Ne silite v mesta! Beda v mestih vedno večja. Naj velja to pismo kot resen opomin delavskim slojem po kmetskili občinah. Dasiravno je beda v mestih in industrijskih krajih z vsakim dnem večja, kljub temu opažamo, da silijo ljudje v mesta. Pri meni in drugih mojih prijateljih se vsak dan oglaša veliko število Ijudi z dežele, ki iščejo službe. Odkrito povedano, da bi marsikateremu srčno rad ustregel, ali ložje je danes najti zlatnik na cesti, nego kako službo. Brezposelnih, takih revežev, ki nimajo ne kruha, ne službe, ne strehe, je z vsakim dnem več in več. Na zunaj se ta beda tako ne vidi, če pa imaš priliko opazovati to žalostno stanje od blizu, se ti odpira tako žalostna slika, da si žalostnejše misliti ne moreš. Zapirajo se tovarne, stare obrti, trgovci pridejo na boben in posledica tega je odpuščanje delavcev in drugih uslužbencev. Poglejte n. pr., kaj se je zgodilo samo v zadnjih tednih v Mariboru! Stare, dobrovpeljane trgovine so ustavile plačila. Posledica tega zopetni odpust večjega števila delavcev in drugih uslužbencev. Velika tovarna usnja Badl-Halbert ob Dravi bo s 1. julijera ustavila delo in je delavcem že odpovedano. Samo tu bo okoli 20 delavskih družin zgubilo zaslužek in kruh. Na Teznu je nastala pred Ieti cela naselbina samih novih tovarn in podjetij. Danes stoji brez dela večina tovarn, ali pa so delo tako zmanjšale, da niti polovica prej zaposlenih delavcev nima dela. Isto je v državnih podjetjih. Kurilnica državnih železnic je odpustila letošnjo zimo in spomlad veliko število delavcev. Isto se je zgodilo na progi in v drugih obratih. Kakor se sliši, je celo resna nevarnost, da bodo tudi v delavnicah državne železnice, kjer je zaposelnih okoli 1600 delavcev in drugih uslužbencev, začeli odpuščati delavce. In koliko je bilo v letošnjem letu odpuščenih državnih nastavljencev vseh vrst! Kratko rečeno: Ljudi brez službe in brez kruha je danes po mestih in krajih v bližini mest zelo veliko. Da bi se ta žalostni položaj v doglednem času izboljšal, na to ni misliti. Poleg pomanjkanja kruha pa opažamo posebno veliko pomanjkanje stanovanj Mestna občina pod skrbnim vodstvom župana dr. Leskovarja pridno zida stanovanjske hiše, a kljub temu na stotine ljudi nima prave strehe. Nad 200 železničarskih družin stanuje v vagonih. Mnogo je familij, ki stanujejo po drvarnicah. Kratko rečeno: Razmere v mestih danes niso vabljive. Res je, da tudi na kmetih ni povsod tako, kakor bi si ljudje želeli, ali vendar se danes stokrat ložje dobi kruh in delo na deželi pri kmetu in obrtniku, nego v mestu. Radi tega sem smatral za svojo dolžnost, da v »Slov. Gospodarju« javno opozorim osobito mlade Ijudi, naj ne silijo v mesta, na železnico ali v fabrike. Ne povečujte števila stradajočih in bednih! Odkritosrčno povedano: Bolj srečen je danes viničar ali hlapec pri kmetskem gospodarju, kakor pa fabriški delavec, kateri ne ve ne ure ne dneva, kedaj bo on in njegova družina brez kruha in strehe! Človek, ki ima družino, ve in čuti, kako strašno težka je usoda očeta, ki ima kopico otrok, pa jim nima dati kruha in obleke! Vsak dan imam priliko, da poslušam obupno pripovedovanje teh nesrečnežev! Težko je, ko še vsakemu pomagati ne moreš, če tudi bi rad pomagal. Delavci na kmetih, viničarji, kmetski sinovi in hčere, najemniki in vsi drugi, vzeraite si k srcu te vrstice. Ne silite v mesta in fabrike! Verjemite mi, da boste mnogo bolj srečni kot pastirji, hlapci, dekle ali viničarji pri kmetskem gospodarju, kakor pa kot stradajoč brezposelnik v mestu. Dobro bi bilo, da bi naša izobraževalna društva s posebnimi predavanji, gg. duhovniki in učitelji, župani in drus$i odločilni možje s podučno besedo svarili ljudstvo pred nesmiselnim begom ljudi v mesta. Kmet in kmetica poznata dobrosrčnost in bratoljubje, kar pri bogatem fabrikantu ne najdeš. V kmetski hiši deliš skupni dom s celo gospodarjevo familijo, v mestu pa še strehe ne najdeš. Zatorej: Ne zapuščajte kmetskih domov, domačih krajev. Z begom iz dežele v mesta boste napravili nesrečne sebe in svoje. Ob enem pa boste s svojo priselitvijo še morda odvzeli kruh kakemu drugemu trpinu. Ostanite raje na rodni grudi, v domačem kraju! Franjo Žebot.