciteti dočrpavanja 3,0 m3 bi po­ trebovali dva meseca črpanja na leto za manjkajočo količino. 3 . 2 . 2 O p i s t r a s e P a d e ž - O d o l i n a - i z v i r R i ž a n e Odjem vode iz akumulacije poteka na odjemnem stolpu pregrade (slika 8). Iz odjemnega stolpa voda doteka na črpalke I i »400 00 VOOARHt Slika 9: V e r j e t n i h idrav l ičn i p r e r e z s i s t e m a B rk in i -R iž a n a Gradbeni vestnik • letnik 52, avgust, 2003 J. GUŠTIN: Akumulacija Padež kot dopolnilni vodni vir Rižane ob vznožju pregrade. V sklopu črpališča je tudi ozonska postaja za oksidacijo. Ozon se dozira v potisni vod. Trasa ce­ vovoda <() 1300 mm poteka ob robu je­ zera do kote 510 m, pod vasjo Ojstrovi- ca. Ta del trase je dolg L = 5650 m. Na koncu tega odseka je sistemski rezervoar prostornine 5.000 m3. Čas kontakta ozo­ na v cevovodu znaša T = 5650 : 2,3 = 2456,52 sek = 40,9 min. Ob rezervoarju je nameščena postaja z mikrofiitri, ki odstranijo sluz iz vode. Po prečiščevanju vode trasa vstopi v predor pod brkinskim grebenom, dolgim 4,0 km, ki se konča v dolini Odolina (slika 10). Od predora do ponikalnice je še nadaljnjih 400 m cevovoda in voda izteka v ponikalnico. Trasa od zajema do po­ nikalnice je dolga 8,85 km. Na podzem­ ni trasi med Odolino in izvirom Rižane, dolgi 12 km, niso možni in niti ne po­ trebni kakršnikoli posegi. Na izviru Rižane je potrebno zato zatesniti obstoječe je­ zerce in dvigniti preliv za 3,0 m. Ob izvi­ ru do obstoječe vodarne Rižana je že zgrajen cevovod ^ 1400 mm. Pred vto- kom vode v ponikalnico v Odolihi je možen odjem do 500 l/s za potrebe kraške PREDOR JAVOR JOŽE GOŠT5* 0.20 0,50 0,40 0,20 , 0,20 0.40 0 50 0,20---- -f— ----- :------- T'-f— Slika 10: P re č n i p re re z p re d o ra J a v o r planote. Ta del vode je treba tu dokonč­ no očistiti in dvigniti iz kote 490 m na 568 m. v rezervoar Rodik preko povezo­ valnega cevovoda <|> 600mm. Voda se na poti od Odoline' do izvira Rižane obogati s kisikom in minerali, tako da je na izviru že podobna vodi iz kraške ponikalnice. Po tej varianti dovoda vode do Rižane je možno del letnega primanjkljaja v aku­ mulaciji Padež zmanjšati skozi predor z vključitvijo prispevnih površin iz doline Brezovice in Odoline. Iz Brezovice lahko pridobimo letno 2.850.000 m3, iz_Odo- line 2.744.000 m3, skupaj torej 5.594.000 m3. Preostali deficit 10.169.000 m3 v aku­ mulaciji Padež se dopolni iz Reke ( 40 dnevno črpanje na leto s q = 3,0 m3/ s ). 4 . C E S T N E P O V E Z A V E 4 .1 S I S T E M P A D E Ž - R O D I K Cesta od reke Reke do pregrade in čez njo je ista za obe varianti. Za dostop na krono pregrade je potrebno zgraditi odcep iz ceste za v Suhorje. Od krone pregrade do Barke je potrebno zgraditi cesto vzpo­ redno s potisnim cevovodom do spoji­ tve na vaško cesto v Barki. 4 . 2 S I S T E M P A D E Ž - O D O L I N A Deli ceste do pregrade so isti kot v prvi varianti. V drugi varianti se cesta na­ daljuje z vrha pregrade ob obali jezera do rezervoarja Ojstrovica. Od rezervoarja Oj- strovice se spelje enosmerna cesta skozi predor do navezave na cesto za Materijo. Te ceste so internega značaja samo za potrebe vodooskrbe. 5 . Č R P A N J E V O D E IZ R E K E V A K U M U L A C I J O P A D E Ž Reka je oddaljena 1200 m od pregrade. Tu se pokaže možnost, da visoke in kako­ vostne vode iz Reke črpamo v akumula­ cijo. Namen tega početja je dopolnitev primanjkljaja, zamenjava vode spodnjega sloja akumulacije, dovajanje svežega ki­ sika in eventualno istočasno vnašanje svežega zraka. Za ta namen je potrebno zgraditi ob Reki črpališče in potisni ce­ vovod <|) 1300 mm do pregrade. Cevovod se skozi pregrado spelje po dnu vsakega kraka jezera vsaj za dve tretjini dolžine kraka. Pred pregrado se v cev lahko do­ daja tudi zrak. Za to so potrebne detajlne študije in analize pred projektiranjem ter izboljšava kakovosti vode v Reki. 6 . P R I M E R J A V A V A R I A N T a) Trasa: Po varianti Rodik (A) je trasa dolga 27,65 km po prostem terenu in od tega 16,5 km vzporedno z že obsto­ ječim (j) 500 mm. Po varianti Odoline (B) je trasa dolga 25,5 km. Od tega se zgradi samo 8,85 km v ožjem vod­ nem rezervatu. Na tem odseku je 4 km tunela. Ostalih 12 km voda teče skozi podzemlje in zadnjih 4,05 km je cevo­ vod (j) 1400 mm že zgrajen. Pod točko a) ima vidno prednost varianta B. b) Objekti: Varianta A ima tri rezervoarje s skupno prostornino 25.000 m3. Varian­ ta B ima en rezervoar 5.000 m3 in na­ ravno podzemno akumulacijo 63.000.000 m3. Varianta B ima predor, dolg 4,0 km. Predor služi za odvod vode iz aku­ mulacije Padež za zbiranje vode iz do­ lin Brezovica in Odolina v akumula­ cijo Padež ter za interno cestno pove­ zavo. Ostali potrebni objekti so enaki za A in B. Pod točko b) ima prednost varianta B. c) Energija: Varianta A ima možnost, da na Rižani od neizkoriščenega padca pridobi vso potrebno energijo za last­ no rabo. Varianta B ima za polovico manj dviga, toda nima možnosti prido­ bivanja energije. Pod točko c) ima pred­ nost varianta A. d) Ekologija: Varianta A sega v prostor s celotno traso. Varianta B ima za dve tretjini krajšo traso, ki poteka v vod­ nem rezervatu. Pod točko d) ima pre dnost varianta B. J. GUŠTIN: Akumulacija Padež kot dopolnilni vodni vir Rižane e) Kakovost vode: Po varianti A voda do­ teka iz akumulacije direktno v vodar­ no Rižana. Po varianti B voda 4,8 dni teče skozi akumulacijo kraške podtal­ nice, kjer si bistveno izboljša kako­ vost. Pod točko e) ima prednost va­ rianta B. Rezime: Od petih točk je v prid varianti A samo točka c). Obstajajo še drugi para­ metri za konfrontacijo, vendar je razvid­ no, da je varianta B bolj sprejemljiva rešitev. 7 . S K L E P N E U G O T O V I T V E V prvem poglavju so navedene vse štu­ dije, ki so od leta 1959 obravnavale za­ gotovitev pitne vode za Obalo. Od 17 predstavljenih strokovnih rešitev je bilo do sedaj uporabljenih le sedem. Tu so navedeni tudi sedanji predlogi raznih avtorjev drugih mogočih rešitev. V dru­ gem poglavju je nakazano, kako težko je bilo dokazati, da pitna voda ni samo ti­ sta, ki teče iz izvira in kako so določeni kraji v Sloveniji preživeli brez izvirne tekoče vode. Tu je nakazano, kako smo na Primorskem preživeli z nekdanjo po­ rabo nekaj čez 10 l/osebo do sedaj načr­ tovanih 1.500 l/osebo na dan. Pri nekdanji porabi je šlo za gol obstoj, v načrtovanem normativu pa so zajete tudi vse krajevne potrebe za komunalno, in­ dustrijsko, turistično, kmetijsko, krajin­ sko in ribiško rabo. Nakazani so tudi vzro­ ki, zakaj danes na Obali nimamo določe­ nega perspektivnega vira pitne vode. Kljub temu da smo že pred štiridesetimi leti nakazali, da je najbolj poceni voda na izviru Rižane, nismo uspeli prepričati odločujočih za uresničitev te rešitve. Zato priprave na končno rešitev še danes močno zamujajo. V drugem poglavju smo prikazali, da akumulacija Padež količin­ sko lahko samo delno nadomesti akumu­ lacijo Rižana, ker je srednji letni pretok na pregradnem profilu le 0,832 m3/s. Nakazali smo dodatne posege, ki jih moramo izvesti za vključitev dodatnih 41,8 km2 padavinskega območja, ki potrebuje zaščito v skladu z normami za nabiro pitne vode. Tu je še 15 zaselkov, ki jih je potrebno komunalno opremiti, da ne bodo onesnaževali zbrane vode. Dodatni zaščitni ukrepi na Rižani niso potrebni. Nakazano je, da rešitev iz Padeža po varianti B lahko zagotovi po­ dobno kakovost vode, kot jo dobimo iz akumulacije Rižana. V tretjem poglavju smo nakazali, kakšni gradbeni posegi so potrebni za dovod vode iz Padeža v sistem Rižanskega vodovoda. Če ugotovitve primerjamo z rešitvijo akumulacije Rižana, dobimo še naslednje: količine srednje letnega pretoka na pre­ gradnem profilu znašajo na Padežu 0,832 m3/s in na Rižani 4,650 mt/s. Kakovost vode v Padežu je na nivoju stoječe površinske vode in na Rižani na nivoju pretočne izvirne vode. Višina pregrade na Padežu znaša 75 m za nabi­ ro 60.000.000 m3, na Rižani je višina 60 m za nabiro 73.000.000 m3. Investicije v rešitev Padež terjajo gradnjo črpališča Padež, črpališča Reka, grobo čiščenje vode pred transportom, dovod energije, dovozne poti, 10.050 m transportnega cevovoda, 5.000 ml sistemskega rezer­ voarja, gradnjo 4 km predora in uredi­ tev 41,8 km2 dodatne prispevne površi­ ne. Investicija v rešitev Rižana zahteva le preložitev železnice v 2.200 m predo­ ra, nadomestne lokacije za 40 hiš in zaščito dela akumulacije, ki se ne prekriva z zaščito izvira. Na akumulaciji Rižana je možno pridobivanje lastne energije. Zasedba prostora na Padežu znaša 41,8 km2 zbirne površine, na Rižani pa so dodatno zasedene površi­ ne dve tretjini površine akumulacije in nekaj prispevnih površin. Gradnja 10.050 m cevovoda bi po izkušnjah gra­ dnje magistralnega cevovoda trajala najmanj pet let in 4 km predora najmanj dve leti. Na Rižani je potreben čas gra­ dnje za preložitev železnice v 2.200 m predora in prestavitev republiške ceste za Buzet, ki mora biti preložena tudi za­ radi zaščite izvira Rižane. Za pogon iz Padeža so potrebne naprave prečrpa­ vanja, izboljševanja kakovosti vode v akumulaciji in predčiščenja pred tran­ sportom. Rižanski sistem je težnosten in voda se čisti samo na centralni vodarni Rižana. Iz teh nekaj glavnih primerjav je razvidno, da sistemska rešitev iz Padeža nima nobene prednosti pred Rižano. Ta razlika se bo neizbežno odražala tudi v ceni vode na števcu potrošnika. Padež lahko delno nadomesti Rižano samo, če se izkaže, da na slednji gradnja akumu­ lacije ni možna. Padež se odlično vključi kot dopolnilo akumulacije Rižana posebno za vzdrževanje konstant­ nega nivoja v akumulaciji. To bi prišlo v upoštev v poznejši fazi večjega odjema iz akumulacije Rižana. Padež nima možnosti postati osnovni vir preskrbe vodovodnega sistema Rižanskega vodo­ voda, ker izvir Rižana pretežni del leta nudi zadostne količine kakovostne vode in dopolnilni sistem Padež ne more imeti daljše prekinitve dobave zaradi stoječe neprečiščene vode v transport­ nem cevovodu. Ker je problematika mul- tidisciplinarna, se zavedam, da je vse navedeno le del temeljnih ugotovitev, ki bodo pomembne za izbiro rešitve. L I T E R A T U R A Guštin, J., Večnamenska akumulacija Rižana, Gradbeni vestnik, letnik XXXVIII, str. 173-183, Ljubljana, 1989. Guštin, J., Večnamenska akumulacija Rižana, Gradbeni vestnik, letnik Ll, str. 194-204, Ljubljana, 2002. T. PAZLAR, M. DOLENC, J. DUHOVNIK: prodAEC - evropski projekt izmenjave podatkov o proizvodih in projektih za e-delo te r e-poslovanje v arhitekturi, inženirstvu te r gradbeništvu prodAEC - EVROPSKI PROJEKT IZMENJAVE PODATKOV O PROIZVODIH IN PROJEKTIH ZA E-OELO TER E-POSLOVANJE V ARHITEKTURI, INŽENIRSTVU TER GRADBENIŠTVU prodAEC - EUROPEAN NETWORK FOR PRODUCT ANO PROJECT DATA EXCHANGE, E-WORK AND E-BUSINESS IN ARHITECTURE, ENGINEERING AND CONSTRUCTION STROKOVNI ČLANEK UDK 007.52 : [7 2 + 6 2 4 ] : 681 .324 (4) TOMAŽ PAZLAR, MATEVŽ DOLENC, JANEZ DUHOVNIK P O V Z E T E K ' n t e n z i v n i n a p r e d e k i n f o r m a c i j s k i h in k o m u n i k a c i js k i h te h n o lo g i j o m o g o č a u s p e š n o z a m e n ja v o ali n a d g ra d n jo osebnih stikov. U p o ra b a e - te h n o lo g i j v p raksi z a to s p re m in ja delo p o s a m e z n ik a in g radben iš tva kot ce lo te . Posledica s p re m e m b produktov in p rocesov je te ž n ja po njihovi standard izac ij i. Zan jo je p o treb n a te m e l j i ta analiza s ta n ja in p o t re b t e r s e z n a n ite v s t r e n d i v in fo rm a c i js k i tehn o log ij i . Temu je n a m e n je n p ro d A E C , m e d n a ro d n i p ro je k t izmenjave podatkov o proizvodih in projektih , za e -de lo t e r e -poslovanje v AEC [a r h i te c tu re , engineering and c o n s tru c t io n ] sekto r ju . P ro je k t zd ru žu je š t i r in a js t raziskovalnih u s ta n o v in naprednih podjetij iz prakse , f inančno pa ga v okviru uvajanja uporabniško prijazne e - tehnologije podpira Evropska skupnost. Članek p re d s ta v l ja k ra tk o p re d s ta v i te v nam ena pro jek ta , sodelujočih članov, njegove vseb ine in ciljev t e r dosedanjih re zu lta to v . S U M M A R Y The in tens ive p ro g re s s of in fo rm at io n and c o m m u n ic a t io n te c h n o lo g ies enables th e exch ang e or th e c o m p le m e n t of personal c o n ta c ts . The use of e - te c h n o lo g ie s in p ra c t ic e c hanges individual w o rk as well as th e w hole branch. The c o n s e q u e n c e in changing p ro d u c ts and p ro c e s s e s are te n d en c ie s t o w a r d s s ta n d a rd is a t io n : a p re c ise analysis of th e s t a t e - o f - t h e - a r t in IT ( in form ation te c h n o lo g ies ] is required . T h a t r e p r e s e n t s one of th e goals in t h e prodAEC p ro je c t - E u ro p e a n n e tw o rk fo r p r o d u c t and p ro je c t d a ta exch ang e, e -w o r k and e - business in A E C s ecto r . prodAEC is a com m on p ro je c t of fo u r te e n m e m b e rs - r e s e a rc h in s t i tu t io n s o r p ro g re s s iv e c o n s tru c t io n com pan ies - and it is f inanced by th e European U n io n 's IST ( In fo rm a tio n S o c ie ty Technologies p ro g ra m m ). This p a p e r p r e s e n ts a s h o r t in tro d u c t io n of founding m e m b e rs , p r o je c t p u rp o s e s , c o n t e n t s , goals and r e s u l ts , achieved up till now. A v to r ji: Tomaž Pazlar, univ. dipl. inž. g ra d ., IKPIR, FGG, Ja m o va 2 , L jub ljana a s is t. dr. M a te v ž D o le n c , univ. dipl, inž. g ra d ., IKPIR, FGG, Ja m o va 2 , L jub ljana prof. dr. Ja n e z D uhovn ik , univ. dipl. inž. g ra d ., IKPIR, FGG, Ja m o va 2 , L jub ljana T. PAZLAR, M. DOLENC, J. DUHOVNIK: prodAEC - evropski projekt izmenjave podatkov o proizvodih in projektih za e-delo te r e-poslovanje v arhitekturi, inženirstvu te r gradbeništvu 1 . U V O D V Evropi je v operativnem delu AEC sek­ torja zaposlenih 15 milijonov delavcev, posredno ali neposredno pa preko 26 milijonov ljudi. Kljub pomembnosti pa­ noge v njej ni zaslediti pomembnejših akterjev, saj tudi največja podjetja na tr­ gih evropske skupnosti dosegajo le 5 % delež. Vzrok za opisano stanje je precej­ šnja razdrobljenost področja (97 % pod­ jetij ima manj kot 20 zaposlenih) ter običajno relativno kratkotrajno poslovno sodelovanje. Pomembnost trga kaže tudi 10 % delež panoge v bruto družbenem proizvodu, njegovo stabilnost pa 1.7 % rast v letu 2002. Za delo na vseh tehničnih področjih so standardi nujno potrebni. Standardi, ki pokrivajo praktično področje gradbeni­ štva (npr. dimenzije zidakov) in jih veči­ na gradbenikov vsakodnevno uporablja, se zdijo samoumevni, čeprav pred njihovo uveljavitvijo ni bil tako. Stan­ dardizacija pa je koristna tudi za nove izdelke in postopke. Proces gradnje združuje strokovnjake različnih strok. Iz prakse vemo, da je učinkovita medsebojna komunikacija udeležencev bistvenega pomena za ne­ moten potek projektiranja in gradnje. Ustno komunikacijo so v 18. oz. 19. stoletju nadomestile tehnične risbe in poročila na papirju. Podobno menjavo medija za prenos informacij doživljamo v zadnjih letih, ko klasični papir nado­ meščajo digitalni mediji, prenos infor­ macij pa se seli na svetovno spletišče. Tak način prenosa informacij je potreb­ no čim bolj približati uporabnikom v praksi in poskrbeti za njegovo standar­ dizacijo. 2 . P R O J E K T p r o d A E C 2.1 N A M E N P R O J E K T A Raziskovalne aktivnosti v Evropski skupnosti potekajo v zaporednih š tir i­ letnih programih imenovanih Okvirni projekti (FP - Frame Project). Del pete­ ga (1 99 8-2 0 02 ) [FP5, 2000] je projekt tehničnega razvoja in vpeljave uporab­ niško prijazne informacijske tehnologije (IST - Information Society Tehnolo- gies) [IST, 2003], Del IST je tudi pro­ dAEC [prodAEC, 2002], projekt vzpos­ tavitve in vzdrževanja evropske mreže za harmonizacijo, implementacijo in upo­ rabo standardov za izmenjavo podatkov, za e-delo ter e-poslovanje v AEC sek­ torju. ProdAEC posega v raziskovalno sfero IT s naslednjimi c ilji: • Postati glavni vir informacij o stan­ dardih za izmenjavo podatkov, e-delo ter e-poslovanje v AEC sektorju. Stro­ kovnjaki ocenjujejo, da pomanjkljiva standardizacija lahko povzroči dodat­ ne stroške v višini tudi do 30 % inves­ ticije. • Na lokalnem in nacionalnem nivoju podpirati in združevati pobude pod­ jetij, ki promovirajo razvoj in upora­ bo standardov. • Določiti pregled obstoječih postop­ kov modeliranja, podatkovnih stan­ dardov ter standardov za e-poslovan­ je. • Vspodbuditi progresivno harmoniza­ cijo standardov na področjih, ki se prek­ rivajo. Rezultat projekta bodo AEC sektorju na­ menjene spletne aplikacije: • Spletna AEC-IT projektna baza Podatkovna baza z natančnim iskalni­ kom in ustreznimi filtr i bo pokrivala celotni AEC sektor na nacionalni in ev­ ropski ravni. • Procesna matrika (Standard—to—Pro­ cess matrix) Spletni servis bo namenjen poizvedo­ vanju o pomembnejših primerih mode­ liranja, izmenjavi podatkov ter e—pos­ lovanju. • Spletna anketa (Benchmarking servi­ ce) Sodelujoči v spletni anketi bodo lah­ ko primerjali svojo osveščenost in polo­ žaj v uporabi e-tehnologij. • Informacije o e-poslovanju za AEC/ FM sektor Spletni servis bo glede na pogoje e - trga zagotavljal ažurne informacije o e-poslovanju, o programski opremi ter javni e-upravi. A l D IC O 11 u : mmmI o* iAcmtnucaa* AIDICO, Španija (administrativni koordinator projekta) www.aidico.es UNINQVA, Portugalska (tehnični koordinator projekta) www.iininova.pt V i t VTT BUILDING TEHNOLOGIES (VIT), Finska www.vtt.fi M šecstrm CENTRE SCIENTIF1QUEET TECHNIQUE DU BATIMENT (CSTB), Francija www.estb.fr LJ HAAS + PARTNER INGENIEURGESELLSCHAFT MBH (H&P), Nemčija www.dr-hass-partner.de m i Taylor Woodrow TAYLOR WOODROW CONSTRUCTION (TWC), Velika Britanija www.taywood.co.uk Preglednica 1: G lavn i iz v a ja lc i p ro je k ta T. PAZLAR, M. DOLENC, J. DUHOVNIK: prodAEC - evropski projekt izmenjave podatkov o proizvodih in projektih za e-delo te r e-poslovanje v arhitekturi, inženirstvu te r gradbeništvu S T A 1 1 IJ STICHTING STANDAAKDBESTEK BURGER - STABAU. M iz e « » * » www.stabau.nl TECHNISCHE UNIVERSITÄT DRESDEN TECHNISECHE UNIVERSITÄT DRESDEN (TUD), Nemčija www, tu-lres-ie n, de UNIVERSITY CLAUD BERNARD LYON 1, Laboratory d'mformation Graphique, Image et Modeiisatron (IIGEM), Francija www.univ-lyoni fr : r ■ ' ' ' . i t o , if t.: KÄiffifTasl UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZUO - K H R (FGG), Slovenija www, Hcpir-faguni-li si e CERVENKA CONSULTING, Češka www. cerve nka. c z Sl Sviluppo alia BUISINESS INFORMATION CENTRE TOSCANA (BIC), Italija www.bicnet it ANTARA INFORMATION TEHNOLOGY, bpanija www antara net A E C AEC3 LTD., Velika Britanija www.aec3.com Preglednica 2: Pr ik l ju če n i člani p r o je k ta program naziv programa nosilec programa trajanje WP1 management načrtovane m reže Tehnična univerza D resden 24 m esecev W P2 nacionalne inform acijske točke in strategija osveščanja AIDICO 24 m esecev WP3 potrebe industrije TWC 17 m esecev W P4 standardi Hass&Partners, AEC3 21 m esecev WP5 elektronsko poslovanje CSTB 21 m esecev Preglednica 3: Deli p r o je k ta 2 .2 I Z V A J A L C I P R O J E K T A Projekt izvajajo proizvajalci materialov, dobavitelji, projektanti, izvajalci gradbe­ nih del, dobavitelji programske opreme in univerze iz držav evropske skupnosti ali bodočih članic (preglednica 1 in 2). Projekt prodAEC traja 24 mesecev, od 31. 01. 2002 do 31. 01. 2004, v sklopu projekta IST pa ga financira Komisija evropske skupnosti - direktorat za infor­ macijsko družbo. Proračun projekta znaša 953.976 evrov. 2 .3 O R G A N I Z A C I J A D E L A Delo na projektu je razdeljeno v pet med­ sebojno prepletajočih se delov (WP - Workpackage) (preglednica 3 in slika 1). V okviru delov projekta se glede na pot­ rebe dela organizirajo delovne skupine (WG - Working Groups), ki skupaj z ad­ ministrativnim in tehničnim koordinato­ rjem sestavljajo upravni odbor projekta. Prvi del: Upravljanje načrtovane mreže Prvi del projekta je namenjen tehnične­ mu, in finančnemu vodenju projekta, ko­ munikaciji z komisijo evropske skupno­ sti, definiciji marketinške strategije, po­ vezovanju s sorodnimi projekti ter not­ ranji reviziji vmesnih in končnih poročil v fazah projekta. Eden izmed pomemb­ nejših delov programa je izdelava načrta izkoriščanja servisov, postavljenih kot rezultat projekta. Drugi del: Nacionalne informacijske točke in strategija osveščanja Drugi del projekta sestavljata dva komplementarna modula: prvi je na­ menjen zbiranju podatkov o standar­ dih in e-poslovanju za potrebe vseh delovnih projektov, drugi pa osveš­ čanju AEC sektorja o e -de lu , e-com tehnologijah ter IT standardih. Osveš­ čanje bo potekalo z organizacijo se­ minarjev, objavo člankov in posredo­ vanjem pobud iz prakse. Za oba mo­ dula je značilna dvosmerna komu­ nikacija med načrtovano mrežo in končnim uporabnikom. V sklop drugega dela projekta sodi tudi postavitev in vzdrževanje uradne spletne strani projekta www.prodaec.com (ali .org, .net). Stran bo omogočala registra­ cijo novih članov ter glede na status člana (administracija, vodje WF) člani, uporab­ niki) različen nivo dostopa ter vpis na različne sezname prejemnikov elektrons­ ke pošte. Tretji del: Potrebe industrije Cilj tretjega dela je zbrati potrebe indus­ trije na področjih opisa proizvodov, iz­ menjave podatkov, toka informacij ter T. PAZLAR, M. DOLENC, J. DUHOVNIK: prodAEC - evropski projekt izmenjave podatkov o proizvodih in projektih za e-delo te r e-poslovanje v arhitekturi, inženirstvu te r gradbeništvu W P 1 : P ro je k tn i m a n a g e m e n t (AD ICO , UNINOVA, TW C , C STB , H & P , VTT) adm inistrativna stra teški tehn ična postavitev koord inacija m anagem ent koo rd inac ija evropske m reže 1r 1 W P 4 : S ta n d a rd i (H & P, A E C , VTT, TUD, S T A B A U , FG G , L I6 IM . A D IC O ) (9 Ou_ obsto ječe s tan je 3 ‘o > ni :=* Q m c ilji C is —j1 f_ 52 *— co ca> ■a Z3 ° ■- < <~ m 5 — ► načrt dela & s tra teg ija coCo -a r : OQl 1— —r£ m z oruC S. O Z! . . O - £> Q ° W P 5 : E - p o s lo v a n je (C S TB , A N TA R A , U N IN O V A BIC ) c0) S < CÜ i — ► obsto ječe s tan je CD Ek. t - c ilji * -C * — ► načrt dela & s tra teg ija v _______________ y W P 2 : N a c io n a ln e in fo rm a c ijs k e to č k e te r s tra te g ija z a v e d a n ja (ADICO . TW C. TUD, U N IN O VA , S TA B A U , LIG IM . FG G . BIC. Crvenka. VTT) koord inacija pub likacij k o m un ikac ijska in fras truk tu ra in te rnac iona lna /nac iona lna organizacija sestankov Slika 1: D eli p ro je k ta in n jihova m e d s e b o jn a p o v e z a n o s t koordinacije procesov, in sicer za vse velikosti podjetij ter za celoten posto­ pek gradnje. Delo vključuje pregled ob­ stoječih standardov, pregled s standar­ di nepokritih ali prekrivajočih se po­ dročij ter pregled kompatibilnosti stan­ dardov. Obstoječe stanje se analizira s pomočjo poročil sorodnih projektov (ESPRIT [ESPRIT, 2000], SCENIC [SCENIC, 1999],...), potrebe industrije pa se določi s pomočjo spletne ankete (združeno z WP5). Četrti del: Standardi Četrti del se ukvarja predvsem s karakte­ ristikami podatkov, s problemi pri njihovi izmenjavi ter strukturni analizi. V praksi to pomeni predvsem probleme pri orga­ nizaciji projektov, pogajanjih pri pogo­ dbah ter pri finančnem vodenju projek­ tov. Delo na področju trenutnega stanja standardizacije bo temeljilo na poročilu iz drugega dela projekta ter na podlagi rezultatov sorodnih projektov. Podrobneje se bo analiziralo in primerjalo standarde ter izdelalo priporočila za: • terminske plane, popise del, razne kla­ sifikacije, • 3D CAD modeliranje (risalne ravnine) in izmenjavo podatkov, • 2D CAD podatkovno izmenjavo in upo­ rabo risalnih ravnin, • meta podatke pri povezovanju različ­ nih EDM (Electronic Data Managment)/ PDM (Paper Data Managment) siste­ mov. Peti del: e-poslovanje Podlago petega dela projekta predstavlja poročilo drugega dela, in sicer o ob­ stoječih možnostih e-poslovanja in var­ nosti pri takem načinu dela ter o razpoložljivi infrastrukturi in orodjih. Na podlagi poročila in s sodelovanjem z »dobavitelji« e-poslovanja, skrbniki omrežij ter s končnimi uporabniki bo izdelana analiza sprejemljivosti posa­ meznih opcij (zlasti XML) za njihovo vključitev v standarde. 2 . 4 T R Ž N A S T R A T E G IJ A Uspešnost projekta je v današnji ržnih raz­ merah v veliki meri odvisna od marketinške strategije: Opraviti je potrebno alizo po­ treb in pričakovanj ter določi', rezultate projekta. Konkretni rezultati so namreč edini način za uspeh projekta. Del marketinške strategije, ki sr nanaša na delovanje prodAEC mreže po uradnem zaključku projekta trenutno še ni natančno določen. Predvsem je problematično finan­ ciranje, saj evropska skupnost financira le projekt, ne pa tudi vzdrževan.: njegovih rezultatov. Zagotoviti bi bilo potrebno samo- financiranje mreže po njeni vzpostavitvi. Eden izmed aktualnih predlogov financiranja je brezplačen dostop in osno rezultati mreže za tiste, ki servis oskrbujejo z podatki, vsem ostalim bi se za dostop zaračunavalo. Obsežnejši rezultati (npr. poročila, ..) pa bi bila za vse člane mreže plačljivi 2 . 5 R E Z U L T A T I P R O J E K ­ T A Končne produkte projekta lahko združimo v štiri skupine: Spletna AEC - IT projektna baza, procesna matrika, spletna anketa ter informacije o e—po­ slovanju za AEC sektor. Produkti s približevanjem konca projekta (januar 2004) dobivajo končno podobo. Spletna AEC - IT projektna baza [UNI- NOVA, 2003] Postavitev spletne baze z natančnim iskalnikom in ustreznimi filtri bo omo­ gočala izmenjavo znanja, izkušenj in ek­ spertiz ter zagotavljala natančen pregled nad dogajanjem v AEC sektorju tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni. T. PAZLAR, M, DOLENC, J. DUHOVNIK: prodAEC - evropski projekt izmenjave podatkov o proizvodih in projektih za e-delo te r e-poslovanje v arhitekturi, inženirstvu te r gradbeništvu Ažurnost baze bo obiskovalcem omo­ gočala iskanje ustreznih strokovnjakov za posamezna področja, pregled preteklih in tekočih projektov ter z nekaj lastne ini­ ciative tudi oceno prihodnjih tendenc v IT sferi, Vsak projekt je opisan z: • nivojem projekta (nacionalni, evrops­ ki, svetovni), • časovnim potekom (začetek, trajanje), • financiranjem (proračun, vrsta in ča­ sovni potek), • opisom, namenom, rezultati, • področjem dela, • informacijami o partnerjih projekta. Videz projektne baze je sicer že določen (slika 2), potrebna je samo še njena pos­ tavitev na splet. Zagotavljanje ažurnosti zahteva vzdrže­ vanje baze s strani vseh sodelujočih. Eno­ staven sistem bo nadziral prispevke sode­ lujočih članov ter s tem dopolnjevanje baze v predpisanem časovnem obdobju in na podlagi tega omogočal brezplačen do­ stop. Procesna matrika Ideja za procesno matriko (slika 3) se je pojavila zaradi očitnih pomanjkljivosti obstoječih metod za opisovanje proce­ sov (npr. [IDEFO, 2000]), predvsem pri razumevanju opisov procesov ter pri zmožnosti zajetja dodatnih informacij o procesih. Zavedati se moramo, da pro- ces-na matrika ni procesni model (in posledično ne terminski plan), temveč predstavlja metodologijo za opis proce­ sov. Osnovna matrika je bila najprej dopol­ njena v projektu ISTforCE [ISTforCE, 2002] (Inteligence Services and Tools for Concurrent Engineering), nato pa še v ICCI projektu [ICCI, 2003] (Innova­ tion co-ordination, transfer and deploy­ ment through networked Co-ordination in the Construction Industry), rezultat projekta prodAEC pa bo razširitev na po­ dročju standardov. Natančno razlago AEC Developed under WuNINOVÄ Task 2.1 Collection of National Projects (Inquiry) idjproject Project Name T ACRONYM |OPLTC Country jslovenia ~ 3 Englsh Optimisation of the processes in the ite time of a construction faciity National lOptimizadja procesov v življenjskem ciklu gradbenega objekta date_start Abstract 1/1/2001 date_end | 12/31/2003 resource_budget | 145395.00 EURO Description Objectives Results In civil engineering the use of computers has a relatively long tradition. However, because computers have been used in the framework of old organizational schemes, new Wormatior! technology didn't bring the progress it could The expected solutions are Research wB be mainly focused on two fields. First, on the field of construction infwmalion technology, vdrere new, more applicable product and process models wfl be developed (we have anticipated the model of the building as the basic carrier of the The tesufts wil open the possibilities of optimising organisational, economical and technological schemes acceding to the potentials of information technology in c ivi and building engineering I especially by using product and process models as the basis of keywords optimisation, construction, process model, information technology Edit Protect AREAS comments Ed» Project PARTNERS Slika 2: In te rn e tn a AEC baza p ro je k to v Slika 3: P ro c e s n a m a tr ik a z ra z š ir i tv a m i T. PAZLAR, M. DOLENC, J, DUHOVNIK: prodAEC - evropski projekt izmenjave podatkov o proizvodih in projektih za e-delo te r e-poslovanje v arhitekturi, inženirstvu te r gradbeništvu i : " : j c - Roles Pluse n Process Merilüy Stage Han« Ph w k b Hame Action f Activity X y _0_ 1 1 . e e ac 1u § S w I 1 § 1 i s I s * 5 z 5 s i ; im eL.i: s<£ s 8 I s 1 jt ! y u i « £w Process description 5 01600 Full conceptual design Testing of serviceability behaviour using remote ASP service Activity o x OX o x Client orders a »omote testing of serviceability behavior from a service provider 5 01601 Full conceptual design Send data to Remote Engineering Service Consultant Action "ČT X Client sends the model data to service provider 5 01602 Full conceptual design Superstructure design: connections in steel and timber frames Activity OX OX Engineer specifies connections in steel and timber frames 5 01603 Full conceptual design Superstructure design: reinforcement layout, sizing, shape, cover in Activity Ö X ÖX Engineer specifies reinforcement layout, sizing, shape, cover of concrete elements 5 01604 Full conceptual design Define load conditions .Activity o x o x Engineer defines load conditions Slika 4: O snovna p ro c e s n a m a tr ik a procesne matrike ter vseh njenih ele­ mentov najdemo v [Cerovšek, 2003], Grafično osnovni model procesne ma­ trike predstavlja enostavna preglednica, ki vsebuje informacije o procesu. Pri tem uporablja dve osi: vodoravno za opis vlo­ ge udeležencev, navpično pa za opis dejavnosti (slika 4). Elementi matrike so: • Oznaka procesa (Process ID): Vse na­ loge in dejavnosti so v matriki preime­ novane v procese, le-te pa moramo smiselno označiti. Z oznako faz pro­ cesa (dve mesti), referenčnega ključa (tri mesta) ter uporabniško definira­ nih (pod)procesov (dve mesti) in upo­ rabo 8 bitnega sistem zapisa ostane prosto mesto za dodatne razširitve, • Stopnje procesa (Stage Name): Pro­ cesi so razporejeni po stopnjah, stop­ nje pa po fazah: predprojektna, pred- konstrukcijska (predstavitev potreb, koncept potreb, izvedljivost, izvedlji­ vost s finančno analizo), konstruk­ cijska (informiranje o gradnji, grad­ nja), eksploatacijska (vzdrževanje, od­ stranitev). • Ime procesa (Process Name). • Dejanje/aktivnost (Action/Activity). • Akterji in njihove vloge (Actors and roles): Matrika zajema osemnajst raz­ ličnih nazivov akterjev, lahko pa nas­ topajo v vlogi pošiljatelja (0), prejem­ nika (X) ali v vlogi obeh (0X). • Opis procesa (Process Description). Osnovna matrika je bila najprej razširjena zaradi potrebe po natančnejši specifika­ ciji podatkov. Le-ta lahko npr. služi za identifikacijo programske opreme ter osta­ le opreme, potrebne za komunikacijo. Do­ polnitve: • Osnovni podatki o informacijah (Ba­ sic Information Type). Groba delitev podatkov v eno izmed osmih predpi­ sanih skupin. • Generični podatki o informacijah (Ge­ neric Information Type). Natančnej­ ši podatek kot osnovni, običajno v skladu s klasifikacijskimi sistemi (Uni- class, Omniclass,...). • Specifični podatki o informacijah (Spe­ cific Information Type). Podatek nas informira o dejanski vrsti informacije ter nas asociira na bolj natančno se­ kundarno klasifikacijo. • Podatkovni model (Data Model):. Pred­ stavlja shemo, po kateri poteka dejans­ ka komunikacija). • Podatkovna vsebina (Data Content). Tekstovni zapis dejanske vsebine. Razširitev zaradi komunikacijskih potreb je nastala zaradi podobnega vzroka kot razši­ ritev zaradi informacijskih potreb, le da je bil tokrat v ospredju tehnični vidik komu­ nikacije med akterji (npr.: model komu­ nikacijskega procesa - odjemalec/strežnik, mrežnega protokola - FTP ali HTTP). Dopolnitve so zbrane v štiri skupine: • Komunikacijski model (Communica­ tion model). • Komunikacijski protokol (Communi­ cation protocol). Vrsta mrežnega pro­ tokola. • Format izmenjave (Exchange Format). • Vrsta zapisa (Mime Type or File Exten­ sion). Prve tri razširitve omogočajo izbiro med T. PAZLAR, M. DOLENC, J. DUHOVNIK: prodAEC - evropski projekt izmenjave podatkov o proizvodih in projektih za e-delo te r e-poslovanje v arhitekturi, inženirstvu te r gradbeništvu obveznim (B), izbirnim (S) ter enkrat iz­ birnim (0) tipom - enkrat izberemo, nato pa izbire ne moremo več spreminjati. ProdAEC prinaša dopolnitev matrike na področju standardov. Zahteve in priporočila glede uporabe ICT standardov lahko povežemo s posameznimi celicami matrike: Element matrike Sorodni razred standarda Primer Proces AEC codes and regulations ni v kontekstu Osnovni tip informacije Metapodatkovni standardi EXPRESS, XML, XSD, RDF Generični tip informacije Klasifikacijski standardi Uniclass, Omniclass Podatkovni model P D M /E D M / STEP, IFC, C1S2 Podatkovna vsebina - podatki o načrtih - tekstovni dokumenti Standardi za načrte Standardi za dokumente DWG, DGN PDF, RTF, HTML Komunikacijski protokol Standardi za komunikacijske protokole SMTP, TCP/IP Komunikacijski model Standardi za komunikacijske modele Client/Server. P2P Format izmenjave Izmenjava podatkov / delitev standardov SPF, PDF. ifcXML Preglednica 4: Povezava posameznih celic matrike s standardi Za spoznavanje ter povečanje uporabe metodologije procesne matrike je bilo razvito orodje ProMAP (slika 6), WEB aplikacija z relacijsko bazo v ozadju. Spletna stran je zasnovana v smislu projektnega sodelovanja: registrirani upo­ rabniki lahko pregledujejo, dodajajo in urejajo podatke. Tudi proMAP je še v fazi razvoja in na spletišču še ni na voljo. Opisana razširitev s standardi zahteva pre­ gled (AS-IS analiza s pomočjo ankete, izvedene med sodelujočimi člani projek­ ta) in izdelavo priporočil za uporabo stan­ dardov, ki zadevajo AEC sektor. Detajlna analiza in priporočila so na voljo v refe­ rencah [prodAEC, 2003], nanašajo pa se na štiri področja: • Predpisi v AEC sektorju Za to področje sicer obstajajo direk­ tive evropske skupnosti, vendar pa je AS-IS analiza pokazala, da so posa­ mezna področja (predpisi o gradnji, pogodbeni pogoji, tehnični standar- R e fe re n c e d S ta n d a rd s Stage ID Process Identity B a s s Procsss Hame 1 o n s t u d y i n g t h V hc j- o 5 r If S *o o CO OJ - a e d a t a r e q u i r e d ) ' \ f I f i f II « s . n t s o f t h e p r o c \ _ If j aa o r i m B a s e S S « r o le 1*} 1 5» 1 — 2 o ■* d o n s t u d y in g n t « r a c ^ o n s M “ 3 « i* 1 « ™ Kk m5S E S j 31 - f « — 'S 1 1 | . S ► £ i CS "t « e 4 00100 issue the building sketch (arch.) ISO-LAYER B31192 Layout spec , e g m n r ISO 1G3G3-202/214 (STEP-CDS) DWG. DGM SMTP/PÖP3 FTP TCP/IP PDF, RTF G raph. Pres. Std. DXF/DWG 4 001 so Layout of the bearing structure and ^identification o f principal loads (stiuct.) EXPRESS x s o WfRM IPCSCS JFC-SSS STEP-225 ISO 10303-202*214 (STEP-CDS) DWG, DGM $MTP/P0P3 FTP TCP/IP ‘ SPF (1.3) ifcXM L (1.3) DXF/DWG 4 G0200 Issue preliminary description of technics! equipment WfRM PRISM Specification systems SMTP/PÖP3 FTP TCP/IP HTTP RTF, PDF HTML 4 00336 issue coat estimates EXPRESS XSD WfRM Cost estimating systems e g DIN 276/277 IFC-COST CITE GAEB SMTP/P0P3 TCP/IP HTTP SPF (1.3) ifcXML (1.3) ClTE-XML {1,3» GAE0-XMI (1,3) HTML 4 00406 Agree cost estimates EXPRESS XSD WfRM ;FC-AP'&mW 5MTP/FOP3 TCP/IP SPF (1.3) ifcXML (1.3) 4 01306 Cost Planning (preliminafy appraisal) EXPRESS XSD Cost estimating systems, e g. DIN 276/277 IFC-COST SPF (1.3) ifcXML (1,3) RTF, PDF T. PAZLAR, M. DOLENC, J. DUHOVNIK: prodAEC - evropski projekt izmenjave podatkov o proizvodih in projektih za e-delo te r e-poslovanje v arhitekturi, inženirstvu te r gradbeništvu > Matrix Web AppDcutfem Mtcrosoft Internet Fxploier Datei Bearbeiten Ansicht Favoriten Extras > 7u ,0ck ’ - » £ JÜ Ćl! _ » J F a v o rte n A y @ ^ Adresse !■<£} bttp://bci85.bau,tu dresden de:0O8O/pm/lndex,htrnl Fco-....• P ro ces s M a tr ix _£ ] ^ -w e b -S u c h e (fc-sae-Soche 0 S e .ta n - In fo • g ]A u fw ä r ts - ß GPP Deliverable Product Model .101 * 1 £] ^Wechseln zu j liriks >f ID : 15 N a m e : P roduct Model USM IlHU U S L Illu td Processes sliow iHocusses Ci eatu process Edit process Delete piocoss Reference Matrix Show processes Create process Fdit process Delete process Info Cpp Stapes Gpp Delrverahles DR Manaqmemt D e s c r ip t io n : A fte r the m ajor design elem ents o f the sing le solution have been decided upon, the deta iled design w ork can be earned out This w ill a im to present the design in the form o f the product mode! ft should take in to account any site related inform ation available and be fully responsive to any presc ribed statutory requirem ents The m ode l w ill becom e m ore defined a s m ore deta il is a dde d to it. Depending on the phase o f the process a t w h ich the p rod uct m ode l is cons idered it will be te rm ed as: - C oord inated: com pose all o f the m a jo r des ig n elem ents such as structural, m echanica l and electrical and it should be prepared to a high level o f technical deta il w ith corresponding spec ifications . The 'bu ildability1 aspects o f the design should be cons idered and reviewed - Operational: the coord ina ted product m ode l is p resented in term s o f Vvork packages ' to enable the construction w ork to be earned o u t W hen the com patib ility between j Vvork packages ' has been established, there should be com plete production inform ation to enable construction works. « List of all GPP Deliverables http ://bO B 5 .h au .tu -d res< fcn .d e :e 08 0 /pm /se fv lrt/R «p tspn a fg « -q p (id fls Slika 6: ProMAP # Intern« di, a-testi, klasifikacijski sistemi, po­ pisi del, stroškovne analize, termins­ ki plani) po posameznih državah različno (ne)urejena. K neurejenosti precej prispeva dejstvo, da so za po­ samezna področja sicer izdelana pri­ poročila (npr. v Sloveniji gradbene nor­ me za popis del in terminski plan), ki pa se v praksi vedno ne uporabljajo. • Objektno modeliranje Obstaja več standardov, največkrat uporabljena sta IFC (različica IFC2x) [IFC, 2003] ter AP255 (ISO) [AP255, 2003], Analiza je pokazala, da je prvi mnogo bolj uveljavljen (prepoznav­ nost, implementacija v programski opremi, uporaba, pomembnost v sek­ torju). Osnovno priporočilo raziska­ ve, ki se je nanašala na uporabnost v praktičnih projektih, evropskih projek­ tih, nacionalnih projektih in podpori v programski opremi, je predlog IFC standarda kot osnutek za ISO (z ustrez­ no harmonizacijo z ISO standardi). • 2D CAD izmenjava podatkov ter upo­ raba risalnih ravnin Kljub pomembnosti in izjemi rasti pod­ ročja (faktor 100 v zadnjih desetih le­ tih) je le-to še vedno relativno neu­ rejeno. Kar 90 % načrtovanja in pos­ ledično izmenjave podatkov se še ved­ no izvaja v 2D, čeprav programska op­ rema že omogoča 3D načrtovanje. Iz­ menjava podatkov se kljub pomanj­ kljivostim večinoma še vedno izvaja v formatih dwg in dxf. V pobudi STEP- CDS [STEF? 2002] je bil sicer izdelan bolj kakovosten in učinkovit način iz­ menjave, ki pa se v praksi ni uvelja­ vil. Podobno usodo je doživel stan­ dard IS013567 (uporaba risalnih rav­ nin), ki se z redkimi izjemami nikjer po Evropi ne uporablja. • metapodatki za EDM/PDM sisteme Analiza temelji na 60 metapodatkov- nih specifikacijah (natančneje je bilo obdelanih 27), razdeljenih v pet sku­ pin: standardi in različni formati za­ pisa vsebine (XML - Extended Meta Language,...), standardi in tehnolo­ gije za označevanje metapodatkov (XSD - Extensible Markup Language Schemas,...), sistemi označevanja dokumentov (DCMES - Dublin Core Metadata Element Set,...), sistemi uprav­ ljanja z elektronskimi dokumenti (ISO 15489,...) ter standardi za opis z do­ kumenti povezanih procesov (ebXML - Electronic Business XML,...). An­ keta med sodelujočimi člani projekta in med dobavitelji programske opre­ me je v splošnem pokazala veliko stop­ njo osveščenosti in implementacije. Odpraviti bo potrebno le pomanjklji­ vosti , ki so se pokazale le pri stan­ dardih in tehnologijah za označevanje metapodatkov ter pri sistemih označe­ vanja dokumentov. Spletna ankete (Benchmarking service) Spletna anketa [ANTARA, 2003] pred­ stavlja servis za ugotavljanje uporabe in osveščenosti o ITC tehnologijah (Infor­ mation and Communicaions Technolo­ gies). Število udeležencev ankete ni omejeno, za sodelovanje pa je potrebno pridobiti uporabniško ime in geslo. Gle­ de na vnesene podatke sistem določi profil uporabnika in nato takoj izdela pri­ merjavo z uporabniki, ki imajo enakovre­ den profil. Anketo je možno opraviti ka­ darkoli, saj je sistem vnosa in obdelave podatkov popolnoma avtomatiziran. Ažurnost baze zagotavlja zahtevano po­ novno opravljanje ankete vseh uporab­ nikov servisa po preteku določenega ča­ sovnega obdobja. Uporabljena tehnolo­ gija omogoča izdelavo servisa v poljub­ nem številu jezikov. Sodelovanje podjetij v anketi je tako »nagrajeno« s podatki o IC tehnologijah, ki jih uporablja konkurenca. To pa je bi­ stven podatek za izbiro investicij v znanje in tehnologijo. Ocene potrebnega izobraževanja, podatki o namerah, infor­ macije o razvoju programske opreme ter pomanjkljivosti v stopnji ITC osveščanja in uvedbi v prakso so koristne tudi za upravne službe, raziskovalne in svetoval­ ne organizacije ter razvijalce in dobavi­ telje programske opreme. Servis spletne ankete poskusno že deluje, prilagoditi ga je potrebno le načrtu izko­ riščanja. Dostop individualnih podjetij T. PAZLAR, M. DOLENC, J. DUHOVNIK: prodAEC - evropski projekt izmenjave podatkov o proizvodih in projektih za e-delo te r e-poslovanje v arhitekturi, inženirstvu te r gradbeništvu AEC > Kata togi p ro iz v a ja le # > Zdravja in v a rn o s t > P r V p t m *> Planiranj« de* > Cermsfcvo > Priprava p o n u d b - . ■;>'P r ip ra v a p r« c rn c w n a v ' •• > V odenj« p ro jek to v > Upravljanj« k a k o v o s ti !; i:: j:: : > Vpfovi na oko?>* > fUfcdklimnje > R azvoj «zde-lkov Uv; • > R ačunovodstvo > Prodaja > N abava > K o n t ro la m a t e r 5 /V S 3 V aš« « p a r s b i ja afe n a č r t« ]# «pnrj»fe» **,as4«4»j*b ap lik ac ij e p o s lo v a n ja in K ako? > Elektronska ‘ ' i; > P o te k d e la> j i ; i: >: E l e k f e o f t s f a a ' ' . ? > U pravljanje z n a n ja ... > P?3pic»#e pöd|«̂a > p t o js n t - lv J v - c v a-"!;^ j L'.ic-.tS::" s -v<- \ : a d ra žba > B & M m m k - ä -a m e ijja vs pedafekov s- ; javno u p rav e Ö4. Raj j e z:a V e l« p-odjstfcje od“ " *w»*W 8 3 AB Vaše podjetje uporablja ali načrtuje uporabo naslednjih aplikacij e-poslovanja in kako? V«Hfe»re Projektov Your answer was M« nscrtöjsjno uporab* tmmmaritain i HM* R3Grtuj#m* «porab« Uporablja Z a c d i bomo «porabljati v i la tu Uporab lja li beme v prihodnosti ( 0 % ) Zunanje aplikac ije ( 0 % ) K45,45%) |(909%) (9.09%) Slika 7: S p le tn a a n k e ta - r e z u l t a t i URL P h a s eT a rg e te d K e y S e rv ic e s M odus O p e ra n d i S e c u r ity - re la te d issu e s C o m m e n ts ae coo s.o t C o n s tru c tio n e -p ro c u re m e n t fre e n o n e c a o a - ld a .o t C o n s tru c tio n e lec tron icca ta lo g u e s fre e n o n e a rm a r.n e t C o n s tru c tio n e lec tron ic c a ta lo g u e s , b u y in g produc ts s u b s c rip tio n n o t sp e c ifie d s u b s c rip tio n : o n ly fo r ARMAR a u th o r is e d re ta ile rs ; e le c tro n ic c a ta lo g u e ; free a r te b e l.o t C o n s tru c tio n e lec tron ic c a ta lo g u e s fre e n o n e m o re sp e c ifie d ca ta lo g u e can be m a ile d b y m a k in g a f re e s u b sc rip tio n a u ia n e t.o t C o n s tru c tio n e lec tron ic ca ta log ue s fre e n o n e a ra n im u n d o .c t C o n s tru c tio n e lec tron icc a ta lo g u e s fre e n o n e a u ia n e t.o t C o n s ru c tio n e lec tron ic c a ta lo g u e s free n o n e m o re spe c ifie d ca ta lo g u e can be m a ile d b y m a k in g a fre e sub sc rip tio n cerb ran .com C o n s tru c tio n e lec tron ic ca ta log ue s fre e n o n e has a s u b s c rip tio n a re a , b u t n o t im p o rta n t fo r th e e lec tron ic c a ta lo g u e rev ia res .com C o n s tru c tio n e lec tron ic ca ta lo g u e s s u b s c rip tio n n o t sp e c ifie d s u b s c rip tio n ! fre e an d n o t necessa ry tc th e e le c tro n ic ca ta lo g u e rev ia res .com D e s ign p ro m o tio n su b s c rip tio n n o t s p e c if ie d s u b s c rip tio n : fre e ; in te r io rs des ign Slika 8: In fo rm a c ije o e -p o s lo v a n ju : P o r tu g a ls k a e - t r ž iš č a T. PAZLAR, M. DOLENC, J. DUHOVNIK: prodAEC - evropski projekt izmenjave podatkov o proizvodih in projektih za e-delo te r e-poslovanje v arhitekturi, inženirstvu te r gradbeništvu bo v fazi polnega delovanja servisa dos­ top brezplačen, saj lahko le tako pridobi­ mo potrebne podatke za izdelavo primer­ jav. Vsem drugim uporabnikom se bo dostop do baze predvidoma zaračunaval, saj ne prispevajo k plemenitenju baze. Predplačilo bi lahko potekalo preko SMS sporočil, enostavnega plačila preko inter­ neta ali bančne transakcije. Raziskava na španskem trgu je pokazala, da bi bil pri­ merni znesek plačila za dostop 6 evrov. Servis spletne ankete po končani posta­ vitvi ne bo potreboval posebnega vzdrževanja. Dodatni stroški bi se pojavili le pri spremembah in dopolnitvah vpra­ šalnika. Rezultati ankete bodo verodostojni samo v primeru zadostnega števila udeležen­ cev: Intenzivna promocija in terensko izvajanje anket v začetni fazi delovanja servisa sta ključnega pomena za njegov uspešen zagon. Informacije o e-poslovanju za AEC/FM sektor Pojem e—poslovanja v okviru projekta pro­ dAEC predstavlja več kot le poslovanje: označuje tudi kooperativno delo s po­ močjo sodobnih tehnologij (projektni portali) ter pripomočke zanj. Spletna stran bo oskrbovala uporabnike z informacija­ mi o e-poslovanju, e-tržiščih ter pripa­ dajočo programsko opremo, hkrati pa bo nudila pregled na relaciji B2A (Business to Administration). S kombinirano upo­ rabo ostalih rezultatov projekta bodo upo­ rabniki seznanjeni s standardi, ki zadevajo AEC sektor. Za učinkovito informiranje uporabnikov bo poskrbljeno z ažurnimi in­ formacijami opisanih področij tako na lokalnem kot na evropskem nivoju. Splet­ ne strani, ki bodo nudile omenjene infor­ macije, so še v fazi izdelave. 3 . S K L E P Uresničitev ciljev projekta prodAEC bi pomenila zmanjšanje stroškov, povečanje učinkovitosti načrtovanja in gradnje ter večje zaupanje med sodelujočimi v AEC sektorju. S praktično vpeljavo standardov e-tehnologij v AEC sektorju bi ob poe­ nostavitvi dela dosegli tudi pridobitev povratnih informacij iz prakse, kar je za uspeh procesa standardizacije bistvene­ ga pomena. L I T E R A T U R A ANTARA, Spletna anketa projekta prodAEC, http://aaora.antara.ws:8080/benchmarker/. 2003. AP255, International Organization tor Standardisation, http://www.iso.ch/. 2003, Cerovšek, I, Distribuirana računalniško integrirana gradnja pri pogojih necelovitosti, doktorska disertacija, Univerza v Lju­ bljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 2003. ESPRIT,. Project Synopses and Information Services, http://www.cordis.lu/esprit/home.html. 1996. FP5, Fifth Framework Programme, http://www.cordis.lu/fp5/home.html. 2000. ICCI, Innovation co-ordination, transfer and deployment through networked Co-operation in the Construction Industry, http://icci.vtt.fi/. 2001. IDEFO. Integration DEfinition for Function modeling, http://www.idef.com/idefO.html. 2000. IFC, International Alliance for Interoperability - Industry Foundation Classes, www.iai-international.org/, 2003 IST, Infomation Society Technologies Programme, http://www.cordis.lu/ist/. 2003. ISTforCE. Intelligent Services and Tools for Concurrent Engineering http://www.istforce.com. 2002. prodAEC, European network for product and project data exchange, e-work and e-business in AEC sector, http:// www.prodaec.com, 2002. SCENIC, Support Centres Network for IT in Construction, http://scenic-eurooe.cstb.fr/. 1999. STEP CDS, Standard for the Exchange of Product Model Data, http://www.step-cds.de/, 2002. UNINOVA, Baza podatkov projekta prodAEC, http://isa.uninova.pt/bscw/. 2003. Gradbeni vestnik • letnik 52, avgust, 2003 Novi diplomanti NOVI DIPLOMANTI S PODROČJA GRADBENIŠTVA UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO V I S O K O Š O L S K I S T R O K O V N I Š T U D I J G R A D B E N I Š T V A Aleš Goršek, Primerjava polmontažnega stropa z opečnimi polnili in AB plošče, mentor prof. dr. Janez Duhovnik Boštjan Uršič, Analiza trga nepremičnin na območju Obči­ ne Bovec, Občine Kobarid in Občine Tolmin v obdobju 1999- 2001, mentor doc. dr. Maruška Šubic Kovač M atjaž Kastelic , Uspešnost investiranja v izgradnjo indu- strijsko-trgovsekga centra v Grosupljem (projekt Miles center), mentor doc. dr. Maruška Šubic Kovač Tatjana Kastelic, Ocena razpoložljive zaloge zemljišč za gra­ dnjo v Občini Grosuplje na dan 31.3.2003, mentor doc. dr. Maruška Šubic Kovač Andrej M aver, Vrednotenje nepremičnin za potrebe obda­ včenja nepremičnin na območju Občine Dobrepolje, Občine Ivančna Gorica in Občine Grosuplje, mentor doc. dr. Maruška Šubic Kovač \ Polona Artač, Analiza potreb po zemljiščih za gradnjo v do­ lenjski subregiji ter možnosti za njihovo zadovoljitev v Občini Trebnje, mentor doc. dr. Maruška Šubic Kovač Petra Grum, Delni projekt armiranobetonske montažne hale po evropskih standardih, mentor prof. dr. Matej Fischinger Matej Selan, Ocenjevanje tržne vrednosti stanovanjske hiše v Ljubljani po različnih metodah, mentor doc. dr. Maruška Šu­ bic Kovač Robert Perv inšek, Razvoj metode za ocenjevanje kvalite­ te tira na podlagi meritev geomehanske lege tira, mentor prof. dr. Bogdan Zgonc, somentor dr. Peter Verlič U N I V E R Z I T E T N I Š T U D I J G R A D B E N I Š T V A Boštjan Volk, Vpliv pomembnejših parametrov na obnašanje sestavljenih lesenih nosilcev, mentor doc. dr. Jože Lopatič Luka Brenk, Metode planiranja resursov v okviru tehnike mrežnega planiranja, mentor doc. dr. Marijan Žura, somentor mag. Aleksander Srdič M arko G ard ašev ič , Zasnova uporabniškega vmesnika modula “naročnik” projektnega informacijskega sistema, men­ tor doc. dr. Marijan Žura, somentor mag. Bojan Strah M A G I S T R S K I Š T U D I J G R A D B E N I Š T V A S tan is lav Lenart, Dinamične karakteristike zemljin na pri­ meru kompozita prodnato peščenega melja Iz plazu Stože, men­ tor doc. dr. Janko Logar, somentor prof. dr. Miha Tomaževič UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO V I S O K O Š O L S K I S T R O K O V N I Š T U D I J G R A D B E N I Š T V A I Ida P o g o re lec , Predelava blata iz čistilnih naprav, mentor izr. prof. dr. Eugen Peteršin, somentor doc. dr. Renata Ječi U N I V E R Z I T E T N I Š T U D I J G R A D B E N I Š T V A M iro Za jko , Prostorsko načrtovanje v prehodnem obdobju - primer Občina Kungota, mentor doc. dr. Metka Sitar, somen­ tor Marinka Konečnik UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO - EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA U N I V E R Z I T E T N I Š T U D I J G O S P O D A R S K E G A I N Ž E N I R S T V A N a d ja Ferlan , Ocenjevanje vrednosti nepremičnin in ana­ liza transakcij na nepremičninskem trgu v Sloveniji, mentor doc. dr. Igor Pšunder, somentor izr. prof. dr. Polona Tominc B oštjan P o la jža r, Tehnološki in ekonomski vidiki upora­ be niikrovlaken v betonu, mentor doc. dr. Andrej Štrukelj, so­ mentor izr. prof. dr. Duško Uršič D rago W e in h an d l, Geotehnična in ekonomska primerjava variant plitvega temeljenja individualne zazidave Lenart-jugo- zahod, mentor prof. dr. Ludvik Trauner, somentor prof. dr. Majda Kokotec - Novak Rubriko ureja Jan Kristjan Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Koledar prireditev KOLEDAR PRIREDITEV 4.9 . - 8 .9 .2 0 0 3 Building & Modernizing 34th Swiss Trade Fair Building & Modernizing Zürich, Švica www.fachmessen.ch info@fachmessen.ch 8.9. - 1 2 .9 .2 0 0 3 FEHAB A n a m a c o 19th international construc­ tion material fair Sao Paolo, Brazilija www.guazelli.com.br 9.9. - 1 2 .9 .2 0 0 3 MALBEX 2003 The 20th Malaysian International Building Exposition Kuala Lumpur, Malezija www.nucciainvernizzi.it info@nucciainvernizzi.it 1 0 .9 . - 1 7 . 9 . 2 0 0 3 M O S Celje Mednarodni obrtni sejem Celje, Slovenija www.ce-sejem.si 1 4 .9 . - 1 8 .9 .2 0 0 3 2nd International Buil­ ding Physics C onference Leuven, Belgija www.ti.kviv.be/conf/buildphys.htm buildphys@conferences.ti.kviv.be 1 6 .9 . - 1 9 . 9 .2 0 0 3 Jesenski m ednarodni zagrebški v e le s e je m Zagreb, Hrvaška www.zv.hr zagvel@zv.hr 1 7 . 9 . - 2 0 .9 .2 0 0 3 Building Integration S o ­ lutions Austin, Texas, ZDA www.asce.org/conferences/aei2003 AEI2003@aeinstitute.org 21 .9. - 2 4 .9 .2 0 0 3 20th International S y m ­ posium on Automation and Robotics in C o n ­ struction Eindhoven, Nizozemska www.isarc2003.bwk.tue.nl isarc2003@bwk.tue.nl 2 3 .9 . - 2 6 .9 .2 0 0 3 2nd International Stru c­ tural Engineering and Construction C o n fe r e n ­ c e (ISEC-02) Rim, Italija www.isec-02rome.com info@isec-02rome.com 3 0 .9 . - 5 .1 0 . 2 0 0 3 C E R S A IE 2003 Interna­ tional Exhibition of C e r a m ic s for the Buil­ ding Industry and B a ­ throom Furnishings Bolonija, Italija www.cersaie.it info@edicer.it 5 . 1 0 . - 7 . 1 0 . 2 0 0 3 Tall Buildings and Tran­ s p a r e n c y International C o n f e r e n c e Stuttgart, Nemčija www.ctbuh-stuttgart.de info@ctbuh-stuttgart.de 1 5 . 1 0 . - 1 9 . 1 0 . 2 0 0 3 SAIE 2003 International S h o w of Building T e c h ­ nology Bolonija, Italija www.saie.bolognafiere.it saie@bolognafiere.it 1 9 . 1 0 . - 2 5 . 1 0. 2003 XXIInd PIARC World Road C o n g r e s s Durban, Južna Afrika www.wrc2003.com wrc2003@nra.co.za 1 7 . 1 1 . - 1 9 . 1 1 . 2003 International S y m p o ­ sium on Perform ance B a se d Design of C o n ­ trolled Structures Tokyo, Japonska www.aij.or.jp/eng/events/TG44JSSI.pdf kani@jssi.ne.jp 1 9. 1 1. - 2 1 . 1 1 . 2003 S A S B E 2003 GIB 2003 International Conference on Sm art and Sustaina­ ble Built Environment Brisbane, Avstralija www.sasbe2003.qut.com sasbe2003@qut.com 1 . 1 2 . - 3. 1 2 . 2 0 0 3 Integrated Lifetime Engi­ neering of Buildings and Civil Infrastructures Kuopi, Finska www.rilem.org/callilcdes.pdf kaisa.venalainen@ril.fi 1 0 . 1 2 . - 1 2 . 1 2 . 2 0 0 3 CITC-2 2nd international conference on C o n ­ struction in the 21st Century - Sustainability and Innovation in M ana­ g e m e n t and Technology. Hong Kong, Kitajska www.fiu.edu/~citc/ cesltang@polyu.edu.hk Rubriko ureja Jan Kristjan Juteršek, univ. dipl. inž. grad., ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: msg@izs.si. 1/1 165 X 245 mm ; NAVODILA ZA ODDAJO OGLASA Oglas lahko oddate kot: - rastrski form at JPEG, TIFF, EPS - GDR [ver 8 .0 ali manj), pri čemer je potrebno vse črke spremeniti v krivulje Vsebine je mogoče poslati z redno pošto [disketa) ali po E-pošti na naslednja naslova: gradb. zveza@siol. net jtd .robert@ sio l.net 1/3 52 X 223 mm Gradbeni vsetnik je strokovno znanstvena revija, s katero pred­ stavljamo slovenski in tu ji stro­ kovni javnosti dosežke z vseh področij gradbeništva. Revija je tudi člansko glasilo Zveze grad­ benih inženirjev in tehnikov Slo­ venije ter Matične sekcije grad­ benih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije. Revija izhaja mesečno v nakladi 2860 izvodov. Med naročniki je tudi 52 naslovov iz tujine; z neka­ terimi tujim i naslovi pasi revijo izmenjujemo. Leta 2001 smo skromno obele­ žili 50 letnico neprekinjenega izhajanja in si želimo, da bi se slovensko gradbeništvo z revijo ponašalo tudi v prihodnosti, ko bo z širjenjem globalizacije na veliki preizkušnji naša strokovna in nacionalna zavest. Če bomo sodelovali, bomo ohranili svojo prestižno, v slovenskem jeziku pisano revijo, ki nas bo povezo­ vala, nas izobraževala, preko ka­ tere bomo lahko komunicirali s kolegi v domovini in tu jin i, se spoznavali in merili med seboj v znanju. Bodočnost Gradbenega vestnika je odvisna od nas, zato Vas va­ bimo k pisanju člankov, v družbo naročnikov in k prispevanju rek­ lamnih oglasov. Z a re k la m n e o g la s e s e p r ip o ro č a m o po n a s le d n je m cen iku : Ovitek: zadnja stran 1/1 C165 x 2 4 5 mm) 2 0 0 .0 0 0 ,0 0 SIT + D D V Notranja stran 1/1 (165 x 2 4 5 mm) 1 5 0 .0 0 0 ,0 0 SIT + D D V N. S. 2/3 [1 0 8 x 2 3 3 mm) 1 3 0 .0 0 0 ,0 0 SIT + D D V N.S. 1/2 ( 1 6 5 x 1 15 mm) 1 0 0 .0 0 0 ,0 0 SIT + D D V N. S. 1 /3 (5 2 x 2 3 3 mm) 7 5 .0 0 0 , 0 0 SIT + D D V N. S. 1 /4 (1 6 5 x 6 0 mm) 4 0 .0 0 0 , 0 0 SIT + D D V Poslovna enota: 1295 Ivančna Gorica, Stantetova 9 SLOVENIJA telefon: + + 386(0 )1 7887 222 telefax: ++386 (0)1 7887 237 e-mail: komerciala@tiskarna-ljubljana.si I