jPoiMno plačana v gotovini. 1ZHA1A VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOK TRGOVSKI Cena posamezni številki Din 1*50. % % 'ST Časopis za trgrovliro, industrijo Irt Ok Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici, o— Dopisi se ne vračajo. — ši. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. / Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za p-45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plau LETO VII. Telefon štev. 552 LJUBLJANA, dne 19. julija 1924. Telefon štev. 552 j četrt leta e v Ljubljani. ŠTEV. 85. Za pobijanje krošnjarstva. Deputacija trgovskih gremijev mariborske oblasti pri velikem županu dr. Pirkmayerju. Deputacija trgovskih gremijev in pdrug iz cele mariborske oblasti, t. j.: Maribor in okolica, Ptuj, Celje in okolica, Slov. Bistrica, Ormož, Murska Sobota, Slovenji Gradec, Konjice i. dr. se je'predstavila v sredo dopoldne velikemu županu gosp. dr. Pirkmajerju, da mu predloži pritožbo zoper večno nadlogo trgovstva, zoper krošnjarje. Deputacija je vročila g. velikemu županu sledečo resolucijo: Kljub okrožnicam oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani Štev. 6291-20 z dne 3. VIII. 1920 in itev. 7240-21 z dne 18. X. 1921 na vse podrejene obrtne oblasti, kakor okrožnice delegacije ministrstva financ v Ljubljani št. A I 3206 ex 1923 z dne 23. I. 1923 na davčno administracijo v Ljubljani in vsa davčna okrajna oblastva v Sloveniji se krošnjarstvo v naših krajih ni niti najmanj omejilo, temveč se je v nekaterih krajih celo pomnožilo, čemur je treba priti v okom iz sledečih razlogov: Krošnjarstvo z manufakturnim in galanterijskim blagom se je šele po vojni razpaslo, ko so začeli preplavljati naše kraje po ogromni večini ljudje iz drugih delov naše države, deloma tudi iz Rumunije, ki delajo našemu trgovstvu ogromno škodo in mu posebno na deželi naravnost ogrožajo eksistenco, kar škoduje tudi državi vsled izgube na davkih. S krošnjarsvom se pečajo mladi ljudje, mnogokrat pod 30 leti, po pretežni večini popolnoma delazmožni in močni ljudje, kar je v očividnem na-sprotstvu z določbami in tendenco krošnjarskega patenta. Z enim kro-šnjarskim dovoljenjem krošnjari mnogokrat po več ljudi, ki se v slučaju legitimiranja bodisi izdaiaio za pomočnike ali pa si vzamejo in izposojajo krošnjarska dovoljenja. Opazujemo tudi, da krošnjarji posebno radi posečajo obmejne kraje, dasi je po čl. 11. krošnjar, patenta v obmejnih krajih dovoljeno krošnjariti samo domačinom in sicer z dovoljenjem politične oblasti v sporazumu s finančno okrajno oblastjo. Domače prebivalstvo obmejnih krajev se peča s krošnjarstvom v uprav neznatnem obsegu, komaj po dva do štiri iz enega okraja. Vse dosedanje akcije trgovstva za omejitev obiska obmejnih krajev po krošnjarjih niso ničesar izdale in krošnjarji se pojavljajo in posedajo še naprej vse obmejne kraje vzdolž cele italijanske, avstrijske in Ggrake meje. Pečajo se pretežno s prodajo im-portiranega manufakturnega in galanterijskega blaga, dasi krošnjarski patent po čl. 12. jasno določa, da mora biti blago, s katerim se krošnjari, tuzemskega izvora, opremljeno z žigom ter da mora biti vsak krošnjar v posesti izkazov o nabavi blaga. Poleg tega mešetarijo krošnjarji mnogokrat pri prodaji živine, izmenjavi valut itd. Opetovano se zasači pri njih blago, za katerega obstoja sum, da je utihotap-ljeno. Mnogo pritožb prejema trgovstvo oziroma trgovske organizacije glede načina krošnjarjenja po vaških gostilnah, kjer krošnjarji na svoje stroške vpijanijo ljudi, da jim potem mnogokrat po skrajno oderuških cenah naprtijo svoje blago, kar je tem lažje, ker krošnjarju ni treba imeti na bla- gu v smislu zakona o pobijanju draginje označenih cen. Koliko plačujejo krošnjarji davka, naj služi kot primer samo mariborska davčna oblast, kjer je bilo v letu 1923 obdavčenih 31 krošnjarjev s povprečnim pridobninskim zneskom 8 Din in po 40 do 50 Din za poslovni promet. Iz tega sledi, da je sedanje obdavčenje tujih krošnjarjev z ozirom na njih promet popolnoma neznatno, ker so našim organizacijam znani primeri, da so posamezni krošnjarji z manufakturo napravili do 20.000 Din tedenskega prometa in da je en krošnjar v cerkniškem okraju imel čez dva milijona kron letnega prometa. Dasi krošnjarski patent omejuje pravico do krošnjarjenja le na avstrijske državljane, odnosno ako se ga smiselno tolmači, na domače državljane, kar dokazuje tudi razpis ministrstva trgovine in industrije v Beogradu z dne 17. IX. 1921, št. 2150-III, se dopušča krošnjarenje inozemcev v Sloveniji, ki imajo samo dovoljenje beograjske mestne uprave za začasno bivanje v Beogradu. S tem se ustvarja neprijetne precedence. Iz Hrvatske pa prihajajo krošnjarji po največ iz Zagorja in varaždinske okolice ter iz Gorskega kotoria, dalje Dalmatinci in drugi. Poročalo se je že, da se naletijo celo krošnjarske knjižice, izdane za krošnjarjenje izven Hrvatske, kar je popolnoma proti določbam krošnjarskega patenta, ker sme vsaka oblast izstaviti krošnjar-sko dovoljenje samo za svoje področje. Krošnjarstvo je imelo svoječasno, ko je bilo po deželi še malo trgovin in še ni bila zgrajena železniška mreža, svoj praktičen pomen, ki ga pa je danes z ozirom na to, da imamo v Sloveniji okrog 10.000 trgovin, med temi nad 2500 trgovin z mešanim blagom ter da se v sleherni vasi že nahaja najmanj po ena trgovina, tok časa popolnoma preživel. Naše trgovstvo nima interesa na tem, da se podpira tak način trgovanja na škodo trgovcev s stalnimi obratovališči in to v obliki, ki pomenja močno konkurenco domačinom. Že leta 1852 se je krošnjarenje omejilo le na gotove kraje in za gotove predmete, tembolj je pa to potrebno danes. Krošnjarenje naj bo dovoljeno le res potrebnim prebivalcem, v prvi vrsti invalidom iz kočevskega okraja in Ribničanom za njihove lastne domače izdelke, kakor je bilo to že v čl. 12. in 17. krošnjarskega patenta izrecno določeno, za vse ostalo blago, predvsem za manufakturo, smatramo krošniarstvo za popolnoma odveč. z-ato prosijo Trgovski gremiji in zadruge iz področja mariborske oblasti po svojih delegatih gospoda velikega župana, da izda na podrejena obrtna oblastva svojega področja strogo odredbo, da se bodo začetkom citirane odredbe oddelka ministrstva trgovine in industrije v polnem obsegu izvajale potom obrtnih oblasti in žandar-merije. Istotako naj gospod veliki župan opozori davčne oblasti, da se bo uvodoma citirana odredba gospoda finančnega delegata pri obdavčevanju pravilno izvajala ter se naj vsakega krošnjarja, ki ni plačal davkov v vsakem okraju, kjer krošnjari, ali ki nima pravilnega vizuma dotične obrtne oblasti, kaznuje in eventuelno odgon-slcim potom pošlje v svojo domovino. Da bode vsestranska kontrola krošnjarjev mogoča, je potrebno, da dobi Dr. M. D.: Ljubljanska borza in njen ustroj. BORZNA UPRAVA. Kakor sem že v enem prejšnjih člankov omenil, vodi v smislu § 44. borznih pravil upravo borze borzni . svet, ki sestoji iz 16 članov, katere voli občni zbor članov borze. Mandat izvoljenega traja tri leta. Vsako leto odnosno prvi dve leti izstopa letno iz borznega sveta 5 članov. Koncem prvega poslovnega leta se mora izžrebati 5 članov borznega sveta, za katere ugasne mandat s koncem prvega poslovnega leta. Istotako se izžreba koncem drugega poslovnega leta nadaljnjih pet članov, za katere ugasne na ta način mandat z zaključkom drugega poslovnega leta. Koncem tretjega poslovnega leta pa izstopa šesto-rica ostalih članov borznega sveta. V tem pogledu obstoja tu še posebno določilo glede prvega izvoljenega borznega sveta, katero je pa le prehodnega pomena in čigar važnost teži le v tem, da se ohrani princip kontinuitete v upravi. V slučaju smrti ali izstopa poedinih članov borznega sveta tekom poslovnega leta (§ 45.) se morajo izpraznjena mesta spopolniti z dopolnilnimi volitvami na občnem zboru. Če bi se izpraznilo večje število mest v borznem svetu, tedaj se morajo izpraznjena mesta spopolniti čimprej na izrednem občnem zboru. Za slučaj pa, da se izprazni osem mest v borznem svetu, tedaj se mora sklicati občni zbor nemudoma. Mandat člana borznega sveta, kateri je izvoljen na mesto člana, ki je izstopil ali umrl, traja le za ono dobo, do katere bi trajal sicer mandat njegovega prednika (§46). Vsem zborovanjem borznega sveta predseduje predsednik, kojega dolžnost je, da se izvrše vsi zaključki borznega sveta. Predsednika nadomestuje v njegovi odsotnosti eden izmed podpredsednikov, in če bi bili tudi ti zadržani, oni član, katerega določijo ostali navzoči člani (§ 52). Seje borznega sveta sklicuje po potrebi predsednik osebno oziroma v sporazumu ž njim eden izmed podpredsednikov kot njegov namestnik. K seji morajo biti pa vabljeni vsi člani borznega sveta. Tretjina borznih svetnikov ima pravico zahtevati od predsednika sklicanje seje, to zahtevo pa mora predložiti pismeno in z navedbo razlogov (§ 53.). Seja borznega sveta je sklepčna, ako so bili na njo povabljeni vsi člani borznega sveta jn je razen predsednika ali enega podpredsednikov navzočih najmanje osem Članov. Edino na seji za konstituiranje borznega sveta je potrebna navzoč- nost najmanj tri četrtine članov (§ 54.). Zaključki so veljavni, če je na seji za to glasovala večina navzočih. V slučaju enakosti glasov odločuje predsedujoči. Samo na seji za konstituiranje se vrši izvolitev tajno z listinami in z absolutno večino glasov, eventualno z ožjo volitvijo. Če se tudi tu razdele glasovi, tedaj odločuje žreb (§ 55.). Pri vsaki seji borznega sveta se vodi zapisnik, katerega podpisujejo predsedujoči, tajnik in borzni komisar. Komisarjev podpis znači odobritev dotičnih zaključkov, izvzemši, da on na licu mesta in osobito izjavi, da jih začasno ustavlja od izvršitve ali pa vzame na poročilo (§ 56.). Vse odpravke in objave, katere izdaje borzni svet, morajo biti podpisane od predsednika in borznega tajnika, odnosno njihovih namestnikov in morajo nositi pečat borze. Izjave pa, ki vsebujejo imovinske obveze za borzo, morajo biti podpisane razen od gorinavedenih oseb še od enega člana borznega sveta (§ 57.). Delokrog borznega sveta (§ 58.) je sledeči: 1. zastopa in predstavlja borzo na-pram tretjim osebam v vseh njenih odnosa jih; 2. pazi, da se točno izvršijo in izpolnjujejo zakon, pravila in vsi predpisi; 3. izdaja potrebne borzne predpise in pravilnike o ureditvi in vršenju vseh borznih poslov; 4. odrejuie za borzo poslovne ure; 5. odločuje o sprejemu borznih članov in odrejuje izdavanje odnosne borzne izkaznice; 6. rešuje in predlaga Ministru trgovine in industrije spremembe ali dopolnila pravilnika (statuta) in uzanc; 7. odločuje o uvrščevanju v službeno tečajnico borze in določa pristojbine za registracijo in kotiranje (vrednostnih papirjev); 8. skrbi za službeno notiranje tečajev na borzi in za njih objavljanje; 9. briga se za primeren red na borzi; 10. odloča, kdaj se mora vršiti občni zbor in skrbi, da se izvršijo potrebne volitve in zaključki občnega zbora; 11. odločuje o višini prispevkov; 12. upravlja borzno imovino; 13. določa in upravlja vse dohodke in izdatke borze; 14. skrbi za poslovanje borznega sodišča in za brzo in pravilno izvrševanje njegovih odlokov in naredb; 15. nastavlja in odpušča uradnike, pomožno osebje in sluge borze; * 16, razpisuje in objavlja natečaje za vsa žandarmerija in policija o tem natančna navodila, nadalje, da se v kro-snjarski knjižici natančno zabeleži, kakšne predmete ima dotični krošnjar pravico prodajati in da se izda dovo-ljenje, da ima vsak trgovec pravico kontrolirati krošnjarje kjerkoli se pojavijo, ako imajo svoje papirje v redu. Nadaljnji razlogi za te odredbe so podani v uvodoma citiranih okrožnicah, katerih prepise je predložil Trgovski gremij v Mariboru gospodu velikemu županu z dopisom št. 465 od 9. maja 1.1. Predvsem pa je potrebno, da se v smislu odredb, ki se bodo izdale, takoj reyidirajo vsa krošnjarska dovoljenja in vizumi in da se za vsako iz-danje nadaljnjega krošnjarskega do- voljenja zasliši trgovski gremij ali trgovska zadruga dotičnega kraja. Veliki župan je obljubil deputaciji vso svojo podporo. Pokazal je, da je o vprašanju prav dobro informiran, kakor je bil izvrstno informiran tudi o drugih težnjah, o katerih so mu poročali naši zastopniki. Prepričani smo, da bo polno razumevanje za naše težnje, ki ga je pokazal g. veliki župan, našlo tudi dober odmev pri vseh uradih mariborske oblasti, kjer bi se naj tudi napram naši trgovini že vendar uporabljalo one obzire, ki jih kot eminentno važen faktor v gospodarstvu države v resnici tudi zasluži. mesta borznih mešetarjev, imenuje jih, nadzoruje njih poslovanje ter sprejema njihove pomočnike; 17. določa višino kavcije borznih j mešetarjev; 18. vrši v obče vse druge posle, kateri so borznemu svetu poverjeni po zakonu, pravilniku ter ostalih pravilih in predpisih. Iz navedenega vidimo, da je delo- j krog borznega sveta ne samo zelo obširen, ampak tudi jako delikaten ter nalaga članom istega veliko odgovornosti. Sklepanje o sprejemu v članstvo, o uvrščen ju v službeno tečajnico, o nastavljanju mešetarjev, to vse so naloge, katere zahtevajo natančno poznavanje razmer, opreznost in vestno presojo. Gospodarstvo samo na sebi je jako občutljivo, zato pa mora tudi gospodar skrbno paziti, kako ga vodi. V svrho olajšanja uprave določajo borzna pravila, da izvoli borzni svet iz svoje sredine takozvani >Upravni odbor« (§ 59.). Člani upravnega odbora so predsednik, oba podpredsednika in štirje člani borznega sveta. Njegova naloga obstoji v glavnem v tem, da pripravlja vse posle, kateri spadajo v delokrog borznega sveta, ter stavi tozadevne predloge. Rešiti more le take posle, katere mu odstopa borzni svet (§ 60.). Po nalogu borznega sveta sme upravni odbor odločevati posebno v sledečih slučajih: 1. odločevati o sprejemu borznih članov in predložiti popis sprejetih na prvi sledeči seji borznega sveta; 2. izvrševati disciplinarno oblast nad člani borze. Priziv na borzni svet je dovoljen le proti takim zaključkom, s katerimi se član borze izključi iz borze za vedno; 3. pobira vse pristojbine in izvršuje vsa plačila; 4. stavlja predloge glede registriranja in kotiranja vrednostnih papirjev; 5. izvršuje zaključke borznega sveta; 6. odrejuje delokrog osebja borze in nadzoruje njegovo poslovanje. Upravni odbor ima redovno mesečno dve seji, katere sklicuje predsednik ali eden izmed podpredsednikov. Na sejo morajo biti vabljeni vsi člani upravnega odbora. Zapisnik vodi borzni tajnik ter se morajo zapisniki predložiti sledeči seji borznega sveta. Upravni odbor je sklepčen, ako je navzočih vsaj pet članov. Trgovinska pogodba z Italijo. UVOZNE IN IZVOZNE CARINSKE POSTAVKE. Nova trgovinska pogodba, ki se je sklenila z Italijo, vsebuje tudi nove uvozne in izvozne carinske postavke za najvažnejše trgovske predmete. Koncem meseca bo najbrže objavljena in stopi tudi takoj v veljavo naša nova uvozna carinska tarifa, o kateri se je do sedaj moglo zaznati samo to, da vsebuje v svrho zaščite nekaterih strok naše industrije, višje zaščitne postavke. Z avtonomno tarifo stopijo v veljavo tudi izjeme, ki so se koncedirale Italiji, dasi dobi trgovinska pogodba sama moč komaj po izvršeni ratifikaciji. Nova, z Italijo sklenjena pogodbena tarifa vsebuje sledeča določila:* UVOZNA CARINA. Jestvine, sadje zelenjava, cvetje: c. p. 6: oluščeni riž 7 Din (10); c. p. 7.: kar-fijola, šparglji, vodene melone, sladke melone (dinje) in artičok 6 (10); c. p. 7: koleraba, mladi grah v zrnu, zelena in druga solata, retkve, paradižniki, paprike, zelenje, čebula in česen 7 (10); c. p. 7: krompir 7 (10), uvoz krompirja od 1. aprila do 30. junija je prost carine; c. p. 9: kislo in soljeno zelje v sodih, kisle kumarice in kisle paprike 25 (35); c. p. 12: jabolka, orehi, hruške, kutne, marelice, češnje, breskve in češplje, vse to sveže in pakirano 20 (25), nepakira-no pa 14 (16); suhi orehi v luščinah 20, oluščeni 35; c. p. 17. limone so proste carine (10); c. p. 17. pomaranče in manda-rie 5 (20); mandeljni v luščinah 20, oluščeni 35; c. p. 20: suhe smokve v zabojih do’10 kg 25, v večjih zabojih 15 (30); c. p. 22: rožiči 6 (40), kostanj 10 (40); c. p. 34: sveže cvetlice za bukete in okraske 200 (300). Krma: c. p. 34: zelena in suha krma za živino je prosta carine. Kože: c. p. 76: kože vseh vrst so carine proste. Olje: c. p. 104: oljkino olje 30 (40); repno olje in olje od bombaževega semena 30 (40); laneno, konopljeno, ricinusovo in drugo mastno olje, ki služi za industrijske svrhe 12 (30); pri uvozu oljkinega olja v železnih sodih po najmanj 25 kg se poveča carina za 25 Din; vsa ostala olja 30 (40). Alkohol: vina v sodih, vagonih ali rezervoarjih: vermut do 18 stopinj in maršala do 20 stopinj 10, vermut in maršala gornje jakoBti v steklenicah 120; italijanska peneča vina v steklenicah 250; zdravilna vina 150 (120). Razne jestvine: c. p. 131: testenine (makaroni) 40 (50); čokolada 130 (120); c. p. 143: sir (stracchino, gorgonzola, cacchiacavallo) 40 (100); rastlinske in sadne konserve 70 (60); konserve tun v olju, konserve mesa hermetično za- * Število v oklepaju pomeni prejšnjo carino. Ako hočeš dobiti efektivno carino, je treba množiti iznos carine s 15, t. j. zlati ažijo. Danes znaša ažijo samo 9 in se v svrho iz-računanja carine množi prejšnjo carino (število v oklepajih) z 9. prte, izvzemši ribje konserve 80 (100), konserve od paradižnikov, hermetično zaprte 50. Kemični produkti: sveče iz parafina in stearina 70; boraks v zabojih po pol kilograma 5, borova kislina 5, bakrov sulfat 12, citronova in vinska kislina 75, sok iz sladkega lesa, surov ali kuhan v sodcih ali kosih 15, Čisto žveplo in žvepleni cvet 1.50 (1); ostalo žveplo brez carine; amalgam in živo srebro brez carine; živinska sol brez carine. Tekstilna roba: c. p. 274: enonitna bombaževa preja do št. 12 po angleški numeraciji: surova 20 (25), beljena 30 (30), barvana ali tiskana 30 (3); enonitna bombaževa preja od št. 12 do 29: surova 25 (25), beljena 35 (30) in barvana ali tiskana 40 (3); od št. 29 do 50: surova 30 (35), beljena 40 (40) in barvana ali tiskana 45 (45); nad št. 50: surova 35 (40), beljena 45 (45) in barvana ali tiskana 50 (50); c. p. 275: dvo- ali večnitna bombažna preja do št. 12: surova 25 (30), beljena 35 (35), barvana ali tiskana 40 (40); od št. 12 do 29: surova 30 (40), beljena 40 (45) in barvana ali tiskana 45 (50); od št. 29 do 50: surova 45 (50), beljena 35 (55) in barvana ali tiskana 50 (60); nad št. 30: sirova 40 (50), beljena 50 (55) in barvana ali tiskana 55 (60); c. p. 276: bombažna preja, ki se prodaja na drobno, sukanec za šivanje, vezanje in pletenje, na klop-cih iz lesa ali papirja itd: surova 70 (50), beljena 90 (55) in barvana ali tiskana 110 (60). Bombažne ribiške mreže 75; c. p. 290: št. 1: 20 (10), št. 2 : 40 (40); c. p. 291: št. 1: 25 (35), št. 2: 50 (45). Za vrvi s premerom od 1 do 5 mm: 65, od 5 mm dalje: 45, vrvi za vreče 32 Din za 100 kg; c. p. 321: št. 1: 180, št. 2: 230, št. 3 : 280, št. 4: 280 Din za 100 kg. Surova svila je prosta uvozne carine. Ravnotako je prosta carine surpva umetna svila, beljena pa plača 100 Din za 100 kg. C. p. 333: št. 1: 50, št. 2: 150; c. p. 335: št. 1: 1800 (1800), št. 2 : 800 (650); c. p. 348: (tkanine od linoleuma in slično) 25 (30), večbarvne 35 (3). Moški klobučevinasti klobuki, garnirani 22 Din za komad, ne-garnirani 21 Din. Moški slamniki garnirani 1.60, negarnirani 1 Din za komad. Zenski slamniki garnirani 3.50 za komad, negarnirani 2.50; c. p. 366: za komad 0.35 (0.20). Usnje in kavčuk: navadno strojene kože za podplate, kruponi 130 Din za q, druge 90 (80); c. p. 380: (kožne rokavice): št. 1: 1500 (1000), št. 2: 900; c. p. 394: (cevi iz kavčuka) 180; cevi za avtomobile, vozove ali dvokolesa 180 Din za 100 kg. Proste uvozne carine so nevezane knjige in tiskovine, izvzemši koledarjev v italijanskem jeziku. Note, karte, slike, načrti in gravure plačajo carino, ako so vezane. Mramor in alabaster v klesanih ali ostruženih ploščah nad 16 cm: 1.25 Din za 100 kg; iste plošče pod 16 cm, nepo-lirane in samo ostružene ali drugače obdelane 2; oglajene in polirane 4.50 Din za 100 kg; c. p. 485 (skulptorska dela): št. 1: 40, št. 2: 90; c. p. 519 (stekleni biseri) št. 1: 30 (30), št. 2 : 50 (60). Deli dežnikov ali solnčnikov plačajo 16 Din za 100 kg. Za električne aparate z majhnimi električnimi motorji, kakor ventilatorje, mehove in podobno znaša carina 140 Din za 100 kg. Za motorna kolesa 20% vrednosti, za dele motornih koles 20%, za avtomobile in njihove dele 20% od vrednosti. IZVOZNA CARINA. Izvozni predmeti iz naše države v Italijo se bodo po novi trgovinski pogodbi plačali: Plemenski konji, visoki 140 cm ali manj: 100 zlatih lir za komad, konji in kobile nad 140 cm 75, voli 15, biki za klanje 20, ovni, ovce, koštruni in koze 3, svinje nad 20 kg 10 zlatih lir za komad, ostala živa živina 5 in zaklana 5 zlatih lir za 100 kg. Nepreparirano meso, izvzemši meso perutnine in divjačine, golobov in zajcev, zmrznjeno ali sveže 5, slive 2, suhe gobe 15, semena 1.25 zlatih lir za 100 kg. Prost od izvoznq carine iz Jugoslavije v Italijo je krompir. Okrogel bukov ali hrastov les, čigar premer znaša manj kot 20 cm, in drug listnat les, izvzemši kostanj in hrast, s premerom nad 30 cm ter bukovi železniški pragovi so prosti carine, hrastovi plačajo 0.65 lir za sto. Prosto carine je oglje ter premog vsake vrste. Ravno tako tudi telečji in jagnječji želodci, suhi ali nasoljeni, čreva, parklji in koštrunovi rogovi, nadalje železna, bakrena, magnezijeva in cinova ruda, višnje in sveže ribe. 0 sladkorju. Topli čas je povzročil živahnejše povpraševanje po sladkorju. Obenem se je začelo sadje vkuhavati; torej tembolj. Vsako leto se to opaža. Sladkorju se je v zadnjem času tako slabo godilo, da porabi vsako priliko, da si pomaga. In tako so nekateri ameriški interesenti ojačeno povpraševanje takoj izrabili, kakor da bi bile napram potrebi zaloge povsem nezadostne. Marsikak producent ali zalagatelj se je spet začel veseliti, tembolj, ker se potreba po sladkorju ni pojavila samo v Ameriki, temveč tudi na evropskih trgih, in sicer prav krepko. Položaj v Evropi ali v Ameriki je pa bistveno različen. Zedinjene države uporabljajo v prvi vrsti trstni sladkor, ko-jega produkcija se začne na Antillih in na Havajskih otokih v decembru, doseže višek v marcu in se vleče noter v meseca junij in julij. V avgustu se pojavi že kalifornijski sladkor, v septembru pa že pesni sladkor iz drugih v poštev prihajajočih držav Unije. Normalno zadostuje torej lastni sladkorni pridelek, da posreduje v Uniji prehod do nove letine na Antillih itd. V Evropi je pa drugače. Produkcija sladkorne pese se začne v drugi polovici septembra. Če ni dosti zalog od prej, nastane poleti vrzel, ki jo more zamašiti le sladkor iz trsta. V zadnjih letih je v tem oziru imel sladkor z Jave veliko vlogo. Na koncu junija ni v Evropi ne češkoslovaškega, ne belgijskega itd. sladkorja v pomembnejših množinah, in od takrat naprej računijo z Javo. To se je zgodilo tudi letos; nakupili so velike množine sladkorja z Jave in je ta sladkor že na poti. Ker so pa v juniju na Javi prepočasi nalagali, se je prihod sladkorja v Evropo nekoliko zakasnil, tako da je v nekaterih deželah nastopilo začasno pomanjkanje belega sladkorja Avstrija, Italija in Trst so bili dobri kupci in so za sladkor v kockah plačali razmerno zelo visoke cene. Francozi so v začetku prav pridno kupovali nemški sladkor; ko se je pa zvedelo, da bo dovolila Nemčija eksport nadaljnjih 50.000 ton, je povpraševanje zelo ponehalo. Ni izključeno, da bodo šli Nemci še naprej in bodo dovolili še večji eksport; nočejo pa navesti večje številke kakor 50.000 ton, da ne bi trga oškodovali. Izvoz nemškega sladkorja je bil največje presenečenje sedanje kampanje. Marsikdo je v jeseni še trdil, da mora Nemčija sladkor importirati; in ko so dovolili izvoz prvih 100.000 ton, so rekli, da je to samo špe kulacija. Pa niso zadeli; kajti do sedaj je eksportirala Nemčija že 300.000 ton. Za teh 300.000 ton se je torej pomnožila za svetovni trg razpoložljiva množina sladkorja. Potem bo pa tudi Kuba namesto 3,600.000 ton dala 4,100.000 ton, torej spet 500.000 več, s katerimi statistika v začetku leta ni računila. Vse polno dejstev je torej treba upoštevati. I CACO* ^ ► Glavna zaloga F. ŠIBENIK - LJUBLJANA Trgovina. Efektna borza v Novem Sadu. Minister trgovine in industrije je odobril otvoritev efektnega oddelka pri novosadski borzi, brez pravice kotiranja valut in deviz. Efektno odelenje borze bo začelo svoje posle 1. oktobra. Vse ustanove in društva, ki želijo, da njih delnice, založnice, srečke itd. kotirajo in registrirajo na tej borzi, morajo to prijaviti pri borznem sekretarijatu, ki jim bo dostavil formularje, ki so potrebni za prijavo, in kožni izdelki 2%. Padajoči indeks v veletrgovini na Češkem. Ze od marca sem pada indeks v češki veletrgovini. Do 1. junija je prav znatno padel. Od julija 1914 pa do L junija 1924 je padel od 1015 na 981, to se pravi za 3.3%; od maja do junija 1924 pa za 2.1%. Tudi če ga preračunimo na zlato pariteto, je padel od maja do junija od 146.5 na 141.8. Pocenili sta s« obe glavni skupini, in sicer živila od 968 na 909, industrijski izdelki od 1071 na 1064, kar pomeni napram prejšnjemu mesecu pocenitev za 8.5 oziroma 0.4 odst. Od merodajnih skupin kažejo mi-neralije in razni industrijski produkti prav isti indeks kakor v majniku, vsi drugi so pa nižji. In sicer je bilo inozemsko blago za 0.8, domače pa za 2.6% cenejše. Zelo nazaj so šla domača živila, za 5%. Podražilo se je samo sledeče: telečje meso za 12.5%, goveje z* 5.4%, vino za 5, koruza za 4.8, surovo maslo za 2.7, sladje za 2.1; zraven še inozemska pšenica za 1%. Veliko več stvari se je pocenilo: sol za 0.3%, svinjsko meso 1.6, rž 1.8, kakao 2.1, margarina, jajca in kava za 2.3%, pšenica in grah 5.4, mast za zabelo 7.4, skopčevina 8.5, ječmen 9.2, neobdavčeni rafinadni sladkor 16, surovi sladkor 19.4, kmelj 27.1, krompir 36.5%. Od industrijskih produktov se je podražil koks za 2.9%, surova bom-baževina za 2.2, bombaževo predivo za 0.8, juta za 0.3%. Nadalje trdi les za 8.6, mehki za 7.5, celuloza za 2.6, opeka za 0.9. Pocenili so se pa sledeči predmeti: svinec za 1.4%, baker za 4, prekomorska volna za 6.9, domača za 5.6, svila za 5.2, surove kože za 7.3, ustrojene za 3.7, olje za 1.9 in petrolej za 1.6%. Ustanovitev konzularne agencije na Sušaku. Italijanski zunanji minister je izdal dekret ustanovitve konzularne agencije kraljevine Italije na Sušaku, ki naj bo odvisna od generalnega konzula Italije v Zagrebu. Trgovska pogodba med Avstrijo itt Čehoslovaško je bila sklenjena dne 12. julija. S pogodbo je bilo sklenjeno tudi znižanje cele vrste tarifnih postavk v medsebojnem trgovinskem prometa in pa konvencija o živinski kugi. * KUPUJMO IN PODPIRAJMO izvrstno Kolinsko cikorijo a domači izdelek. Industrija. Olajšave za tovarne konzerv v državi. Generalna direkcija carin priobčuje vprašanje olajšav za one industrije, ki izdelujejo konzerve in jih izvažajo v inozemstvo. Tovarne, ki to delajo, morajo danes uvažati tanko pločevino, kat-tera se ne izdeluje v naši državi. Pri tem morajo plačati carino za uvoženo pločevino. Pri izvozu konzerv iz države se konkurenčna zmožnost teh tovaren zmanjša se tem, da obremenuje ceno proizvodov carina, katero so morale tovarne plačati za pločevino, katero potrebujejo za izdelovanje zavojev. Centrala industrijskih korporacij v Beogradu je podvzela potrebne korake, da se temu odpomore in generalna dikrecija carin proučuje, kako bi se zajamčila zanes- j ^jiva kontrola o tem, ali se izvozi ista ' količina zavojev, ki bo odgovarjala količini uvožene pločevine. Produkcija železa v Varešu (Bosna). Vareševih livarnah je dosegla v letu produkcija surovega železa 23.026 medtem ko je leta 1922. znašala sa-5348 ton surovega in 2404 ton litega dobavlja 9RU2BA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, mralja Petra trg 8. - Teletu 120. Plačilo tudi na obroke! Obrt Anketa o novem obrtnem zakonu. — V četrtek, dne 24. t. m. ob 9. uri se vrši pri ministrstvu trgovine in industrije, oddelku v Ljubljani, anketa o novem obrtnem zakonu. Obravnavalo se bo na-■ žrt splošnega dela novega obrtnega zakona. Obrtniška šola. V delavnici južne železnice v Mariboru se v kratkem ustanovi obrtna šola, ki bo imela nalog, vzgajati naš naraščaj in ga pripravljati za. strokovne specialiste. To obrtniško lolo bo vzdrževala železnica sama. Carina. XV. redna konferenca glavne carinarnice II. reda na Rakeku se bo vršila dne 21. julija 1924 v zgradbi carinarnice. — Začetek ob 18. uri. — Na udeležbo so vabljeni vsi interesenti. Oni, ki bi hoteli govoriti na tej konferenci, naj se prijavijo pismeno vsaj tri dni prej pri starešinstvu imenovane carinarnice. Ukinitev oddelka carinarnice na gorenjskem kolodvoru v Ljubljani. — Po nalogu gospoda generalnega direktorja carin je bil ukinjen oddelek ljubljanske carinarnice na gorenjskem kolodvoru v Ljubljani. Carinski dohodki v tretji dekadi meseca junija so znašali celokupno 32 milijonov 255.585 Din ali za okroglo 4.2 mi-Vlijona dinarjev manj nego v drugi dekadi istega meseca. Največje dohodke je imela carinarnica v Beogradu in to 7 milijonov 552.909 Din, na drugem mestu je zagrebška carinarnica z 5,661.774 Din, a na tretjem mestu je ljubljanska carinarnica, ki je imela v tem času dohodkov v iznosu 2,346.391 Din. Denarstvo. Likvidacija Avstro - ogrske banke. Z >Dunaja poročajo: V smislu členov 206 in 197 sanžermenske in trianonske mirovne pogodbe imenovani likvidatorji av-stro-ogrske banke so sklicali za petek, dne 18. julija konferenco nasledstvenih držav. Konferenca se ima vršiti na Dunaju in ima za predmet pregled računov, ki so bili predloženi od likvidatorjev in ki obsegajo vse poslovanje od začetka likvidacije, tedaj od začetka septembra 1919 do 30. junija 1924. Izgotovila se je bilanca z dne 30. junija 1924, ki se bo predložila z mnogimi podrobnimi izkazi udeležencem konference. Valutna reforma v Rusiji se je, kakor se poroča iz inozemskih gospodarskih krogov, popolnoma posrečila in Rusija ima danes dobro, stalno valuto, ki temelji na zlati podlagi, tako, da kvotira sedaj dolar in šterling manj nego pred vojno, in sicer 1 dolar 1.87 in 1 Lst 8.30 datih rubljev. mmmammamamess&m Uvoz radio-telegraličnih aparatov. — Po naredbi ministra za pošte in brzojave bodo smele odslej naprej razen njega izdajati dovoljenja privatnim osebam za uvoz in inštalacijo radio-telegrafičnih prejemnih aparatov tudi vse poštne direkcije, s čemer se je vsaj deloma odpravila brezpotrebna formalnost, ki je povzročala interesentom obilo zamude časa. Mednarodna razstava za les in kongres v Lyonu. V Lyonu se bo vršil od 20. oktobra do 2. novembra t. 1. veliki mednarodni kongres za les z razstavo lesa. Izdajateljem koledarjev. — Nek stro-kovnjak-astronom je pripravljen preskrbeti za skromen honorar do 15. avgusta t. 1. za koledarje primerne pripombe iz astronomije in vremenske beležke. Interesentom je njegov naslov na razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Pregled in maleiiyzacija konj, ki so namenjeni za izvoz v inozemstvo. Po naredbi ministrstva za poljedelstvo in vode morajo biti odslej naprej vsi enokopi-tarji (konji, mezgi, mule in osli), ki so namenjeni za izvoz v inozemstvo, predno se vtovorijo v železniške vozove (brodo-ve) pregledani in maleinizirani (očesni poizkus) po veterinarju, ki je odrejen za pregled živali ob vtovorjenju na dotični železniški (brodarski) postaji. Vsak iz-vozničar je dolžan pristojnega veterinarja pravočasno in sicer najmanj 24 ur prej obvestiti, da ta izvrši potreben pregled in maleinizacijo. Mednarodni kongres štednje. Hranilnica Lombardije v Milanu organizira pod zaščito italijanskega kralja mednarodni kongres hranilnic, ki se bo vršil v Milanu od 21. do 25. septembra t. 1. Program kongresa je: 1. organizacija in zakonodaja hranilnic v posameznih državah. 2. Propaganda varčevanja, osobito med delavskimi in srednjimi sloji. 3. Poslovanje s prihranki izseljencev: a) ako se prihranki pošiljajo v domovino in o njih uporabi; b) ako se prihranki puščajo v inozemstvu, kjer živijo izseljenci; c) ustanovitev mednarodne knjižice. 4. Do katere točke in do katerih mej smejo štedilnice funkcionirati kot bančne ustanove, da ne bo to škodilo njihovemu namenu. 5. Ustanovitev mednarodnega organa za študije in kobrdi-nacijo med hranilnicami. Informacije o kongresu daje: Cassa di risparmio — Congresso internationale — Milano. Izgledi letošnje svetovne žetve. Po doslej objavljenih setvenih in žetvenih poročilih bo rezultat letošnje žetve nekoliko slabši kakor je bil lani. V Severni Ameriki je bil položaj v začetku junija manj povoljen nego junija 1923, ker so posebno v Kanadi posevki bili še slabo razviti. V Zedinjenih državah je obdelana manjša površina nego lani. V onih petih državah, ki obič&jno predstavljajo četrtino celokupne svetovne žetve pšenice, se ceni letošnja žetev na 745.1 milijonov stotov napram 816.4 mil. stotov v leto 1923. V Zedinjenih državah bo po dosedanjih cenitvah znašala žetev 55.0 milijona stotov manj nego lani in 112.7 milijona pod povprečno žetvijo zadnjih petih let. Blagovna borza v Moskvi je imela pretekli mesec 120.2 milijonov rubljev prometa; tudi borza v Leningradu in Har-kovu ima zaznamovati lepe uspehe. — Borznih transakcij so se udeležile zadruge s 16%, privatniki s 13 Vi in državne institucije z 71%. Ker se je valuta ustalila, so cene blagu nekoliko popustile. Tako n. pr. jestvine za 10%, les 10% Madžarski delavci v Franciji. — Kakor poroča budimpeštanski list »Vilag«, je prišel v Pesto sin generala Graciani, komandanta francoske armade v Mace-doniji, da vodi pregovore v svrho an- gažiranja več tisoč madžarskih delavcev za francosko industrijo in poljedelstvo. Izvoz italijanskega mramorja v letu 1923. Italija je znana po bogastvu na lepem mramorju, kar dokazuje veliko število spomenikov vsake vrste mramorja, katerih najdemo po celi Italiji. Svetovnemu glasu in upoštevanju zbog najbolje kvalitete je kararski mramor (Carrara). Po zadnji italijanski statistiki se je letu 1923. izvozilo celokupno 246.797 ton za 137,087.888 lir vsakovrstnega mramorja. Od te množine se je izvozilo samo ka-rarskega mramorja celokupno 194.786-6 ton za 112,650.000 lir. inozemcev je bilo nekaj avstrijskih Korošcev, ki so se zanimali za vole. Dunajski goveji sejem (17. t. m.). Do-gon 892 glav; od tega 51 domačih, 18® iz Madžarske, 24 iz Češkoslovaške, 434 iz Jugoslavije, 197 iz Rumunije. Notira-jo po kakovosti za kg žive teže v tisočih aK: voli 13—18, biki in krave 13.5 do 18, slaba živina 8.5—13. Cene so napram pondeljku popustile za 500 do 1000 avstr, kron pri kg. Ljubljanski trg. (Dne 15. julija 1924.) Tržne cene za meso. V mesnicah po mestu 20 do 26. Na trgu: 1 kg govejejpi mesa I. 23 do 25, II. 18.50 do 23. Teletina: 1 kg I. 27.50 do 30, 1 kg II. 25 do Uspešno zdravljenje revmatizma. — V Beogradu v Kosovski ulici je otvoril 27.50, 1 kg jeter 29 do 30, 1 kg pljuč 24 laboratorij mlad ruski zdravnik dr. Rah- do 25. Svinjina: 1 kg. prašičevega mesa laboratorij mlad ruski zdravnik dr. Rah lejev, kateremu se je posrečilo, da je iznašel novo zdravilo proti vsem vrstam revmatizma, katero zdravilo je imenoval Radio - Balsamica. To zdravilo se osnuje na popolnoma novih principih ter ga je dr. Rahlejev patentiral in zaščitil z znamko v 29 državah. Do sedaj je to zdravilo pokazalo nepričakovane uspehe v zdravljenju revmatizma v sklepih in mišicah, o čemur pričajo priznanja naših in inozemskih zdravnikov in zahvalna pisma ozdravljenih bolnikov. Najstarejši revmatizem se lahko ozdravi z dve-da do tremi steklenicami tega čudovitega zdravila. F. Peyer: Kulturna, industrialna in trgovska karta kraljevine SHS. Merilo 1 : 750.000, velikost 100X135 cm na papirju. Cena 80 Din s poštnino. — Razpošilja: Hrvatski štamparski zavod d. d. Nakladno Odjelenje, Zagreb, Marovska ulica 30. Hitra prodaja ie velik dobiček! Med predmete, katere v Vaši trgovini vedno naglo prodate, spada brezdvomno milo »ZLATOROG-. S tem visokovrednim izdelkom si ohranite Vaše odjemajce in zvišate promet. Ne'dajte se premotiti z navidez cenejšimi izdelki, kateri Vam do-nesejo samo pritožbe Vaših odjemalcev. Tržna poročila. Novosadsko blago in borza (17. t. m.). Pšenica: stara 355, nova 315—320. — Turščica: stara 250—255. — Moka: baza >00< 490—500; >0« 485—490; >2« 440 do 445; >5c 358—390; >6« 350—365; »7< 300—310. — Otrobi: 195. — Skupni promet 77 vagonov; od tega 45 pšenice, 18 turščice in ostalo moke. — Tendenca nespremenjena. Ljubljanski živinski sejem (16. t. m.). Dogon: 170 konj, 37 volov, 61 krav, 17 telet in 93 prašičev. Povprečne cene za kg žive teže v Din: voli I do 13.50, II. do 12, III. do 11.50; krave debele do 11.50; krave kloba9arice 7—9; teleta do 16. Par prascev se je trgoval od 500 Din dalje. Par dobrih konj se je dobilo za okrog 15.000 Din. Dogon ni bil poseben, ker kmetje zaradi dela na polju nimajo časa. Tudi kupčija ni bila živahna. Od Svinjina: 1 kg. prašičevega I. 32.50, II. 30, 1 kg pljuč 14 do 15, 1 kg jeter 25 do 30, 1 kg ledic 30 do 35, 1 kg slanine trebušne 25, 1 kg slanine ribe in sala 31.50, 1 kg slanine mešane 30^ 1 kg slanine Ua debelo 29 do 30, 1 kg masti amerikanske 28 do 30,' 1 kg masti domače 35 do 40, 1 kg šunke (gnjati) 40 do 45, 1 kg prekajenega mesa I. 43» II. 30. Drobnica: 1 kg koštrunovine 18 do 19, 1 kg jagnjetine 25. Klobase: 1 kg krakovskih 50 do 55, 1 kg hrenovk 42, 1 kg safalad 42, 1 kg posebnih 42, 1 kg polprekajenih kranjskih 50, 1 kg prekajene slanine 30 do 35 Din. Perutnina. 1 piščanec majhen 20 do 25, 1 piščanec večji 25 do 35, 1 kokoš 40 do 50, 1 petelin 40 do 45, 1 domač zajec manjši 10, 1 domač zajec večji 17.50 Din. Cene mlevskim izdelkom. 1 kg pšenične moke >0« 5.75, 1 kg moke za kuho 5.25, 1 kg bele krušne moke 4.25, 1 kg kaše 6.25, 1 kg ješprenja 7, 1 kg otrobov 3, 1 kg koruzne moke 4, 1 kg koruznega zdroba 5, 1 kg pšeničnega zdroba 7,1 kg ajdove moke I. 9, II. 7.50 Din. Mleko, maslo, jajca, sir. 1 liter mleka 3 do 4, 1 kg surovega masla 50, 1 kg čajnega masla 60 do 75, 1 kg masla 50, 1 kg bohinjskega sira 48 do 52, 1 kg sirčka 12, eno jajce 1.25 do 1.60 Din. Dunajski svinjski sejem (17. t. m.). Dogon 2144 glav. Notirajo za kg žive teže: debele svinje 19—22.500, mesne 22 do 25.000 aK. Cene so ostale pri precej živahnem prometu na višini torkovih cen. Dobava, prodaja. Nabava državnih zastav. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje na dan 16. avgusta ob 10. uri ofertalno licitacijo za dobavo 200 m belega, 200 m modrega in 200 m rdečega blaga za državne zastave. Licitacija se bode vršila v sobi štev. 43, Sv. Jakoba trg štev. 2. Pogoji so na vpogled in se dobe v Ekonomskem odseku soba štev. 41. Ponudniki morajo položiti kavcijo 5% oz. 10% ponudene vrednosti najkasneje na dan licitacije do 10. ure pri Pomožnem urada poštne direkcije v Ljubljani. Dobava peči. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 8. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 35 velikih peči. Dobava sena in slame ter ovsa. — Pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki se bo vršila dne 7. avgusta L 1. ofertalna licitacija glede dobave sena in slame, dne 8. avgusta t. 1. pa glede dobave ovsa za garnizije Vrbaske divizijske oblasti. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. ■ ............. m.... j unintrnnuina (Ki/slil (InhPir • vulull {JUVIIIU Um?UIH Iluliulli) : Ljubljana, Sv. Jakoba trg St. 9 « priporoča svojo bogato zalogo i raznega dišečega in brivskega S mila, zobni prašek in pasto | »Kalodont-Elida« ter vse druge S galanterijske predmete po najnižjih cenah. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n _ Razglednice j pSvseh vrst, pisemski, kancelijski, 2 'M konceptni, trgovski, svilen, b •Akrcp, gladilni, stekleni, ovojni, ■ ^maščobni, pergament, kredenč- B Sni in lafet (barvan) papir, pa- ■ S Pirnate servijete, vpisalne knji- ■ 3 žice, notese ter barvice pri- B poroča H veletrgovina Osvald Dobeic, S J Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 9. ■ ''^■■■■■■■■■■■■■BBBBBBB^ .... ................. •.••.■■•■•Unnulm.„l,lm,llllla„.( Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico j : : ■ : i ■ i riHiiiiKiiiiaMiniiiiiiaiaiiiiiHHiiiinMi i r. x o. z., Ul posluje v novopreurejenih prostorih v Ljubljani, Mestni trg st. 6. Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po 8% do 10% ter jih izplačuje tu ko j brez o