od fvetiga Alfonsa Marije od Uguorl, fhkofa pri f. Agati, in aazhetnika drufhtva prefvetiga Svelizharja. I. del. V ljubijani. 1SJS3< Natifnil Joshef Blasnik. ' 2188G J O «/ Poterdilo itnlianfkiga originala, is kteriga To pri— aliijozlie bukve preilavljene. Avendo veduto per la fede di revisione, ed approvazione del P. F. Filippo Rosi Lanzi, Inquisitor Generale del Santo Officio diVene- zia nel libro intitolato: Le glorie di Mai'ia ec. Stamp. non vi esser cosa alcuna eontro la Santa Fede Catolica, e parimente per atte- stato del Segretario nostro , niente eontro Prin¬ cipi e buoni costumi, concediamo licenza a Gio. Rattista Remondini Stampator di Venezia che possa essere stampato, osservando gli ordini in materia di Stampe, e presentando le solite Copie alle pubbliche Librerie di Venezia e di Padova. Dat. li 22. Giugno 1773. Aiulrea ftuerini Itif. i'ranoe§cu Dlorosini 2. Cav. Pr. Rif. Registrato inLibro a Carte 129, al num. 1073» Noi Rdoniiittori dello studio de Padova. Uiiiiilile .llarclirHini Segr. Predgovor flovenskiga preftavljavza. je Marija Deviza, kakor ismcd vfih dru¬ gih ftvari isvoljeria Mati boshja, od Boga vezhji gnade prejela, kakor vfi drugi fvetniki, in tudi angelzi v nebefih; de jo je Bog kakor fvojo Ma¬ ter v Kraljizo fvetnikov in angelov povsdignil, to ve in veruje vfak katolfhki kriftijan. Ravno sa- voljo tega je gotovo, de je ona sa Bogam nafha perva in nar mogozhnifhi pomozhniza. Mi fmo jo po tem takim dolshni zhes vfe druge ftvari boshje zhaftiti, in fe fmemo s priferzhnim saupanjem v njeno pomozh priporozhvati. Od pervih zhafov kerfhanftva notri do danafhnjiga dne fo jo sato nar bolj poboshni kriftijani, pofebno pa vfi, ktere sdaj kakor fvetnike zhaftimo, s materjo fveto zcr- kvijo pofebno gorezhe zhaftili; pri njej fo v vfih fvojih potrebah in nadlogah pomozhi ifkali in po fprizhvanju zerkvenih sgodeb tudi vfelej nafhli. Sheleti je, de bi tudi mi kriftijani, ki v zhafih mlazhne vere in mersle poboshnofti ehivimo, Ma¬ rijo Devizo, njeno vifokoft in flavo, pa tudi njeno niozh in dobrotljivo miloft bolj in bolj fposnali, in Mater Jesufovo, kakor on fam sheli, bolj in bolj gorezhe zhaftili, de bi tako po njenih profhnjah pred Bogam od njegove nefkonzhne milofti gnado ftanovitne, shive vere, prave bogabojezhnofti in vczhniga evelizbanja dofegli. Is tega namena je 1 * 4 fveti Alfons'Liguori te bukvize pred ofemdefetimi letmi fpifal, in is ravno tega namena vam jih jeft v flovenfkim jesiku podam. De med vfem tem, kar je v teh bukvizah pifano, nizh ni, kar bi bilo fveti veri in pravi ker- fhanfki poboshnofti nafprotno, fmemo bres fkerbi biti, ker je fvetiAlfons vfe kar je pifal, ponishno in pokorno rasfodbi fvete zerkve podvergel, in ker je ta fveta zerkev pod papeshain Pijam VII. 14. majnika 1803 ozhitno in flovefno poterdila,de fe v nobenih bukvah, kar jih je ta fveti fhkof pi¬ fal, nizh ne najde, kar bi zerkvena fodba mogla grajati. Defiravno tedej te bukvize vfak kriftijan bre& fkerbi fme brati, fe mi vender potrebno sdi nekte- rih naukov is njih tukej fhe pofebno opomniti, kteri bi fe vtegnili vnapak saftopiti, aii bi jih vfaj kdo vtcgnil vnapak raslagati in jih po tem raslaganji eametovati, ali pa v fvojo fhkodo obrazhati. Taki nauki v teh bukvizah sapopadejo veliko mozh in neisrezlieno rniloft Marije Devize, in sa- voljo tega vifoko zhaft in fkoraj neomejeno saupanje do Matere boshje, v ktere naf fveti pifavez sheli napeljati. Kar veliko mozh Marije Devizo sadeva, uzlii fveti Alfons is naukov in sgledov fvetih mosh in zerkvenih uzhenikov, de je Marija sa Bogam nafha nar bolj mogozhna pomozhniza, in jo s dru¬ gimi uzheniki v tem v fi g a m o g o z h n o imenuje. — Zhe od vfigamogozhnofti govorimo, moramo kakor kriftijani vediti, de le Bog je v fvoji volji vfigamogozhin, to je, on ftori, kar hozhe, ali pa, kar on hozhe, fe sgndi. Marija pa, zhe tudi Mati boshja,v tem pomenu ni vfigamogozhna, 5 ampak fveti uzlienikl jo le po njenih profhnjah pred Bogam vfigamogozhno imenujejo; to je: kar ona proti, ji Bog dodeli, njene profhnje fo pred Jesufam tako mogozhne, de on po ljubesni do nje, ki je njegova Mati, ne more, de bi je ne uflifhal, ali vfaj, de jo vfelej gotovo uflifhi. Kdor bi tega ne mogel verjeti, bi nam mogel po¬ kušati, kdaj de je Marija kaj profila, kar bi ji bil Jesuf odrekel; defiravno je on fhe zlo vfakimu ismed naf obljubil: Karkoli bote Oz beta v mojim imenu profili; vam bo dal. Sakaj bi toraj Bog Marii tega ne ftoril, ker ona gotovo nar bolj ve in sna v Jesufovim imenu profiti? Drug nauk v teh bukvizali govori od ne- isrezhene milofti Marije Devize. — Kar mi- ioft Matere boshje, ktero fveta zerkev Mater mi¬ lofti imenuje, sadeva, ne fmemo mifliti, de je to le prašno ufmiljenje do ubogih in nefrezhnih, am¬ pak de je mogozlina in dobrodelna miloft, ktera fe v tem kashe, de Marija fvojo miloft po vft mo- zhi fkasuje in deli. Katolfhki kriftijan je podu- zhen verovati, de le pri Bogu je milost, to je: le Bog fam samore po fvojim nefkonzhnim ufmiljenji in po nefkonzhnim saflushenji nafhiga Odrefhenika Jesufa Kriftufa odpufhanje grehov in odpufhanje kasenj, to je, fvojo miloft deliti. Pa tudi vfe druge dobrote in gnade, ktere fo nam v svelizhanje po¬ trebne, nam le Bog deli, ne pa ktera njegovih ftvari. Sraven le gotove verne refnize pa fveti Alfons, poduzhen in napeljan od veliko drugih fvetih uzlienikov zerkve, terdi, de Bog ljudem vfe gnade in dobrote, ktere jim hozhe miloftijivo do¬ deliti, fkos Marijo Devizo deli, in de je v tem pomenu Marija saref ^redniza med Dogam in 6 zhlovekam, kakor jo tudi fveta zerkev v molitvi: ,,1’od tvojo pomozh“ nafho §rednizo imenuje. — Od nauka, de Bog vfe fvoje gnade fkos Marijo deli, fveti Alfons v opombi do kerfhanfkiga bravza, ktero prezej od konza teh bukviz priftavi, takole govori: „Ta in drugi taki nauki, na ktere bofh v teh bukvizah eadel, te profan ljubi bravez, mifli, de tim jih hotel po sdravim in pravim pomenu ker¬ fhanfkiga nauka in fvete zerkve isgovoriti, ktere pokorin fin shelim vfelej oftati. V vpeljevanju fim v osiru na peto poglavje teh bukviz rekel, de Bog hozhe, de fe nam vfe gnade po rokah Marije De¬ vize dele. To je pazh vefel in tolaslibe poln na¬ uk sa vfe, kteri Marijo zhafte, in pofebno sa vfe grcfhnike, kteri fe hozhejo fpokoriti. Ta nauk pa sdravimu kerfhanfkimu nauku ni nafproti; sakaj fveti /vugufhtin, imenitni zerkveni uzhenik fam fploh rezhe, de je Marija po fredftvu fvoje Ijube- sni v duhovno rojftvo vfih udov fvete zerkve v djanji pripomogla. Tudi imenitni pifavez, od kte- riga fe ni bati, de bi bil v tej rezhi nepremifhlje- no in prefhiroko govoril, namrezh pifavez Nicole pravi: „„Gotovo je, de je prefveta Deviza na po¬ febno in prezhudno visho v djanji pripomogla, de je Jesuf na krishu fveto zerkev vpodobil. Ravno na to visho fe fmc rezhi, de, zhe je Marija Je- sufa Kriftufa, glavo zerkve, bres bolezhine rodila, ni rodila bres bolezhin telefa te glave. Sato je ona na Kalvarii na pofebno visho sazhela biti Mati žele zerkve. S eno befedo, prefveti Bog, de bi MaterOdrefhenikovo pozhaftil, je naredil, de njena velika ljubesen profi sa vfe, sa ktere je njeni bo- *) Instructions theologiqucs et morales sur 1’ oraison dominicalc, salut angcliijue ctc. tnstr. 5. chap. 2. ehji fyin preobilno odkupfhino fvoje drage kervi ■daril in pla/.hal, v kteri fami je nafhe svelizhanje, shivljenje in odrefhenje. a “ Nauk toraj, de Bog- fvoje gnade fkos Marijo deli, je poboahna rnifel imenitnih zerkvenih uzhenikov, ktere fvela zerkev ni overgla, zhc je tudi fhe ni kakor verno refnizo poterdila in vero¬ vati sapovedala. Nauk, de jo Marija nafha §redniza , fe mo¬ ra tedej tako saftopiti, de Jesuf je edini prednik med pravizo boshjo in med zhlovekam, Marija pa je le §redniza milofti med nami in med Jc- sufam fvojim Sinam, pri kterim ea naf govori in proii, in nam potrebne gnade od njega sadobiva. Toliko bolj pa jo fmemo fvojo fjirednizo imenovati, zhe je po poboshni mifli fvetih uzhenikov verjetno, de Bog vfo fvojo iniloft in fvoje gnade ljudem po rokah Marije Devize rasdeluje. Marija daljej, ker je kakor Mati boshja tako vifoko zlies vfe druge fvetnike povikfha.ua, in b nesmerjenimi gnadami boshjimi obdarvana, je vre¬ dna s a Boga m naj vikfhiga zhefhenja, in mi fmo jo dolnhni bolj kakor vfe fvetnike in an¬ gele boslije zhaftiti. Kogar Bog pozhafti, gotovo hozhe, de ga tudi vfe druge ftvari zhafte. Marijo fmo pa dolahni zhaftiti ne le s pofnemanjem njenih zhednoft, temuzh tudi s ferzam in jesikam in s vfirni mozhmi; in po nauku fvetih uzhenikov ka- tolfhke zerkve fe nam ni bati, de hi je prevezb, ampak le de bi je premalo ne zhaftili. Sato pravi fveti Augufhtin, de Marijo po vrednofti zhaftiti, nifo sadofti vfi zhlovefhki jesiki, in tudi zhe hi fe vfi zhlovefhki udi v jeaike fpremenili. 8 Zhe sdaj vkup vsaniemo veliko zhaft in mozh Matere boshje, po tem pa njeno neisrezlieno miloft in ljubesen, ktero ima do vfih ljudi, pofebno pa do revnih grefhnikov; kdo bo mogel rezhi, de bi mi ne fineli v njeno raozh in v njeno miloft saupanja flaviti? Tako saupanje po befedali fvetiga Bernarda in vfih drugih uzlienikov, fhe nikogar ni sapeljalo: „Od vekomaj ni bilo flifhati, de bi bila ti, o Marija, tiftiga sapuftila, kteri je pri tebi pomozhi ifkal. ct — Vfak kriftijan pa ven- der ve, de mora saupanje v Marijo Devizo tudi priferzhno in refnizhno, s refnizhno voljo greha fe varovati fklenjeno biti. Kdor bi fvojoglavno in terdovratno hotel greh delati, bi fe to fe ve de, saftonj sanafhal na boshjo miloft, kakor tudi na miloft Marije Devize; sakaj, kdor Boga in njegovo pravizo terdovratno sanizhuje, tak je fovrashnik boshji in fovrashnik Matere boshje, in ona ne more Boga sanj profiti, de bi mu Bog grehe odpuflil, zhe tudi grefhnik greha ne sapufti. Ravno tako uzhi fveti Alfons v teh bukvizah, pofebno v ofmim poglavju raslaganja molitve: „Zhefhena Kraljiza.“ Vfe drugazhi bi pa vender bilo, ako bi Marija po profhnjah drugih kriftijanov, pofebno zhe žela zer- kev, ali vfaj poboshne bratovfhine ea fpokorjenje terdovratnih grefhnikov molijo, nagnjena, sazhela Jesufa profiti, de naj ferze takiga terdovratniga grefhnika s fvojo gnado prefune in omezhi. Kdo bi fi upal rezhi, de Marija tudi na to visho takimu grefhniku ne more pomagati? Gotovo noben krifti¬ jan. §he le preprizhani fmemo biti, de fe bo tudi nar vezhji in nar bolj v grehih 6aftarani grefhnik gotovo fpreobernil, zhe le Marija hozhe sanj pro¬ fiti. Vfak zhlovek bo to poterdil, zhe le nekoliko 9 Marije Devize uftniljeno ferze in mozh njene pro- fhnje posna. — Po tem takim nafhe eaupanje v pomozh in profhnjo Marije Devize, ki jo fveta zeikev pribeshalifhe grefhnikov imenuje, ako je le po sdravih naukih fvete vere poravna¬ no, nikoli ne more preveliko biti. Teh in drugih takih svelizhavnih naukov od zhefhenja in saupanja do Matere boshje fo polne te bukvize, ktere ti tukej, kriftijan, podam. S vefeljem in pridno jih prebiraj, in fam fe bofh pre- prizhal, fam bofh fkulil, de kdor sa Bogam inJe- eufam Marijo njegovo Mater gorezhe zhafti, in v njenim varftvu shivi. od dne do dne vezh gnad od Boga prejme, in fme terdno upati, de bo ead- nizh tudi nar vezhji gnado, vezhno svelizhanje 0 mogozhno pripomozhjo Marije, prezhifte Devize do- fegel, ktera ni eaftonj „ Vrata nebefhke u imeno¬ vana. Kar poflednjizh sadeva prigodbe in zhuda- polne prikasni, ktere bofh v teh bukvizah bral, vedi, de li jih fveti Alfons ni fam ismiflil, ampak jih je od verjetnih in poboshnih mosli prepifal. Ali fe je to, kar ti, pripovedujejo, na tanko tako ali drugazhi egodilo, te fveti pifavcz ne lili verovati, ampak te le profi vfnn tem prigodbam, dokler nifo od zerkve poterjene, le zhlovefhko veljavo in ne druge pripifovati. Sadofti naj ti bo, de fo te pri¬ godbe pripravne mogozhno miloft in flavo Matere boshje kolikor toliko povikfhevati, in ponishne kri- fiijane v eaupanji in ljubesni do te prefvete Devize vnemati in vterdovati. ■— Ljubi kriftijan, Bog in Marija te obvarvajta. I*rcfir. &4, 31.) ktere belede kalolfhka zerkev v prašnik zhiftiga fpozhetja na Marijo oberne. ^veti Bonaventura, kteri fi je toliko prisadel zhe- fhenje Marije Devize povikflievati, tako go¬ vori: „Vefeii fe, moja dufha, in rasvefeljuj fe v njej, ker velike dobrote fo pripravljene tiitim, kteri jo hvalijo." Daljej pravi: „Ker vfe fveto pilmo od nje govori, Mater boshjo neprene- hama hvalimo s ferzam in s jesikam, de naf bo ona v vezhno vefelje pripeljala." V rasodenji 1'vete Brigite fe bere, de je fveti Remigi fhkof fvoje pridige vfelej s hvalo Marije Devize sazhenjal, in sato fe je prika- sala enkrat Marija Deviza farna fvetnizi, in ji je rekla: Povej temu fhkofu, ki sazhenja ivoje pridige s mojo hvalo, de mu hozhem hiti Mati, in de bom njegovo dufho Bogu pri- porozhila, in bo frezhno fmert fturil. Ta fhkof je tudi ref kakor fvetnik v molitvi in poln ne- befhkiga miru umeri. Drugimu dominikanfki- mu menihu, kteri je fvoje pridige s hvalo Ma¬ rije Devize fkonzheval, fe je fveta Deviza pri fmerti prikasala, ga je v fkufhnjavah hu- dizhevih varovala, mu je ferzhnoft dajala, in je njegovo frezhno dufho s feboj v nebefa pe¬ ljala. Bogabojezhi Tomash Kempenfki pravi od Marije, de ona tiftiga, kteri je njeno hvalo rasglafheval, tako fvojimu §inu priporozhi: 18 .„§in, ufmili fe duflie, ktera tebe ljubi, ia mene hvali.“ $veti Anselm pravi, de ni mogozhe, de bi fkos pridige od hvale Marije Devize ne bili grefhniki poboljfhani, ker je fkos njeno telo prifhlo svelizlianje grefhnikov. In zhe je ref, kar tudi jeft terdim, in bom v V. poglavji teh bukev dovishal, de namrezh vfe gnade le fkos Marijo do naf pridejo, in de fo vfi, kteri fo svelizhani, le fkos Marijo svelizlianje dofegli, mora tudi ref biti, de tudi na zhefiienje Ma¬ rije Devize, in na saupanje v njeno pomozh bo prifhlo, zhe bomo svelizhani, ali ne. Tako vemo , de je fveti Bernardin pofvelil italian- fko deshelo, fveti Dominik fpreobernil toliko krajov, in fveti Ludvik Bertrand v nobeni pri¬ digi ni opultil priporozhvati zhefhenja Marije Devize. Tako jih je delalo veliko drugih uzhe- nikov. Imenitni mifionar Paul Segneri, mlajfhi, je pri vlili milionih vfelej pridigval od zhefhe¬ nja Marije Devize, to pridigo je imenoval fvojo nar ljubfhi pridigo. Tudi mi, ki imamo v fvojih milionih terdno reglizo, pridige od Matere 'hostije ne posabiti, moremo refnizo Burili, de nobena druga pridiga ne flori toliko dobriga in toliko fpreobernjenja, kakor pridiga od ufmiljenja Marije Devize. Od ufmiljenja Marije Devize pravim, ktero hvali pofebno tudi fveti Bernard, rekozh: »Hvalimo njeno ponishnoft, fe zbudimo nad njenim devifhtvam; ubogim pa je flajfhi njeno ufmiljenje: njeno 19 ufmiljenje priferzhnifhi objamemo, fe ga po- gofto fpomnimo, ga neprenehama klizhemo.“ Sato lim fklenil v teli fvojili bukvizah po- febno govoriti od velikiga ufmiljenja in mo- gozhne pomozhi Marije Devize, in prepuftim drugim pifavzam hvaliti druge njene prednofti. V ta namen tim nabiral, kolikor mi je bilo mogozhe, vezli let vfe, kar fo fveti uzbeniki in nar imenitnifhi pifavzi govorili od ufmiljenja in mogozhnofti Marije Devize. Ker je pa v molitvi: Salve reg'ina, „zhefhena Kralj iza c ‘ ki je od katolfhke zerkve poterjena,in jo po- 1‘ebno vfa duhovfhina 1'kos vezhji del leta po sapovedi moli, prezhudno lepo popifana miloft in mogozlmoft prefvete Devize, fini fe namenil nar pred rasloshiti v vezh odftavkili to prele¬ po molitev. Zhaftivzam Marije Devize uftre- zhi, fim priftavil tudi nekaj pridig, ali pre- mifhljevanje sa njene vezilji prašnike, in pre- mifhljevanje njenih zhednoft; poflednjizh fim pridjal nektere djanja poboshnofti do Matere boshje, ktere fo od zerkve poterjene. Ljubi braviz, zhe ti bo ufhezli, kakor upam, to moje majhino delo, te profim, pri- porozhi me prefveti Devizi, de mi bo veliko saupanje in fvojo mogozhno pomozh dodelila. Te gnade profi sa me, in jeli ti obljubim jo profiti tudi sa tebe, kdorkoli fi, ki mi to do¬ broto fturifh. O blagor mu, kdor fe s Ijubes- nijo in s saupanjem oklene dveh poinozhnikov svelizhanja, to je, Jesufa in Marije; nikakor ne bo pogubljen! Reživa toraj is ferza, ljubi 20 braviz, s poboshnim Alfonsam Iiodriguez: ^Jesuf in Marija, moja 1'ladka ljubzhika, sa vaji hozhem terpeti, sa vaji hozhem umreti; vef naj bom vajin, nizh naj ne bom fvoj. C£ Ljubiva Jesufa in Marijo, fturiva fe fveta, ker ne moreva vezhji frezhe ne skeleti, ne upati, kakor je ta. Rog te obvaruj. De fe kdaj fpet vidiva v nebelih, pred nogami te prelladke Matere in tega preljubiga fjinu, de jih bova zhaftila, hvalila in ljubila vkupej od vekomaj do vekomaj fkos kelo vezhnoft. Amen. 21 Kaslaganje molitve: Salve regina. (VJiefhena Kraljiza j) Pervo poglavje. Khcflieiia f i Kraljiza Mali miloftl. 1. Kako veliko mora biti nafhe saupanje v Marijo, ker je ona Kraljiza milofli. Ker je bila prefveta Deviza Marija povsignjena v zhaft biti Mati Kralja vfih kraljov, jo fveta zerkev po pravizi zhafti, in liozhe, de bi jo vfi zhaftili s flavnim ime- nam kraljize. „Zhe je on Kralj, ki je is Devize rojen , u pravi fveti Atanasi, „fe prav in po pravizi Mati, ktera ga je ro¬ dila, Kraljiza in Gofpa imenuje.“ $veti Bernardin iSijenfki priftavi, de od tiftiga zliafa, ko je Marija privolila poftati Mati boshjiga §inu, tudi saflushi biti Kraljiza zeliga fveta in vfih ftvari. Zhe je mefo Marije Devize, pravi fveti abat Arnold, eno s mefam Jesufa Kriftufa, mora tudi Mati deleshna biti gofpoftva fvojiga §>inu^ 22 tudi fe mora rezili, de kraljeva zhaft ni ras- deljena med Materjo in $inam, temuzh de je obeh ena, in ravno tifta. Zhe je tedej Jesuf Kralj vefoljniga fveta, je tudi Marija vefoljniga fveta Kra- Ijiza, pravi abat Rupert. Po tem takim, kakor govori fveti Bernardin iSijenfki, mo¬ rajo vfe ftvari, ktere Bogu flushijo, tudi Marii flushiti; in ker fo angeli, in ljudje, in vfe rezili v nebefih in na semlji boshji oblafti podvershene, fo podvershene tudi go- fpoftvu Marije Devize. Sato fe oberne abat Guerik v Marijo,in ji rezbe: „Kraljuj, Ma¬ rija, kraljuj bresfkerbno s premoshenjem fvojiga $inuj saupljivo gofpoduj kakor kra¬ ljiza, Mati in Nevefta Kraljeva; tebi gre kraljeftvo in ob!aft.“ Marija je toraj Kraljiza, in v nafho frezbo in nafhe vefelje je fladka, mila Kra¬ ljiza, pripravljena na pomozh nam ubogim grefbnikani; sato hozhe fveta zerkev,de jo v tej molitvi pozliaftimo rekozh: Kraljiza milofti. She farno ime kraljiza, kakor govori svelizhani Albert velki, pomeni mi- loft in fkerbnoft do ubogih, v raslozhik ime¬ na oblaftnize, ktero ime pomeni ojftroft in terdobo. Prava zhaftitljivoft sa kralje ali kraljize je to, pravi §>eneka, de fo ubogim miloftljivi. Kakor nemili oblaftniki fkerbe 23 le sa fvoj dobizhek, tako fkerbe miloftljivi kralji sa frezho fvoj ih podloshnih. Sato ma¬ zilijo kralje, kader jih pofvezhujejo, na glavi s oljarn, ktero pomeni ufmiljenje, de fe s tem na snanje da, de morajo v kraljevanji ufmi- Ijeni in dobrotljivi do fvojih podloshnih biti. Kralji morajo toraj pred vfem drugim fkerbeti, de dela ufmiljenja doprinafhajo; pa vender ne tako, de bi posabili s hudobnimi po pravizi ravnati, kadar je treba. Marija pa ne tako, ker ona ni kraljiza pravize, fkerbna hudobne fhtrafovati, ampak kraljiza milofti, vfelej pripravljena grefhnikam miloft in odpufhanje deliti. In sato hozhe fveta zerkev, de jo na ravnoft Kraljizo milofti imenujemo. Imenitni Janes Gerson premi- fhljuje befede Davidove: To dvoje fim flifhal, de je pri Bogu oblaft, in pri tebi, Gofpod, ufmiljenje; (Pfl„ 61, 12.) in pravi, de boshje kraijeftvo ob- ftoji v pravizi in v milofti, in Gofpod ga je rasdelil, ter je febi prihranil kraijeftvo pra¬ vize, Marii pa je prepuftil kraijeftvo milofti, in je tako napravil, de vfe milofti, ktere fe ljudem dele, fkos roke Marije Devize gredo, in fe po njeni volji dele. Ravno to govori fveti Tomash, ker pravi, de je Ma¬ rija Deviza, kadar je boshjiga JjJinu v fvo- jim (elefu fpozhela, in ga je rodila, prejela 24 polovizo boshjiga kraljeftva, in je poftala Kraljiza miloifti, Jesuf Kriftuf pa je oftal Kralj pravize. Vezhni Ozhe je poftavil Jesufa Kri- ftufa Kralja pravize, in sa to ga je fturil fodnika vfiga fveta; sato je pel prerok Da¬ vid: Bog daj fvojo fodbo kralju, in fvojo pravizo finu kraljevimi! (Pfl. 71 , 1.) Tukej priftavi neki uzlien rasla- gaviz, in pravi: Gofpod, fvojimu §inu fi dal pravizo, ker fi dal fvojo miloft Materi Kraljevi. §>veti Bonaventura lepo preftavi ravno te befede Davidove, rekozh: Bog daj fvojo fodbo kralju, in fvojo ini- loft njegovi materi. Ravno tako go¬ vori Erneft, fhkof v Pragi, de je namrezh vezhni Ozhe dal fvojimu §inu oblaft foditi in fhtrafovati, Materi pa oblaft ufmiliti fe in pomagati ubogim. Sato je prerokval ravno ta prerok David, de je Bog fam, tako re¬ kozh, Marijo pofvetil sa Kraljizo milofti, ker jo je masilil s oljarn rasvefeljenja: Po- masal te je Bog s oljarn vefelja(Pf. 44). Savoljo tega fe rasvefelimo vfi ubo¬ gi otrozi Adamovi, in pomiflimo, de ima¬ mo v nebefih to vifoko Kraljizo polno ma¬ šila ufmiljenja in dobrotljivosti do naf, ka¬ kor govori fveti Bonaventura. 25 SVelizhani Albert veliki primeri prav lepo k nafhimu govorjenju pripoveft od kra- ljize Efter, ktera je podoba nafhe Kraljize Marije. V zhetertim poglavji Eftre fe bere, de je pod kraljam Afueram prifhla sapoved, po kteri je bilo rezheno vfe jude njegoviga kraljeftva pomoriti. Mardobej, eden ismed obfojenih, je priporozhil njih slavljenje kra- Ijizi Eftri, debi ona kralja nagovorila in ga lprofila dano sapoved preklizati. Od sa- zbetka je Efter odrekla to opravilo, ker se je bala kralja Afuera bolj rasdrashiti. Pa Mardohej ji je prigovarjal, in jo opomnil, de, ker jo je Bog na tron pofadil, ne sme fkerbeti le farna sa fe, temuzh mora vliin judam na pomozb priti. Nikar ne mifli, de imafh le fvoje shivljenje ob varo¬ vati, ker fi v hifhi kraljevi pred v- fimi drugimi judmi. (Eft.4, 13.} Tako je rekel Mardohej Eftri kraljizi, in tako fmemo tudi mi, ubogi grefhniki, rezhi na- fhi Kraljizi Marii, ko bi naf kdaj ne hotla hitro uflifhati, in nam pred Bogam odpu- fhenja saflusliene fhtralinge sadobiti. Ni¬ kar ne mifli, de imafh fkerb le sa fvoje shivljenje, ker fi v hifhi Kra¬ lja pred vfimi ljudmi. Nikar ne mifli, o moja Kraljiza, de te je Bog sa Kraljizo zeliga fveta le sa to povsdignil, de bi farna 2 26 sa fe fkerbela, temuzh sato te je tako vi- loko povsdignil, de bi imela veliko ufmilje- nje s nami revnimi, in de bi nam toliko bolj pomagala. Ko je Afuer Eftro pred feboj sagledal, jo je poln Ijubesni prafhal, kaj sheli: Kaj je tvoja profhnja? Kraljiza odgovori na to: Zhe fim miloft nafhlapred tvoji¬ mi ozhmi, o kralj, daj mi moje 1 jud— It v o, sa kteriga profim. Aluer jo je prezej uflifhal, in je sapovedal, dano sa- poved preklizati. Zhe je pa Afuer dovolil Eftri, ki jo je ljubil, shivljenje judov, kako bi ne uflifhal Bog Marije, ktero nefkonzhno ljubi, kadar proii sa uboge grefhnike, ki fe ji priporozhujejo, in mu rezhe: Zhe fim nafhla miloft pred tvojimi ozhmi, o Kralj, daj mi moje ljudftvo, sa kte- riga profim. Marija pazh dobro ve, de je ona farna nar bolj Bogu ljuba, in nar bolj frezhna, de je najdla miloft, ktero fo bili ljudje sgubili; pazh dobro ve, de jo Bog bolj ljubi, kakor vfe druge fvetnike in angele vkup: sato rezhe po pravizi: Zhe me ljubifh, o Gofpod, daj mi te grefhnike, sa ktere te profim. Ali je mogozhe, de bi je Bog ne uflifhal? Kdo pazh ne ve, kako mozh imajo pred Bogam profhnje Marije Devize? Poftava milofti je na njenim 27 jesiku (Prip. 31, 26.) Vfaka njena pro¬ šnja je kakor poftava od Boga dana, de miloft sadobe vfi, sa ktere Marija profl. ^veti Bernard prafha, sakaj fveta zerkev Marijo imenuje Kraljizo milofti; in odgo¬ vori: Sato, ker verujemo, de ona bresno milofti boshje odpera komur hozhe, kadar hozhe in kakor hozhe; tako de ni nobeniga grefhnika, ko bi bil fhe tako velik, de bi bil pogubljen, zhe ga Marija varuje. Ali fe bomo pa morebiti bali, de bo Marija kterimu grefhniku fvojo pomozh od¬ rekla, kteriga bi namrezh vidila s grehi prehudo oblosheniga? ali naf bo morebiti njena fvetoft in njena vifoka vrednoft oftra- fhila? Nikoli ne, pravi fveti Gregor, sakaj kolikor je bolj vifoka in bolj fveta, toliko bolj je mila in dobrotljiva do grefhnikov, kteri fe hozhejo poboljfhati, in fe k nji sa- teko. Kralji in kraljize s fvojim velizhaft- vam navdajajo s ftraham in bojezhnoftjo, in ftore, de ii podloshni ne upajo fe jim pri— blishati; pa kaj bi fe bali ubogi grefhniki, pravi fveti Bernard, fe priblishati k tej fveti Kraljizi milofti, ker ona ne pokashe nizh ftrafhniga ali ojftriga tiftimu, kteri je ifhe, temuzh fe fkasuje sgolj fladko in miloftljivo. Marija ne daje le, pravi daljej ta fvetnik, te- muzh ponuja farna vlim nam mleko in vol— 2 fr 28 no; mleko milofti, de bi naf v saupanji obu¬ dila, in volno pribeshanja, de bi naf ftrele boshje pravize obvarovala. ^uetonij pripoveduje od zefarja Tita, de ni mogel nikomur nobene gnade odrezki, sa ktero je bil profben, velikrat je flie zlo vezli obljubil, kakor je kdo smel upati, ter je rekel tiftim, kteri fo mu njegovo dobro¬ to ozhitali, de oblaftnik ne fme nikogar ne- uflifhaniga od febe puftiti, kterimu je do¬ voljenje dal, predenj priti. Tit je govoril tako, tode v refnizi je mogel velikokrat fe slagati, ali pa obljub ne fpolniti. Nafha Kraljiza pa ne more lagati, in dofeshe Tvo¬ jim zhaftivzarn kolikor liozlie. Ona ima ufmiljeno in dobrotljivo ferze, de ne more terpeti, de bi koga nesadovoljeniga od febe puftila, kteri jo je pomozhi profil. „Ona je tako ufmiljena, pravi Blosi, de nikogar ne pufti shaloftniga od febe , 44 „Kako bi mo¬ gla, o Marija , 44 saklizhe fveti Bernard, „odrezhi pomozli ubogim, ker fi Kraljiza milofti ? In kteri fo podloshni kraljize milo¬ fti, zhe ne ubogi? Ti fi Kraljiza milofti, in jeft fini greflmik bolj ubog, kakor 'fi drugif tedej nar vezilji med tvojimi podloslinimL Kraliuj tedej zlo s naf, Kraljiza milofti. 46 - Ufmili fe naf tedej, o Kraljiza milo¬ fti, in glej, de bomo svelizhani. Ne pufti, 29 de bi fe reklo od tebe, tako ji govori fveti Gregor Nikoinedijfki, de nam savoljo ve- likiga fhtevila nafhih grehov nifi mogla po¬ lagati, ker imafh tako mozh in tako miloft, de jih nobeno fhtevilo grehov ne more pre¬ dlagati. Nizh fe ne more v bran poftaviti tvoji oblafti, sakaj tvoj in nafti ^tvarnik, ki te zhafti, ker fi njegova Mali, ima tvo¬ jo zhaft sa fvojo; tvoj §>in uflifhi tvoje pro- fhnje, kakor de bi s tem fvojo dolshnoft fpolnil. Ta fvetnik hozhe rezhi s temi be- fedami, de deliravno je Marija vfo hvalo dolshna fvojimu $inu, de fi jo je sa fvojo Mater svolil, fe vender ne more tajiti, de je tudi §in tej Materi dolshan hvaleshiu biti, de mu je zldovefhko bitje dala. Sato Je- suf, de bi povernil, kar je Marii dolshan, sdaj v fvoji flavi njo, fvojo Mater, s tem zhafti, de vfe njene profhnje uflifhuje. Kako veliko mora toraj biti nafhe sa- npanje v to Kraljizo, ker vemo, kako je mogozhna pri Bogu, in od druge ftrani je bogata in polna milofti, tako, de ni niko¬ gar na fvetu, kteri bi ne bil deleshin milo¬ fti in dobrotljivofti Marije Devize. Prefveta Deviza farna je to rasodela fveti Brigiti, in ji je rekla: „.Jeft fim Kraljiza nebef, jeft fim Mati milofti, jeft fim vefelje pravizhnih, in vrata k Bogu sa grefhnike. Nobeden 30 ni tako saversben, de bi, dokler na fvetu shivi, moje milofti ne imel 5 ker je savoljo mene od hudizha manj fkufhan, kakor bi bres mene fkufhan bil.“ §ihe daljej je rekla Marija: „Nobeden ni tako savershen od Bo¬ ga, zhe le ni she obfojen v pogubljenje, de bi, zhe mene na pomozh klizhe, fe k Bogu ne vernil, in milofti ne dofegel. Vfi me imenujejo Mater milofti, in miloft boshja me je ref miloftljivo fturila. Tedej bo ubog, kdor k meni miloftljivi ne pribeshi, defirav- no bi lahko pribeshal.“ Saref ubog in re- vin bo na vekomaj na unim fvetu, kteri pri meni, ki fim tako dobrotljiva in ufmiljena vfim grefhnikam, pomozhi ne ifhe, deli bi jo lahko ifkal, in fe tako vezhno pogubi. Pribeshimo toraj, pribeshimo vfelej k nogam te prefladke Kraljize, zhe fe hozhe- mo gotovo svelizhati; in zhe naf ftrafhijo, zhe nam ferzhnoft jemljejo nafhi grehi, fpom- nimo fe, de je Marija sato poftala Kraljiza milofti, de bi s fvojo pomozhjo refhila nar vezhji in nar bolj savershene grefhnike, kteri fe nji priporozhujejo. Oni bodo njena krona v nebelih, po befedah njeniga nebefhkiga shenina, ki ji pravi: Pridi s Libana, moja nevefta, pridi s Libana pridi, kronana bofh — od leshifh levov, od hribov leopardov. (jVif. pef.4, 8 .) 31 Kdo drug fo pazh te leshifha divjih sveri H? pofhaft, kakor ubogi grefhniki, kterih dufhe fo poftale leshifha grehov, nar ftra- fhnejfhi pofhafti, kterih je mogozhe najti? In lej ravno s temi ubogimi grefhniki, ka¬ kor govori abat Rupert, kteri bodo s tvojo pomozhjo refheni, bofh ti, o vifoka Kra- Jjiza Marija, v nebefih kronana; sakaj njih svelizhanje bo tvoja krona, krona vredna Kraljize milofti. Refnizo tega poterdi na- fledni sgled. Prigodba. V shivljenji feftre Katarine, Augufhtin- fke nune fe bere, de je bila v tiftim kraji, kjer je ta flushabniza boslija shivela, shen- fka po imenu Marija, ktera je bila od fvoje mdadofti grefhniza, in je tudi v fvoji ftaro- fti oftala terdovratno hudobna, tako, de fo jo meftnjani pregnali, in je bila prifiljena na ptujim v 1'amotnim berlogu shiveti, kjer je tudi od vfih ljudi sapufhena, na pol goji¬ la, bres fvetih Sakramentov umerla. Sato fo jo, kakor mertvo shivino na gmajni po¬ kopali. §5eftra Katarina je rada molila sa dufhe v vizah, in ker je bila svedila sa nefrezhno fmert te uboge ftare shenfke, ni miflila moliti sa njo, ker je menila s dru¬ gimi ljudmi vred, de je pogubljena Ko fo 32 bile fbtiri leta pretekle, fe ji je prikasala neka daflia is viz, ki ji je rekla: O feftra Katarina, kako hudo fe meni godi! Ti pro- fifli Boga sa dufhe vfih , kteri umerjo, fa¬ rno sa mojo dufho nimafli nobeniga ufmilje- j>ja. Kdo pa fi? jo uprafha flushabniza bo- shja. Jeft fim, ji odgovori, tifta uboga Ma¬ rija, ki je v berlogu urnerla. Kako? ti fi pogubljenju odfhla? praflia Katarina. Od- fida lim pogubljenju fkos miloft Marije De¬ vize. Kako fe je to sgodilo? — Kadar fim fe vidila bliso fmerti, je rekla dufha, in fim sagledala, de fim s grehi obloshena, iri sapufhena od vfih ljudi, fim fe obernila k Materi boshji, in fim ji djala: Gofpa! ti fi pribeshalifhe sapufhenih; glej, sdaj fim tudi jeft sapufhena od vfih, ti fi moje edino upanje, ti farna mi samorefh pomagati, u- fmili fe me. Prefveta D e viza mi je sado- bila gnado, de fim grevengo nad grehi obu¬ dila, fim urnerla, in pogubljenju odfhla. Moja Kraljiza mi je fhe zlo sadobila gnado, de fo moje fhtrafinge prikrajfhane, ker je fto- rila, de fim s hujfhimi bolezhinami to v krat¬ kim preterpela, kar bi bila mogla drugazhi fhe veliko let vezli terpeti; de bom is viz refhena, mi sdaj nizh drusiga ne manka, kakor fhe nekaj fvetih inafh. Profim te, fkerbi,de bodo brane sa me, in jeft ti ob- 33 ljubim, de bom potlej vedno Boga in Ma¬ rijo sa tebe profila, ^eftra Katarina je dala hitro fvete inafhe brati; in lej, zhes malo dni fe ji prikashe vnovizli dufba fvetlejfhi, kakor solnze, ki ji je rekla: Sahvalim te, Katarina, glej, sdaj grem v nebefa prepe¬ vat boshjo iniloft, in profit sa tebe. Molitev. O Blati mojiga Boga, in moja Gofpa Marija, kakor fe berazh poln ran in gnufobe priblisha pred imenitno kraljizo, tako fe pri- blisham jeft pred tebe, ki fi Kraljiza nebef in semlje. Oberni s vifokiga trona na kte- rim fedifh, fvoje miloftljive ozhi vme,ubo- giga greflmika. Bog te je ftoril tako bo¬ gato, de ubogim pomagafh, in te je pofta- vil Kraljizo milofti, de revnim grefhnikam na pomozli pridefh. Osri fe toraj v mene, in ufmili fe me. Osri fe v me, in ne sa- pufti me, dokler me is greflmika ne fpre- obernefh v fvetiga. Dobro vidim, de nizh ne saflushim, de lini savoljo fvoje nehva- lesbnofti saflushil, de bi mi bile vfe gnade odvsete, ktere fim s tvojo pomozhjo od Boga dofegel. Pa ti, ki fi Kraljiza milofti, ne ifhefh saflushenja, ampak revfhine, de bi potrebnim pomagala. In kdo je bolj ubog in revin, kakor jeft? 34 O vifoka Deviza, vem, de,kerfikra- Ijiza zeliga fveta, fi (udi moja Kraljiza, pa vender fe shelim, na pofebno visho v tvojo flushbo srozhiti,de bofh s menoj rav¬ nala, kakor ti bo ufhezh. Sato ti rezhem s fvetim Bonaventuram: „Gofpa, tvoji obla- fti fe hozhem podvrezhi, de bofh popolna- ma nad menoj gofpodvala in kraljevala; ne pufli me famimu febi.“ Sapoveduj s menoj, delaj s menoj po fvojim dopadenji, tudi tepi me, kadar ti ne bom pokorin; sakaj dobre in sdrave bodo sa mene fhtrafinge, ktere bodo is tvojih rok zhes me prifhle. Vem, de je boljfhi sa me biti tvoj flushabnik, ka¬ kor biti gofpod žele semlje. Tvoj fim, svelizhaj me. Vsemi me sa fvojiga, o Marija, in kakor sa fvojiga fkerbi de me sve- lizhafh. Nizh vezli nozhem biti fvoj, tebi fe dam. Zhe fim ti dosdaj tako flabo flu- shil, ker fim toliko lepih priloshnoft tebe zha- ftiti v nemar puftil, fe hozhem sanaprej s tvojimi nar bolj gorezhimi in nar bolj sve- ftimi flushabniki fkleniti. Nikakor ne pu- ftim, de bi sanaprej kdo bolj zhaftil in lju¬ bil, kakor jeft tebe, moja preljubesniva Kra¬ ljiza. Tako obljubim, tako upam fvojo obljubo s tvojo pomozh jo fpolniti. Amen, amen. 35 2. Koliko vezhji mora biti nafhe saupanje v Marijo , ker je naf/itt Mati. Zhaftivzi Marije Devize, je ne imenu¬ jejo tj e v en dan in saftonj Matere, in nam fe sdi, de je ne vemo drugazhi imenovati, in de fe ne navelizhamo klizati: Mati, Ma¬ ti! Prav je to, ker je ona ref nafha Mati, ne fizer telefna, ampak duhovna Mati na- fhili dufh in nafhiga svelizhanja. Ko je bil greh nafhim dufham gnado boshjo odvsel, jim je odvsel tudi slavljenje. Ker fo bile one nefrezhno fmerti podver- shene, je prifhel Jesuf, nafli Svelizhar, s fvojo nefkonzhno miloftjo in ljubesnijo nam sgubljeno shivljenje s fvojo fmertjo na kri— shu fpet sadobit, kakor je fam rekel: §>im prifhel de imajo slavljen j e, i n imajo obilnifhi. (Jan. 10, 10.) Pravi obil- nifhi, ker govore fveti uzheniki, de nam je Jesuf Kriftuf s fvojim odrefhenjem vezh dobriga prinefel, kakor nam je Adam s fvojim greham liudiga napravil. Ker naf je Jesuf tako s nebefhkim Ozhetam fpravil, je poftal Ozhe dufh v novi poftavi gnade, kakor je bilo she prerokvano od Isaija pre¬ roka: Ozhe prihodnjiga veka, pogla¬ var miru. (Lsai. 9, 9.) Zhe je pa Jesuf Ozhe naf hib dufh, je Marija njih Mati, ker nam je ona dala Jesufa, in s njim pravo 36 shivljenje, in ker naf je ona, kadar je na Kalvarii sa nafhe svelizhanje dala shivljenje fvojiga §>inu, v shivljenje boshje gnade rodila. 01) dveh zhafih tedej, kakor naf uzhe ozhetje, je poftala Marija nafha duhovna Mati. Pervizh je poftala nafha Mati takrat, kadar je v fvojim devifhkim telefu boshjiga §inu fpozhela, kakor govori Albert velki. Bolj na tanko nam rasloshi to fveti Ber¬ nardin ^ijenfki in pravi, de, ko je prefve- ta Deviza pri angelovim osnanenji privoli¬ la, de je vezhni §in boshji njen fin poftai, je od tiftiga zhafa ferzhno nafhe svelizha¬ nje od Boga profila, in de je tako shelela nalhe svelizhanje, de naf je od tiftiga zha¬ fa kakor ljubesni polna Mati v fvojim ferzu nofila. kakor prava mati fvoje otroke nofi. §vetiLukesh, ko govori od rojftva nafhiga Svelizharja, pravi, de je Marija, rodila fvoje pervorojeno dete (Tiuk. 2.) Po tem takim, pravi neki uzhenik, zhe je ta¬ krat fveta Deviza rodila pervorojeno dete, moramo mifliti, de je posneje imela fhe vezh otrok. Zhe naf pa vender vera uzhi, de Marija ni imela sunaj Jesufa nizli telefnih otrok, je mogla imeti duhovne druge otroke, in taki fino mi vfi. Ravno to je rasodel Bog fveti Brigiti, ki je enkrat te befede fvetiga pifma brala, in ni mogla rasumeti, — 37 — r , kako fe more rezhi od Marije, de je fvoje pervorojeno dete rodila, ker je bil farno Je¬ suf njen fin. Bog ji je to rasloshil tako, de je Jesuf njeno pervorojeno dete po me- faj drugi ljudje pa fo njeni otrozi po duhu. Po tem fe saftopi to, kar je rezheno od Marije v fkrivni pefmi: Tvoje telo je kakor kup pfhenize s limbarji ob¬ dan. (Vif. pef. 7, <£.) §!veti Ambrosh te befede rasloshi, in pravi, de defiravno je bilo v prezhiftim telefu Marije Devize eno farno shitno serno, to je Jesuf Kriftuf, fe vender imenuje kup silita, ker fo bili v tem sernu vfi svoljeni, kterih Mati mora tudi Marija biti. Sato pifhe abat Guilielm: „V tem edinim fadu , v edinim Svelizharju vfih, Jesufu, jih je Marija rodila veliko v svelizhanje. Iver je rodila shivljenje, jih je veliko rodila v shivljenje . u Ker je Marija rodila Jesufa, ki je nafh Svelizhar in na- fhe shivljenje, je rodila naf vfe v sveli¬ zhanje in v shivljenje. Drugi zhaf, ko naf je Marija rodila v gnado, je bil tifti, kadar je na Kalvarii nebefhkimu Ozhetu, v veliki britkofti fvoji- ga ferza, ofrala shivljenje fvojiga ljubiga $*' n u sa nafhe svelizhanje. Sato uzhi fveti Augufhtin, de, ker je Marija takrat s fvojo ljubesnijo pripomagala, de fo bili verniki v 38 shivljenje gnade rojeni, je poftala tudi fkos to duhovna Mati naf vfih, ki fmo udje na- fhe glave Jesufa Kriftufa. Ravno to po¬ menijo tudi befede rezhene od Marije De¬ vize v vifoki pefrni: P o ft a vili fo me varha v vinogradih; fvojiga vino¬ grada nifim varovala. (Vif. pef. 1, 5.) De bi nafhe dufhe refhila, je Marija slav¬ ljenje fvojiga §}inu v finert darila, tako go¬ vori Guilielm; de bi bila veliko dufh refhi¬ la, je poftavila fvojo duflio v fmert. Sakaj kdo drug je bil dufha Marije Devize, ka¬ kor Jesuf, kteri je bil njeno shivljenje, in vfa njena ljubesen? Sato ji je osnanii fveti ^imeon, de bo njena fveta dufha kdaj pre- funjena s mezhem shalofti: In tvojo laftno dufho bo mezh prefunil. (Luk.2,35). To je bila tifta fuliza, ki je prebodla Je- sufovo ftran, kjer je bila dufha Marije De¬ vize. Tifti zhaf naf je ona s fvojimi brit— koftini v vezhno shivljenje rodila; in tako fe mi vfi fmemo imenovati otroke Mariine shalofti. Ta ljubesni polna nafha Mati je bila vfelej in vfa vdana v boshjo voljo, in sato govori fveti Bonaventura, de, ko je Marija fposnala ljubesen nebefhkiga 0- zheta do ljudi, ki je hotel, de bi bil nje¬ gov $in sa nafhe svelizhanjeumeri; in ker je fposnala ljubesen fvojiga $inu, ki je ho- 39 tel sa naf umreti: je tudi ona farna dovo¬ lila, de je njeni l^in sa nafhe svelizhanje umeri. „Gotovo je, de je duh Marije De¬ vize tudi hotel dati fvojiga §inu sa sveli¬ zhanje zhlovefhkiga rodu, de bi bila Mati v vfem podobna Ozhetu in §inu.“ Ref je, de je v fmerti sa odrefhenje zhlovefhkiga rodu Jesuf hotel fam biti: ^am fim grojsdje tlazhil. (jlsai. 63, 3.) Ker je pa vidi! velike shelje Marije sa sve¬ lizhanje ljudi delati, je hotel, de je fkos ofer, kteriga je s shivljenjern fvojiga $inu darovala, tudi ona s njim vred sa nafhe svelizhanje delala, in je tako poftala Mati nafhih dufh. To je hotel nafh Svelizhar na snanje dati, ker je, preden je umeri, ko je vidil s krisha fvojo Mater in fvojiga uzhenza fvetiga Janesa, ki fta pod krishem ftala, nar pred rekel Marii; Lej, tvoj fin; (\Jan. 19.) kakor, de bi ji bil hotel rezili: Lej zhloveka, kteri fe je fkos tvoj °fer, ki ga ti dafh s mojim shivljenjern sa njegovo svelizhanje, sdaj rodil v gnado. Potem fe je obernil v uzhenza, in je rekel: Lej, tvoja Mati. S temi befedami je Ma r ij a poftala Mati ne le fvetimu Janesu, temuzh vlim ljudem, savoljo ljubesni, ki jo je do njih imela, pravi fveti Bernardin ^>i- jenfki. §iilveira pri teh befedah opomni, de 40 fveti Janes v fvojim evangelii pifhe: Te¬ daj je rekel Jesufuzhenzu: Lej tvoja Mati; in toraj te befede nifo bile rezhene Janesu ampak uzhenzu, de je Svelizhar tako na snanje dal, de je Marija vfim ti- ftim sa Mater dana, kteri fo kriftijani, in tako pravi uzhenzi fvojiga Svelizharja. Jeft fim mati lepe ljubesni. ($ir. 24, 24.) Tako govori Marija, ker njena ljubesen, ktera nafhe dufhe v boshjih ozheli lepe dela, tudi ftori, de naf kakor Ijubes- niva mati vsame sa fvoje otroke. Ktera mati pazil ljubi fvoje otroke, in fkerbi sa njih frezho, kakor ti, o fladka nafha Kra- Ijiza, naf ljubifh in sa nafho frezho fker- bifh? pravi fveti Bonaventura. O blagor tiftim, kteri pod varftvam tako ljubesnive in mogozhne Matere shive! Prerok David, defiravno takrat Marija fhe ni bila rojena, je vender shelel pomozh od Boga v tem, de fe je Marii finu pofvezhval, in je profil: Pomagaj finu fvoje flu¬ ska bnize. ("Pfl. 85.) Ktere flushabnize? pravi fveti Auguflitin, tifte, ki je rekla: Lej, dekla Gofpodova fim. Kdo bi fi upal, pravi kardinal Belarmin, tifte otroke od ferza Marije odtergati, kteri k nji pri— beshe, de bi bili fovrashnikov refheni? Ktera peldenfka hudoba, ktera mozh fkufhnjav bi 41 mogla tlfte premagati, kteri fvoje saupanje v pomozh te mogozhne Matere poloshe? Od morfkiga fdma pravijo, de, kadar fvoje mla¬ de vidi v nevarnofti savoljo viharjev ali sa— voljo lovzov, odpre fvoje shrelo in jih v fe vsame. Ravno tako, kakor govori Nova- rin, obvaruje Marija, ufmiljena Mati, fvoje otroke, kadar viharji fkufhnjav nad njih pri— hrufhe, in jih vsame v fvoje ferze,de fre- zhno v kraj pridejo, to je v nebefhki pa- radish. O Mati ljubesniva, o Mati ufmilje¬ na, bodi vedno hvaljena, in bodi hvaljen dobrotljivi Bog, ki nam je tebe dal, de fi nam varno pribeshalifhe v vfih nevarnoftih tega shivljenja. Marija Deviza je farna rasodela fveti Brigiti, de kakor mati, zhe bi vidila lvojiga finu vfred mezhov fovrashnikov, bi ftorila vfe, de bi ga obvarovala, ravno tako ftorim tudi jeft s fvojimi otrozi, zhe fo tudi grefhniki, vfelej, kolikorkrat pri meni po- mozhi ifhejo. V vfakim boji s peklam bomo toraj premagali vfelej, bomo premagali go¬ tovo, zhe bomo pribeshali k Materi boshji »n k nafhi Materi, in bomo klizali in fpet klizali: Pod tvojo pomozh pribeshimo, 0 fveta boshja Por o dni za; pod tvojo pomozh pribeshimo, o fveta boshja Porodniza! O kolikokrat fo premagali pe¬ kel verni kriftjani, ki fo s to kratko in mo- 42 zhno molitvizo k Marii pribeshali! Imenitna flushabniza boshja, feftra Marija od krisha, Benediktinka je s to molitvizo vfelej hu- dobniga duha premagala. Vefelite fe tedej,o vi vfi,ki fte otrozi Marije Devize, in snano naj vam bo, de ona vfe vsame med fvoje otroke, kteri ho— zhejo njeni otrozi biti. Vefeli bodite, sakaj bi fe bali pogubljenja, zhe vaf ta Mati brani in varuje? §>veti Bonaventura pravi, de kdor to dobro Mater ljubi, in v njeno pomozh saupa, mora biti ferzhan, in more rezili: Kaj fe bojifli, moja dufha? nikakor ne bofh pogubljena, sakaj tvoja fodba bo prifhla od Jesufa, ki je tvoj brat, in od Marije, ki je tvoja Mati. Ravno to je s vefeljem navdalo fvetiga Anselma, kteri sa- klizhe: „0 frezhno saupanje, o terdno pri— beshalifhe; Mati boshja je moja Mati! Kako terdno moramo toraj upati, ker je nafhe svelizhanje v rokah dobriga Brata in ufmi- Ijene Matere \ u O kako dobro Mater imamo, ki naf klizhe, ki naf vabi: Zhe je kdo m a j h i n, naj p r i d e k m e n i. (jPrip. 9, 4. j) Majhini otrozi imajo vedno ime materno v uftih, v vfaki nevarnofti, vfelej, kadar fe kaj uftrafhijo, hitro saklizhejo: mati! mati! O Marija prefladka, oh Mati ljubesniva, ravno to je, kar ti nar bolj shelifh, de bi 43 namrezh v vfih fvojih nevarnoftih tebe kli— zali in k tebi pribeshali, ker nam hozhefh pomagati in naf svelizhati, kakor fi ftorila vfim fvojim otrokam,ki fo fe k tebi satekli. Prigodba. V sgodovini drufhtva Jesufoviga v Na- politanfkim kraljeftvu fe bere od nekiga ple¬ menitega mladenzha is Shkozije, po imenu Guilielm Elfinfton. Bil je v rodu kralju Ja¬ kobu. Isrejen v krivoveri je tudi v nji shi- vel; rasfvetljen pa od boshje Iuzhi, ktera mu je smote krivovere rasodela, je prifhel na Franzosko, kjer je s pomozhjo dobriga patra Jesuita, tudi §>hkofa, bolj pa s po- mozhjo Matere boshje fposnal refnizo, fe je odpovedal krivoveri, in je v Katolfhko zerkev ftopil. Na to je prifhel v Rim, in tukej ga je eden smed njegovih prijatlov vidil en dan filno shaloftniga in v folsah, in ga je prafhal, kaj ga je tako filno usha- lilo. Guilielm mu je povedal, de fe mu je tifto nozh njegova mati pogubljena prikasa- ia, in mu je rekla: i^in, to je prav, de fi v katolfhko zerkev ftopil; jeft, ki sim v krivoveri umerla, fim pogubljena. S a vol jo tega fe je unel fhe bolj v poboshnofti do Marije Devize, in fi jo je svolil sa fvojo edino Mater. Ona mu je mifel dala ftopiti 44 v menifhki ftan, in prezej je obljubo ftoril v klofhter iti. Ker je kmalu na to sazkel bolehati, je fhel v Neapelj, de bi bil pred osdravel; tode Bog je hotel, de je v Nea- peljnu umeri, in umeri v menifhkim ftanu. Ko je bil namrezh v Neapel prilhel, je ne¬ varno sbolel, in je s profhnjami in s fol— sami fprofil, de fo ga vikfhi menihov v je- suitfhki red vseli. Pred fvetim refhnjirn Telefam, ko fo ga bili prifhli sa fmert ob¬ hajat, je obljubo fturil, in je bil v drufhtvo sapifan. Vfi fo bili ginjeni, ki fo ga fli— fhali, kako priferzhno je Marijo Devizo hva¬ lil, de ga je is krivovere refhila, in v pra¬ vo vero pripeljala, de bo v pravi, fveti zerkvi umeri, v fredi med fvojimi brati, menihi. Salo je isdihnil: Oh kako zhaftit- Ijivo je umreti v fredi toliko angelov! Ker fo ga opominjali, de naj fi pozhije, je re¬ kel: „0 sdaj ni zhaf pozhivati, ker fe she bliska konz mojiga slavljenja.^ Preden je umeri, je rekel pri njem ftojezhim: „Bratje, ali ne vidite angelov nebefhkih, kako mi na ftrani ftoje ? 4C Eden tovarfhov ga je flifhai nektere befede tiho govoriti, in ga je pra- fhal, kaj pravi. On mu je odgovoril, de mu je ravno sdaj angel varh povedal , de bo le malo zhafa v vizah, in de bo kmalo v nebefa fhel. Na to je sazhel fpet s fvojo — 45 Materjo Marijo fe pogovarjati. Kakor maj- hin otrok, ki k Materi hiti, de bi ji v na- rozhji safpal, je klizal: Mali, Mati! in je mirno umeri. Kmalo potem je bilo pobo- shriimu menihu rasodeto, de je she v nebelih. Molitev. O moja fveta Mati, kako je mogozhe, de imam tako fveto Mater, in de fim jeft tako hudobin? Kako je mogozhe, de jeft fhe ftvari ljubim, ker moja Mati priferzhno famiga Boga ljubi? Kako je mogozhe, de fim jeft tako revin, ker je moja Mati tako bogata vlili zhednoft? Oh, moja preljuba Mati, ref je, de nifim vredin fhe biti tvoj fin, ker fim fe s fvojim hudobnim slavlje¬ njem tega imena nevredniga fturil. Dovolj mi je, de me sa fvojiga hlapza vsamefh; in de bil med tvoje nar manjfhi flushabnike vset, fim pripravljen fe odpovedati vlim kra~ ljeftvam zeliga fveta. S vfim fim dovoljin, de te le fm* m fvojo Mater imenovati. To ime me vfiga potolashi, me gine, ker me opomni, de fim te dolshan ljubiti. To ime me napolni s saupanjem v tebe. Kadar me ftrafhijo moji grehi in boshja praviza, fe zhutim vfiga potolasheniga, zhe fi fpom- nim, de fi ti moja Mati. Pufti toraj, de ti porezhem: moja Mati, moja Ijubesniva 46 Mati! Tako te imenujem, tako te hozhem vfelej imenovati. Sa Bogam bodi ti vfelej moje upanje, moje pribeshalifhe, moja lju- besen v tej dolini fols. Tako upam umre¬ ti, de bom sadnjo uro fvojo dufho v tvoje fvete roke srozhil, in is ferza isdihnil: Moja Mati, moja Mati, Marija, pomagaj mi, u- fmili fe me! Amen. 3. Kako velika je ljubesen, ki jo ima Ma¬ rija do naf. Zhe je po tem takim Marija nafha Mati, samoremo preminiti, kako naf ona ljubi. Ljubesen do otrok je ftarifham pri— ftvarjena; sato, kakor govori fveti Tomash, je sapovedano v boshji poftavi otrokam lju¬ biti ftarifhe, nafproti pa ftarifhem ni nobe¬ na sapoved dana ljubiti fvoje otroke, ker je ljubesen do otrok ljubesen, ki je od farne na¬ ture tako mozhno v ferze ftarifhev safajena, de po befedah fvetiga Ambrosha tudi divje sveri ne morejo, de bi ne ljubile fvojih mla¬ dih. Uzheni pifarji pripovedujejo, de, ka¬ dar tiger glaf fvojih od lovzov vjetih mla¬ dih saflifhi, fe poda zlo v morje in plava sa zholnam, v kterim fo mladi. Sato pravi Marija, nafha ljubesniva Mati, de, zhe tudi divje sveri ne morejo posabiti fvojih mladih, kako bo ona mogla posabiti fvojih otrok? Ali more posabiti mati fvojiga otro- 47 ka, de bi fe ne ufmilila finu fvoji- ga telefa? In zhe bi ona posabila, jeft ne posabim. (Isai. 49, 15.) Ko bi fe kdaj sgodilo, kar je nemogozhe, de bi mati posabila finu, ni mogozhe, de bi jeft kdaj posabila dufho, ktero lim sa hzher vsela. Marija je nafha Mati, pa ne po mefu, ampak po ljubesni. Jeft fim mati lepe ljubesni. £§iir. 24,24.) §iama ljubesen, ktero ima do naf,joftori nafho Mater; sato fe hvali farna, kakor govori neki pifar, de je Mati ljubesni; sakaj, ker naf je sa fvoje otroke vsela, je ni drusiga, kakor sgolj ljubesen do naf. Kdo pa bo mogel po- pifati veliko ljubesen Marije Devize do naf revnih grefhnikov? Arnold is Karnota pra¬ vi, de je Marija pri fmerti Jesufa Kriftufa ferzhno shelela s fvojim §inam vred is lju¬ besni do naf umreti. $veti Ambrosh ravno tako govori, in pravi, de, kakor je §in na krishi umirajozh vifel, tako je Marija po¬ nujala rabeljnam fvoje shivljenje sa naf. Premiflimo sdaj nagibke, is kterih naf Marija ljubi, ker bomo tako bolj fposnali, kako slo naf ljubi ta dobra Mati. Pervi nagibek ve¬ like ljubesni, ktero ima Marija do ljudi, je ve¬ lika ljubesen, ktero ima do Boga. Ljubesen do Boga in ljubesen do blishnjiga, pravi fveti 48 Janes, fte obe v eni sapovedi sapovedani: To sapoved imamo od Boga, de kdor ljubi Boga, ljubi tudi fvojiga brata. (I. Jan. 4,41.) Kolikor rafte ena tih dveh, toliko mozhnejfhi prihaja druga. Sato vemo, de fo fvetniki, ker fo Boga slo ljubili, neisrezheno veliko ftorili is Iju- besni do blishrijiga; tako dalezh fo fhli, de fo bili pripravljeni v nevarnoft poftaviti, ali zlo sgubiti proftoft, in tudi shivljenje, sa svelizhanje drusih. Berimo kaj je ftoril fveti Franziflik $averij v Indii, kjer je dufhe tih divjakov svelizhati prelasil gore, fe po¬ dal v bresfhtevilne nevarnofti, de bi bil ifkal ufmiljenja vrednih ljudi, ki fo po ber- logih prebivali, kakor sverina, in de bi jih bil k pravimu Bogu napeljal. §veti Fran- zifbk §alesij, de bi bil fpreobernil krivo- verze v pokrajnah JShamblajfkih, fe je po¬ dajal zelo leto v nevarnoft, de je po vfih fhtirih lasil zhes vosko, vezhkrat ledeno berv fhiroke vode, de bi bil na un kraj prifhel, in pridigval tem terdovratnim lju¬ dem. $veti Paulin fe je fam v fushnoft dal, de bi bil refhil fina uboge vedove. $veti Fidel, de bi bil krivoverze nekiga kraja k Bogu pripravil, je hotel radovoljno fvoje shivljenje dati. Tako fo fi fvetniki, ker fo Boga mozlino ljubili, toliko prisadeli 49 's ljubesni do blishnjiga. Pa kdo je fhe kdaj Boga tako mozhno ljubil, kakor Ma¬ nja? Od sazhetka fvojiga bitja je Boga ljubila bolj, kakor vfi fvetniki in vfi angeli fkos zelo njih shivljenje, kakor bomo po- s neji vidili, kadar bomo govorili od zhednoft Marije Devize. Marija je farna rasodela feftri Marii od krisha,de je bil ogenj ljubesni, v kterim je ona do Boga gorela, tako velik, de bi bil lahko vfe nebo in vfo semljo v enim hipu posbgalj sato je rekla, de je °genj ljubesni ^erafinov proti njenim le bladan veter. Savoljo tega, kakor med vfi- mi fvetimi duhovi ni nobeniga, kteri bi Boga tako ljubil, kakor Marija, tako sa Bogam tudi nimamo, in ne moremo nikogar imeti, kteri bi naf tako ljubil, kakor ta nafha lju¬ besni polna Mati. In zhe bi vkup vseli lju— besen, ktero imajo vfe matere do fvojih otrok, v fi shenini do fvojih neveft, vfi fvetniki in angeli do fvojih zhaftivzov, bi fhe vender ne dofegla ljubesni, ktero ima Marija do ene farne dufhe. Pater Nieremberg pravi, de je ljubesen, ktero imajo vfe matere do f' T ojih otrok, le fenza proti ljubesni, ktero ima Marija do eniga famiga smed naf. H°lj naf ona farna ljubi, fklene ta pifar, kakor naf ljubijo vfi angeli in ivetniki vkup. Daljej naf nafha Mati mozhno ljubi 3 50 sato, ker fmo ji od njeniga ljubiga Jesufa kakor finovi priporozheni, ker ji je pred fvojo fmertjo rekel: Shena, glej tvoj fin, s kterimi befedami je v perfhoni fvetiga Janesa miflil vfe naf, kakor fmo she po- pred premifhljevali. To fo bile pofledrije befede, ktere ji je §>in govoril. Kar nam kdo pri fvoji fmerti sa poflednji fpomin sa- pufti, nam je tako drago, de nam nikoli is fpomina ne pride. Pa tudi sato naf Marija slo ljubi, ker je velike bolezhine savoljo naf preftala, ka¬ kor ref matere tifte otroke bolj ljubijo, sa¬ voljo kterih fo mogle vezh fkerbi in teshav preftati, de fo jim slavljenje ohranile. Mi fmo tifti otrozi, savoljo kterih je mogla, de nam je slavljenje gnade sadobila, to veliko* shaloft preftati, de je drago slavljenje fvo- jiga Jesufa v fmert darovala, in ga je pred fvojimi ozhmi vidila v ftrafhnih bolezhinah sa naf umreti. Is tega velikiga ofra Ma¬ rije Devize fmo bili mi rojeni v slavljenje gnade boshje. Sato fmo mi njeni pofebno ljubi in dragi otrozi, ker je toliko britkoft sa naf preftala. Kar govori fveto pilrno od ljubesni, ktero ima nebefhki Ozhe do vfih ljudi: Bog je fvet tako ljubil, de je fvojiga e di n or oj eniga §>ina dal, to fe po befedah fvetiga Bonaventura fme 51 tudi od ljubesni Marije Devize rezhi: Ma¬ rija je fvet tako ljubila,de je fvoji- ga ed inoroj eniga §iinu dala. Pa kdaj nam ga je dala? Nam ga je dala, pravi pater Nieremberg, takrat , kadar mu je dala privolenje v fmert iti. Nam ga je dala, kadar fo ga vfi is fovrafhtva ali pa is ftrahu sapuftili, in bi ga bila farna pred fodniki lahko isgovorila, in refbila njegovo shivlje- njej sakaj tako modra Mati, kakor ona, tako ljubesni polna do fvojiga §>ina, bi bila s fvojimi befedami faj pred Pilatushem ve¬ liko premogla, de bi nedolshin zhlovek ne bil v fmert obfojen, ker je ta fodnik fam fposnal in prizhal njegovo nedolshnoftj pa Marija tudi ene befede ni liotla govoriti sa fvojiga §>inu, de bi njegova fmert sa nafhe svelizhanje ne bila sadershana. Nam ga je dala sadnjizh fto in ftokrat tifte tri ure , ko je pri njegovi fmerti pod krishem ftala, kjer neprenehama ni drusiga delala, kakor de je v nar vezhji ljubesni do naf shivljenje fvojiga $inu s tako ftanovitnoftjo sa naf da¬ rovala, de pravijo fveti Anselm, in fveti Antoniu, de ko bi takrat rabeljnov ne bilo, hi ga bila is pokorfhine do volje nebefhki- ga Ozheta, ki je sa nafhe svelizhanje nje¬ govo fmert hotel imeti, farna krishala. Žhe je Abraham v snamnje fvoje ferzhnofti fvoji- 3 * 52 ga laftniga fina hotel ofrati, kako bi ne miflili, de bi bila to Marija fhe s tolike vezhi ferzhnoftjo ftorila, kolikor bolj fveta, in Bogu bolj pokorna je bila, kakor Abra¬ ham. O koliko hvale fino Marii dolshni, ki nam je tako veliko fprizhvanje fvoje lju- besni do naf dala, ko je fvojiga J^inu v tolkih britkoftih sa nafhe svelizhanje ofrala. Bog je Abrahamu obilno povernil, de mu je fvojiga finu Isaka hotel v fmert darovati 5 pa kaj bomo mi mogli Marii poverniti, de nam je shivljenje fvojiga Jesufa dala, kteri je bil vender veliko zhaftitljivfhi in ljubes- nivfhi fin, kakor Abrahamov? Saref fmo dolshni Marijo ljubiti, pravi fveti Bonaven¬ tura, ker naf je ona bolj, kakor vfaka druga ftvar ljubila, in nam je dala fvojiga ediniga §»inu, ki ga je bolj ljubila, kakor farna febe. Is tega fe is-haja fpet drug nagibek, sakaj naf Marija tako slo ljubi, ker nam- rezh vidi, de fmo mi zena fmerti Jesufove. Ko bi ktera mati vidila hlapza, kteri bi bil od njeniga laftniga finu s terpljenjem dvaj- fetletne hude jezhe is fushnofti odkupljen, kako vifoko bi ga ženila, kako drag in ljub bi ji bil ta hlapez! Marija pa dobro ve, de je njen §>in le sato na fvet prifhel, de bi naf uboge savershenze svelizhal, kakor je 53 £am rekel :§!im prifhel ifkat in sveli- »hat, kar je bilo sgubljeniga. (Xuk„ 19, 10.J Naf refhiti je hotel dati tvoje slavljenje, pokom je bil do fmerti. (Filip. 2, 8} Po tem takim, ko bi naf Marija malo ljubila, bi malo pokasala, de sna zeniti kri fvojiga §5inu, ktera je odkup- fhina nafhiga svelizhanja. vrveti Elisabeti, nuni, je bilo rasodeto, de Marija, dokler je v tempelnu prebivala, ni drusiga delala, kakor de je sa naf profila Boga, de bi po¬ klal fvojiga l^inii fvet svelizhat. Koliko bolj moramo mifliti, de naf ona ljubi sdaj, ko vidi, de naf je §in tako ljubil, de naf je sa tako veliko ženo fvojiga terpljenja in fvoje fmerti odkupil! Ker je pa Jesuf vfe ljudi odrefhil, sato Marija vfe ljubi in vfim pomaga. §*veti Janes jo je vidii oblezheno v folnze: In veliko s nam nje fe je prikasalo na n e b u, s h en a o b 1 e z h e na v f o ln z e. (§kriv. ras. 12 , l.} llezhe fe, de je bila oble- zhena v folnze, ker, kakor fe na semlji nihzhe ne more folnzhni gorkoti fkriti: ga ni kteri bi fe njegovi gorkoti fkril, (Pfl. 18, 7J tako ni nobeniga na fvetu, kteriga bi ljubesen Marije Devize ne do- fegla. Njegovi gorkoti, pravi fveti Jour- dan , to je, M arij ni ljub e s ni fe ne more 54 nihzhe fkriti. $veti Antonin pravi, de no¬ ben zhlovek ne more sapopafti, kako ta Iju- besniva Mati sa naf fkerbi; naf vfe flori deleshne njene milofti, ker nafha dobra Mati svelizhanje vfih sheli, in sa svelizhanje vfih dela. Ravno to polerdi fveti Bernard, ki pravi: „Gotovo je, de je sa vef zhlovefhki rod fkerbna.“ Sato je tudi prav dobro, kakor flore nekteri zhaftivzi Marije Devize, kteri Boga profijo,debi jim to dodelil, kar prefveta Deviza sanje profi, rekozh: Go- fpod daj mi, kar Marija Deviza sa me profi, ker nam Marija Deviza vezhi gnade sheli sadobiti, kakor fo tifte, sa ktere bi mi farni profili, kakor pifhe Komeli a lapide. Poboshni Bernardin Bufto pravi, de Marija bolj sheli nam dobro ftoriti in gnade deliti, kakor mi shelimo jih prejemati. Sato svelizhani Albert velki na Marijo oberne befede modrofti: Pride naproti tiftim, kteri po nji hrepene, de fe jim farna pred p o kas h e. (Modr. 6, 14.) Marija naproti pride tiftim, kteri k nji pribeshe, njim fe farna da najti, kteri je ifhejo. Rihard pravi, de naf ta dobrotljiva Mati tako mozhno ljubi, de kadar nafhe potrebe vidi, nam pride na pomozli, preden jo kli— zherno. Zhe je pa Marija tako dobra s vfimi, 55 tudi s tiftimi, kteri fo ji nehvaleshni, sani- keriji, jo malo ljubijo, in malo kdaj k nji pribeshe; kako dobrotljiva bo fhe le tiftim, k^eri jo ljubijo, in jo pogofto na pomozh klizhejo? Lahko jo najdejo, kteri jo ljubijo. (Modr. 6 , 13.) O kako lahka ,- ezh je, pravi svelizhani Albert, Marijo najti, tiftim, kteri jo ljubijo, in jo najti polno mi- lofti in ljubesni! Jeft ljubim tifte, kteri niene ljubi jo 5 (jPrip. 8 , 17.) tako ona saterdi, de ne more ne ljubiti tiftiga, kteri njo ljubi. Defiravno pa ljubesni polna Go- fpa ljubi vfe ljudi kakor lvoje otroke, ven- der po befedah fvetiga Bernarda, sna ras- lozhiti, in bolj ljubi tifte, kteri njo bolj is ferza ljubijo. Jourdan pravi, de Marija ne ljubi le teh, kteri njo ljubijo, temuzh jim ftreshe, kteri nji flushijo. V sgodovini Dominikanov fe bere, de le je nekimu menihu Leonhardu, kteri fe je Marii, Materi milofti po dveftokrat na dan priporozhal, pred njegovo fmertjo lepa kra¬ ljica prikasala, in mu rekla: „Leonhard, ali hozhefh umreti in k mojimu §iinu in k feni priti?“ Menih je od govoril: Kdo pa fi? „Jeft fim Mati milofti, je Deviza odgo¬ vorila, ker li me tolikokrat na pomozh kli¬ cal, fim sdaj prifhla po tebe, pojdi s me¬ noj v nebefa.“ §he tifti dan je Leonhard 56 umeri, in kakor upamo, je fhel s njo v ne- befhko kraljeftvo. O prefladka Marija, blagor mu, kteri te ljubi! Tako je govoril zhaftiti Jaries Berh- mans Jesuit: ,,Zhe te ljubirii, Marija, fim fveft ftanovitnofti, in bom dofegel od Boga, kolikor bom hotel. 44 Sato je poboshni mla- denzh neprenehama ponavljal fvoj namen, in je rekel fam pri febi: „Marijo hozhem ljubiti, Marijo hozhem ljubiti. 44 Oli kako dalezh premaga Marija v ljubesni fvoje otro¬ ke , naj jo ljubijo, kolikor morejo! §5veti Ignazij marternik pravi: „Marija je do ti¬ kih, kteri jo ljubijo, smeraj bolj ljubesni polna. 44 Marije toraj ne bo premagal v lju¬ besni, naj jo kdo ljubi, kakor jo liozhe. Naj jo ljubi tudi, kakor fveti Jjhaniflav Koftka, kteri je to fvojo ljubo Mater tako priferzhno ljubil, de je, kadar je od nje go¬ voril , vfaziga v ljubesni do nje vnel, kteri ga je flifhal govoriti. On fi je bil nove befede in nove imena smiflil, de jo je s njimi pozhaftil, nikoli ni sazhel nobeniga dela, de bi ne bil pred Marije pred kako njeno podobo sa njen shegen profil; kadar je duhovfko opravilo od Marije Devize, fveti roshnikranz ali druge molitve opravljal, je molil tako preferzhno in tako gorezhe, kakor de bi bil is oblizhja v oblizhje s Ma- 57 iij° govoril j kadar je flifhal peti molitev: Z h e f h e n a Kralj iza, je bil vef gorezh v dufhi in v oblizhji. Njegovih tovarfhev kdo ga je enkrat prafhal, ko fta fhla ne- tam njeno podobo obifkat, koliko Marijo ljubi, in on je odgovoril: „0 moj pater, jeft ne vem drusiga rez hi, kakor to, de je ona moja Mati. w Te befede je bil s tako fladkim glafam, oblizhjem in ferzam isrekel, de je bil ne mladenzhu, ampak angelu po- dobin, kteri od Jjubesni do Marije govori. Marije v ljubesni ne bo premagal, naj jo ljubi kdo tudi, kakor fveti Herman, Jo- slief, kteri jo je imenoval fvojo ljubo Ne- vefto, in je bil tudi od Marije ljubi shenin imenovan. Naj jo ljubi, kakor fveti Filip Neri, kteri je bil vef rasvefeljen, zhe fe je le fpomnil na Marijo, in jo je sato fvoje vefelje imenoval. Naj jo ljubi, kakor fveti Bonaventura, kteri je ni le imenoval fvojo Gofpo in Mater, temuzh ji je is pri— ferzhne ljubesni do nje rekel: moje ferze, moja dufha. Naj jo ljubi kdo, kakor jo je ljubil fveti Bernard, kteri je to fvojo fladko Mater imenoval roparzo ferz. Gorezho lju— besen do Marije na snanje dati, ji je re¬ kel: „ Ali mi nifi vsela ferza, ti roparza ferz?“ Naj jo kdo ljubi, kakor fveti Ber¬ nardin ^ijenfki, kteri jo je imenoval fvojo 58 ljubo, ktero je hodil vfak dan v neki lepi podobi obifkat, in fe s njo, kakor s iVojo Kraljizo pogovarjat. Zhe ga je kdo pra- fhal, kam gre, je odgovoril, de gre fvojo ljubo obifkat. Naj jo kdo ljubi, kakor fveti Alojs Gonzaga, kteri je vedno od lju— besni do Marije gorel, in zhe je le flifhal imenovati ime fvoje ljube Matere, fe mu je prezej unelo njegovo ferze,tako de je vfak v njegovim oblizhji lahko vidil plamen tega ognja. Naj jo kdo ljubi, kakor fveti Fran- zifhk {jiolan, kteri je is ljubesni do Marije kakor neumen poftal, defiravno je bila nje¬ gova neumnoft fveta; vezhkrat je namrezh fhel pred kako podobo Marije Devize, ji je godel in pel ljubesni polne pefmi, in je djal, de kakor pofvetni saljubljenzi, tako tudi on hodi prepevat fvoji ljubljeni Kraljizi. Naj jo ljubi kdo, kakor fo jo ljubili njeni flushabniki, kteri nifo nizh vezh ve- dili, kaj bi ftorili, de bi bili fvojo ljubesen do nje bolj fkasali. Pater Hieronim od Trekfo, Jesuit, je bil nar bolj vefel, zhe fe je imenoval fushniga Marije, in jo je v snamnje fvoje fushnofti hodil obifkovat v eno njenih zerkevjinv zerkvi je is ljubesni do Marije tla s fvojimi folsmi vmival in ne- prenehama kufheval, ker je miflil, deje to hifha njegove ljube Gofpe. Pater Didak 59 Martinez, tudi Jesuit,kteri je bil ob praš¬ nikih Marije Devize od angelov v nebela preftavljen, de je vidil s kako zhaftjo fe tam gori obhajajo je rekel: Jeft bi hotel imeti vle ferza angelov in fvetnikov, de bi Marijo ljubil, kakor jo oni ljubijo; bi hotel imeti vle shivljenja vlili ljudi, de bi jih vfe dal is ljubesni do Marije. Naj fi kdo pri— sadene jo tako ljubiti, kakor jo je ljubil Karl, fvete Brigite fin, kteri je rekel, de ga nobena rezil na fvetu bolj ne veleli, ka¬ kor to, de ve, de Bog Marijo tako mozhno ljubi. Bekel je tudi, de bi bil pripravljen vfe terpljenje nafe vseti, zhe bi s tem Ma¬ rijo obvaroval, de bi nar manjfhi bitve fvoje zhafti ne sgubila,ko bi jo mogla kdaj sgu- biti; in de, ko bi bila vfa flava Marije njegova, bi fe ji on odpovedal, de bi bila ona toliko zhaftitljivfhi. Naj bi kdo shelel fvoje slavljenje dati sa Marijo, kakor je shelel Alfons Rodriguez. Naj kdo gre tako dalezh,de bi s ojftrim shelesain fladko ime Marije v fvoje perfi vresal, kakor Fran- zifhk Binanzi, menih, in Radegunda, shena kralja Klotarja. Naj bi fi kdo s rasbelje- nim shelesam to fveto ime vshgal v fvoje mefo, kakor fta ftorila od ljubesni vneta svefta njena flushabnika Janes Arhint in Augufhtin ^pinosa, Jesuita. 60 Naj bi kdo ftoril, ali fi prisadel ftoriti vfe, kar saljubljen zhlovek ftori,de bi fvojo ljubesen do ljubljene perfhone, kar je nar bolj inogozhe, na snanje dal, — vender nikoli ne bo zhaftivz Marije nje (ako ljubil, kakor ona njega ljubi. SJato pravi fveti Pe¬ ter Damian: „Vem, o Gofpa, de fi vfe Jjubesni polna, in de naf ljubifh s nepre¬ magljivo Ijubesnijo . 44 Vem, o mojaKralji- za de med tiftimi, kteri ljubijo, ti nar bolj ljubifh, in de tvoje ljubesni ljubesen no¬ bene druge ftvari boshje ne premaga. Zha- ftitljivi Alfons Rodriguez je klezhal enkrat pred podobo Marije Devize, in is ljubesni, ktero je v fvojim ferzu do nje obzhutil, je rekel: „Moja preljubesniva Mati, jeft vem, de me ljubifh, pa vender ti mene ne ljubifh tako, kakor jeft tebe . 44 Marija, kakor ras- shaljena od teh befedi, mu odgovori is po¬ dobe: „Kaj pravifh? Alfons! O koliko ve¬ zilji je moja ljubesen, ki jo imam do tebe, kakor tvoja do mene! Povem ti, de daljava od nebef do semlje ni tako velika, kakor je med mojo in tvojo Ijubesnijo . 44 Po pravizi toraj saklizhe fveti Bona¬ ventura, rekozh: „Blagor tiftim, kterih fer- za Marijo ljubijo! Blagor tiftim, kteri ji flushijo ! 44 „V boju ljubesni je mi ne bomo nikoli premagali, pravi Paciucchi, sakaj ona 61 Ijubesen vrazhuje, in dodeljene dobrote s novimi povikfhuje.“ Marija pofnema v tem nafhiga preljubiga Odreflienika, Jesufa Kri- ftufa, in Ijubesen tiftimu, kteri jo ljubi, s dobrotami in gnadami dvakrat poverne. Sato hozhem tudi jeft s ljubesni polnim fvetim Anselmam rezhi: O moj Svelizhar, Jesuf! o moja predraga Mati Marija! Moje ferze naj neprenehama gori, in moja dufha naj fe raspufti od ljubesni. Dodelita, o Je- sui' in Marija, ne savoljo mojiga, ampak savoljo vajiga saflushenja, de vaji bom lju¬ bil, tako, kakor fta vredna ljubljena biti. O ljubesni do ljudi polni Svelizhar, ker fi IVoje fovrashnike mogel do fmerti ljubiti, ali bolh mogel odrezki griado ljubesni do tebe in do Marije tiftimu, kteri te profi sanjo? Prigodba. Pater Auriemma pripoveduje, de je revna paftariza, ki je zhedo pafla, Marijo tako ljubila, de je bilo vfe njeno vefelje ho¬ diti v neko kapelizo Matere boshje, ki je na gori ftala, in med tem, de fo fe ovze pafle, v kapelizi s Marijo govoriti, in ji zhaft fkasovati. Ker je vidila, de je po¬ doba Marije slo sapufhena, ji je po fvojim ubofhtvu naredila farna plajfhek. Enkrat je nabrala po travi zvetiz, je fpletla venez, 62 je slesla na altar kapelize, je venez pofta- vila na glavo fvete podobe, in je djala: O moja Mati, kako rada bi ti drago slato krono poftavila na glavo 5 ker iim pa revna, vsemi od mene ta revni venez, in fprejmi ga kakor fprizlivanje moje Ijubesni do tebe. Na to in na drugo visho je revna dekliza Marijo vedno zhaftila in ji flushila. Sdaj pa poflufhajmo, kako je dobrotljiva Marija Deviza povernila ljubesen te fvoje poboshne hzherke. Paftariza je bila sbolelain je bila bliso fmerti. Sgodilo fe je, de fta dva me¬ niha tifto pot flila, in fta fe utrudena pod drevo ufedla, de bi fi pozliila; eden je sa- dremal, eden pa je bil sbujen; pa oba fta vidila eno prikasen. Vidila fta trumo pre¬ lepih deviz, in med njimi je bila ena, ktera je v lepoti in zhaftitljivofti vfe premagala. Eden smed menihov jo ogovori, in prafha: Gofpa, kdo fte? in kam grefte po tej poti? Ta odgovori: Jeftfim Mati boshja, in grem s temi devizami obifkat v blishnjo vaf bolno paftarizhizo, ktera je tudi mene veli- krat obifkvala. Tako isgovori, in sginejo vfe. ^Iushabnika boshja vftaneta, in fe na¬ pravita tudi iti pogledat bolno deklizo. Pri¬ deta in najdeta hifho; kjer je bila bolna paftariza, ftopita v revno kamrizo, kjer je dekliza na malo flame leshala. Jo posdra- 63 vita, in ona jima rezhe: Profita Boga, de vama bodal viditi drushbo, ktera je pri meni. Poklekneta hitro, in sagledata Marijo De- vizo s krono v roki, ki je ftala pri umira- jozhi deklizi in ji prigovarjala. Na to te fvete devize sazknejo peti, in med petjem fe je lozhila fveta dufha is telefa. Marija ji je poftavila krono na glavo, je vsela du- fho s feboj, in jo je peljala v nebefa. Molitev. O Gofpa, ktera fe ferz polaftujefh, ti porezhem s fvetim Bonaventuram, o Gofpa, ktera s ljubesnijo in s dobrotami, ki jih fvojim zliaftivzam fkasujefh, njih ferza pre- magafh, in fe jih polaftifh, polafti fe tudi mojiga ferza, ktero ne sheli nizh drusiga, kakor tebe ljubiti. Ti, moja Mati, fi s fvojo lepoto famiga Boga v ljubesni unela, in fi ga is nebef v fvoje devifhko telo po¬ tegnila; oh, kako bi jeft mogel shiveti, in tebe ne ljubiti! S tvojim sveftim flushabni- kam, Janesam Berhmans rezhem: „Ne bom pred miroval, dokler ferzhne ljubesni do fvoje Matere Marije ne dofeshem.“ Ne bom fi dal pozhitka, dokler ne bom terdno preprizhan, de imam ferzhno in ftanovitno Šjubesen do tebe, o Marija, moja Mati, ki fi me tako preferzhno ljubila she takrat, ko 64 fim ti bil fhe vef nelivaleshin. Oh, kaj bi bilo sa mene, ko bi me ti, o Marija, ne bila ljubila, in mi toliko inilofti sadobila! Zhe fi me pa she takrat ljubila, ko jeft tebe niiim ljubil, koliko bolj finem upati v tvojo miloft sdaj, ko te ljubim. Jeft te ljubim, o Mati moja, in skelim imeti ferze, ktero bi te sa vfe tifte nefrezhne ljubilo, kteri te ne ljubijo. Shelim imeti jesik, kteri bi te mogel sa tavshent jesikov hvaliti, de bi vfim ljudem osnanoval tvojo vifokoft, tvojo fvetoft, tvojo miloft, in tvojo ljubesen, s ktero tifte ljubifh, kteri tebe ljubijo. Ko bi imel obilno premoshenja, bi ga vfiga hotel dati sa tvoje zhefhenje. Ko bi imel pod- losbne pod feboj, bi jih hotel ftoriti vfe tvoje zhaftivze. Ko bi treba bilo, bi sadnjizh tudi fvoje slavljenje hotel sa tebe dati. Lju¬ bim te toraj, o moja Mati, pa ob enim fe bojim, de te ne ljubim, ker flifhim praviti, de ljubesen tifte, kteri ljubijo, ljubljenim enake dela. Ker fe toraj tebi tako malo podobniga vidim,mi je to snamnje,dete fhe ne ljubim. Ti fi tako zhifta, in jeft fhe tako nagnulin; ti fi tako ponishna, in jeft tako prevsetin; ti fi tako fveta, in jeft tako hu- dobin. Ti, o Marija, ki me ljubifh, ti me ftori tebi podobniga. Ti imafh vfo mozh ferza fpreobrazhati, vsemi toraj mojiga, in 65 fpreoberni ga. Pokashi pred želim fvetam, koliko premorefh pri tiftih, ktere ljubifh. $tori me fvetiga, ftori me vredniga fvojiga bim. Tako upam, tako naj bo. 4. Marija je tudi Mali ['pokornih gref/ini- kov. Marija je saterdila fveti Brigiti, de ona ni le Mati pravizhnih in nedolshnih, temuzh tudi grefhnikov, de le skele fe poboljfhati. O kako privoljno najde to dobro Mater mi- lofti, ga objeti in mu pomagati, v fak gre- fhnik, kadar fe k nji satezhe, in fe hozhe poboljfhati! Nobena telefna mati bi ne bila tako miloftljiva. Ravno to je pifal fveti Gre¬ gor kneginji Matildi, rekozh: „§»tori konz pregrefhni volji, in obljubim ti, de bofh najdla Marijo bolj privoljno k ljubesni, ka¬ kor fvojo telefno mater.“ Kdor pa sheli biti fin te fvete Matere, mora pred greh sapuftiti, in potem fhe le upati, de bo sa finu vset. Pri befedah fvetiga pifma:Vfta- li fo njeni otrozi, in jo hvalili, (jPrip. 31,28.) pravi Rihard, de pred Roji: vfta— li fo, potem fhe le: njeni otrozi; ker mora vfak, kteri hozhe otrok Marije De¬ vize biti, pred vftati is fvojih grehov, v ktere je bil padel; in tifti, kteri je v fmert- nim grehu, ni vredin imenovan biti fin take Matere. Po befedah fvetiga Petra Kriso- 66 loga tifti, kteri Marii nafprotne dela do- prinafha, s fvojimi deli taji, de je njen fin. Marija je ponishna, in on bi bil prevsetin Marija je zhifta, in on bi bil poln gnufobe. Marija je polna ljubesni, in on bi fovra- shil fvojiga blishnjiga? S tem bi kasal, de ni, in de nozhe biti fin te fvete Matere. „§*inovi Marije, pravi Rihard, fo njeni po- fnemavzi v zhiftofti v ponishnofti, v krot- kofli, v milofti.“ Kako bi bilo pazil mo- gozhe, de bi kdo skelel biti otrok Marije, zhe jo s fvojim shivljenjem skali? Nekigre- fhnili je rekel enkrat Marii: Po k as hi, de fi moja Mati; pa Marija mu je odgovo¬ rila: pokashi, de fi moj fin. Neki drug je profil enkrat Marijo, in jo je imenoval Mater milofti; Marija pa mu je odgovorila: Vi, grefhniki, kadar skelite, de bi vam pomagala, me imenujete Mater milofti, pa ne jenjate s fvojimi grehi me delati Mater milovanja vredno in shalofti polno. Pre¬ klet od Boga je, kdor fvojo mater ras s h ali; (§>ir. 3, 18.), to je, pravi Rihard, kdor fvojo Mater Marijo skali, s hudobnim shivljenjem in s nefpokornoftjo, tega Bog prekolne in savershe. $im rekel: s nefpokornoftjo; sakaj zhe grefhnik, defiravno fhe greha ni po' polnama sapuftil, fi pa vender refnizhno pri" >cC 67 sadeva ga sapuftiti, Marijo na pomozh kli— zhe, ga Marija ne bo sapuftila, temuzh mu bo pomagala, de bo gnado bosbjo dofegel. Ravno to je fiifhala enkrat fveta Brigita is Jesufovih uft, ki je s Marijo, fvojo Materjo govoril, rekozh: „Kteri fi prisadeva k Bogu fe povsdigniti, mu na pomozh pridefh , in nikogar bres pomozhi ne sapuftifh.“ Do¬ kler je tedej grefhnik terdovratin, ga Ma¬ rija ne more ljubiti5 zhe fe pa, od kake hudobne ftrafti kakor fushin pekla uklenjen, k nji, prefveti Devizi oberne, in fe ji pri— porozhuje, bo svefto in ftanovitno sanj pro¬ fila, de ga is greha ref hi; bo ona, dobra Mati, fvojo roko ftegnila, bo rasklenila vesi, s kterimi je svesan, in ga bo v ftan gnade pripeljala. Mifel, de fo molitve in dobre dela, ktere kdo v ftanu fmertniga greha ftori, pregrefhne, je bila kakor krivovera she v tridentinfkim sboru savershena. $veti Bernard pravi, de molitev is uft grefhniko- vih, defiravno ni lepa, ker ni s ljubesnijo sdrushena, je vender koriftna in pomaga is greha fe refhiti; sakaj po befedah fvetiga 1'omasha je molitev grefhnikova fizer bres ^aflnshenja, pa je vender smoshna fprofiti •n dofezhi gnado odpufhenja, ker mozh kaj dofezhi ne pride od saflushenja tiftiga, kteri profi, ampak od dobrote boshje in od sa- 68 flushenja in od obljube Jesufa Kriftufa, ki je rekel: V fak, kteri profi, prejme (Luk. 11 , 10 .) Ravno to fe fine rezhi od profhenj, ktere fe do Matere boshje flore, kakor pravi fveti Anselm: „Zhe safiushenje tiftiga, kteri profi, ni vredno, de bi bil nfli— fban, bo vender safiushenje Matere boshje pomagalo, de bo dofegel, kar profi.Sato opominja fveti Bernard vfaziga grefhnika Marijo profiti, in v njene profhnje saupati; sakaj, zhe greflinik ne saflushi tega, kar profi, je vender dodeljeno Marii savoljo nje- niga saflushenja, de fe grefhniku dodele vfe gnade, ktere ona pred Bogarn sa nje¬ ga profi. „Ker fi bil nevredin“, fo befede tega fvetnika, „de bi ti bilo dano, je dano Marii, de fkos njo dobifh, karkoli imafh. w Dobra mati tako dela, pravi daljej ta fvet- nik; ko bi ona svedila, de fe dva njena fina do fmerti zhertita, in de brat bratu po slavljenji ftreshe, bi vfe pozhela in ftorila, de bi jih fprijasnila. Tako, pravi fvelnik, je Marija Mati Jesufova in Mati zldoveko- va; in kadar vidi, de je liter grefhnik fo- vrashnik Jesufov, tega ne more preneftij temuzh fi vfe prisadene, de bi ga s Jesu- fam fprijasnila. „0 frezhna Mari ja,“ to fo befede fvetiga Bernarda, „ti fi Mati krivi- y.hriiga, ti fi Mati hodnika j ker fi Mat 1 69 obeh, nemiru med fvojima finovama ne mo- refh prenefti.“ Drusiga ne sheli Marija, dobrotljiva Gofpa, od grefhnika, kakor de fe ji priporozhuje, in de ima shelje fe po- boljfhati. Kadar vidi Marija pred fvojimi nogami grefhnika, kteri jo je prifhel miloft profit, ne gleda grehov, ktere ima grefhnik nad feboj, ampak le gleda na namen, s kterim je pred njo prifhel. Zhe je prifhel s dobrim namenam, zhe bi bil doprinefel tudi vfe grehe zeliga fveta, ga vender ob¬ jame, in mu dobrotljiva Mati sazeli vfe rane, ktere ima na fvoji dufhi; sakaj ona ni le imenovana Mati milofti, temuzh je ref, in to nam osnanuje s ljubesnijo in do- brotljivoftjo, s ktero nam na pomozh hodi. Vfe to je povedala tudi farna prefveta De- viza fveti Brigiti, rekozh: „Kolikor tudi fe kdo pregrefhi, fim vfelej pri volji ga fpre- jeti, zhe fe verne; ne gledam koliko je grefhil, ampak s kakfhnim namenam fe je vernil; fe ponisham tudi njegove rane is- ttiivati in zeliti, ker fe imenujem, in fim tudi ref Mati milofti.“ Marija je Mati grefhnikov, kteri fe ho- zliejo fpreoberniti, in kakor mati ne more, de bi fe ji ne fmilili; in fhe vezli, sdi fe, de teshave fvojih ubogih otrok tudi farna obzhuti. Kananejfka shena, ko je prifhla 70 Jesufa profit, de bi njeno hzher hudizha refhil, kteri jo je muzhil, je rekla: Ufmili fe me, Gofpod, fin Davidov, mojo hzher hudizh hudo vij e. (Mat. 15, 22J Ker je pa hudizh hzher terpinzhil, ne pa matere, fe sdi, de bi bila mati mogla re- zhi: ufmili fe moje hzhere, ne pa, ufmili fe mene. Pa vender je rekla mati: ufmili fe me, in fzer sato, ker vfe te- shave otrok obzhutijo kakor fvoje tudi njih matere. Na tanko tako govori tudi Rihard od ljj Lorenza, in pravi, de Marija profil Boga, kadar mu priporozhuje kakiga gre- fhnika, kteri pri nji pomozhi iflie, rekozh: Ufmili fe me, Gofpod ; kakor de bi rekla: Lej, Gofpod, ta uboga dufha,ki je v gre¬ hu, je moja hzhi, in sato fe ufmili ne toli¬ ko nje, kakor mene, ki fim njena Mati: Bog hotel, de bi vfi grefhniki k tej fladki Materi pribeshali, gotovo bi jim Bog vlim odpuftil. „0 Marija , u fe sazhudi in sakli- zhe fveti Bonaventura, „grefhnika, od vfi- ga fveta sanizhvaniga, objamefh s materno Jjubesnijo, in ga ne sapuftifh, dokler ga revniga s §!odnikam ne fpravifh l u Cvetnik hozhe rezhi, de grefhnika, dokler je v gre¬ hih, vfi ljudje zhertijo in preganjajo; tudi neshive ftvari, ogenj, srak, voda in sem- Ija fe vojfkujejo soper njega in ga hozbejo 71 fhtrafati, de bi zhaft boshjo, ktero grefhnik sanizhuje, nadomeftili. Zhe fe pa tak re- vesh k Marii satezhe, ali ga bo morebiti od febe pahnila? Nikakor, tega ne bo fto- rila; zbe grefhnik pride s nainenam pomo¬ lili ifkali in fe fpreobernili, ga bo ona s materno ljubesnijo objela ; tudi ga ne bo pu- ftila, dokler ga ne bo s fvojo mogozhno pomozhjo s Bogam fpravila, in ga v ftan gnade boshje pripeljala. V drugih bukvah kraljov fe bere, de je tifta modra shena is Tekue Davidu rekla: Gofpod, jeft fim imela dva fina, v mojo nefrezho je eden drusiga ubil, in tako fim sgubila eniga finu. Po poftavi pravize mi bozhejo sdaj flie drusiga vseti, ki mi je oftal; ufmili fe me toraj, uboge matere, ftori de ne bom obeh fvojih linov sgubila. Da¬ vid, ki fe mu je shena fmilila, je odpu- ftil hudodelniku, in ga je materi nasaj dal. Ravno tako, fe sdi, govori Marija, ker vidi, deje Bog rasshaljen od grefhnika, kteri fe je nji priporozhil. Moj Gofpod,mu pravi Marija, jeft firn imela dva fina, Je- sufa in zliloveka. Zhlovek je umoril mojiga Jesufa na krislii, in sdaj tvoja praviza ho- zhe obfoditi zhloveka. Gofpod, imej ufmi- Ijenje s menoj; moj Jesuf je she mertev, in zhe fim eniga sgubila , nikar ne pripufti, 72 de bi sgubila fhe drusiga. O, gotovo Bog ne bo obfodil grefhnikov, kteri k Marii pri— beshe, in sa ktere ona profi, ker je Bog fam te grefhnike Marii priporozhil. Boga- bojezhi Landsperg Gofpod Bogu te befede na jesik da: „Grefhnike fim Marii sa fino- ve srozhil; sato je tako fkerbna, de po fvoji dolshnofti nobeniga tiftih, kteri fo ji 1 srozheni, pofebno kteri jo na poinozh kli— zhejo, ne pufti fe pogubiti, temuzh, kolikor je mogozhe, vfe k meni pripelje . 44 Sato pravi tudi Blosij: „Te Matere dobro tljivoft, miloft, sveftoba in ljubesen do ljudi je tako velika, de je s nobenimi befedami ni mo¬ gozhe dopovedati . 44 „Versimo fe toraj , 44 > pravi fveti Bernard, „pred to dobrotljivo Mater, oklenimo fe njenih nog, in ne fpu- ftimo je, dokler naf ne shegna . 44 Kdo pazh bi mogel nesaupljiv biti v miloft te Matere? Sveti Bonaventura je rekel: „Ko bi me tudi umorila, bom saupal v njo; s vfimsa- upanjem shelim pred njeno podobo umreti, in gotovo bom svelizhan . 44 In tako fme vfak grefhnik rezhi, kteri k tej miloftljivi j Materi pribeshi: Gofpa, in Mati moja, sa- voljo fvojih kriviz saflushim, de bi me ti sapuftila, de bi me fhtrafala po mojim sa- flushenji; pa vender, zhe me ti tudi od febe pahnefh, zhe me umorifh, ne bom ni- 73 koli saupanja v tebe sgubil, de me bofh svelizhala. V tebe popolnama saupam, in de bi le tako frezhin bil, de bi pred kako tvojo podobo umeri, in fe v tvojo miloft srozhil, terdno upam, de ne bom pogubljen, ampak de bom prifhel v nebefa te hvalit v drufhini vfih tvojih flushabnikov, kteri fo v fmerti tebe na pomozh klizali, in fo fkos tvojo mogozhno pomozh svelizhanje dofegli. Berimo naflednjo prigodbo, in premiflimo, zhe fme kdaj kter grefhmk v miloft in lju— besen te dobre Matere saupanje sgubiti, zhe k nji pribeshi. Prigodba. Vinzenz is Belluaka pripoveduje, de je v letu 1430 v nekim meftu na Angle- fhkim shivel plemenit mladenzh, Erneft po imenu, kteri je bil vfe fvoje premoshenje med uboge rasdelil, fe je podal v klofhter, in tam tako poboshno shivel, de fo ga nje¬ govi vikfhi slo hvalili, pofebno savoljo nje¬ gove velike poboshnofti do Marije Devize. Prigodilo fe je, de je kuga v tem meftu vfta- la, in meftnjani fo fe priporozhili meniham v njih molitev. Abat tedej je sapovedal Erneftu, de naj gre molit pred altar Ma¬ tere boshje, in de naj ne vftane pred od molitve, dokler mu Marija ne rasodene,kaj 4 74 je ftoriti. Mladenizh gre in premoli tam tri dni, na sadnje fe mu Marija rasodene, in sapove opraviti nektere molitve. Ko fo bili te molitve opravili, je kuga jenjala. Zhes nekaj zhafa pa fe prigodi, de je ta mla- denzh omersnil v poboshnofti do Marije De¬ vize; hudobni duh ga je sazhel hudo nad- leshvati s fkufhnjavami, pofebno v nezhi- ftoft, in de bi is klofhtra potegnil. Nefre- zhni, ki je bil v nemar puftil Marii fe pri— porozhvati, je bil she fklenil is klofhtra po¬ begniti, in zhes klofhterfki sid s!efti;pa ko je ravno meino podobe Matere boshje, ki je na moftovshi ftala, fhel, ga je Marija ogovorila, rekozh: Moj fin, sakaj me sa- puftifh? Erneft, flifhati ta glaf, pade pre- ftrafhen in v ferze sa^et na kolena, in pra¬ vi: Ali ne vidifh, moja Gofpa, de fe ne morem vezh ubraniti; sakaj mi ne poma- gafh ? Mati boshja mu pravi: In sakaj me ti nifi na pomozh klizal ? Ko bi fe bil meni priporozhval, bi ne bil tako dalezh prifhel* Od danfi sanaprej fe meni priporozhuj, in nikar ne dvomi. Erneft fe je vernil v fvojo zeljo. Tode fkufhnjave fo fpet prifhle, in on je vender posabil Marii fe priporozhvati, in je na sadnje pobegnil is klofhtra. Podal fe je v hudobno shivljenje, je padal is greha v greli, in na sadnje je poftal tolovaj- O- 75 fhtarijo je v najem vsel, kjer je po nozhi nefrezhne popotnike ubijal in jih oropoval. Med temi je enkrat ubil ftriza poglavarja tiftiga kraja, kteri, ko je bil ubijavza sve- dil, je dal povelje ga pred fodbo pripeljati. Pa med tem je prifliel na ofhtarijo mlad plemenitnik, in hudobni ofhtir kakor je bil navajen, je fklenil po nozhi ga umoriti, in je fhel v njegovo ftanizo; pa, glej, na po- ftelji sagleda ne mladenzha, ampak kerva- Vo britko martro, ki ga milo gleda in mu pravi: Ali ti ni sadofti, ti nehvaleshni, de fim enkrat sa-te umeri? Ali me hozhefh fhe enkrat umoriti? Vsdigni tedej roko in umori &ie vnovizh. Erneft, vef preftrafhen, sa- zhne jokati in s jokam pravi: O Gofpod, ker tako miloftljivo s menoj ravnafh, fe hozhem k tebi poverniti. Prezej je sapuftil ofhtarijo, in fe je podal na pot proti klo- fhtru, de bi tam pokoro delal. Na potu pa fo ga dobili fodni flushabniki, kteri fo ga pred fodnika peljali, pred kterim je ob- ital fvoje pregrehe. Na to je bil obfojen obefhen biti, in mu fhe nifo pripuftili toliko zhafa, de bi fe bil fpovedal. Sdaj fe je priporozhil Marii Devizi. Obelili fo ga; Marija pa je ftorila, de ni umeri; zelo fnela ga je posneje, in mu je sapovedala v klo- fhter iti in pokoro delati, dokler v njeni 4 # 76 roki ne bo sagledal pifma odpufhenja; ka¬ dar pa to sagleda, mu je rekla Marija, ta¬ krat naj fe sa finert pripravi. Erneft je fhel v klofhter, je povedal abatu vfe,in je ojftro pokoro delal. IZhes veliko let je sa¬ gledal v roki Matere boshje pifmo odpufhe- nja , fe je sazhel sa fmert pripravljati, in je fveto fvoje shivljenje fkonzhal. Molitev. O Marija, mogozhna Kraljiza, in vre¬ dna Mati mojiga Boga, Marija prefveta! ker fe vidim tako sanizliljiviga, in od gre¬ hov tako oftudniga, bi fe ne imel preder- sniti k tebi fe priblishati, in tebe fvojo Ma¬ ter imenovati. Pa vender nozhem, de bi mi moja revfhina to vefelje in saupanje je¬ mala, ktero obzhutim, kadar te fvojo Ma¬ ter imenujem. Jeft vem, de fim saflushil, de bi me ti savergla; pa vender le pomiflb te profim, koliko je tvoj §in Jesuf sa mo ftoril, koliko je preterpel, in potem me sa- versi, zhe me morefh. Jeft fim ubog gre- fhnik, ki fim bolj, ko drugi, rasslialil Bo¬ ga; ali kaj? ftorjeno je. Sdaj pribeshim k tebi, ti mi lahko pomagafh, nrnja Matil pomagaj mi. Nikar mi ne rezi, de ne mo¬ refh pomagati, ker vem, de fi vfigamogo- zhna, in sadobifh od Boga, kar shelifh* 77 Zhe mi rezhefh, de mi nozhefh pomagati, mi faj povej k komu de naj pribeshim, de mi bo pomagano v taki moji nadlogi. S fvetim Anselmam rezhem tebi in tvojimu $inu: „Ali fe me ufmiiita, mene ubogiga, ti, de mi sanefefh, in ti, de profifh same; ali pa mi pokashita, k kterim bolj ufmilje- nim naj pribeshim; ali pa mi pokashita v ktere naj bolj saupam.“ Oh, ufmiiita fe me, ti moj Svelizhar, mi odpufti; in ti moja Mati, profi sa me; ali pa faj mi povejta, kdo je bolj ufiniljen in bolj mogozhin, ka¬ kor vi dva. Ne v nebelih, ne na semlji ne bom nafhel nikogar, kteri bi vezh ufmi- ljenja imel s grefhniki, in kteri bi bil bolj mogozhin mi pomagati. Ti, moj Jesuf, fi moj Ozhe, in ti, Marija, fi moja Mati. Vi dva ljubita nar bolj grefhnike, in jih hodita ifkat, de bi jih svelizhala. Jeft fim, jeft, ki fim pekel saflushil, nar vezhi grefhnik med vfimi; ni treba, de bi me ifkat hodila, tudi nifim vredin, de bi me ifkala; fam fe vama pokashem, in terdno upam, de me ne bota savergla. Glejta me, pred vajimi nogami fim; moj Jesuf, odpufti mi, moja Marija, pomagaj mi. Amen. 78 Drugo poglavje. Naf lic sliivljenje, naflia flatlkoft. i. Marija je nafhe shivljenje, sakaj ona nam, sadobi odpufhanje grehov. De bolj rasumemo, sakaj naf fveta zerkev uzhi Marijo imenovati nafhe shiv¬ ljenje, je treba vediti, de, kakor da du- fha shivljenje telefu, tako da gnada boshja shivljenje dufhi; sakaj bres gnade boshje ima dufha ime, de shivi, v refnizi pa je mertva, kakor je bilo rezheno tiftimu fhkofu v fkrivnim rasodenji: Ime imafh, de shivifh, in fi m er te v. £§!kriv. ras. 3, 1.) Kadar tedej Marija s fvojo profhnjo grefhnikam gnado boshjo sadobi, jim fpet shivljenje dodeli. Ker tedej Marija s fvojo profhnjo grefhnikam gnado dofeshe, jim ta¬ ko da shivljenje. Sato fveta zerkev na Ma¬ rijo oberne befede fvetiga pifma, ki pravi: Kteri sjutraj k meni zhujejo, me bodo nafhli. (jPrip. 8, 17/). Kteri fo pridni, in sjutraj sgodaj, to je tako hitro, kakor morejo, k meni pridejo, me bodo 79 gotovo nafhli. Nameft me bodo najdii, pravi fveto pifmo po gerfhkim: bodo gna¬ do n ajdii. Tako je tedaj k Marii pribe- shati in gnado najti vfe eno. Dal jej pravi f • pifmo: Kdor mene najde, s bi v 1 je- nje najde, in bo saj e m al s v el iz ha- nje od Gofpoda. §veti Bonaventura pravi zhes te befede: „PofIufhajte vi.kteri boshjiga kraljeftva skelite; Marijo Devizo zhaftite, in bote nafhli slavljenje in vezhno svelizhanje.“ §veti Bernardin $ienfki pravi, de Bog zliloveka po grehu savoljo ljubesni, ki jo je do te fvete Devize imel, ni savergeh Ta fvetriik tudi priftavi,de je Bog vfe gna- de in dobrote, ktere fo grefbniki v ftarim teftamentu od njega prejemali, le savoljo te prefvete Devize delil. Sato prav govori fveti Bernard, ki pravi: „Ifhimo gnade, in ifhimo je fkos Marijo . u Zhe fino grefbniki gnado boshjo sgubili, ifhimo je, de jo fpet najdemo; tode ifhimo je fkos Marijo, sakaj zhe fmo jo mi sgubili, jo je ona nafhla, sato jo ta fvetnik imenuje gnade naj div k o. Ravno to je govoril angel Gabriel v nafhe vefelje, ki je rekel Marii: Ne boj fe Marija, gnado fi nafhla. (Luk. 1, 30.) Pa zhe Marija ni nikoli gnade sgubila, kako 80 je mogel angel rezhi de jo je nafhla? Sa- kaj najde fe le to, kar je bilo sgubljeno. §veta Deviza je bila vfelej s Bogam in s gnado fklenjena, je bila polna gnade, ka¬ kor je osnanil Gabriel, ki jo je posdravil: Zhefhena, gnade polna, Gofpod je s teboj. Zhe tedej Marija gnade ni sa fe najdla, ker je je bila vfelej polna, komu jo je neki najdla? Kardinal Hugo odgovori, ki raslaga te belede f. pifma, rekozh: „Naj teko grefhniki, kteri fo fkos greh gnado sgubili, k Marii Devizi, in jo bodo nafhli pri nji. Le rezhejo naj ji: daj nam nasaj, kar fi nafhla, ker je nafhe . 44 Ti nifi nikoli sgubila gnade, mi fmo jo sgubili, sato nam jo moralh nasaj dati. Sato fklene Rihard od f. Lorenza: „Zhe shelimo najti gnado, ifhimo Marijo, ki jo je nafhla, ker jo vfe¬ lej najde . 44 Ona je bila in je vfelej Bogu ljuba, zhe k nji pribeshimo, jo bomo go¬ tovo nafhli. Ona pravi v vifoki pefmi, de jo je Bog ljudem poftavil, de je njih hram¬ ba: Jeft fim si d, in moje perfa fo kakor tur n. Sato je poftavljena sa fred- nizo miru med grefhniki in med Bogam: Jeft fim pred njim poftala, kakor ktera je mir naf hla. ^veti Bernard, ki te befede premifhljuje, daje ferzhnoft gre' fhnikam, in pravi: „Pojdi k Materi milofti? 81 in pokashi ji rane fvojih grehov j ona bo pokasala sa te Jesufu fvoje perfa; $in bo Mater gotovo uflifhal, 44 Pojdi k tej Materi, pokashi ji rane fvoje dufhe, in ona bo go¬ tovo profila sa tebe^inu, de ti odpufti sa- v olj o materniga mleka, kteriga mu je da¬ jala, in Jesuf, ki jo tako ferzhno ljubi, jo bo gotovo uflifhal. Sato naf opominja fveta zerkev profiti Boga, de bi nam dodelil mo- gozhno pomozh profhnje Marije Devize, de bi od fvojih grehov vftali, s navadno mo- litevjo: „Dodeli, miloftljivi Bog, brambo nafhi flabofti, de, ki fvete Boshje Porod- nize fpomin obhajamo, s pomozhjo njenih profhenj od fvojih grehov vftanemo. 44 Po pravizi tedej f. Lorenz Juftiniani Marijo imenuje upanje hudodelnikov, ker ona farna je, ktera jim sadobi odpufhe- nje pred Bogam. Po pravizi jo fveti Ber¬ nard imenuje leftvizo (lojtnf) grefhnikov, ker ona, dobrotljiva Kraljiza, grefhnikam, kteri fo padli, fvojo roko poda, jih refhi is bresna grehov, in jim pomaga fe k Bo¬ gu povsdigniti. Ravno tako po pravizi jo imenuje fveti Augufhtin edino upanje naf grefhnikov, ker le fkos njo upamo odpu- fhenje vfih nafhih grehov dofezhi: „Ti li edino upanje grefhnikov, ker fkos tebe upa¬ mo odpufhenje vfih pregreh. 44 Ravno to 4¥v poterdi fveti Krisoftom , ki pravi, de le fkos profhnjo Marije Devize grefhniki odpufhe- nje dofeshejo: „§kos njo dofesherno odpu- fhenje grehov . 1u Sato jo ta fvetnik v imenu vfih grefhnikov tako pozhafti: „Zhefhena tedej, Mati, Nebo, Tron, Lepota nafhe zerkve, neprenehama profi Jesufa, de bo¬ mo mogli fkos tebe miloft najti fodnji dan, in dofezhi dobrote, ktere fo tiftim priprav¬ ljene, kteri Boga ljubijo. 44 Po pravizi, sad- njizh, je Marija imenovana šari j a. Kdo je ta, k te ra pride kakor vf-hajajo- zha s arij a? (jVif. pef. 6,9.) Sato pravi papesh Inozenz: „Ker je sarija konz no- zhi in sazhetik dneva, fe po pravizi Marija Deviza sarija imenuje, ktera je bila konz hudobij in sazhetik zhednoft. 44 Kar je Ma¬ rija pri fvojim rojftvu zelimu fvetu ftorila, to flori fbe sdaj v vfaki dufhi, ktera sa- zhne njo zbaltiti; ona flori konz pregreham, in pripelje dufho na pot zhednofti. Sato pravi lveti German: „0 Mati Boshja, ti ne jenjafh naf braniti, tvoje profhnje fo nafhe shivljenje. 44 Ravno ta fvetnik pravi v drugim kraji, de, zhe kdo ime Marija poboshno isrekuje, je to snamnje, de ima tak shivljenje gnade boshje, ali pa, de ga bo kmalo imel. Marija Deviza je rekla v fvoji pefmi: 83 Lej od sdaj me bodo blagorvali vfi narodi. (Luk. 1 , 48.) Ref je, ji pravi fveti Bernard: „Od sdaj te bodo blagorvali vil narodi, ker li vlim narodam shivljenje in svelizhanje rodila . 44 Vfi ljudje ti bodo zhefhena rekli, ker bodo vfi tvoji fla— shabniki fkos tebe shivljenje gnade, in ve¬ zimo svelizhanje dofegli. „§!kos tebe naj¬ dejo greflinild odpufhenje, pravizhni gnado vekomaj . 44 Ti dofeshefh grefhnikam odpu¬ fhenje, pravizhnim pa obftojnoft, in na sad- nje vezimo svelizhanje. Bernardin Buftis pravi: „0 grefhnik, nikar fe ne boj, ne obupaj, zhe fi tudi vfe grehe doprinefel 5 temuzh saupljivo pribeshi k tej prezhaftiti Gofpej; najdel jo bofh miloftljivo, in njene roke polne dobrotljivofti . 44 Potem priftavi: „Bolj namrezh ona sheli tebi dobrote in gnade deliti, kakor ti shelifh jih prejemati . 44 ^Jveti Andrej Kretanfki imenuje Marijo poroka fprave s Bogam. To hozhe rezhi, de, zhe grefhniki k Marii pribeshe, de bi s Bogam fpravo dofegli, jim Bog terdno obljubi odpufhenje, in obljubo s tem saterdi, de jim poroka da. Ta porok je pa ravno Marija, ktero nam je dal sa na- lho pomozhnizo, de po njenih profhnjah fkos mozh Jesufoviga sallushenja Bog vfim gre¬ fhnikam odpufti, kteri k nji pribeshe. An- 84 gel je rasodel fveti Brigiti, de fo fe pre¬ roki mozhno vefeliii, ker fo vedili, de Bog hozhe savoljo ponishnofti in zhiftofti Marije Devize grefhnikam odpuftiti, in tifte v fvojo gnado vseti, kteri fo ga shalili. Toraj fe nikoli noben grefhnik ne fine bati, de bi ga Marija savergla, zhe pri nji milofti ifhe. Nikakor, sakaj ona je Mati milofti, in ravno sato sheli pomagati tudi nar vezhjim grefhnikam. Marija je tifta frezhna barka, kdor vanjo pribeshi, pravi fveti Ber¬ nard, bo odfhel potopu vezhniga pogublje¬ nja. V Noetovi barki fo ob zhafu potopa ohranjene bile tudi sveri. Pod plajfhem Ma¬ rije Devize fo obvarvani tudi grefhniki. §!veta Gertruda je vidila enkrat Marijo s rasprofter- tim plajfhem, pod kteriga je pribeshalo veliko divjih sver, levov, medvedov, tigrov, in je vidila, de jih Marija ni od febe gonila, te- muzli jih ljubesnivo vabila in jih boshala. Skos to je rasumela fvetniza, de nar ve¬ zilji grefhniki, kadar k Marii pribeshe, nifo saversheni, temuzh fprejeti,in vezhne fmerti refheni. ^topimo toraj v to barko, pribe- shimo pod plajfh Marije Devize; ona naf nikakor ne bo savergla,ona naf bo gotovo refhila. 85 Prigod ha. Pater Bovio pripoveduje, de je bila kdaj hudobna shenfka, Helena po imenu, ktera je bila enkrat v zerkev fhla, in ker fe je bilo primerilo de je bila ravno od ro- shnikranza pridiga, je, ko je is zerkve pri— fhla, paternofhter kupila; vender pa, ker li ga ni upala pokasati, ga je le fkrivaj no- fila. Jpzhafama pa je sazhela vender ro- shnikranz moliti, in defiravno ga je le mer- slo molila, ji je vender Marija Deviza vda¬ la vefelje in fladkofti v tej molitvi, de ga ni mogla vezh opuftiti. tem je po- zhafi sazhela toliko ftrahu nad fvojim hu¬ dobnim slavljenjem obzhutovati, de ni na- fhla vezh miru, in je bila nekako primora¬ na k fpovedi iti, kjer fe je s tako shaloftjo in ferzhno britkoftjo fpovedovala, de fe je fam fpovednik zbudil nad njo. Po fkon- zhani fpovedi je fhla prezej pred altar Ma¬ tere boshje, sahvalit fe fvoji pomozimizi, in je roshnikranz molila. Marija fe ji o- glafi is podobe, rekozh: Helena, sadofti fi skalila Boga in mene; od danfi sanaprej fpreoberni fvoje slavljenje, in jeft ti bom obilno gnad dodelila. Uboga grefhniza ofter- ®ii in odgovori: O prefveta Deviza, ref je, de lim bila do sdaj polna pregreh, pa 86 ti, ki vfe premorefh, pomagaj mi; jeft pa hozhem vfe to shivljenje, ktero mi oftane tebi dariti, in sa fvoje grehe pokoro delati. S pomozhjo Marije Devize je rasdelila He¬ lena vfe fvoje premoshenje med uboge, in je ojftro pokoro delala. Od ftrafhnih lku- fhnjav je bila nadleshvana, pa drusiga ni Itorila, kakor de fe je Materi boshji pripo- rozhvala,in tako je vfelej premagala. Tako vifoko fe je v popolnamoifti povsdignila, de ji je Bog veliko zhesnaturnih gnad , prika- sen, rasodenja in prerokvanja prihodnjih re¬ zili dodelil. Ko fe je bila njena sadnja ura priblishala, ktero ji je Marija nekaj dni pred osnanila, jo je prifhla Marija Deviza s Jesufam obifkat, in pri njeni fmerti fo vi- dili dufho te grefhnize v podobi lepiga go¬ loba v nebefa fe vsdigovati. Molitev. Glej, o Mati mojigaBoga, edino moje upanje, Marija, glej pred fvojirni nogami ubogiga grefhnika, kteri te milofti profi- Ti li osnanovana in klizana od žele zerkve in od vfih vernih pribeshalifhe grefhnikov, ti li toraj moje pribeshalifhe, ti morafh ko¬ riti, de bom svelizhan. Ti vefh,kako tvoj $in sheli nafhe svelizhanje; ti vefh, koliko je Jesuf terpel sa moje oidrefhenje. Opom- 87 iiim te, o moja Mati, terpljenja Jesufoviga, mrasa, ki ga je v jaflih preftal, ftopinj, ki jih je na potu v Egipt ftoril, nadlog, potu, kervi,ktero je prelil; britkofti, ktera ga je pred tvojimi ozhmi na krishu umorila. Po- kashi, o Marija, de Ijubifh tega fvojiga §inu, in jeft te profiin fkos Ijubesen tega $inu, de mi pomagafli. Podaj roko temu, ki je padel, kteri te milofti prali. Ko bi bil jeft fvet, bi te ne profil ufmiljenja; ker fim pa grefhnik, pribeshim k tebi, ki fi Mati milofti. Vem de tvoje ufmiljeno ferze Vefeli revnim pomagati, kadar jim samorefh pomagati, kadar namrezh nifo terdovratni. Rasvefeli toraj danli fvoje miloftijivo ferze, iu rasvefeli mene; sakaj priloslinoft imafli mene oteti, ki fim grefhnik pogubljenja vre- din, in mi samorefh pomagati, ker nozhem terdovratin biti. V tvoje roke fe srozhim, povej mi, kaj de naj ftorim, in fprofi mi mozh, de bom ftoril; terdno obljubim vfe ftoriti, kar mi bo mogozhe,de fpet v gna- do boshjo pridem. Pod tvoj plajfh pribe¬ shim. Jesuf hozhe, de k tebi pribeshim, savoljo fvoje in tvoje zhafti, ki ii njegova Mati; hozhe, de mi ne le njegova kri, te- muzh tudi tvoje profhnje pomagajo, de bom Svelizhan. On fam me pofhlje k tebi, de mi na pomozh pridefh. O Marija, glej me, 88 k tebi pribeshim, v tebe saupam. Ti pro- fifh sa toliko dragih, oh govori eno farno befedo tudi sa mene. Rezi Bogu, de she- lifh moje svelizhanje, in Bog me bo goto¬ vo svelizhal; rezi mu, de fim tvoj, nizh drusiga te ne profim. Amen. 2. Marija je tudi nafhe slavljenje, ker nam ona objlojnost v dobrim sadobi. Obftojnoft ali ftanovitnoft do konza, je tako velik dar boshji, de, kakor pravi tri— dentinfki sbor, je dar saftonj dan, kteriga mi ne moremo saflushiti. Po nauku f. Au- gufhtina pa vender sadobe od Boga gnado obftojnofti vfi, kteri je ifhejo; in kakor go¬ vori pater §uarez jo gotovo dobe, de le ftanovitno do konz slavljenja Boga sa njo profijo. Sato pravi tudi Belarmin, de mo¬ ramo sato obftojnoft vfak dan profiti, de jo vfak dan dobimo. Zhe je pa ref, kar jeft terdim, in kar dandanafhnji vfi uzhe, ka¬ kor fe bomo preprizhali v fheftim poglavji teh bukev, de namrezh gnade, ktere nam Bog deli, vfe pridejo fkos roke Marije De¬ vize; bo tudi ref, de le fkos Marijo fme- mo upati dofezhi tudi to nar vezhji gnado obftojnofti ali ftanovitnofti do konza. Pa tudi gotovo jo bomo dofegli, zhe jo bomo le vfelej s saupanjem pri Marii ifkali. 'l' 0 89 gnado ona farna obljubi vfim tiftim, kteri ji svefto flushijo v tem shivljenji. Kteri fvoje dela v meni opravljajo, ne bodo grefhili. Kteri me osnanuje jo, bodo imeli vezhno shivljenje (Šir. 24.) Te befede fveta zerkev od Marije meni. De shivljenje gnade boshje v febi ohra¬ nimo, nam je potrebna duhovna mozh vfim fovrashnikam nafhiga svelizhanja soper fiati. Ta mozh fe pa dobi le fkos Marijo: Moja je mozh; fkos mene kralji kralju¬ jejo. {Pri p. 8, 14.) Moja je ta mozh, pravi Marija; Bog je ta dar v moje roke poloshil, de ga jeft rasdelujem fvojim flu— shabnikam. Skos mene kralji kraljujejo; fkos mene kraljujejo moji flushabniki, in go¬ spodujejo zhes vfe fvoje pozhutke in ftrafti, in fe tako flore vredne, de bodo kdaj kra¬ ljevali vekomaj v nebefih. O kako veliko mozh imajo flushabniki te mogozhne Gofpe premagati vfe fkufhnjave peklenfke! Marija je tifti turn, od kteriga fe rezhe v vifoki pefmi: Moj vrat je kakor turn Davi¬ dov, ki je s savetji sidan; tavshent fhkitov vifi s njega, vfe oroshje mozhnih. {Vif. pef. 4, 4.) Ona je tiftim, ki jo ljubijo, in v boju k nji pribeshe, ka¬ kor turn s oroshjem obdan; v nji dobe njeni 90 flushabniki vfe fhkite in vfe oroshje fe pe¬ klu braniti. Sato je imenovana prefveta Deviza ja¬ vor: Kakor javor vifoko raftem pri vodah na tergeb. (j$ir. 24, 19.) Kar¬ dinal Hugo opomni, de ima javor fhkitam podobno perje; in is tega fe vidi, kako de Marija tifte brani in varuje, kteri k nji pri— beshe. §>veti Amadej to drugazhi rasloshi, in pravi, de fe Marija imenuje javor sato, ker kakor javor s fvojo fenzo, ki jo nje¬ gove veje delajo, popotnike varuje folnzhne vrozhine in deshja, tako podMarijnim plaj- fhem najdejo ljudje savetje pred vrozhino hudih ftraft, in pred viharjem fkufhnjav. Nefrezhne tifte dufhe, ktere fe lozhijo veti Bernard pravi: Kaj bi bilo s semljo ko bi folnze vezh ne fijalo? Kaj bi bilo drusiga kakor ftrafhna tema in smefhnjava? „Solnza naj ne bo, pravi ta fvetnik, kje bo fvetloba? Marije naj ne bo, kaj bo oftalo drusiga, kakor tema?“ Dufha naj sgubi poboshnoft do Marije, hitro bo polna temd- te, in take temote, od ktere pravi fveti Duh: Poftavil fi temo, in je bila nozh; p° nozhi hodijo vfe gojsdne sverine. (Pfl. 103, 20.). Kakor hitro v dufhi luzh 91 boshja ne fveti, in fe nozb ftori, poftane ona berlog vfili pregreh in peklenfkih du¬ hov. Sato pravi f. Anselm: „Gorje tiftim, kteri sanizhujejo fvetlobo tega fo!nza!“ to je, kteri sanizhujejo poboshnoft do Marije Devize! $veti Franzifhk Borgia fe je bal po pravizi sa obftojnoft tiftih, v kterih ni nafhel pofebne poboshnofti do Marije. Ne- krat je praflial nektere novinze, do kteriga fvetnika imajo nar vezilji poboshnoft, in ker je nafhel, de jih nekaj ni imelo pofebne po¬ boshnofti do Marije Devize, je povedal to Uzheniku novinzov, in mu priporozhil, de naj pofebno gleda, in zhuje nad temi ne- frezhnimi. In lej, v refnizi fe je sgodilo, de fo vfi ti fvoj pokliz fpred ozhi sgubili in klofhter popuftili. Po pravizi je tedej fveti German pre- fveto Devizo imenoval fopenje kriftjanov; sakaj, kakor telo ne more shiveti bres fo- penja, tako tudi dufha ne bo mogla shive¬ ti, zhe k Marii ne pribeguje in fe ji ne priporozhuje, fkos ktero mi sadobujemo in ohranujemo shivljenje gnade boshje. Ta fvetnik pravi. „Kakor fapa ni le snamnje, temuzh tudi vsrok shivljenja, tako je ime Marije, kteriga imajo flushabniki boshji ve¬ dno v uftih, fprizhvanje, de ref sbive, in to ime jim tudi shivljenje daje in ohrani, 92 in jim vfo pomozh dodeljuje." Poboshni Alan je nekrat v mozhnih fkufhnjavah she omagoval, ker fe ni Marii priporozhval, pa Mati boshja fe mu je prikasala, in ga je, de bi drugkrat bolj fkerbin bil, sa uho udarila, rekozh: Ko bi fe bil meni pripo- rozhil, bi ne bil v tako nevarnoft prifhel. Nafproti: Blagor zhloveku, pravi Marija, kteri mene poflufha, kteri v fak dan pri mojih vratih zhuje, in pri podbojih mojih vrat zhaka. (Prip, 8, 34.). Blagor mu, kteri moj glaf po¬ flufha , in je sato vfelej pripravljen k du- rim moje milofti priti luzhi ifkat in pomo- zhi. Marija bo vfelej rada sadobila Iuzh in mozh takimu fvojimu flushabniku, de bo mogel is grehov vftati,in po poti zhednofti hoditi. Sato ji Innozenz III. lepo ime da, de je namrezh Marija luna po ndzhi, sarija v mraku, folnze po dnevu. Luna tiftimu, ki je fiep v nozhi grehov, de ga rasfvetli fposnati shaloftin ftan, v kterim je, ki je pogubljenja vredin; sarija, osna- novavka folnza tiftimu, ki je she rasfvetljen, de mu pomaga is greha vftati, in v gnado boshjo fe verniti; folnze sadnjizh tiftimu, kteri je she v gnadi, de tak vezh v kako bresno ne pade. UzhenikibefedeSirahove:Njene vesi 93 fo vesi svelizhanja, (Sir. 6,31.), na Marijo obernejo. Sakaj vesi? prafha f. Lo¬ renz Juftiniani; sato ker fvoje flushabnike uklene, de fe ne rasgube po potih rasuj- sdanofti. §>veti Bonaventura, ki premifh- Ijuje befede: V polnofti fvetnikov je m oj e s ad er s ha n j e, ($ir. 24, 16.), pra¬ vi , de fe Marija v polnofti fvetnikov dershi, pa tudi njih v polnofti dershi, de fe njih fhtevilo ne smanjfha; ona sadershi zhednofti ? de fe ne sgube, sadershuje vrage, de ne fhkodujejo. Od flushabnikov Marije Devize fe re- zhe, de imajo po dvoje oblazhilo: Vfa njena drushina je dvojno oblezhe- na. (Prip. 31, 21.) Komeli a lapide uzhi, kaj pomeni to dvojno oblazhilo, in pravi, de Marija fvoje flushabnike dvojnato oblazhi, namrezh s jesufovimi in s fvojimi zhednoftmi; in tako oblezheni fveto obftojnoft ohranijo, Sato je fveti Filip Neri fvoje fpokornike vfelej tako opominjal: Ljubi moji otrozi, zhe shelite obftojnoft v dobrim, bodite flushab- niki Matere boshje. Zhaftitljivi Janes Berh- mans, Jesuit, je tudi rekel: Kdor Marijo ljubi, bo imel obftojnoft v dobrim. Prav lepo govori verh tega abat Rupert v priliki od sgubljeniga finu, in pravi, de ta ne- pridni fin, ko bi bil mater imel shivo, bi 94 ne bil nikoli ozhetove hifhe sapuftil, ali pa bi fe bil pred, kakor tako, nasaj podal. S tem hozhe rezhi, de kdor je fin Marije Devize, nikoli Boga ne sapufti, ali pa zhe fe po nefrezhi sgodi, de pobegne, bo s pomozhjo Marije kmalo nasaj prifhel. O ko bi ljudje to dobrotljivo in pre- Ijubesnivo Gofpo ljubili, in v fkufhnjavah vfelej in hitro k nji pribeshali, kdo bi kdaj padel? Kdo bi fe kdaj pogubil? Pade in fe pogubi le tifti, kteri fe Marii ne priporo- zhuje. {}!veti Lorenz Juftiniani te le befe- de f. pifma na Marijo oberne: Po valo¬ vih morja fim hodila. (Sir. 24 , 8.), in pravi daljej: Marija hodi po valovih morja s fvojimi flushabniki, de jihrefhi in obvarje potopa grehov, de jim na ftrani ftoji, in jih refhi, de fe v grehe ne pogresnejo. Pater Bernardin Buftis pripoveduje, de je bila neka ptiza nauzhena isrekovati be- fede: ave (zhefbena) Marija; nekrat je priletel fkopez, de bi jo vsel, pa v tem je ptiza ravno isrekla: ave Marija, in fko¬ pez je kar mertev na tla padel. S tem je Bog hotel na snanje dati, de zhe je bila neumna shivaliza fkos ime Marije oteta, koliko bolj bo fhe le obvarovan zhlovek pafti v roke hudizheve, zhe bo v fkufhnja¬ vah Marijo na pornozh poklizal. Nizh dru- 95 siga nam ni treba ftoriti, kadar naf hudizh pride fkufhat, pravi f. Tomash is Villano- v e, kakor to, kar flore pil beta, kadar fkopza ugledajo, hitro namrezh teko in fe fk rijejo pod fvoje matere perute; tako tudi mi, kadar sazhutimo fkufhnjave, ktere naf napadajo, hitro bres opotikanja beshimo pod plajfh Marije Devize. „Ti, nafha Mati,, pravi daljej ta fvetnik, fi edino nafhe pri— beshalifhe, ti fi edino nafhe upanje, ti edi¬ na nafha pomozhniza, na ktero fe vsi ose- ramo.“ ^klenimo tedej s tem, kar pravi fveti Bernard: „0 ti, kterikoli fposnafh, de fena morji tega shivljenja bolj med yalovi in vi¬ harji topifh, kakor po fuhim hodifh, ne obrazhaj fvojih ozhi prezh od fvetlobe te Svesde, zhe hozhefh, de te viharji ne po¬ tope. Osri fe na Svesdo, poklizhi Marijo.. V nevarnostih, v ftifkah, v fkerbeh mifli na Marijo, klizhi Marijo. Ne sgubi je is nft, ne sgubi je is ferza. Zhe sa njo ho¬ difh, ne saidefh; zhe njo profifh, ne ob- Upafh; zhe te ona dershi, ne padefh; zhe te ona varuje, fe nimafh kaj bati5 zhe te ona vo'di, ne omagafh; zhe ti je ona mi- loflljiva, dofeshefh kar shelifh. Tako flori,, in bofh shivel. w 96 Prigodba. Imenitna je pripoveft od Marije egip- tovfke, ki fe bere v pervih bukvah shivljenja ozhakov. Dvanajft let ftara je Marija pobeg¬ nila is ozhetove hifhe, in je fhla v Ale- kfandrijo, kjer je oftudno shivela, in je bila pohujfhanje mefta. Po fheftnajftih pregre- fhnih letih fe gre potepat, in pride v Je- rusalem. Tukaj fo ravno prasnovali pra¬ šnik fvetiga krisha, in ona je hoda tudi, ne is poboshnofti, ampak is vedzhnofti, v zer- kev iti. Pa ko je zlies zerkveni prag fto- pila, je zhutila, de jo nekaj nevidniga na- saj pahne. §kufi drugizh, in je bila fpet nasaj pahnjena, tako tretjizh, tako zheter- tizh. Sdaj fe grefhniza nafloni v kot o- sidja, in od Boga rasfvetljena fposna, de je bila savoljo fvojiga hudobniga shivljenja od zerkve pahnjena. Povsdignila je fvoje ozhi, in je sagledala podobo Matere boshje na sidu namalano. Na to fe je grefhniza k podobi obernila, in je s folsnimi ozhmi djala'« O Mati boshja, ufmili fe ti uboge grefhnize! Vem, de savoljo fvojih grehov nifim vredna; de bi fe ti v me oserla. Pa ker fi ti pri" beshalifhe grefhnikov, mi pomagaj fkoS ljubesen Jesufa tvojiga {jjjtori mi, de bom mogla v zerkev priti, fvoje shivljenj® 97 bozhem fpreoberniti, in hozhem iti pokoro delat, kamor mi bofk ti pokasala. Glej, sdaj je saflifhala notrajin glas, kakor bi ji bila Marija Deviza odgovorila: Ker fi k meni pribeshala, in hozhefh fvoje shivljenje fpreoberniti, ftopi vzerkev, duri ti ne bodo v ezh saperte. Grefhniza gre vzerkev, po- zhafti fveti krish, in joka. Verne fe pred podobo Matere boshje, in pravi: Gofpa, lej, sdaj fim pripravljena, kam hozhefh de fe podam pokoro delat? Marija Deviza ji odgovori: Pojdi zhes Jordan, in tam bofh nafhla kraj fvojiga miru. Na to fe je gre¬ fhniza fpovedala, je bila obhajana, je fhla zhes Jordan in prifhla v pufhavo, in tukej ji je bilo rasodeto, de je tu kraj njene po¬ kore. Pervih fedemnajft let, ko je bila fpo- korniza v pufhavi, je imela neisrezheno ve¬ like fkufhnjave od hudizha preftali, de bi jo bil fpet v padez sapeljal. Pa kaj je ftorila fpokorniza ? Nizh drusiga, kakor Marii Devizi fe je svefto priporozhevala, in Mati boshja ji je sadobila mozh fedemnajft let dolge fkufhnjave vfe premagati, po kte- rih fo potihnile hude vojfke. Zhes 57 let pokore, ko je bila fpokorniza 87 let ftara, je bilo od Boga rasodeto fvetimu abatu Zosimu od nje, de jo je fhel ifkat, in jo je v tej pufhavi najde!. Ona mu je pove- 5 98 dala vfe fvoje shivljenje, in ga je profila zhes eno leto priti k nji, in ji fveti Obha¬ jilo prinefti. §veti abat je bil prifhel in jo je obhajal. Ona pa ga je fhe profila, de bi jo posneje fhe obifkal. $veti Zosim je bil fpet prifhel, pa jo je nafhel mertvo, in njeno truplo s fvetlobo obdano, in je vidi! nad njeno glavo sapifsne befede: Pokoplji truplo uboge grefhnize na tem kraji, in proli Boga sa me. Lev je bil prifhel, ki mu je jamo iskopal, in fvetnik je pokopal mertvo truplo. Potem fe je Zosim vernil v fvoj klofhter, in je pripovedoval zhudeshe boslrje milofti, kteri fo bili frezlmi fpokornizi fka- sani. Molitev. O Mati milofti, prefveta Deviza, glej tukej pred fvojimi nogami isdajavza, kteri je s nehvaleshnoftjo plazheval gnade od Boga fkos tvojo profhnjo prejete, in je tebe in Boga tolikokrat isdal. Pa, Gofpa, ti vefh mojo revfhino, ktera mine vsame,te- muzh le svikfha saupanje do tebe, sakaj jeft vem, de moja revfhina tudi tvoje ufmi- Ijenje do mene svikfhuje. Pokashi, o Ma¬ rija, de fi do mene ravno tifta, ktera fi do vfih tiftih, kteri te na pomozh klizhejo, pol¬ na dobrotljivofti in milofti. Sadofti mi j e r 99 de fe le osrefh v me, in imafh ufmiljenje do mene. Zhe ima tvoje ferze ufmiljenje do mene, ne bo moglo, de bi mi ne po¬ magalo. In zhe me ti varujefh, koga fe hozhem bati? Nobene rezin' fe ne bojim; ne fvojih grehov, ker ti lahko ftorjeno kri— vizo popravifh; ne hudizha, ker li ti bolj mogozhna kakor pekel; ne tvojiga Sinu, kteriga fim rasshalil, ker mi bo miloftljiv, zhe le eno befedo sa me govorifh. Le eni- ga fe bojim, de bi namrezh sanikerno ne posabil tebi fe priporozhvati v fvojih fku- fhnjavah, in de bi fe tako ne pogubil. Pa tako naj bo, de ti danfi obljubim, de ho- zhem vfelej k tebi pribeshati; pomagaj mi, de obljubo fpolnim. Glej lepo priloshnoft, ki jo imafh fvoje shelje fpolniti, pomagati ubogimu grefhniku, kakorfhin fim jeft. O Mati boshja, jeft imam terdno in ve¬ liko saupanje v tebe. Od tebe upam gnado objokvati, kakor fim dolshin, fvoje grehe; in od tebe upam mozh, de vezh ne padem. Ker fim jeft bolan, me ti lahko osdravifh, o nebefhka sdravniza. Zhe fo me moji grehi ftorili flabiga, me bo mozhniga ftorila tvoja pomozh. O Marija, vfe upam od tebe, ker ti pred Bogam vfe premorefh. Amen. 5 * 100 3. Nafha fladkoft. Marija flori fmert fla ti¬ ho fvojim, zhaflivzam. Ob v fak im zhafu ljubi, kdor je prijate!, in brat fe v ftifkah fkufi. (Prip. 17, 17.) Pravi prijatli in pravi bratje fe ne fposnajo ob zhafu frezhe, am¬ pak ob zhafu ftifke in nadloge. Pofvetni prijatli ne sapufte prijatla, dokler fe mu do¬ bro godi, zhe pa pride v nadloge, pofebno kadar fe mu prihlisha fmertna ura, ga vfi prijatli hitro sapufte. Marija ne ftori tega fvojim flushabnikam. Ona, dobrotljiva Go- fpa in Mati, ne more sapuftiti fvojih sveftih flushabnikov v njih ftifkah, pofebno v fmert- nih teshavah, ktere fo nar vezhji vfih teshav, ktere imamo na seinlji preftati 5 kakor je ona nafhe slavljenje vef zhaf nafhiga is- vershenja na tem fvetu, tako nam je ona nafha fladkolt na sadnjo uro, ker nam do- feshe fladko in frezhno fmert. Sakaj tifti fveti dan, ko je imela Marija to frezho in to britkoft, de je Jesufu fvojimu §inu v njegovi fmerti na ftrani ftala, ki je bij glava vfih v svelizhanje odmenjenih, je tudi sadobila gnado vfim v svelizhanje odmenje- nim v njih fmerti na ftrani fiati. Sato naf fveta zerkev uzhi profiti Marijo Devizo, de bi nam sadnjo uro na pomozh prifhla - 101 ^rofi sa naf grefhnike sdaj in na¬ lito fmertno uro. Teshave umirajozhih fo pazil hude, ne¬ kaj savoljo teslike vefti po ftorjenih grehih, nekaj savoljo ftraha pred prihodnjo fodbo, nekaj savoljo nefvefti svelizhanja. Takrat pofebno fe vef pekel vsdigne, in fi prisa- dene s vfo mozhjo tifto- dufho dobiti, ktera fe v vezhnoft preftopa, ker ve, de mu le fhe malo zhafa oftaja jovfvojo mozh dobiti, in zhe jo takrat sgubi, jo sgijbi sa vfelej. Hudizii je priftopil k vam, in ima veliko jeso, ker ve, de ima malo zhafa. (j^kriv. ras. 12, 12.) Sato hu- dizh, kteri je dufho fkufhal v shivljenji, je sdaj v fmerti ne fkufha fam, temuzh po- klizhe tovarfhe na pomozh. Njih hifhe bodo s drakoni napolnjene. (Isai. 13, 21.) Kadar namrezh kdo umira, fe napolni njegova hifha hudobnih duhov, kteri fe s sdrusheno mozhjo prisadevajo ga po¬ gubiti. V shivljenji fvetiga Andreja Avelina fe bere, de je pri njegovi fmerti prifhlo defet tavshent hudizhev ga fkufhat, in pri umi¬ ranji je imel tako hud boj s peklam, de fo fe vfi menihi trefli, kteri fo pri njem ftali. Vidili fo, de je fvetniku od terpljenja vef nbras satekel in sazhernel, vli njegovi udje 102 fo trepetali in fe vojfkvali, ozhi fo bile s folsmi šalite, in njegova glava je ob pofteljo tolkla; vfe to fo bile snamnja ftrafhne voj- fke, ktero je s peklam imel. VTi fo jokali is ufmiljenja, neprenehama molili, in fe od ftraha trefli, ko fo vidili, de fvetnik tako umira. Tolashilo jih je vender, ker fo vi¬ dili, de fvetnik fvoje ozhi vedno proti po¬ dobi Matere boshje obrazha, kakor de bi pri nji pomozhi ifkal, in fo fe fpomnili, de jim je fvetnik v shivljenji vezhkrat povedal, de bo njegovo fmertno uro Marija njegovo pribeshalifhe. Na sadnje je bila vender boshja volja, de fe je ta vojfka s zhaftitljivo smago fkonzhala. Njegovo truplo fe je umirilo, obras je fpet fplahnil in bel poftal, njegove ozhi fo vidili mirno v podobo Matere boshje vperte, s glavo fe je poboshno priklonil proti Marii, ktera fe mu je takrat prikasala, kakor de bi fe ji hotel sahvaliti, in je fladko isdihnil fvojo dufho v narozhje Marije Devize s obrasam polnim nebefhkig a vefelja. Ravno ta zhaf je poboshna nuna is kapuzinfkiga reda umirajozh rekla tovar- fhizam : „Molite zhefhena - Marijo , sakaj ravno sdaj je en fvetnik umerl u . O, kako beshe fovrashniki, kadar f e nafha Kraljiza prikashe! Zhe bomo fmertno uro Marijo na fvoji ftrani imeli, kako bi f e 103 ffliogli bati vfih peklenfkili fovrashnikov? Da¬ vid, ko fe je fmertnih britkoft bal, fe je to- lashil s saupanjem v fmert prihodnjiga Od- refhenika in v pomozh Matere Marije. Zhe hodim v fredi finertne fenze, — me tvoja fhiba in tvoje paliza podperate. (Psim. 22, 4. 5.) Kardinal Hugo pravi pri teh befedah, de [tali z a pomeni Ief fvetiga krisha, fhiba pa priprolhnjo Marije De¬ vize , ki je bila fhiba, ktero je prerok Isaija zhaftil rekozh: Prifhla bo fhiba is ko¬ renine Jefetove, in zvet bo pognal is njegove korenine. (4sai. 11, l.J „Ta fveta Mati , pravi f. Peter Damiani, je tifta mogozhna fhiba, ktera saverne pe- klenfke fovrashnike 44 . Sa to naf opominja fveti Antoniu, rekozh: „Zhe je Marija sa naf, kdo bo soper naf 44 . Ko je pater Ema¬ nuel Padial, Jesuit, umiral, fe mu je pri— kasala Marija, in mu je rekla: „Lej, sdaj je prifhla ura, de ti angeli frezbo vofhijo, in ti pravijo: o frezhni trud, o obilno po- vernjena pokora! 46 Na to fo vidili trumo hudizhev, ki fo beshali in krizhali: „Nizh ne premoremo zhes-nj, ker ga tifta brani, ktera je bres madesha 44 . Tudi pater Haje- vod je imel pred fmertjo ftrafluie fkufhnjave soper vero; pa Marii Devizi fe je naglo pri— porozhil, in na to fo ga flifhali rezili: „Sa- 104 hvalim te, o Marija, de fi mi na pomozli prifhla. 44 §veti Bonaventura pravi, de Marija Tvojim umirajozhim flushabnikam pofhlje fve- tiga arhangela Mihela, in vfe druge angele, de varujejo, in fprejmejo dufhe tiftih, kteri Te nozh in dan nji pofebno priporozhujejo. Preden kak zhlovek ta lvet sapufti, pravi Isaija, fe fpre zel pekel, in pofhlje nar ftrafhnejfhi hudizhe fkufhat dufho , pre¬ den ona telo sapufti, in jo toshit v fodbi pred fodnjim ftolam Jesufa Kriftufa. Pekel pod teboj je vef po konzu pred tvo¬ jim pribo dam, velikane ob ud uje pred teboj. (4sai. 14,9.) Rihard pa pravi, de, zhe Marija dufho varuje, fi fhe hudizhi ne upajo je toshiti, ker vedo, de §iodnik fhe ni nobene dufhe v pekel obfodil, in je ne bo, zhe njegova mogozhna Mati sa njo govori. Sveti Hieronim je pifal devizi Eu- ftohii, de Marija fvojim flushabnikam sadnjo uro ne pride farno na pomozh, temuzh jim pride (udi naproti na njih poti v vezhrioft,jim 1’erzhnoft daje in jih fpremi pred fodbo boshjo. Ravno tako je govorila Marija Deviza farna fveti Brigiti, rekozh: „Takrat jim bom jes predraga Mati in Gofpa v fmerti naproti prifhla, de jim bom ferzhnoft in tolashbo delila 44 . Tudi fveti Vinzenzi Fererij uzlu, 105 de Marija Deviza dufhe umirajozhih fpre- jema. Ljubesniva Kraljiza vsame pod (roj plajfh njih dufhe, ona farna jih pofiavi pred hodnika, fvojiga žjiinu, in tako gotovo do- feshe njih svelizhanje. Tako fe je godilo Ka¬ rolu, finu fvete Brigite. On je bil umeri v nevarnim foldafhkim ftanu, in dalezh od Tvoje 1 matere, ktera fe je slo bala savoljo nje- goviga svelizhanja. Pa Marija Deviza ji je rasodela, de je Karol svelizhan savoljo ljubesni, ktero je do nje imel, savoljo ktere mu je v fmerti na ftrani ftala, in mu tiiite zhednofti, ktere fo takrat sanj nar bolj po¬ trebne bile, vdajala. Ravno ta zhaf je sa- gledala 1'vetniza Jesufa na njegovim tronu, in hudizha, kteri je Marijo dveh rezhi to- shil, namrezh de mu je ubranila mladenzha fmertno uro fkufhati, in de je njegovo dufho farna pred boshjiga fodnika peljala, in ga refhila, ter ni pripuftila, de bi bil on fvoje pravize do mladenzheve dufhe mogel ras- loshiti. Na to je vidila fvetniza, kako je Jesuf hudizha sapodil, in kako je bila dufha Karolova v nebefa nefena. Njene fpone fo svelizhanfke ve¬ si, na sadnje bofh nafhel mir v njej. C$ir. 6, 31.) O blagor tebi, ljubi kriftjan, zhe fe bofh fmertno uro nafhel uklenjeniga v fladke ketine ljubesni do Matere boshjef o« 106 Te ketine fo vesi' svelizhanja, ktere ti bodo sagotovile tvoje vezhno svelizhanje, in ti bodo v fmerti dajale pokufhati tifti fladki mir, kteri bo sazhetik tvojiga vezhniga miru in pokoja. Pater Bineti pripoveduje, de je molil pri nekim umirajozhim pofebnim flu- shabniku Marije Devize, in de je flifhal is uft umirajozhiga te le befede: „0 moj pater, ko bi pazil vi vedili, kako vefel fim sdaj, de fim Materi boshji flushil; ne mo¬ rem vam popifati vefelja, kteriga sdaj ob- zhutim“. Pater $uarez, kteri je Marijo pri— ferzhno zhaftil, in je rekel, de bi dal vfo fvojo uzhenoft sa vrednoft in saflushenje ene farne Zhefhena-fi-Marije, je s takim ve- feljem umeri, de je djal umirajozh: „Ne bil bi verjel, de je fmert tako fladka“. Ravno tako vefel in dovoljin bofh ti, ljubi kriftjan, kadar fe bofh fmertno uro fpomnil, de fi ljubil to dobro Mater, ktera ne more, de bi ne bila svefta fvojim otrokam, kteri fo ji svefto flushili, in fo jo zhaftili s obifko- vanjem njenih podob, s molitvijo roshniga- kranza, s poftam, s pogoftnim sahvaljenjenij s hvalo in s neprenehanim priporozhvanjem v njeno mogozhno pomozh. Tudi ti ne bo upanja vsela mifel, de fi bil nekaj zhafa grefhnik, zhe fi le od danfi naprej prisadevafh lepo skiveti, in tej 107 hvaleshni in dobrotljivi Gofpej svefto flu- shiti. Ona te bo v tvojih ftifkah in v fkufh- njavah, s kterimi te bo hudizh v obupanje sapeljeval, pokrepzhevala, in poflednjo uro ti bo na pomozh prifhla. Martin, brat fve- tiga Petra Damiana, je bil Boga hudo ras- slialil, in fe je sato podal enkrat pred nek altar Marije Devize, de bi fe ji v fushniga ponudil. §>voj paf fi je djal okoli vratu v snamnje fushnofti, in je rekel Materi boshji: O moja Gofpa, serkalo zhiftofti, jeft ubog grefhnik fim rasshalil Boga in tebe, ker fim fe soper zhiftoft pregrefhil, druge pomozhi sdaj nimam, kakor de fe tebi v fushnoft dam: Glej, dam fe ti toraj danfi v fush¬ niga, vsemi tega puntarja, in nikar me ne saversi. Sato je puftil na altarji nekaj dnarjev, in je obljubil vfako leto toliko davka plazhati v snamnje fvoje fushnofti. Zhes ne¬ kaj zhafa je Martin prifhel na fmertno po- fteljo, in preden je umeri, fo ga eno jutro flifhali rezili: „Vftanite, vftanite, posdra- vite mojo Gofpo“. Na to je djal: „0, ko¬ lika dobrota je to, Kraljiza nebefhka, de pridefh obifkat ubogiga flushabnika! Po- shegnaj me, Gofpa, in nikar ne pripufti, de bi fe jeft pogubil, ker fi me s fvojo prizh- jozhnoftjo pozhaftila“. Med tem pride Peter, njegov brat, kterimu je Martin sazhel pra- 108 viti, de ga je Marija obifkala in shegnala; fe mu je tudi potoshil, de tifti, kteri fo bili pri njem, nifo kotli vftati prizho Marije. Kmalo potem je fladko umeri, in je fhel k Gofpodu. Taka bo tudi tvoja fmert, ljubi moj kriftijan, zhe bofh Marii sveft, zhe tudi vefh, de li pred kdaj Boga rasshalilj ona ti bo dala, de bofh fladko in frezhno umeri. Zhe fe bofh takrat morebiti bal, in ti bo upanje upadalo savoljo tvojih grehov, bo Marija prifhla te rasvefelit, kakor je prifha k Adolfu, knesu v Alsazii. On, ki je bil fvet sapuftil, in je franzifhkan po- ftal, je bil velik flushabnik Matere boshje. Ko fe mu je bila fmert priblishala, in fi je bil pred ozhi poftavil fvoje poprejfhno slav¬ ljenje na fvetu, fvoje dolshnofti, ki jih je imel do fvojih podloshnih, sraven tega pa tudi ojftro fodbo boshje pravize, fe je sa- zhel fmerti bati, ker je dvomil nad f v o j i m vezhnim svelizhanjem. Pa sdajzi fe mu pri— kashe Marija, ktera ne posabi fvojih flu— shabnikov v njih ftifkah, fpremljena od ve¬ like mnoshize fvetnikov, ga pot(dashi in mu rezke te befede: „Moj ljubi Adolf, sakaj fe bojifh umreti, ker fimoj? ft Pri teh befe- dah je bil flushabnik Marije Devize, potola- shen, vfa bojezhnoft mu je prefhla, ter j e mirno in vefelo umeri. 109 Saupajmo tedej (udi mi, defiravno fmo grefhniki, in sanefimofe, de bo Marija pri— fhla nam v fmerti na ftrani ftat, in naf po- potolashit s fvojo prizhnoftjo, zhe ji bomo svefto flushili vef zliaf shivljenja, kar ga imamo fhe na tem fvetu. Marija Deviza je govorila enkrat fveti Mehtildi, in je re¬ kla, de bo prifhla v fmerti naproti vfim Tvo¬ jim flushabnikam, kteri ji v tem slavljenji vfelej svefto flushijo. O Bog, kakfhin trofht bo sa naf fmertno uro, kadar bo v malo trenutjih fodba nafhe vezhnofti fklenjena, kadar bomo vidili pri febi nebefhko Kra- Ijizo, ki nam bo na ftrani ftala, naf bo tro- fhtala in fvojo pomozh obljubila. Sraven imenvanih jih je fhe bres fhtevila sgledov, kako Marija fvojim flushabnikam fmertno uro na pomozh pride, ktere v mnogih bukvah beremo. To gnado fo imeli: fveta Klara, fveti Felikf kapuzin, fveta Klara is Mon- tefalko, fveta Teresija, fveti Peter is Al- kantare. Govorimo fhe le od nekterih. Pa¬ ter Krafet pripoveduje, de je Marija is Oi- gnija vidila Marijo Devizo pri poftelji neke poboshne vedove is Vilembroka, ktera je v bolesni hudo vrozhino terpela, kako jo je Mati boshja trofhtala in s veternizo hladila. Ko fe je fveti Janes od Boga fmerti bli¬ skal, je prizhakoval, de fe mu bo Marija 110 prikasala, ktero je mozhno ljubil. Ker je pa ni bilo, je poftal shaloftin, in fe je po- toshil nad tem fain pri febi. Pa ko je bilo zhaf, fe je prikasala Mati boshja, in kakor de bi mu ozhitala njegovo premajhino sa- upanje, mu je rekla te ljubesnive befede, ktere morajo vfaziga flushabnika Marije De¬ vize rasvefeliti: „Janes, to uro fvojih flu- shabnikov jeft nikakor ne sapuftim.“ Ka¬ kor de bi bila rekla: Kaj miflifh, Janes, de bi te jeft sapuftila; ali ne vefh, de to uro tiftih ne morem sapuftiti, kteri meni svefto flushijo. Pred me ni bilo, ker flie zhaf ni bil, in sdaj ko je treba, fim pri— fhla, de te s feboj vsarnem, in v nebefa peljem. Kmalo potem je fvetnik umeri, in je fhel v nebefa hvalit vekomaj fvojo do¬ brotljivo kraljizo. Prigodba. To premifhljevanje fkonzbam s nafled- njo prigodbo, is ktere fe vidi kako velika je fkerb in ljubesen Marije Devizi do nje¬ nih otrok v njih fmerti. Neki fajmofhter je bil enkrat pri nekim bogatim, ki je umiral. Bilo je v premoshni hifhi, in ni fe mankalo flushabnikov, shlahte, prijat— lov okoli umirajozhiga; vidil je pa duhoven tudi hudizhe v pafji podobi, ki fo zhakali 111 na dufho, ktero fo bili tudi ref vseli, ker je bolnik v fmertnim grehu umeri. Med tem pa, de je ta bogati umiral, je poflala druga uboga shena po fajmofhtra, ktera je bila tudi bliso fmerti, in je shelela fvete sakramente prejeti. Ker fajmofhter umira- jozhiga mosba ni mogel sapuftiti, je poflal drusiga duhovna, de je s fvetim obhajilam k bolni sheni fhel. Pa ko je ta duhoven k sheni prifhel, ni najdel pri njej ne flu- shabnikov, ne poftreshbe, ne dragiga hi- fhniga orodja, sakaj bolniza je bilna revna, in je fkoraj na goli flami Ieshala. Pa kaj je vidil? Vidil je v ftanizi veliko fvetlobo, in sagleda pri poftelji bolnize Mater boshjo, ki je bolnizo trofhtala, in ji s pertam fmert- ni pot s obrasa brifala. Duhoven, ki je bil Marijo ugledal, fe je sbal in fi ni upal blisheje ftopiti, pa prefveta Deviza mu je pokasala, de naj fe ne boji, in k bolnizi gre. Duhoven gre toraj v ftanizo, Marija farna mu je pripravila ftol, de fe fpoved- nik ufede in bolnizo fpove. ^lushabniza Marije Devize fe je zhifto ispovedala, fveto obhajilo poboshno prejela, in v rokah Ma¬ rije jllevize frezhno umerla. Molitev. O moja prefladka Mati, kakfhna bo 112 pazh fmert mene ubogiga grefhnika? Zhe le she sdaj fpomnim tifte ftrafhne ure, ob kteri bom mogel umreti, in pred fodbo bo- shjo ftopiti, zhe fe fpomnim, de fim s fvo- jim privoljenjem v greh she tolikokrat fam podpifal isrek fvojiga vezhniga pogubljenja, trepetam, fe uftrafhim, in fe slo bojim sa fvoje vezhno svelizhanje. O Marija, v kervi Jesufovi in v tvoji profhnji ftoji vfe moje upanje. Ti li Kraljiza nebef, Gofpa zeliga fveta, dofti je rezili, ti li Mati boshja. Ti fi vifoka, ali vender tvoja vilokoft te ne odtegne, temuzh te fhe le nagiba, de fi bolj iniloftljiva do naf v nafhi revfhini. Po- fvetni prijatli, kadar fo povsdignjeni v vifok ftan,fe odtegnejo, in jih je frarn fe v fvoje ftare prijatle osreti, kteri fo v revfhino pa¬ dli. Tvoje blago in Ijubesnivo ferze pa »e dela takoj kjer vidi vezhji revfhino, tam hitreje na pomozh pride. Kadar te klizhe- mo, nam hitro pomagafh, fhe le naproti nam pridefh s fvojo pomozhjo, preden te profimoj ti naf tolashifh v nafhih ftifkah, ti preshenefh viharje fkufhnjav, ti ukrotifh nalhe fovrashnike, s eno befedo,ti ne sa- mudifh nobene pnloshnofti sa nafho pravo frezlio fkerbeti. Vedno naj bo hvaljena tifta boshja roka, ktera ti je dala toliko ve- lizhaftva, toliko milofti, toliko vifokofti in 113 toliko ljubesni. Vedno hvalim fvojiga Go- fpod Boga in fe vefelim fam pri iebi, ker ^ tvojo frezho poloshim jeft fvojo, s tvojim slavljenjem fklenem fvojiga. O trofhtarza shaloftnih, potrofhtaj shaloftniga, kteri fe tebi priporozhuje. Žlmtim fe shaloftniga sa- voljo grisljejev s velikimi grehi obteshane vefti5 ftrah me je, ker ne vem, ali fim ob- jokal fvoje grehe tako, kakor bi jih bil mo¬ gel objokati. Vidim, de fo moje dobre dela polne madeshev in pomankanja. Pekel zha- ka moje fmerti,de bi me toshil, boshja ras- shaljena praviza hozhe imeti sadoftenje. O moja Mati, kaj bo s menoj? Zhe mi ti ne pomagafh, fim pogubljen. Kaj pravifh, ali mi hozhefh pomagati? O Deviza ufrniljena, potrofhtaj me, sadobi mi pravo shaloft nad mojimi grehi, sadobi mi mozh, de fe po- boljfham, in de bom sveft Bogu to shivlje- nje, kar mi ga fhe oftane. In kadar fe bom snajdel v sadnjih britkoftih fvoje fmerti, o Marija, moje upanje, nikar me ne sapu- fti; takrat mi pomagaj bolj kakor kdaj, in pokrepzhaj me, de ne obupam v prizho fvo- jih grehov, ktere mi bo hudizh ozhital. Go- fpa, ne sameri mi moje predersnofti, ki te profim, de fe mi takrat prikashefh, in me tasvefelifh s fvojo prizhnoftjo, to dobroto fi she tolkim fkasala, in tudi jeft je shelim. 114 Zhe je velika moja predersnoft, je vender fhe vezhji tvoja dobrotljivoft, ktera nar bolj revnih ifhe, de jih potrofhta. V to do¬ brotljivoft jeft saupam. Tvoja vezhna flava naj bo, de fi ubogiga savershenza pekla otela, in ga v fvoje kraljeftvo pripeljala, kjer kdaj upam rasvefeljen fiati vedno pred tvojimi nogami, te zhaftiti in ljubiti veko¬ maj. O Marija, tifto uro te bom zhakal, nikar me ne sapufti bres fvojiga trofhta. Sgodi naj fe, sgodi naj fe. Amen, amen! 115 Tretje poglavje. Maflie upanje, bodi xliel'Iicna« 1. Marija je upanje v/ih. Sdajni krivoverzi ne morejo flifhati, de Marijo klizhemo in imenujemo nafhe Upa- j nje. Pravijo, (le je fam Bog naflie upanje, in de Bog savershe tiftiga, kteri fvoje upa¬ nje v kako ftvar ftavi. Preklet zhlovek, kteri v zhloveka saupa. (Jer. 17, 5.) Marija, pravijo, je ftvar, in kakor ftvar bo mar ona nafhe upanje? Tako govore krivoverzi, pa pri vfim tem hozhe mati ka- tolfhka zerkev, de vfi duhovni, deshelfki in klofhterfki, vfak dan fvoj glaf povsdignejo, in Marijo v imenu vlili vernikov s fladkim imenam klizhejo: „Upanje nafhe, bodi zhefhena“. §veti Tomash Akvin pravi, de na dvoj¬ no visho moremo v koga fvoje upanje fta- viti, namrezh ali po vsroku isvira, ali pa po vsroku pripomozhka. Tifti, kteri od kralja upajo kako dobroto, jo upajo od nje¬ ga kakor od gofpoda, ki je is vir dobrot j 116 kteri jo pa upajo od kraljeviga flushabnika, jo upajo kakor od kraljeviga prijatla, kakor od pripomozhnika. Dobrota isvirno pride fizer le od kralja, pa pride vender tudi po pripoinozhku njegoviga prijatla; salo tifti, kteri dobrote iflie, po vfi pravizi tudi pri- pomozhnika fme fvoje upanje imenovati. Kralj nebef,ker je nefkonzhna dobrota, slo sheli naf s fvojimi dobrotami obogatiti; pa ker je od nafhe ftrani saupanje potrebno, nam je, de bi riafhe upanje povikfhal, dal Mater in Pripomozhnizo fvojo Iaftno Mater Marijo, kteri je dodelil vfo mozli nam po¬ magati. Sato hozhe Bog, de vanjo pofta- vimo vfe upanje nafhiga svelizhanja in vfe nafhe frezhe. Gotovo je, de Bog tifte, kteri fvoje upanje farno na ftvari, bres osi- ra na Boga, ftavijo, kakor grefhniki, kteri ljudem dopafti, bre.s fkerbi Boga rasshalijo, po befedi preroka Jeremija prekolne in sa- vershe. Tode, kteri v Marijo saupajo, ka¬ kor v Mater boshjo, ktera jim gnado > n vezimo svelizhanje samore sadobiti, tifte Bog poshegua in blagoflovi; oni fo mu do¬ padljivi, ker hozhe, de njegovo fveto §>tvar, Marijo, zhaftimo, ktera ga je na tem fvetu bolj ljubila in zhaftila, kakor vfi fvetniki i» angeli. Toraj po vfi pravizi imenujemo Marijo 117 Devizo nafhe upanje, ker fkos njeno pri- pomozh to upamo dofezhi, kar bi s farno fvojimi profhnjami ne dofegli, kakor govori kardinal Belarmin. Mi jo prolimo, pravi f. Anselm, „de bi vrednoft Pripomozhnize nafhe ubofhtvo nadomeftila“. „Sa to,“pravi daljej ta fvetnik, „kadar fe s saupanjem Ma¬ rii Devizi priporozhimo, ne kashemo s tem nesaupanja v boshjo miloft, temuzli boje- zhnoft savoljo fvoje nevrednofti“. Toraj tudi po pravizi mati katolfhka Zerkev befede fvetiga pifma na Marijo ober- ne, ker jo imenuje Mater fvetiga upa¬ nja; ($ir. 24, 24.) Mater, ktera obudi v naf ne upanja v prasne in minljive dobrote tega fveta, temuzli upanje v nefkonzhne in vezhne dobrote vezhniga svelizhanja. §iveti Efrem klizhe Marijo: „Bodi zhefhena, ti Upanje moje dufhe, zhefhena kriftijanov go¬ tovo svelizhanje, zhefhena pomozhniza gre¬ lnikov, zhefhena bramba vernikov, sveli- frhanje fveta!“ §veti Basilij pravi, de sa Bogam nimamo drusiga upanja, kakor Ma¬ rijo, in jo sato imenuje „sa Bogam edino nafhe upanje“. i^veti Efrem v premifhlje- v anji zhudnih potov boshje previdnofti, po kteri imajo vfi, kteri fo svelizhani, fkos Pomozh Marije svelizhanje dofezhi (kar terdi tudi fveti Bernard, in bom posneji tudi jeft 118 fkufil dovishati) poklizhe Marijo rekozh* „Sa Bogam nimamo drusiga saupanja, ka¬ kor v tebe, o prezhifta Deviza 5 hrani naf toraj pod perutami fvoje milofti, in varovaj naf", Ravno tako govori fveti Tomash is Vilanove, in rezke Marii: „Ti fi nafhe pri— beshalifhe, pomozh in hramba". „§>veti Bernard, naf preprizhati, sakaj je Bog tako hotel, pravi: „Premifli, o zhlo- vek, boshji fklep, fklep milofti, ker je ho¬ tel Bog zhlovefhki rod odrefhiti, je vfo ženo odrefhenja poloshil Marii v roke". Bog je sapovedal Mojsefu, de naj na¬ redi tron milofti is zhiftiga slata, rekozh? Nared i tron m ilofti is zhiftiga slata, — s njega hozhem gofpodvati in S teboj govoriti. (II. Mojs. 25,17.) Neki uzhen pifar pravi, de je ta tron milofti Ma¬ rija Deviza, s kteriga Gofpod Bog s ljud¬ mi govori, jim odpufhanje, miloft in vfe dobrote deli. Sato pravi tudi fveti Irenej, de ko je hotel boshji §iin v telefu Marij e Devize zhlovefhko naturo nafe vseti, j e tudi hotel, de je Marija farna pred angelafl* Gabrielam v to dovolila, ker Bog hozhe, de fe moramo sa fvoje odrefhenje ne fam° njemu, temuzh tudi Marii sahvaliti. „Kako je to, pravi ta fvetnik,de fe bres dovolje¬ nja Marijniga ne sgodi fkrivnoft vzhlove- 119 zhenja? Sato, ker Bog hozhe, de je ona Sazhetik vfih dobrot." Savoljo tega pravi poboshni Jourdan: „Skos njo ima fvet in bo imel vfe dobro". Vfe dobro toraj, vla¬ ka pomo/.h, vlaka gnada, ktero lo ljudje od Boga dofegli, in jo bodo dofegali do konza Ivete, vle je prillilo in bo prilhlo fkos prolhnje in pomnzh Marije Devize. Prav govori toraj poboshni Blosij, ki pravit «0 Marija, kdo bi te ne ljubil? Ti fi v dvomih luzh, v shalolti tolashba, v nevar- ttoltih pribeshalilhe. Ti fi sa Ivo jim edino- >ojem $inam terdno saupanje vernikov. Po- zhefhena bodi, ti upanje tiflih, kteri lo v ttevarnolti obupanja; pozhelhena pomozhni- Za sapulhenih. Tebe je tvoj Jj»in toliko ho¬ tel pozhaltiti, de le vle sgodi, karkoli she- lilh." §veti German preprizhan de je Marija isvir vfih nalhih dobrot, in relhenje od vliga budiga, profiMarijo, rekozh: „0 moja Go- tya, moja edina tolashba, mi od Boga dana, ^odniza mojiga popotvanja, mozh moje Ha— bolti, bogaltvo moje revlhine, sdravilo mojih r an, polajlhanje mojih bolezhin, relhenje •^ojih vesi, upanje mojiga svelizhanja, ulli— bhi moje profhnje, ufmili le mojiga sdihva- n jaj moja Gofpa, pribeshalilhe, shivljenje,. Pumozh, moje upanje, moja mozh". 120 Po pravizi oberne fveti Antonio na Ma¬ rijo te le befede modro fti v fvetim pifmu: Vfe dobrote fo s njo vred k meni prifhle- fModr. 7, 11.) Ker je Marija mati in delivka vfih dobrot, saref fmejo ljudje, po- febno tifti, kteri Marijo svefto zhafte, rezhi? de fo fkos zhefhenje Marije dofegli vfe do¬ brote, govori ta fvetnik. Sato pravi tudi kratko Zelenfki abat: „Kdor najde Marijo? najde vfe dobro“. Saref, kdor Marijo najde? najde vfe gnade, vfe zhednofti, sakaj ona mu s fvojo mogozhno pripomozhjo pred Do¬ gam dofeshe vfe, kar mu je potrebniga de v gnadi bosliji obogati. Ona farna nai» pove, de ima vfe bogaftvo boshje, to je vfe boshje gnade s feboj, de jih fvojim flu- shabnikam deli. S menoj je bogaftvo in pravo premoshenje,— de oboga¬ tim tifte, kteri me Iju bi jo. (Prip. 8? 18.) Sato pravi tudi lveti Bonaventura- „Nafhe ozhi naj bodo vfelej vperte v roke Marije Devize, de po njenih rokah kaj do- briga prejmemo^. O koliko prevsetnih je she fkos zhe¬ fhenje Marije Devize dofegio ponishnoft, ko¬ liko na jeso nagnjenih je dofegio krotkoft? koliko fiepih rasfvetljenje, koliko nesaupljj" vili terdno upanje, koliko she pogubljenja vrednih svelizhanje! Ravno to je, kar j e I I I Marija farna pri fvoji teti Elisabeti v fvoji lepi pefmi pravila, rekozh: Lej od sdaj me bodo blagorvali vfi narodi (Luk. 1, 48.J $veti Bernard pravi pri teh be- fedah: „Od sdaj te bodo blagorvali vfi na¬ rodi, ki fi vfirn narodam Shivljenje in $la- Vo rodila. V tebi najdejo vedno grefhniki odpufhanje, pravizhni gnado“. Poboshni Lansberg pravi, de Bog takole ljudem go¬ vori: „Mojo Mater pofebno zhaftite; sakaj dal fim jo fvetu v sgled zhiftofti, v terdno hrambo, de je pribeshalifhe ftifkanim. No¬ ben zhlovek naj fe je ne boji, noben naj fe ne ftrafhi k nji priti; sakaj sato fim jo ftoril tako ufmiljeno, tako dobrotljivo, de nikogar ne sanizhuje, fe nikomur ne odtegne; ona ima odperto fvoje miloftljivo ferze vfa- kimu, nikogar ne pufti shaloftniga iti od febe“. Oh kako priferzhno saupanje je imel fveti Bonaventura do nafhiga ljubiga Sve- lizharja in do nafhe ufmiljene pomozhnize Marije! On pravi: „Kakorkoli naj Bog s menoj previdi, vender vem, de fe mi fami- ga febe ne bo odrekel. Njega bom objel, jn zhe me ne shegna, ga ne bom fpuftil, m tako bres mene ne bo mogel oditi. V jame njegovih ran fe bom fkril, tako me n e bo mogel sunaj febe najti“. In zhe 122 bi me vender ne hotel uflifhati „fe bom vergel na kolena pred noge njegove Matere, de ini bo ona miloft fprofilaj sakaj ona ne more, de bi fe ne ufmilila, in revnih gre- fhnikov ne uflifhati, ni nikoli snala. Sate mi bo is ufmiljenja fvojiga Sinu nagnila, de mi odpufti“. Konzhajmo s befedami Eutimija, re- kozli: „Osri fe, o Mati miloftljiva, osri fe v fvoje flushabnike, sakaj v tebe fmo po- ftavili vfe fvoje upanje“. Piigodba. V zhetertim delu bukev, imenovanih saklad f. roshnikranza fe bere, de je bil neki plemenitnik, kteri je Mater boshjo po- febno zhaftil, in fi je v fvojim poflopji na¬ pravil lepo kapelizo, kamor je pred lepe podobo Matere boshje pogofto ne le po dne¬ vu molit hodil, temuzh tudi po nozhi fi j e velikokrat fpanje pritergal, de je fhel fvoje Kraljizo pozhaftit. Njegova shena, ki j® bila poboshna gofpa, ko je vidila, de nj enl mosh takrat, kadar v hifhi vfe potihne, ve¬ likokrat vftane, is hifhe gre, in fe dolge zhafa mudi, preden naša j pride, je sazhej» hudo mifliti od njega. De bi te hude n>i- fli, ktere fo jo pekle, is ferza pregnala, je prafhala enkrat mosha, de naj ji pove, zhe on sraven nje, ne ljubi ktere druge. Go- ipod fe ji nafmeja in pravi: To ti povem, de gofpo ljubim, ki ni na fvetu bolj Ijubes- nive; nji lini dal vfe ferze, in pred bi umeri, preden bi mogel jen jati jo ljubiti. In ti fa- i ttia, ko bi jo posnala, bi mi rekla, de naj jo fhe bolj ljubim, kakor fim jo dosdaj 44 . On je miflil namrezk Marijo Devizo, ktero je tako priferzhno ljubil. Shena fe je teh befedi uftrafhila, sazhne fhe bolj hudo na- tolzvati, in prafha mosha, de bi refnizo bolj svedila, ali ne hodi on morebiti ravno takrat k tej gofpej, kadar po nozhi vftaja in is hifhe hodi? Gofpod, ki mu ni na mi- fel prifhlo, de shena kaj hudiga natolzuje, ji to poterdi. Gofpa, sdaj preprizhana de je to ref, kar je miflila, in od ftrafti pre- flepljena, kaj ftori? Drugo nozh, ko je bil mosh po navadi vftal in is hifhe fhel, j 7 same nosh, in v obupanji fi prereshe vrat, in kmalo umerje. Golpod, ko je bil fkon- ^hal fvojo molitev, fe verne v hifho, hozhe >ti v pofteljo, kar jo najde vfo mokro; po- klizhe gofpo, pa ne dobi odgovora, jo pri— *ne sa roko, pa ni nizh zhutila. Sdaj gre po luzh, in sagleda pofteljo vfo kervavo in gofpo mertvo. Sdaj je fposnal, de fe je shena od shalofti farna umorila. Kaj ftori? 6 * 124 Saklene hifho in fe verne v kapelizo, po¬ klekne pred podobo Marije Devize, in vef objokan sazhne moliti: „0 moja Mati, po¬ glej v kakfhni britkofti fe sdaj snajdem; zhe me ti ne potrofhtafh , h komu hozhem fe sa- tezhi? Glej, sato ker fim hodil tebe zha- ftit, me je ta nefrezha sadela, de je moja shena mertva, in morebiti pogubljena. Moja Mati, ti mi lahko pomagafh; pomagaj mi. a Pazh ref je, kdor to ufmiljeno Mater s saupanjem profi, dofeshe vfe, kar sheln Komaj je bil gofpod to molitvizo opravil? kar saflifhi hifhno deklo, de ga klizheJ gofpod, pojdite v hifho, gofpa vaf klizhejo* Gofpod od vefelja ni mogel verjeti in rezhe hifhni, de naj gre k gofpej, in naj poprafha? zhe ref njega hozhe. Hifhoa gre, in kmalo pride ter pravi: Le hitro pojdite, gofpa va» she teshko zhakajo. Gre, odpre duri, i* 1 vidi gofpo shivo, ktera objokana na kolen 3 prednj pade, in sa odpufhenje profirekozh' Oh mosh, Mati bo.shja me je savoljo tvoje molitve pekla obvarovala. Tako fta fhl* oba, od vefelja s folsmi v ozheh, sahvalb Marijo Devizo v kapelizo. Drugi dan 'f gofpod napravil gofti, in je povabil fvoj» shlahto, kterim je gofpa pripovedvala zhudfi 5 prigodik, in jim je kasala sazeljeno rano? ki fe je dobro posnala. Kolikor jih je t0 125 flifhalo, fo bili vfi fhe bolj vneti v ljubesni do Matere boshje. Molitev. O Mati fvete ljubesni, o shivljenje, pri— beshalifhe in upanje nafhe, ti vefh, de tvoj §in Jesuf, ne dofti, de fe je famiga pofta- vil vedniga befednika pred vezhnim Ozhe- tam, je hotel, de tudi ti pred njim sa naf govorifh, de bi nam miloft boshjo fprofila. On je napravil, de nam tvoje profhnje v nafhe svelizhanje pomagajo, kterim je dal veliko mozhi, de dofeshejo vfe, kar profijo. Toraj fe obernem k tebi, o Upanje ubogih grefhnikov, jeft ubog grefhnik. Upam, o Gofpa, de bom svelizhan fkos saflushenje Jesufa Kriftufa, in fkos tvojo pripomozh. Tako saupam, in tako mozhno upam, de, ko bi bilo moje vezhno svelizhanje v mo¬ jih rokah, bi ga poloshil vender v tvoje, sakaj bolj fe sanefem na tvojo miloft in po- nriozh, kakor na vfe fvoje dobre dela. Moja Mati in moje Upanje, nikar me ne sapufti, kakor fim fi saflushil. Osri fe v mojo rev- fhino, in ufmili fe me, pridi mi na pomozh In svelizhaj me. ^posnam, de fim s fvojimi grehi tolikokrat saperal vrata rasfvetljenju 'n pripomozhkam, ktere fi mi ti pred Bogam fprofila. To de ufmiljenje, kteriga imafh do 126 ubogih grefhnikov, in mogozhnoft, ki jo imafh pred Bogam, prefeshe vfe fhtevilo in vfo hudobo mojih pregreh. Nebo in semlja vefta, de, kteriga tivarujefh, fe ne pogubi- Vfe naj me sapufti, de me le ti ne sapu- ftifh, o Mati vligamogozhniga Boga. Rezi Bogu, de fim tvoj flushabnik, rezi mu, de me ti varujefh, in bom svelizlian. O Ma¬ rija, v tebe saupam; v tem upanji shivim, v tem upanji shelim in upam umreti, in vfe- lej bom rekel: Edino moje upanje je, Jesuf, in sa Jesufam Deviza Ma¬ rija. r 2. Marija je upanje grefhnikov. Potem ko je bil Bog semljo vftvaril , je vftvaril dve luzhi, eno vezilji, eno majnfhi, to je folnze, de bi fvetilo po dnevi, in luno, de bi fvetila po nozhi. In Bog je vftva¬ ril dve veliki luzhi; vezhji luzh, de bi bila zhes dan, in inanjfhi luzh, de bi bila zhes nozh. (I. Mojs. 1, 16.J folnze, pravi kardinal Hugo, je bilo po¬ doba Jesufa Kriftufa, kteriga luzh vshivajo pravizhni, ki v fvetlim dnevu boshje gnade shive; luna pa je bila podoba Marije De¬ vize, ki rasfvetljuje grefhnike, kteri shive * nozhi greha. Ker je tedej Marija tifta luna, ki je miloftljiva grefhnikam, kaj je ftoriti gre- 127 Orniku, kteri fe v nozhi greha snajde? Naj fe osre v luno, naj profi Marijo, praviIno- zenz III. Ker je tak grefhnik sgubil luzh ' folnza, to je gnado boshjo, naj fe oberne proti luni, naj fe priporozhi Marii, in ona mu bo dala fposnati ftan revfhine, v kte- Hm fe snajde, in mu bo pomagala, de fe is te revfhine refhi. Sato pravi fveti Me- todij, de fe fkos pomozh in profhnjo Ma¬ rije Devize bres fhtevila veliko grefhnikov fpreoberne. Pofebno ime, kteriga nam katolifhka zerkev priporozhuje Marii dajati, in ktero grefhnikam nar vezhji ferzhnoft daje, je ime: pribeshalifhe grefhnikov, s kterim jo v litanijah klizhemo. V ftarim teftamentu fo imeli Israelzi pribeshalifha to je, take ttiefta, v ktere fo hudodelniki pribeshali, de fo bili obvarovani in oteti saflushene kasni. Sdaj nimamo tazili meft vezh, v ktere bi pri¬ beshali; le eno mefto imamo pa fhe, in to je Marija, od kteriga fe rezhe: glavno fe govori odtebe,meftoboshje. (Pfl. 86, S.) jsjamo to je raslozhik, de v tiftih nek- dajnih meftih ni bilo pribeshalifha sa vfa- ziga hudodelnika, ne sa vfako pregreho; pod brambo Marije Devize pa najdejo pri¬ beshalifhe vfi grefhniki, in sa vfako hudo¬ bijo, ktero fo ftorili; de le kdo k nji pri- 128 beshi, je otet. Sato pravi od Marije fveti Janes Damafzen: „Jeft fim mefto pribe- shalifha vfira, kteri k meni pribeshe“. Sadofli je, de kdo k Marii pribeshn Kdor je to frezho dofegel, in je pribeshal v to Mefto, mu fhe zelo ne bo treba go¬ voriti, de bi bil refhen. Pridite hitro, pojdimo v ograjeno mefto, in tam tiho b odi mo. (Jer. 8, 14 .) To ograjeno mefto, pravi svelizhani Albert, je Marija Deviza, terdno ograjena s boshjo gnado in flavo. Tiho bodimo tam, pravi daljej ta uzhenik, molzhimo; ker namrezh fine upa¬ mo govoriti in Gofpoda profiti, ki fmo ga rasshalili, bo Marija farna govorila in pro¬ fila sa naf. Nato opominja poboshni uzhe¬ nik Benedikt Fernandez, rekozh: „Beshita, o Adam, o Eva, beshite njih otrozi v na- rozhje Matere Marije 5 ona je mefto pribe- shalifha, edino upanje grefhnikov“. Ali ne vefte, o grefhniki, de je Marija edino pri— beshalifhe, edino upanje grefhnikov? Tako jo imenuje tudi fveti Augufhtin: „EdinO upanje grefhnikov 44 . Sato ji pravi tudi fveti Efrem: „Ti fi edina befedniza grefhnikov, in vfih tiftih, kteri nimajo nobene pomozhi vezh“. Na to jo posdravi, rekozh: „Bodi pozhefhena grefhnikov pribeshalifhe in prebivalifhe, v 129 ktero grefhniki samorejo pribeshati ££ . Ravno to je hotel David rezhi s befedami: Ob¬ varoval me je (GofpodJ v fkrivnofti fvojiga fhotora. (Pfl. 26. 9.) Pa kdo drug je ta fhotor, kakor Marija, pravi fveti German: „$>hotor od Boga ftorjen, v kteriga je fam Bog fbel, de je fkos fvete fkrivnofti sa sve- lizhanje vlili ljudi v njem delal ££ . Ravno is tega osira pravi fveti ozhak Basilij, de nam je Bog dal Marijo kakor obzhinfko bol- nifhnizo, v ktero fe f-hajajo vli bolniki, kteri fo revni, in nimajo nobene druge po- mozhi: „Bog nam je odperl obzhinfko bol- nifhnizo ££ . Kteri fo pazh tifti, prafham, kteri imajo vezhji pravizo v bolnifhnizo, ki je sa uboge namenjena, vseti biti, zhe ne tifti, kteri fo bolj revni in bolj bolni? iSato fe mi sdi, de tifti, kteri fo bolj revni, kteri imajo manj saflushenja, kteri fo bolj obdani s dufhnimi nadlogami, to je s grehi, fmejo rezhi Marii: Gofpa, ti fi pribeshalifhe ubo¬ gih bolnikov, nikar me ne saversi, sakaj jeft, ki fim bolj revin, bolj bolan, kakor drugi, imam tudi vezhji pravizo do tvoje pomozhi. Kezimo ji s fvetim Tomashem is Vilanove: ? ,Mi ne vemo sa drugo pribeshalifhe, kakor sa tebe. Ti farna fi nafhe edino upanje, oa kteriga fe sanefemo; ti farna fi nafha pomozhniza, v ktero fe vfi osiramo ££ . 6 ** 130 V fkrivnim rasodenji fvete Brigite je Marija imenovana s ve s d a, ktera pred foinzam pride. To nam hozhe na snanje dati, de kadar vidimo, de fe v kaki grefhni dufhi sazhenja kasati poboshnoft do Marije Devize, nam je to gotovo snamnje, de bo v kratkim Bog prifhel jo s fvojo gnado na¬ polnit. §veti Bonaventura, de bi oshivil grefhnike v saupanji do pomozhi Marije Devize, nam pred ozhi poftavi morje v vi¬ harju, kjer fo grefhniki, ki fo she is ladije gnade boshje padli, io she metani femtertje od grisenja vefti, in od ftrahu pred bosbjo pravizo, bres luzhi, bres vodnika, she sgu- bljajo sadnjo mervizo upanja 5 v taki ne- varnofti jim pokashe ta fvetnik Marijo, ime¬ novano inorfko svesdo, povsdigne glaf, in jim klizhe: „Sdihnite knji, sgubljeni grefh¬ niki, in vaf bo pripeljala v kraj svelizhanja." Ravno to govori fveli Bernard: „Zhe nozhefh utoniti v valovih, osri fe v svesdo, poklizhi Marijo w . K temu pravi poboshni Blosij: „Ona je grefhnikov edino pribe- shalifhe, ona je vfih, ktere fkufhnjava nad- leshuje, ali nadloga ali preganjanje ftifka, nar bolj varna bramba. Vfa je mila in fladka, ne le pravizhnim, temuzh tudi grefh- nikam in obupanim. Ktere vidi, de is ferza njo na pomozh klizhejo, jim prezej pomaga? 131 jih fprejme, in jih s ^odnikam boshjim fpravi. Nobeniga ne sanizhuje, nobenimu fe ne od¬ rezke; vfe trofhta, in priferzhno klizana, jim na pomozh pride. Velikokrat s fvojo dobroto tifte, kteri Boga premalo ljubijo, v njegovo flushbo ljubesnivo napelje, jih mogozhno priganja, de fe s refnizhnim prisadevanjem sa gnado boshjo pripravljajo, in poflednjizh vredni poftanejo riebefhkiga kraljeftva. Bog jo je tako miloftljivo ftoril, de naj fe nihzhe ne boji pred njo priti. Nimogozhe, de bi bil pogubljen, kdor Ma¬ rijo svefto in ponishno zhafti 44 . Marija je imenovana v fvetim pifmu javor: Kakor javor fim povikfhana (§iir. 24, 19.} To pomeni, de kakor javor popotnim da gofto fenzo in jih folnzhne vro- zhine varuje , tako obvaruje tudi Marija grefhnike, kadar vidi de fe je jesa boshje pravize nad njimi unela, in jih vabi pribe— ■shati pod fenzo fvoje pomozhi. veti Bo¬ naventura, ko premifbljuje shalovanje pre¬ roka Isaija, ki pravi: Lej Gofpod, ti fi fe rasferdil, mi fmo grefhili; — pa nikogar ni, de bi v ft a 1 in te d e r- s h a 1 5 (Isai. 64, 5. 7.) priftavi k temu: ,,Preden ni bilo Marije, ni bilo nikogar, kteri bi fe bil upal Boga tako sadershevati 44 . iSdaj pa, zhe fe Bog rasferdi nad kakim 132 grefhnikam, ga prezej Marija sazhne bra¬ niti, „ona sadershuje fvojiga $inu, de grefh- nikov ne udari 44 . Pa tudi ni nobeniga dru- siga, kteri bi fi upal sa mezh boshje pra- vize prijeti, in greflinikov braniti, „noben drug ni sa to, de bi mogel mezh Gofpodov s fvojimi rokami preftrezhi 44 . Ravno od tega govori tudi Rihard od f. Lorenza in pravi: 7 ,Preden je Marija bila, fe je Bog potoshil, rekozh: Nobeniga ni, kteri bi vftal, in me prijel, dokler fe ni najdla Marija, ktera ga je prijela, in omezhila 44 . Salo daje ferzhnoft grefhnikam fveti Basilij, rekozh: „Ne obupaj, grefhnik, te- muzh v vfih rezheh sa Marijo hodi in jo lilizhi, ker Bog hozhe, de ona v vfih po¬ trebah pomaga 44 . Ta miloftljiva Mati ima tako velike shelje nar vezhji grefhnike re- f hiti, de jih farna ifhe, debi jim pomagala; zhe pa oni nje ifhejo in k nji pribeshe, jih ona gotovo ve in sna Bogu dopadljive ftoriti. Jjitari ozhak Isak je shelel divjino jefti, in je sa to obljubil fvojimu finu Esau fvoj blagoflov podeliti. Rebeka pa, ki je she- lela, de bi Jakob blagoflov ozhetov dofe- gel. mu je rekla prinefti dva koslizha, de bi jili po Isakovim vkufu napravila: Pojdi k zhedi, in prinefi dva koslizha. (!• 133 Mojs. 27,9.) $veti Antonin pravi, de je bila tukej Rebeka podoba Marije, ktera rezhe angelam; pripeljite mi grefhnikov, (kterih podoba fo koslizhi) sakaj jeft jim bom sadobila refnizhno grevengo in fpre- obernjenje, in jih bom tako ftorila Bogu dopadljive. Abat Frankone govori ravno od tega in pravi: „Saref modra Shena (Ala- rija Deviza) ktera sna koslizhe tako na¬ praviti, de fo tako, ali pa fhe bolj prijetni, kakor jelenovo mefo“. Marija Deviza farna je rasodela fveti Brigiti, de ni grelhnika na fvetu tako Bogu 1 soperniga, kteri bi fe ne fpreobernil in gna- de boslije ne dofegel, zhe k Marii pribeshi, in njo sa pomozh profi. Ravno ta fvetniza je fiiflmla enkrat Jesufa, ki je rekel fvoji Materi, de bi zelo hudizhu samogla rniloft in odpufhanje (profiti, ko bi fe le on hotel toliko ponishati, de bi jo sa pomozh profil. Tode ta prevsetni duh fe ne bo nikoli toliko ponishal, de bi Marijo profil; defiravno, ko bi to mogozhe bilo, de bi fe on ponishal, bi mu bila Marija ufmiljena, in bi mu s fvojo profhnjo pred Bogam odpufhenje fpro- fila. l’a kar fe pri hudizhu nikoli ne bo Ugodilo, to fe sgodi s grefhniki, kteri k tej ttfmiljeni Materi pribeshe. Noetova barka je bila pazh tudi po- 134 •doba Marije Devize 5 sakaj kakor fo v barki dobile prebivalifhe vfe shirali, tako najdejo pod hrambo Marije Devize pribeshalifhe vfi grefhniki, kteri fo savoljo fvojih grehov in hudobij sverem podobni. Raslozhik vendei' je pa ta, kakor pravi poboshni uzhenik Pa- ziuki, de je barka shivali vfe vsela in shi- vali ohranilaj volk je vftal volk, tiger je oftal tiger. Pod brambo Marije Devize pa fe fpreoberne volk v jagnje, tiger po- ftane krotak, kakor golobiza. §!veta Je- dert je vidila enkrat Marijo Devizo s ras- proftertim plajfhem,in pod njim veliko svpf mnoge forte, leoparde, leve, medvede, in je vidila, de jih Marija ni od febe odga" njala, temuzh jih je s prijasno roko boshala in objemala, ^vetniza je fposnala, de fo te sveri ubogi grefhniki, ktere, kadar k nji pribeshe, Marija ljubesnivo in prijasno fprejema. Po pravizi je toraj rekel fveti Bernard Marii Devizi: „Tebi fe ne gnufi grefhnik, gerd kakorkol li bodi, zhe k tebi sdihuje* ga ti s miloftljivo roko is bresna obupanja refhifh“. Bodi ga Bog vezlini zhefhen >0 sahvaljen, de je tebe, o preljubesniva De- viza Marija, tako fladko, tako miloftljivo do vfih, tudi nar vezhjih grefhnikov ftorij* Nefrezhin vfak, kteri te ne ljubi, in kteri* 135 ko bi lahko k tebi pribeshal, vender v tebe ne saupa! Pogubi fe, kdor k Marii ne pri— beshi; kdo pa je bil pogubljen, kteri je njo zhaftil ? V fvetim pifmu fe bere, de je Booz dovolil poboshni Ruti, iti pobirat klafje, ki fo ga njegovi shnjizi sa feboj pufhali: Je pobirala klafje s a shnjizi. (Rut. 2,2 3 i^veti Bonaventura pravi k temu: Rut je pred Boozam, Marija pred Bogam to gnado do- fegla, de ona klafje, ki ga shnjizi sa fe¬ boj pufte, to je, dufhe, pobira k odpufhe- nji. Shnjizi fo delovzi evangelfki, uzheniki, pridgarji, fpovedniki, kteri s fvojim trudam zel dan dufhe nabirajo in Bogu pridoblju- jejo. Nektere dufhe pa fo nevkretne in terdovratne, ktere oftanejo od teh delovzov popufhene, in Marii je dano s fvojo mo- gozhno profhnjo in pomozhjo to popufheno klafje pobrati. Ali vender gorje takim du- fham, ktere fe tudi tej fladki Gofpej ne ; pufte, de bi jih pobrala! „Ni ga na fvetu I tako sgubljeniga in oftudniga grefhnika, pravi poboshni Blosij, de bi fe Marii ftudil; in de , bi ga mogla savrezhi 5 oh, ko bi tak pri— fhel pri njej pomozhi ifkat, bi ga ona, do¬ bra Mati, pazh mogla, snala,in tudi hotla s Jesufam fpraviti, in mu odpufhenje sa- dobiti.« 136 Po pravizi te toraj, o moja prefladka Kraljiza, fveti Janes Damafzen pozhafti in imenuje upanje obupanih: „Pozhefhena bodi, o upanje obupljivih ! na pomozh priti fhe preden jo profimo, kasala, ko je bila fhe na fvetu, na shenit- nini v Kani na Galilejfkim. Ko je nam- rezh ufmiljena Mati vidila sadrego shenio^ in nevefte, ki fta bila na framoto djana,de je pri miši vina smankalo, je neprofhena, le v fvojim ufmiljenim ferzu ginjena, s kte- rim ne more viditi ptuje nadloge, de bi n e pomagala, nagovorila fvojiga i^ina jih p°" 147 tolashiti: ter mu je potrebo fvatov nasnanila r ekozh:„Vina nimajo 44 . Na to jeJesuf fto- ril snani zhudesh, de bi bil potolashil she- nina in nevefto, fhe bolj pa, de bi bil sa- dovolil ufmiljenimu ferzu fvoje Matere, ter je vodo v vino fpremenil. Tukej tedej pravi Novarin : „Zhe tako naglo pritezhe na po- ftiozb neprofhena, kaj bo fhe le profhena ftorila ! 4< Zhe Marija tako hitro pomaga, de- firavno je ne profimo, koliko bolj hitro in obilno bo pomagala tiftimu, kteri jo v po¬ trebi pomozhi profil Ako kdo, kadar Ma¬ rijo pomozhi profi, mifli, de mu morebiti Oe bo pomagala, mu oponefe Inozenz III. fekozh: „Kdo jo je fhe kdaj profil, de bi ga ne bila uflifhala ? 44 Tudi fveti Eutihijan pravi: „Kdo, oPrefveta, je kdaj tvoje vfi- gamogozhne pomozhi is ferza profil, in je bil sapufhen? Saref, nikoli nihzhe 44 . To fe Pazh nikoli ni sgodilo, in fe ne bo. Sato govori tudi fveti Bernard, de mu je prav, de nikoli vezh ufmiljenja Marije Devize ne °snanuje in ne hvali, kdor je kdaj fkufil, de mu ni pomagala, ko jo je is ferza pro¬ di- „Naj molzhi od tvojiga ufmiljenja, o Prefveta Deviza 44 fo befede tega fvetnika, jjkdor fe ve fpomniti, de mu v potrebi kli¬ cana nifi na pomozh prifhla 44 . „Pred bi nebo in semlja prefhla 44 , pravi 7 * 148 poboshni Blosij, „kakor de bi Marija koga bres pomozhi puftila, kteri jo refnizhno n» pomozh klizhe“. §>veti Anselm, de bi na- fhe saupanje v Marijo poterdil, fhe priftavi y de, zhe fe k Materi boshji obernenio, ne frnemo le terdno fe sanefti na njeno pomozh? temuzh de bomo velikokrat pred uflifhani i« refheni, zhe fveto ime Marija klizhemo, ka¬ kor ime Jesuf; s tem hozlie rezili, de pred pomozh najdemo, zhe fe k Materi satezhe- mo, kakor de bi fe k njenimu §>inu. $e ve de ne sato, kakor de bi bila Marij* bolj mogozhna nam pomagati, kakor Jesuf? ker vemo de farno Jesuf je nafh Odrefhe- nik, ki nam je po fvojim saflushenji vezimo svelizhanje sadobil; ampak sato, ker bi nam? zhe fe k Jesufu obernemo, in fe fpomnimo? de je on tudi nafh fodnik, kteri mora gre- fhnike fhtrafati, utegnilo potrebniga saupa- nja primankvati, de naf bo uflifhal. Žl> e fe pa obernemo k Marii, ki ima le to fkerb? de nam kakor miloftljiva Mati ufmiljenje fkasuje, in kakor nafha befedniza sa n»* govori, fe sdi,de je nafhe saupanje vezhj 1 in bolj terdno. Sato pravi tudi Nizefor^ „Veliko rezili profimo od Boga, pa jih v e dofeshemo; veliko jih profimo od Marije, in jih prejmemo; pa ne sato, de bi bila on* 149 bolj mogozhna, ampak sato, ker jo Bog tako hozhe zhaftiti“. Jjiveti Brigiti je enkrat Jesuf fam ravno v tem lepo obljubo ftorilj flifhala je nam- rezh fvetniza Jesufa s Marijo , njegovo Ma¬ terjo govoriti, ki ji je rekel: „Nobene tvoje profhnje do mene ne bo, ki bi ne bila ufli- fliana. Moja Mati, profi me, kar hozhefh, jes ti ne bom nizh odrekel, kar bofli pro¬ fila. Vfi, kteri bodo po tebi, s refnizhno voljo poboljfhati fe, sa ufmiljenje profili, bodo fkos tebe miloft dofegli 44 . Ravno tako je flifhala fveta Jedert govoriti Svelizharja njegovi Materi: „ls fvoje vfigamogozhnofti fim ti dodelil, o Mati, vfim grefhnikcm, kteri poboshno na tvojo ufmiljeno pomozh klizhejo, miloft fkasovati, kakorkoli tebi dopade“. Naj toraj vfak, kteri Marijo, Mater milofti na pomozh klizhe, s terdnim saupa,- njem rezhe, kakor je rekel fveti Augufhtin: „$pomni fe, dobrotljiva Marija, de fe ni¬ koli fhe ni flifhalo, de bi bil kdo sapufhen, ki je pod tvojo pomozh pribeshal“. Odpufti mi toraj, zhe ti rezhem,dejes nozhem pervi nefrezhni biti, kteri bi fe bil k tebi satekel, in bi bil vender sapufhen. 150 Prigodba. Mozh te molitve je dobro fkufil fveti Franzifhk $alesijan, kakor fe bere v nje¬ govim slavljenji. Bi! je ta fveti mladenzh, okoli fedemnajft let ftar, takrat ravno ^ Parisu, kjer je v fholo hodil, in je pofebno poboshno shivel, in je she takrat v fveti ljubesni bosbji nekako nebefhko vefelje vshi- val. De bi ga bolj fkufil, in v fveti lju¬ besni bolj uklenil, je Gofpod Bog pripuftilj de mu je hudizh mifli v glavo dajal, de je vfe sgubljeno, kar je dosdaj dobriga ftoril? ker je v bosbji previdnofti sa vezhno po¬ gubljenje namenjen. Tamota in fuhota, v ktero ga je Bog tifti zhaf puftil pafti, de fe je zhutil vfiga neobzhutljiviga do flad- kiga premifhljevanja boshje dobrote, je bo¬ rila, de je fkufhnjava hudo mozh sadobila ferze fvetiga mladenzhika treti in shaloftitb tako de v tem ftrahu in v tej britkofti o* mogel ne jefti, ne fpati; de je tako upadel in klavern poftal, de fe je vfim fmilil,kteri fo ga vidili. Dokler je ta huda fkufhnjava terpela? fveti mladenzh ni mogel drusiga premiflilje- vati, ne govoriti, kakor od obupanja in sha- lofti. Rekel je: „Jes tedaj ne bom vezh vshival milofti dobrolljiviga Boga, kteri fo 151 ®*>i je dosdaj tako ljubesniviga in tako flad- higa f kašo val? O Ljubesen, o vezhna Le¬ pota, kteri fim dosdaj vfe fvoje ferze po- fvezlival, fe po tem takim ne bom nizh vezh vefelil tvoje fvete tolashbe ? O fveta Devi¬ na, Mati boslija, naj lepflii vfih Jerusalem- fkih hzheri, te tedej nikoli ne bom gledal v nebelih? OhGofpa! ako mi ni dano gle¬ dati tvojiga lepiga oblizhja, ne pripufti faj, de bi te kdaj v peklu klel in rotil 44 . Taki fo bili obzhutljeji njegoviga shaloftniga v Boga in Marijo saljubljeniga ferza. Zel mefez je terpela fkufhnjava; ali na sadnje je Bogu dopadlo ga potolashiti po Trofhtarzi shaloftnih, Marii Devizi, kteri je bil mla- denzh sbe od nekdaj fvoje devifhtvo sa- obljubil, in v ktero, je djal, de je poftavil vfe fvoje saupanje. Ko je en vezher proti domu fhel , je ftopil grede v neko zerkev, v kteri je sagledal tablizo na fteni vifeti. Pogleda, bere in najde sapifario pred ome¬ njeno molitev fvetiga Augufhtina: „$pomni fe, o dobrotljiva Marija, de fe nikoli fhe ni flifhalo, de bi bil kdo sapufhen, kteri je pod tvojo pomozh pribeshal . 44 Tam po¬ klekne pred altar Matere boslije, moli to molitvizo prav gorezhe, ponovi Marii ftor- jeno obljubo vedniga devifhtva, obljubi nji na zhaft moliti vfak dan fveti roshnikranz, 152 in na sadnje priftavi: „0 mojaGofpa, bodi moja Befedniza pred fvojim Sinam, k kte- rimu fe fam ne upam pribeshati. O moja Mati, zbe jeft nefrezbni na unim freti ne bom mogel fvojiga Svelizharja ljubiti, ki vem, de je vfe Jjubesni vredin, sadobi ud faj pomozh, de ga bom na tem fvetu is vfe mozhi ljubil, To je gnada, sa ktero te profim,in jo tudi upam od tebe“. Tako je profil Marijo Devizo, in potem fe je vfi- ga srozhil v roke boshje milofti, ter fe j e popolnama podvergel v bosbjo voljo. Pa komaj je to molitev fkonzhal,ga je Ijubes- niva Mati Marija na enkrat refhila is fku- fhnjav; na enkrat je dofegel notrajni mif> in s njim tudi telefno sdravje. Od fihmal je neprenehama zhaftil Marijo, ter ni jenjal njene flave in milofti v pridigah in bukvah vfe fvoje shive dni osnanovati. Molitev. O Mati boshja, o Kraljiza angelov, o Upanje kriftijanov, poflufhaj tega, kteri te klizhe in k tebi pribeshi. Glej me danf? ki leshim pred tvojimi nogami, jes ubogi fushin pekla fe ti podarim v tvojiga vedni- ga flushabnika, fe ponudim tebi flushiti in tebe hvaliti vfe fvoje shive dni. Pazh ^i" dim, de ti ni nobena zhaft, zhe ti tak sa- 153 nizhljiv in sanikern hlapez flushi. kakorfhin fim jes, ki fim tolikokrat tvojiga Sinu, fvoji— ga Odrefhenika rasshalil. Pa zhe ti ne- vredniga vsamefh sa fvojiga hlapza, in ga s fvojo profhnjo pred Bogam fpreobernefh in vredniga ftorifh, ti bo ta tvoja rniloft tifto zhaft povernila, ktere ti jes sanizhljivi ne morem dati. Vsemi me toraj, in nikar me ne saversi, o moja Mati. Sgubljenih ov- zhiz ifkat je prifhel §in boshji is nebef na fvet, jih svelizhati je poftal tvoj §in. Ali bofh ti mar savergla ovzhizo , ktera k tebi pribeshi, de bi Jesufa najdla? Plazbilo sa moje svelizhanje je she dano, moj Odrefhe- nik je she prelil fvojo kri, ktera samore odrefhiti nelkonzhno veliko fvetov. Nizh drusiga vezh ni treba, kakor de fe ta pre¬ lita kri tudi meni vdeli. In to ftoji pri tebi, prefveta Deviza; pri tebi ftoji, mi pravi fveti Bernard, vdeliti safiushenje te Kervi, komur tebi dopade. Pri tebi ftoji, pravi tudi fveti Bonaventura, svelizhati, kogar ti hozhefh: „Kteriga ti hozhefh, bo svelizhan 4£ . ^'oraj, Kraljiza moja, pomagaj mi 5 Kraljiza moja, svelizhaj me. Tebi sapifhem danf fvojo dufho; ti fkerbi, de bo svelizhana. O svelizhanje tiftih, kteri te klizhejo, rezhem 8 tem fvetnikam, svelizhaj me. Amen. 7*^ 154 2. Kako mogozhna je Marija braniti tifLigd , kteri jo v fkufhnjavah hudizhevin ntt pomozh klizhe. Prefveta Deviza Marija ni farno Kra- Ijiza nebef in fvetnikov, temuzh tudi Kra- Ijiza zhes pekel in zhes hudizhe, ker jih je ona popolnama premagala s fvojimi zhed- noftmi. She v sazhetku fveta je Bog na¬ povedal peklenfki kazili smago in oblaft, ktero je nafha Kraljiza sadobila zhes njo? kadar je obljubil, de bo Shena na fvet pri- fhla, ktera bo kazho premagala. „Sovra- fhtvo bom polita vil med teboj in med Sheno,— ona ti bo glavo fterla. 44 (I- Mojs. 3,15.) Kdo pazil je bila tifta she- na, hudizheva fovrashniza, zhe ne Marija, ktera ga je s fvojo zhudno ponishnoftjo in s fvojim fvetim shivljenjem vfelej premagala, in njegovo mozli odbila? „Mati nafhiga Go- fpoda Jesufa Kriftufa je obljubljena v tift 1 sheni“, prizlia fveti Ziprijan, in pravi daljej, de sato Bog ni rekel: fovrafhtvo po- ftavim, ampak: bom poftavil, de bi l e ne sdelo, de od Eve govori. Rekel j e: bom poftavil fovrafhtvo med teboj in meti sheno, ktera bo is Evniga saroda , in ktera je po befedah fvetiga Vinzenzija Fereri imela vezhji blagoft na fvet prinefti, kakor je bila tifta, ki fo jo pervi ftarifhi sapra- 155 vili. Marija je bila toraj tifta mozhna Shena, ktera je hudizha premagala, in mu je glavo fterla, ker je njegovo prevsetnoft upognila po befedi boshji, ki pravi: „ona ti bo glavo fterla.“—Nekteri uzheni ne vedo, ali te befede fveliga pifma veljajo sa Ma¬ rijo, ali veliko bolj saJesufa,ker ima fveto pifmo v gerfhki preftavi pifano : „011 ti bo glavo fterl.“ Ali fveto pifmo v latinfki preftavi, ktero je v Tridenfhkim sboru farno poterjeno, ima pifano: „ona ti bo glavo fterla,“ ne pa: „on“. Tako terdijo tudi fveti Ambrosh, fveti Hieronim, fveti Au- gufhtin, fveti Janes Krisoftom, in veliko drusih uzhenikov. Pa bodi fi, kakor hozhe, gotovo je, de je Jesuf po fredftvu fvoje Matere, ali pa, de je Mati s mozhjo, ki jo je od fvojiga Sina prejela, luziferja sma- gala, tako de je, kakor pravi fveti Ber¬ nard , ta hudobni duh v fvojo framoto od te prefvete Devize potert in premagan. Sato mora kakor v boju premagan in vjet fushin vfelej pokoren biti sapovedim te Kraljize. §veti Bruno pravi, de nam je Eva, ki fe je dala hudizhu premagati, prinefla fmert m tamnize, Marija pa, ki je fatana pre¬ magala, nam je dodelila shivljenje in luzh. Evo je hudizh uklenil, Marija pa je njega Smagala in svesala, in tako uklenila, de 156 tiftim, kteri njo zhafte, nizh ne more pri- sadeti. Rihard od f. Laurenza prav lepo ras- loshi befede fvetiga pifma v bukvah pri- poviftov : „S a u p a ji ferze njeni ga mo- sha, in ne bo ji ropa mankalo.“ Bog namrezh, pravi ta uzhenik, je saupal in isrozhil Marii ferze Jesufovo, ki je njen shenin, njegovo ufmiljeno ferze ji je v roko dal, de ftori, de ga ljudje ljubijo. Na to visho ji ne more mankati ropa, to je dufhj ktere ona Jesufu pridobiva, ki jih od po¬ gubljenja ref hi, in hudizhu is oblafti otme. Snano je, de je palma snamnje smagej sato je nafha Kraljiza poftavljena na vifok tron vprizho vfih oblaftnikov, kakor palma v snamnje gotove smage, ktere fi fmejo vfi fvefli biti, kteri fe pod njeno brambo po¬ dajo. „Kakor palma fim srafila ^ Kadesu“, (jSir. 2-1, 18.) „namrezh v brambo^, priftavi Albert veliki. Sdi fo> kakor de bi nam Marija govorila: Gtrozhi- zhi, kadar vaf fovrashnik nafkakuje, pri— beshite k meni, osrite fe v me, in bodite nepreftrafheni, sakaj v meni, ki vaf bra¬ nim, bote fposnali frojo smago. Tako jo tedej k Marii pribeshati nar boljfhi pomozh soper vfe napade peklenfke. Tudi fveti Ber¬ nardin $ijenfki pravi, de je Marija Kralji- 157 za pekla in Gofpa hudih duhov, ktere ona gofpoduje in ftrahuje. Sato je Marija ime¬ novana ftrafhna peklenfkim duhovam, kakor sverften vojfkini trop: „Strafhna kakor vojfkini sverften trop.“ (Vif. pef. 6, 3.) Sverften trop je ona, ker dobro sna sverftiti in na soper poftaviti fvojo mogo- zhnoft, fvoje ufmiljenje in fvoje profhnje v pogubo fovrashnikam, in v prid fvojim flu— shabnikam, kteri v fkufhnjavah njeno mo- gozhno brambo na pomozh poklizhejo. „ J e ft kakor terta rodim fladak fad.“ (Sir. 24,23.j) Pri teh befedah fve- tiga pilma pravi fveti Bernard, de kakor pred duham zvetezhe terte ftrupene kazhe beshe, tako beshe hudizhi pred tiftimi du- fhami, nad kterimi zhutijo lepi duh pobo- shnofti do Marije Devize. Sato je imeno- novana Marija tudi zedra: „Kakor zedra fiin sraftla na Libanu“. (Sir. 24,27.) Ne farno sato, ker zedrov lef ne trohni, kakor je tudi Marija bila trohnobe, greha obvarovana, temuzh tudi sato, kakor go¬ vori kardinal Hugo, „ker kakor zedrov duh kazhe preganja, tako Marija s fvojo fve- toftjo preganja hudizhe“. Pri Israelzih je fkrinja savese prema¬ govala njih fovrashnike. Tako jih je Moj- sef premagoval: „Ker fo namrezh fkri- 158 njo savese bili vsdignili, je rekel Mojsef: Vftani Gofpod, in fovra- shniki bodo raskropljeni 44 . (III. Mojs. 10, 33.) Tako je bila Jeriho premagana; tako Filifteji: „Bila je namrezh fkrinja boshja tam“. (I. Kralj. 14, 18.) Snano je, de je bila ta fkrinja podoba Marije De¬ vize. Sato pravi Kornelij: „$krinja, v kteri je bila Mana, to je, Jesuf Kriftuf, je Deviza Marija, ktera premago deli nad hu¬ dobnimi ljudmi in nad hudizhi 44 . Tako pravi tudi f. Bernardin Sijenfki: „Kadar je bila prefveta Deviza Marija (kakor fkrinja nove savese) v nebefhko kraljeftvo povsignjena, je bila hudizheva mozh rasdjana in vni- »hena 44 . O kako fe trefejo pred Marijo in pred njenim fvetim imenam peklenfki hudizhi, pravi fveti Bonaventura: „0 kako ftrafhna je Ma¬ rija hudizhem! 44 Ta uzhenik primeri te fo- vrashnike tiftim, od kterih Job takole govori: j,V tami prilomi v hifho. — Zhe na naglim sarija pofveti, miflijo, de je fmertna fenza. 44 (Job. 24, 16.) Tatje ponozhi hodijo v hifhe lomit, tode zhe fe sarija prikashe, beshe, kakor de bi fe jim bila fmert prikasala. Ravno tako, pravi fveti Bonaventura, hudizhi prilomijo v tami nevednofti v hifho nafhiga ferza; zhe p a 159 sarija, to je, miloft Marije Devize prifveti, tako beshe, kakor vfakkdo pred fmertjo beshi. O frezhin toraj tifti, kteri v boju s peklam fladko ime Marija klizhe! V poterjenje tega je bilo rasodeto fveti Brigiti, de je Bog Marii Devizi tako mozh zhes hudizhe dodelil, de kolikorkrat flu- shabnika Matere boslije napadejo, kteri jo na pomozh poklizhe, na fam njeni miglej oftrafheni sbeshe, in jim je ljubfhe v peklu dvakrat toliko terpeti, kakor pa tako mo- gozhno oblaft Marije Devize nad feboj fkufiti. Pri befedah fvetiga pifma, v kterih nebefhki shenin hvali fvojo ljubo nevefto, ki jo imenuje lilijo, ter pravi: „Kakor lilija med ternjem, taka je moja prijatliza med hzherami“. (^V^if. pef. &, 2.) govori Kornelij rekozh: „Kakor je lilija sdravilo soper kazhe in ftrup, tako je Marijo Devizo na pomozh klizati pofebno sdravilo in pomozh v vfih fkufhnjavah, po¬ febno v fkufhnjavah nezhiftofti, kakor fku- fhnja poterdi“. $veti Janes Damafzen je rekel: Ne¬ premagljivo upanje imam v tebe, o boshja Porodniza, refhen bom. V beg bom sa- gnal fvoje fovrashnike; tvoja bramba in tvoja vfigamogozhna pomozh bo moje oro- 160 shje«. Tako fme vfak govoriti, kteri je tako frezhin biti flushabnik nebefhke Kra- Ijize. Sato pravi tudi gerfhki uzhenik Jakob menih: „Ti, o Gofpod, fi nam dal to Ma¬ ter v nar mogozhnifhi oroshje, vfe nafhe fovrashnike frezhno premagati«. V ftarem teftamentu fe bere, de je Bog fvoje Jjudftvo is Egipta v obljubljeno deshelo po dnevi s meglenim in po nozhi s ognjenim ftebram vodil. Ta fteber, sdaj meglen, sdaj ognjen je bil podoba Marije Devize, pravi Rihard od f. Laurenzija, in je nasnanoval dvojno njeno flushbo, nam- rezh naf varovati vrozhine folnza boshje pravize, kakor megla, in naf braniti pe- klenfkih fovrashnikov, kakor ogenj, $veti Bonaventura priflavi, de hudizheve fkufhnja- ve fe raspufte kakor vofek na ognji, kjer¬ koli na take ljudi sadenejo, kteri fe po- gofto imena Marije fpomnijo, ga klizhejo, in Marijo pofnemajo. „lmenu Marije fe vfako koleno pripog¬ ne«, pravi fveti Bernard, „in hudizhi fe uftrafhijo in trepezhejo, kadar to ime sa- flifhijo imenovati.« Tomash Kempenfki pra¬ vi: „Hudobni duhovi fe boje nebefhke Kra- ljize, kakor ognja. Kakor de bi is neba trefhilo, padejo na tla, kadar saflifhijo fve- te Marije ime«. O koliko zhaftitih smag 161 fo dofegli flushabniki Marije Devize farno s klizanjem njeniga fvetiga imena! Tako fveti Anton Paduanfki, tako poboshni Hen¬ rik Sušo, tako veliko drusih zhaftivzov Marije. popifvanji Shapanfkih mifijonov fe bere, de fe je nekimu kriftijanu enkrat prikasalo veliko hudizhev v podobi divjih s v eri, de bi ga ftrafhili in nadlegvali. On pa je rekel: „Jeft nimam oroshja, kteriga bi fe vi bali; zhe Bog pripufli, ftorite s menoj, kar hozhete. V^ender, sazhnem fe braniti v fladkim imenu Jesufa in Marije 44 . Komaj je bil to isrekel,fe na glaf tih fve- tih imen odpre semlja, in prevsetni duhovi fo fe pogresnili. Tudi fveti Anselm fpri- zhuje: „ Velikokrat fmo vidili in flifhali mnoge ljudi v fvojih nevarnoftih fe fpomniti! imena Marije, in fo naglo vlim hudim fku- fhnjavam ubeshali 44 . §veti Bonaventura pravi: „§!Iavno in prezhudno je tvoje ime, o Marija; kteri ga v fpominu imajo, fe ne boje fmertne ure, s akaj hudizhi, kadar to ime saflifhijo, du- fho naglo sapufte 44 . Ta fvetnik pravi tudi, de fovrashnik fe ne boji toliko mogozhne vojfkne trume, kakor fe peklenfke oblafti boje imena Marije in njene brambe. $veti German pravi: „Ti, Marija, otmefh fvoje flushabnike napada hudih fovrashnikov, zhe 162 le tvoje ime na pomozii poklizhejo“. O ko bi kriftijani v fkufhnjavah le toliko fkerbeli? de bi vfelej ime Marije s saupanjem na pomozii poklizali, bi nikoli ne padli. Sato pravi poboshni Alan: „§>atan sbeshi, pekel ftrepeta, zhe rezhem: Zhefhena Marija 44 * Marija Deviza je farna rasodela fveti Bri¬ giti , de zhe tudi nar vezilji grefhnik po- boshno in s refnizhno voljo fe poboljfhati Marijo poklizhe, liudizlii pri tej prizhi s teni imenam oftrafheni njegovo dufho sapufte j de fe pa tudi kmalo poveruejo k njemu, zhe fe grel hnik ne poboljfha. Prigodba. V Risboru je bil kanonik, po imenu Arnold, kteri je Marijo Devizo pofebno zhaftil. Ko je bil bliso frnerti, je prejel fvete sakramente. Potem je poklizal fvoje tovarfhe k febi in jih je profil, de naj g a sad njo uro ne sapufte. Komaj je bil t0 isrekel, ko je sazhel na vfih udih trepetat]? mersel pot ga je oblil, ozhi sazhne fukati? in pravi s trepezhim glafam: „Ali ne vi¬ dite hudizhev, ki me hozhejo v pekel vle- zhi ? 44 Na to je klizal: „Bratje moji, profi¬ te same Marijo, de mi pomaga, vanjo sa- upam, de mi bo pomagala, de premagam 44 - Tedej fo tovarfhi sazheli litanije Matere 163 hoshje moliti, in ko fo molili: §veta Ma¬ rija! sanj B oga profi, je profil umira- jozhi: „Povsemite, povsemite ime Marija, sakaj she fim pred fodbo boshjo“. Malo pomolzlo, potem pa pravi: „Ref fim ftoril to, pa fim fe tudi fpokoril“. Sdaj fe oberne proti Materi boshji, in pravi: „0 Marija, zhe mi ti pomagafli, bom refhen“. Na to fo ga hudizhi fpet napadli, pa on fe je s tem branil, de fe je s britko martro pre- krisheval in Marijo klizal. Tako je bilo zelo nozli. Ko fe je bil pa dan ftoril, je saklizal Arnold vef rasvefeljen: „Marija, Gofpa, moje Pribeshalifhe mi je sadobila odpufhenje in svelizhanje 44 . V Marijo ober- njen, ki ga je sa feboj vabila, je rekel: ? ? She grem, Gofpa, she grem“. Sazhel je vftajati, ker pa ni mogel s telefam, je fladko umeri in fhel sa njo s dufho, kakor upamo, v kraljeftvo vezhne flave. Molitev. Glej, pred tvojimi nogami, o moje Upanje, Marija, lesbim ubog grefhnik, ki fim bil tolikokrat po fvojim sadolshenji fu- shin peklenfki. Sposnam, de fim fe dal premagati hudizhem, ker nifim k tebi pri— heshal, o moje Pribeshalifhe. Ako bi bil k tebi pribesheval, ko bi bil tebe na po- 164 mozh klizal, nikoli, nikoli bi ne bil padel- Upam, o moja preljubesniva Gofpa, de fin* s tvojo pomozhjo she odfhel hudizhevim ro¬ kam, in de mi je Bog she odpuftil. l’ a bojim fe, de ne bom v prihodnje fhe v nje¬ gove saderge naletel. Vem, de moji fo- vrashniki fhe nifo upanja sgubili, de me bodo fhe premagali; in she fe mi prikasu- jejo nove fkufhnjave in nevarnofti. Oh Kra- Ijiza, oh Pribeshalifhe moje, pomagaj mi' Skrij me pod fvoj plajfh, ne pripufti, de bi me ti fpet vidila v njih fushnofti. Vem, de mi bofh pomagala, in de me bofh ote- la vfelej, kadar te bom klizal. Pa tega fe bojim, bojim fe, de bom v fkufhnjavah posabil nate mifliti, in tebe klizati. To je toraj gnada, ktero te profim in shelim od tebe, prefveta Deviza, de bi vedno nate miflil, pofebno pa, kadar bom v fkufhnjave padel; daj mi, de ne jenjam pogofto t e klizati in rezili: Marija pomagaj mi, poma¬ gaj mi Marija! In kadar pride dan mojig a poflednjiga boja s peklam , o moji fmertn® uri, o moja Gofpa, ftoj mi takrat pofebno na ftrani, ti farna me takrat opomni, de te bom na pomozh klizal, ali s uftmi, s.ferzam; de s tvojim in tvojiga §ina Je- -sufa imenam v uftih umerjem in pridem te 165 hvalit in zhaftit, in fe nikoli vezli od tebe lozhit zelo vezhnoft v nebelih. Amen. Peto poglavje. K tebi sdiltujcmo skaloftni in objokani v dolini fols. 1. Kako je treba, de Marija sa naf pro/i sa naf/ie svelizhanje. De fvetnike, in pofebno Kraljizo fvet- nikov, prefveto Devizo Marijo na pomozh klizati in profiti, de nam gnado boshjo fpro- fijo, ni le pripufheno, teinuzh dobro in Bo¬ gu dopadljivo, je verina refniza, ki je po- terjena v zerkvenih sborih soper krivoverze, kteri fo jo sametvali kakor krivizo soper Jesufa Kriftufa. ki je edini nafh prednik. Pa, zhe Jeremija po fmerti profi sa Jeru¬ zalem ; (II. Maliab. 15, 14.) zhe ftarafhini v fkrivnim rasodenji Bogu molitve fvetnikov darujejo; zhe fveti Peter obljubi po fvoji fmerti fvojih uzhenzov fe fpomnitijzhe fveti Shtefan moli sa fvoje ubijavze; zhe fveti Paul profi sa fvoje tovarfhe; zlie seno be- fedo fvetniki samorejo sa naf profiti, sakaj 166 de bi mi ne mogli fvetnikam fe priporozhvati, de bi pred Bogani sa naf govorili? $veti Paul fe priporozhuje v molitve fvojih uzhen- zov: ^Profite sa naf“. (Tefal. 1, 15.} §>veti Jakob naf opominja, de bi drug sa drugiga molili: „Molite drug s a dru- giga, de bote ohranjeni 44 . (Jak. 1 5 15.) Toraj tudi mi samoremo to ftoriti. De je Jesuf Kriftuf edini frednik pra- vize, de nam je on s fvojim saflushenjem fpravo s Bogam sadobil, kdo taji to? Pa nafproti je kaj hudobniga tajiti, de nam Bog po profhnjah fvojih fvetnikov, in po- febno Marije fvoje Matere gnade deli, ki Jesuf toliko sheli, de bi jo mi ljubili in zhaftili. Kdo tega ne ve, de zhaft mate¬ ram dana, tudi njih otrokam velja? ,,Zhaft otrok fo njih ftarifhi 44 . (Prip. 17, 6.) Sato pravi fveti Bernard: „Naj nikar ne mifli, de zhaft Jjlinovo satamnuje, kdor Ma¬ ter mozhno hvali, sakaj kolikor bolj feMati hvali, toliko bolj fe §>in zhafti 44 . ^»veti 11- defons pravi, de vfa zhaft, ktera fe materi ali kraljizi 1'kashe, fe rastegne tudi zhes finu in kralja. Nikomur ni nesnano, de jč po saflushenji Jesufovim Marii tako velika mozh dana, de je ^redniza nafhiga sve- lizhanja; zhe tudi ne §!redniza pravize, j e pa $redniza milofti in priprofhnje, kakor j° 167 favno v tem pomenu fveti Bonaventura ime¬ nuje nar sveftejfhi ^rednizo nafhiga sveli- zhanja. i^veti Laurenz Juftinian pravi: „Ka- ko ne bo polna milofti in gnade, ktera je poftala Grednize nebeflike, Vrata v para- dish, prava §>redniza med Bogam in zhlo- v ekam“. Sato lepo opomni fveti Anselm, de, zhe fe Marii Devizi priporozhamo, ne kashemo nesaupanja v bosbjo miloft, ampak nesaupanje v fvojo nevrednoft, in sato fe k njej satezhemo, de bi njena vifoka vred- ttoft nafho nevrednoft nadomeftila. De je toraj pod pomozh Marije De¬ vize pribeshati dobra in fveta mifel, nihzhe ne more dvomiti, sunaj tiftiga, kte- rimu vere rnanka. Kar imamo pa tukaj dovishati, je fhe vezli, namrezh de je tudi treba fe Marii priporozhvati, de svelizha- nje dofeshemo. De pa prav govorimo, mo- famo rezili, de to ni farno na febi treba, ampak le savoljo dolshnofti. Volja boshja namrezh tako hozlie, kakor uzlii fveti Ber¬ nard, de vfe gnade, ktere nam Bog deli, fkos roke Marije Devize gredo. Ta nauk grdijo dandanafhnji vfi imenitnifhi bogoflovzi 'n uzheniki; te miifli fo: Vega, Mendozza, ^aciuchelli, Segneri, Poire, Crafset, in kres fhtevila drusili uzhenikov. §>he zelo Alekfander Natalis, kteri je v fvojih isre- 168 kih pofebno tanek in sadershljiv, pravi, de Bog hozhe, de vfe dobrote, ktere od nje¬ ga prizhakujemo, fkos profhnjo mogozhne Devize in Matere dofeshemo, kteri fe pri- porozhujemo. To refnizo poterdi ta uzhe- nik s befedami fvetiga Bernarda, ki pravi: „Tako je volja njegova (boshja), kteri ho¬ zhe, de imamo vfe fkos MarijoRavno te mifli je uzhenik Kontenson, kteri pri raz¬ laganji Jesufovih befedi na krishi, ko j® rekel Janesu: „Glej, tvoja Mati 64 , ta¬ kole govori: „G!ej, tvoja Mati, kakor bi hotel rezhi: Nihzhe ne bo drugazlti moje kervi deleshin, kakor po profhnji moje Ma- tere. Moje rane fo ftudenzi gnad, pa dru- gazhi k nikomur ne bodo pritekli, kakor po shlebu Marije Devize. Janes uzhenz* toliko bom jeft ljubil tebe, kolikor bofh ti njo ljubil 44 . Ta nauk, de namrezh vfe, kar do- briga od Boga prejmemo, po fredftvu Ma¬ rije Devize do naf pride, ni slo ufhezh nekimu novimu pifarju, kteri fzer prav lepo govori od prave in napazhne poboshnofti? pa fe vender, kadar govori od zhefhenj* do Marije Devize, slo slo fkopiga fkasuje ji dati tifto zliaft, ktero fo ji fkasovali kak fveti German, f. Anselm, f. Janes Dama- fhki, f. Bonaventura, f. Antonin, f. Ber- 169 nardin Sijenfki, in toliko drugih zerkvenih uzhenikov, kteri fe nifo nizh pomifhljevali na ravnoft ter d iti, de ravno savoljo imeno- Vaniga vsroka ni le dobro, temuzh potrebno, de fe v profhnje Marije Devize priporozhu- jemo. Imenovani uzhenik pravi, de je ta nauk, de nam namrezh Bog nobene gnade drugazhi, kakor po fredftvu Marije Devize ne da, previfoko gnan isrek, ki je nekterim fvetim moshem v gorezhnofti s jesika ufhel5 de ta nauk fe mora tako rasumeti, de Ma¬ rija nam je Jesufa Kriftufa dala, in po njegovim saflushenji fhe le prejemamo vfe potrebne gnade od Boga; tudi bi bilo na- pazhno verovati, pravi daljej ta mosh, de nam Bog bres profhnje Marije Devize ne more nobene gnade dati, ker pravi fveti Paul, de mi verujemo le eniga Boga, in le eniga prednika med Bogam in med zhlo- Vekam , namrezh Jesufa Kriftufa. Tako da- lezh fo befede imenovaniga pifarja. Na to mi bodi pripufheno odgovoriti, de, kakor ta uzheni gofpod fam v ravno teh fvojih bukvah fposna, vfe drugo je frednik pravize, po fvojim laftnim sa¬ flushenji, in frednik milofti, po fvojih profhnjah. Ravno tako je vfe kaj drugiga rezhi, de Bog ne more, in rezhi, de Bog n oz h e gnad deliti bres profhnje Marije De- 8 170 vize. Pazil ref, in tudi mi terdimo, de je fam Bog vir vfiga dobriga, in pravi Gofpod vfih gnad ; in de Marija ni nizh drugiga, kakor sgol ftvar, ktera, kar dobi, le po milofti od Boga dofeshe. Vender pa, kdo neki more tajiti, de je pametno in pravizhno ter" diti, de Bog hozhe, de vfe gnade, ktere on odrefhenim dufham hozhe dodeliti, fkos roke Marije Devize pridejo, ktero je on hotel zhes vfe druge ftvari povsigniti, ter jo, kakor isvoljeno Mater fvojiga §iinu in • nafhiga Svelizharja, kar je she v njenim shivljenji na tem fvetu ftoril, zhaftiti in lju¬ biti? Tudi mi terdimo, de je Jesuf Kriftuf edini prednik pravize, kakor fmo she ras- lozhili, kteri nam s fvojim saflushenjem svelizhanje sadobi; pa pravimo tudi, de Marija je pa J^redniza milofti, in defiravno kolikor ona dofeshe, le po saflushenji Je- sufa Kriftufa sadobi, in le v imenu Jesufa Kriftufa sa naf profi; vender terdimo, de vfe gnade, ktere shelimo, le fkos profhnjo Marije Devize dofeshemo. Gotovo je, de v tem nauku ni nizb nauk a m fvete vere nafprotniga, temuzh vfe to fe lepo fklada s naukam fvete zerkve, ktera naf v fvojih ozhitnih iri poterjenih mo¬ litvah vedno opominja k Materi boshji pri- beshati,in jo klizati: Sdravje bolnikov, 171 Pribeshalifhe grefhnikov, Pomozh kriftijanov, Shivljenje, Upanje na- fhe. Katolfhka zerkev v zerkvenih molit¬ vah, ki jih sapove o prašnikih Marije De¬ vize moliti, oberne na njo befede modrofti boshje, in pravi: „V meni je vfe upanje shivljenja in zhednofti; v meni je vfa gnada poti in refnize. Kdor mene najde, najde shivljenje, in bo prejemal svelizhanje od Gofpoda“. Na drugim meftu pravi: „Kteri v meni delajo, ne bodo grefhili, kteri me v fvetlobo poftavljajo, bodo vezhno shivljenje imeli . u Vfe te befede na- snanujejo kako potrebno de je, de fe v profhnje Marije Devize priporozhujemo. Daljej je to nauk, kteriga nam terdi toliko uzhenikov in zerkvenih ozhakov, od kterih pazh ni prav govoriti, kar omenjeni pifar rezhe, de fo v povsigvanje Marije Devize previfoko govorili, ali de fo jim v tej rezhi pregnani isreki s jesika uhajali. Befedo pregnati in preprilike govoriti fe pravi mejo refnize preftopiti, kar fe pa od fvetih mosh ne fme rezhi, kteri fo s boshjim du¬ ham rasfvetljeni govorili, ki je duh refnize. Bodi mi tukej pripufheno tudi mojo mifel povedati. Jes namrezh tako miflim, de, zhe je kak nauk zhaftitljiv sa Mater 8 * 172 boshjo, in ima sadoftno podlago, ter ni so- per ne veri, ne fklepam fvete zerkve, ne refnizi, ga pa vender farno sato savrezhi, ker je nafprotni nauk tudi verjetin, kashe malo poboshnofti in fpofhtovanja do Marije Devize. V malim fhtevilu tazih zhaftivzov Matere bosbje jeft nozhem biti, in tudi ne shelim, de bi bil ti, ki te moje bukve be- refh; rajfhi hozhern biti v fhtevilu tiftih, kteri vfe, kar je sa Marijo zhaftitljiviga, de le refnizam vere ni nafproti, popolnoma in terdno verujejo. Ta mifel je prav po na¬ ukih opata Ruperta, kteri med druge djanja poboshnofti do Marije tudi to fhteje: „Vfe terdno verovati, kar je nji v vezhji zhaft^- De fe ne bomo bali hvale Marije Devize previfoko gnati, naj naf, zhe bi drusiga nizh ne imeli, fveti Augufhtin potolashi, kteri pravi, de vfe, karkoli mi od hvale Marije Devize rezhemo, je le malo proti temu, kar je ona vredna, ker je Mati ve- zhniga Boga. Tudi fveta zerkev moli v molitvah fvete maflie; „§>rezhna namrezh prefveta Deviza Marija, in vfe zhafti nar vrednifhi“. Vernimo fe sdaj, in poflufhajmo kaj fveti zerkveni uzheniki od tega govore. —■ ^veti Bernard pravi, de je Bog Marijo s vfimi gnadami napolnil, de bi ljudje p° 173 Marii, kakor po vodotozhu ali shlebu vfe dobrote prejemali: „Poln vodotozh, de bi drugi is njegove polnofti sajemali w . Ta Uzhenik fhe zlo pravi, de preden je Marija na fvet priflila, ni bilo sa vfe ljudi potoka gnad, ker fhe ni bilo tega dobrotniga vo- dolozha, in de je Bog sato Marijo fvetu dal, de bi po nji, kakor po vodotozhu, ne- befhke gnade ljudem neprenehama tekle. Kakor je Holofernes, de bi bil mefto Betulija dobil, sapovedal vodotozhe preter- gati, po kterih je voda v mefto tekla, tako hudizh dufham, de bi jih pogubil, vsame poboshnoft do Marije Devize; sakaj zhe ta vodotozh gnad sapre, mu je lahko duflie dobiti. Sato pravi daljej ravno ta fveti ozke Bernard „Poglejte, o dufhe, s kak- fhno ljubesnijo in poboshnoftjo liozhe Bog, de bi mi Marijo zhaftili, ki je obilnoft vfiga dobriga vanjo djal, de po tem takim fpo- snamo, de vfe, kar je sa naf upanja, gna¬ de in svelizhanja, le od nje isvira“. Ravno to terdi fveti Antonin, rekozh: „Kolikor gnade je na fvet prifhlo, je fkos Marijo prifhlo is nebef“. Sato je Marija imenvana luna, in fveti Bonaventura pravi: „Sakaj, kakor je luna v fredi med nebam in semljo, in kar od nebefnih telef prejme, na semljo rastrefa, 174 tako je kraljeva Deviza Marija v fredi med nami in Bogam, in ona gnado v naf ras- liva“. Ravno tako katolfhka zerkev Marijo imenuje: Vrata nebefhke, ker, kakor pifhe fveti Bernard, kakor mora vfak ukas milofti, ki ga kralj raspofhlje, fkos vrata kraljeviga poflopja iti, tako: „nobena gna- da ne pride is nebef na semljo, de bi ne fhla fkos roke Marije Devize“. J^veti Bo¬ naventura pravi daijej, de ker je Marija Vrata nebefhke, „ne more nobeden v ne- befa priti, kakor de gre fkos Marijo, ka¬ kor fkos vrata“. Ravno ta nauk nam poterdi f. Hiero¬ nim, ki pravi v pridigi od v nebo vsete Marije Devize, de je v Jesufu Kriftufu pol- noft gnade, kakor v glavi, is ktere fe pot¬ lej raslivajo duhovi slavljenja po udih zeli— ga telefa,kar fmo mi j v Marii pa je ravno tifta polnoft, kakor v vratu, fkos kteriga gnade v shivot teko'. To poterdi tudi fveti Bernardin ^ijenfki, ki pravi: „Skos Marijo Devizo tezhejo is glave, ktera je Kriftuf, oshivljajozhe gnade v njegovo fkrivnoftno telo w , (to j e v kriftijane). §!veti Bonaventura nam hozhe vsrok tega rasloshitij in pravi: „Ker je vla na¬ tura boshja v telefu prezhifte Devize pro- 175 bivala, fe ne bojim rezhi, de ima ta De- viza nekako oblaft do vfih raslivov gnad, ker fo is njeniga telefa, kakor is boshjiga morja reke vfih gnad tekle“. Ravno to go¬ vori s bolj umevnimi befedami fveti Ber¬ nardin, ki pravi: „Od tiftiga zhafa, de je Deviza Marija v fvojim telefu §inu boshji¬ ga fpozhela, je tako rekozh neko oblaft do vfih darov fvetiga Duha sadobila; tako, de nobena ftvar ni od Boga nobene gnade do- fegla, ktera bi ji ne bila fkos Mater Ma¬ rijo dodeljena^. Ravno tako raslaga Krafet befede Je¬ remija preroka, kjer govori od vzhlovezhe- nja boshjiga $inu in od njegove Matere Marije: „Šhena bo obdajala mosha“. K tem befedam pravi ta uzhenik, de kakor is fredifha okroga ne more nobena zher- ta ven is okroga priti, de bi okroshja ali obvoda ne preresala; tako od Jesufa, ki je fredifhe vfiga dobriga, ne more nobena gnada priti, de bi fkos Marijo ne flila, ktera Jesufa obdaja, ki ga je v fvoje telo prejela. Sato pravi fveti Bernardin, de pridejo vfi darovi, vfe zhednofti, in vfe gnade do ijndi fkos roke Marije Devize, in fzer pri¬ dejo do kterih ona hozhe, kadar ona hozhe in kakor ona hozhe. Ravno tako govori 176 Rihard, ki pravi: „Kar Bog ftvarem do- briga da, hozhe de gre fkos roke Matere Devize". Zhaftitljivi opat is Zelesa opo¬ minja sato vfe ljudi, de naj pribeshe k Klju- zharizi gnad, kakor Marijo imenuje, in pravi: „Pridi k Marii Devizi, sakaj fkos njo bo fvet vfe dobrote imel". Is vfiga tega fe zhifto vidi, de vfi ti imenovani fveti moshje in uzheniki s naukam, de narn vfe gnade po fredftvu Marije De¬ vize pridejo, nifo kotli farno rezhi, de fkos Marijo imamo Jesufa, kteri je isvir vfiga dobriga, kakor sgoraj omenjeni pifar miflij temuzh tudi terdijo, de Bog, ki nam je fvojiga §ina dal, sdaj hozhe de vfe gnade, ktere fo fe odfihmal delile, fe fhe dele, in fe bodo do konza fveta ljudem po saflu- shenji Jesufa Kriftufa delile, fe fkos roke in profhnje Marije Devize dele. Po tem takim tedej, fklene Suarez, j e dandanafhnji mifel žele katolfhke zerkve, de je ne le dobro, temuzh tudi potrebno, de Marija sa naf profi. Potrebno je, ka¬ kor fim she rekel, ne ravno farno na febi, sakaj tako potrebno je le fredftvo Jesufa Kriftufa, ampak savoljo boshje naredbe, ker s fvetimBernardam katolfhka zerkevmiflb de je Bog fklenil, de fe nam nobena gnada drugazhi ne dodeli, kakor fkos roke Marij e 177 Devize. In fhe pred fvetim Bernardam je bil ravno le mifli fveti Ildefons, kteri rezhe Marii Devizi: „0 Marija, vfe gnade, ktere Bog hozhe ljudem dati, je fklenil, de fe jim po tvojih rokah dodele; tebi fo namrezh isrozheni vfi sakladi in vfe bogaftvo boshjih darov“. Sato pravi tudi fveti Peter Damian, de je Bog Je s privoljenjem Marije Devize hotel zblo- vek poftati; in fzer pervizh sato, de bi ji kili mi sato vfelej hvaleshni, daljej pa tudi sato, de bi mi fposnali, de je svelizhanje vfih v voljo prefvete Devize isrozheno. Sato tudi fveti Bonaventura, kjer ras- laga befede preroka Isaija, ki pravi: Is korenine Davidove, to je is njegoviga Saroda, bo s rafti o fteblo, to je Marija, in is ftebla bo pognal z vet, to je Sve- lizhar, tele lepe befedi priftavi: „Kdor- koli sheli gnado fvetiga Duha prejeti, naj svetu na fteblu ifhe, sakaj po fteblu fe pri¬ de do zvetu, in v zvetu najdemo fvetiga Duha“. Na to priftavi ta uzhenik: „Ako shelifh ta zvet imeti, fi prisadevaj de s profhnjami fteblo k febi pripognefh“. Ako shelifh Jesufa in njegovo gnado dofezhi, profi pred njegovo Mater Marijo, de fe ona miloftljivo k tebi nagne. Na drugim kraji pravi ravno ta ferafinfki uzhenik k befe- dam f. evangelija: „ln fo nafhli dete s 8 ^^ 178 Marijo njegovo Materjo 44 , (Mat. 2 , 11 .): „Nikoli fe Jesuf ne najde drugazhi, kakor s Marijo, kakor pri Marii 44 . In fhe priftavi: „Saftonj toraj ifhe Jesufa, kdor ga s Marijo ne ifhe 44 . Sato pravi tudi fveti lldefons: „De bom §iinov flushabnik, ifhem flushbe pri Materi 44 . Kdor namrezh pri materi flushi, ktera ima fvojiga finu pri febi, je gotovo tudi finov flushabnik. Prigodba. Vinzenz is Belovaka in Zesarij pripo¬ vedujeta, de je neki mlad plemenitnik s fvojim rasujsdanim shivljenjem vfe premo- shenje sapravil, ki mu ga je bil njegov ozhe sapuftil, in de je bil prifiljen iti kruha profit, de bi bil mogel shiveti. Ker fe je doma framoval berazhiti, fe je podal v daljno deshelo, kjer ga nifo posnali. Na poti je frezhal enkrat nekdajniga hlapza fvojiga ozheta. Ta, ko ga je vidil shaloftniga sa- voljo revfhine, v ktero je bil prifhel, g* je tolashil, in mu prigovarjal, de naj b° vefel, in de ga bo on k tako dobrimu knes« peljal, de bo pri njem s vfim prefkerbljen- Ta hudobnesh pa je bil zopernik, kteri je mladenzha s feboj vsel, in ga fkos gojsd k nekimu jeseru peljal. Ko fta bila tje pri- 179 fhla, sazhne ta hudobni zlilovek s nekom, ki ga ni bilo viditi, govoriti. Mladenzh ga toraj prafha, s kom de govori; in un od¬ govori, de s hudizhem, ter ga oftrafheni- ga tolashi, de naj fe nikar ne boji. Na to je govoril daljej s hudizhem, in je rekel: „Gofpod, tale mladenzh je na berafhko pa- lizo prifhel, in skeli na fvoj pervi ftan priti“. Hudizh odgovori: „Zhe hozhe meni flushiti, ga hozhem bolj bogatiga ftoriti, kakor je bil. Nar pred fe more Bogu odpovedati^. Mladenzh oftermi nad temi befedami; ker ga je pa hudobni hiapez le nagovarjal, ftori to, in fe odpove Bogu. „Pa to fbe ni sa- dofti,“ rezke hudizh, „temuzh tudi Marii fe ttiorafh odpovedati, sakaj ona je tifta.ktera nam nar vezh fhkode napravi. O koliko nam jih ona is roke potegne, jih k Bogu nasaj pripelje, in jih svelizha!“ „Tedej te¬ ga ne ftorim,“ odgovori mladenzh, „fvoje Matere nesatajim; ona je vfe moje upanje". Raj f hi grem kruha profit vfe fvoje shive dni". S temi befedami sapufti mladenzh tifto mefto. Nasaj grede je prifhel k neki zerkvi Matere boshje, ftopi vanjo in po¬ klekne pred njeno podobo v altarji, sazhne jokati, in prefveto Devizo profiti, de naj »nu sadobi odpufhenje njegovih grehov. Na enkrat saflifhi mladenzh Marijo Devizo, ki 180 je sazhela profiti fvojiga i^inu sa tega ne- frezhniga grefhnika. „Pa glej, o moja Ma¬ ti! 4 * je odgovoril Jesuf, „ta nehvaleshnik me je satajil 44 . Ker pa Mati Marija ni jenjala sanj profiti, je rekel na sadnje Je¬ suf: „0 moja Mati, jes tebi fhe nikoli nizh nilim odrekel, naj mu bo toraj odpufhe- no, ker ti sa njega profifh 44 . Vfe, kar fe je tukaj godilo, je fkrivaj gledal in poflu- fhal tifti kmet, kteri je bil vfe premoshenje ravno tega mladenzha nafe fpravil. Ker je ta videl, kako miloftljivo je ravnala Marija s tem nevrednim grefhnikam, mu je dal fvojo edino hzher v sakon, in mu je isro- zhil vfe 1'voje premoshenje. Tako je ta mla- denzh s pomozhjo Marije Devize dofegel gnado boslijo, in obilno zliafniga premo- sherija. Molitev. O moja dufha, glej kako lepo upanj e svelizhanja in vezhniga shivljenja ti je dal Gofpod Bog, ker ti je po fvoji milofti do¬ delil saupanje v profhnje fvoje Matere Ma¬ rije, deliravno fi ti s fvojimi grehi she to¬ likokrat njegovo nejevoljo in vezhno pogU' bljenje saflushila. Sahvali toraj fvojiga Bo¬ ga, in sahvali fvojo Pomozhnizo Marijo? de te je miloftljivo pod fvoj plajfh vsela, 181 kar ti fprizha toliko gnad, ki fi jih fkos njeno pomozh dofegla. O pazh ref, sa- sahvalim te, o moja preljubesniva Mati, sa vfe, kar fi meni, pekla vrednimu, she do- briga ftorila. O Gofpa, koliko nevarnoft fi me she ti refhila! Koliko rasfvetljenja in koliko gnad fi mi she od Boga fprofila! Koliko dobriga in koliko hvale fi pa ti od mene dobila sa to, de toliko fkerbifh meni dobrote deliti? Le tvoja dobrotljivoft te she- ne. Oh, de bi mogel jes fvojo kri in fvoje slavljenje sa tebe dati! In vender bi bilo to fhe malo sahvale, ker fi me ti vezhne fmerti refhila. Ti fi mi dala, de fim, ka¬ kor upam, gnado boshjo sadobil; tebi, s eno befedo, fim dolshan vfo fvojo frezho. O preljubesniva moja Gofpa! drusiga ti re- vesh ne morem dati, kakor to, de te vedno zhaftim in ljubim. Oh ne saversi ferzhniga sdihvanja ubogiga grefhnika,ki ga je tvoja dobrotljivoft v ljubesni do tebe unela. Ako je moje ferze nevredno te ljubiti, ker je nefnashno in vfe pofvetno, je v tvoji mozhi ga fpreoberniti; ti ga fpreoberni. Skleni me sa naprej s mojim Bogam, in sveshi me tako, de fe nikoli vezli ne bom mogel od njegove ljubesni lozhiti. To shelifh ti od mene, de bi jes ljubil tvojiga Boga $ in to jes shelim od tebe, sadobi mi, de ga 182 bom ljubil, de ga bom vezhno ljubil, in de nizh drusiga ne bom shelel. Amen. 2. Od ravno tega nauka na daljej. $veti Bernard pravi, de kakor fta en mosh in ena shena vkup delala sa nafhe pogubljenje, tako fe je fpodobilo, de fta drug mosh in druga shena vkup delala sa nafhe odrefhenje, in ona fta bila Jesuf in njegova Mati Marija. Gotova refniza je, pravi ta fvetnik, de je Jesuf Kriftuf fam obilno sadofti ftoril sa nafhe odrefhenje, „vender pa je bilo bolj priftojno,de fta bila pri nafhi popravi oba fpola, ker fta bila tudi pri nafhim popazhenji oba vkupej“. Sa- voljo tega Albert veliki imenuje Marijo Po¬ maga vk o odrefhenja, in Marija farna je rasodela fveti Brigiti, de kakor fta bila Adam in Eva sa eno jabelko fvet prodala, tako fta ga Jesuf in Marija s enim ferzam odkupila. §veti Anselm pravi, de kakor je Bog mogel fvet is nizh uftvariti, ga vendei' popazheniga ni hotel bres Marije popraviti- Suarez uzhi, de je bila Marija nafhiga odrefhenja na trojno visho deleshna, nam- rezh pervizh, ker je s fvojo poboshnoftjo in fvetoftjo vzhlovezhenje $inu boshjiga saflu- shila; drugizh,ker je v fvojim shivljenji na fvetu neprenehama sa naf profila; tretjizh, 183 ker je sa nafhe svelizhanje fvojiga $inu radovoljno Bogu darovala. Ravno sato je pa Bog fklenil, de, ker je Marija toliko ijubesni do zhloveka fkasovala, in s toliko ljubesnijo Bogu na zhaft sa nafhe svelizha¬ nje delala, tudi sanaprej vfi po fredftvu nje¬ nih profhenj svelizhanje dofeshejo. Marija fe imenuje Pomagavka nafhiga opravizhenja, ker je Bog vfe gnade, ktere fe nam imajo deliti, njej isrozhil Sato pravi daljej fveti Bernard, de morajo vfi ljudje, kteri fo pred nami bili, mi, ki fmo sdaj, in kteri bodo fhe prifhli, Marijo sa frednizo in dobrotnizo vfih zhafov imeti. Jesuf je rekel, de njega nihzhe ne tnore najti, zhe ga Ozhe nebefhki s fvojo gnado ne vlezhe. Ravno tako, po befedah Rihardovih, govori tudi Jesuf od fvoje Ma¬ tere, de namrezh nihzhe ne pride k njemu, zhe ga njegova Mati Marija s fvojimi pro- fhnjami k njemu ne pripelje. Jesuf je bil fad Marije Devize, kakor je rekla fveta Klisabeta: „Shegnan a fi med shenami, *n shegnan je fad tvojiga telefa 4t . (Ruk. 1,42.) Kdor toraj hozhe fad imeti, mora imeti tudi drevo; kdor hozhe imeti Jesufa, naj k Marii gre; in kdor Marijo najde, najde tudi Jesufa. §>veta Elisabeta, ko jo je bila Marija prifhla na dom obifkat, 184 ni vedla kako jo sahvaliti, ter vfa ponishna saklizhe: „In od kod je to meni, de MatiGofpodova k meni pride! 44 (Luk. 1, 43.) Pa sakaj Elisabeta tako govori? Mar ni vedila de je s Materjo prifhel tudi njeni §in na njen dom? In sakaj fe nevre¬ dno fhteje, de jo Mati obifhe, ne pa veli¬ ko bolj nevredno, de jo pride Svelizhar fam obifkat? — Salo, ker je fveta shena do¬ bro vedila, de kadar Mati pride, tudi J^inu s feboj prinefe, sato fe ji je dofti sdelo Mater sahvaliti, bres de bi $inu imenovala- „Ona je kakor kupzhevavfka barka, ki od dalezh fvoj kruh nefe 44 - (Prip. 31, 14.) Ta frezhna barka je bila Marija, ki nam je Jesufa Kriftufa is nebef prinefla, shivi kruh, ki je is nebef prifhel sa nafhe vezhno shivljenje, kakor Jesuf fam pravi: „Jes fim shivi kruh, ki fim is nebef prifhel, kdor bo ta kruh jedeh bo vekomaj shivel 44 . h Jan. 6, 51-) Na to pravi Rihard od f. Laurenza: morji tega fveta fe vfi potope, kterih ta barka k febi ne vsame. Toraj kolikorkrat vidimo valove tega morja fe vsigovati, mo¬ ramo k Marii klizati: Gofpa,otmi naf, po¬ ginjamo 44 . Pri tej priloshnofti moram opom¬ niti , de, kakor fe vidi, Rihard kar na rav- noft pravi: Gofpa, otmi,refhi naf, kar 185 fe pa she vezhkrat omenjenimi! pifarju ne¬ spodobno sdi, in kteri prepoveduje, de bi Marii rekli: refhi naf, ker naf le fam Bog more oteti, ali refliiti. Zhe pa, kdor je v fmert obfojen, fme kraljeviga prijatla profiti, de bi ga s fvojo profhnjo pred kra¬ ljem fmerti refliil, sakaj bi mi Materi bo- sliji ne fmeli rezili, de naj naf refhi, nam nailoft in vezhno shivljenje fprofi? veti Ja- nes Damafhki fe ni nizh pomifhljeval Ma¬ teri boshji rezili: „Bresmadeshna in zhifta ICraljiza, refhi me, otmi me vezhniga po¬ gubljenja. 44 §ve(i Bonaventura je rekel Marii: 3,0 svelizhanje te k 1 i z h e j o z h i h I 4< $ve- ta zerkev naf uzhi rezhi: Sdravje bol¬ nikov, ali Svelizhanje flabih; in mi bi fe bali jo profiti, de naj naf refhi? „Ni- bomur ni pot odperta v svelizhanje druga- *hi, kakor fkos Marijo 44 , pravi Paciuchelli, *n pred njim fhe je rekel fveti German: 33Nihzhe ni drugazhi svelizhan, kakor fkos ^be, o Marija 44 . Pa poflufhajmo, kaj fhe drusiga go¬ vore fveti uzheniki od tega, kako treba namrezh de je, de Marija sa naf profi. Zhaftitljivi fveti Kajetan je rekel, de nam je fizer mogozhe gnad ifkati, tode jih nikoli ne bomo mogli sadobiti bres pripomozhi Marije Devize. To poterdi tudi fveti An- 186 tonin, rekozli: „Kdor bres Marije prolfi fkufha leteti bres perutniz 44 . Sakaj, kakor je Farao rekel Joshefu: „Egiptovfka semlja je v tvoji roki, 44 in kakor je rekel tiftim, kteri fo ga pomozhi profit bo¬ dili: „1 dite k Joshefu; 44 tako nam Bog? kadar ga sa gnade profimo, rezhe: „ldite k Marii 44 . Sakaj „Bog je fklenil, 44 pravi fveti Bernard, „nain drugazhi nobene gna¬ de ne dati, kakor po Marii 44 . Sato pravi Ri¬ hard od f. Laurenza: „Nafhe svelizhanje je v rokah Marije Devize, de ji mi krifti- jani veliko bolj lrnemo rezhi, kakor fo Egip- zhanje Joshefu rekli: „Nafhe refhenje je V njegovih rokah 44 ., Ravno to terdi Jourdan, rekozli: „Nafhe svelizhanje je v njenih ro¬ kah 44 . Kafijan s fhe bolj mozhnimi befe- dami govori, in pravi: „Vfe svelizhanje fveta ftoji v dobri volji Marije Devize 44 . S a kteriga ona profi, bo svelizhan, sa kterig a pa ne profi, bo pogubljen. §!veti Bernar¬ din pravi Marii: „Ti fi delivka vfih gnadj nafhe svelizhanje je v tvojih rokah 44 . Sato po vfi pravizi govori Rihard, ki pravi: ,,Kakor fkala, zhe ji semljo fpod- kopljefh, v globozhino pade, tako pade zhlovek, zhe mu Mariine pomozhi smanka, v greh, in potem v pekel 44 . {*jveti Bona¬ ventura priftavi: „Bog te bres nje ne bo 187 svelizhal ; 44 in govori daljej: ,,Kakor dete kres dojnize ne more shiveti, tako bres na- fhe Gofpe ne morefh svelizhanja imeti 44 . Na to naf opominja ta fvetnik, in pravi: »Naj ima toraj tvoja dufha sliejo do Ma¬ fije ; dershi jo in ne fpufti je, dokler te ne klagoflovi 44 . §veti German prav lepo go- v ori, ki pravi: „Nihzhe ne pride do fpo- s nanja boshjiga drugazhi, kakor fkos tebe, 0 Prefveta. Nihzhe ni drugazhi svelizhan, kakor fkos tebe, o Mati boslija. Nihzhe *ii drugazhi nevarnoft refhen, kakor fkos tebe, Deviza Mati. Nihzhe drugazhi bo- shjiga daru ne prejme, kakor fkos tebe, o gnade polna 44 . In na drugim kraji pravi: »Zhe mu ti, Marija, poti ne odprefh, ne ko nihzhe duhovin zhlovek poftal ; 44 to je, •te ho nihzhe posheljenja mefa in greha pre¬ lagal. Kakor ne moremo k Bogu, nebefhki- Ozhetu drugazhi, kakor fkos Jesufa Kri- kufa, tako, pravi fveti Bernard, ne moremo ^'Ugazhi k Jesufu priti, kakor fkos Marijo; °n pravi: „§>kos tebe imamo priftop k $inu, 0 Najdelka milofti, Mati svelizhanja, de Jjaf fkos tebe fprejme on, ki nam je bil • kos tebe dan 44 . Ravno to je napeljalo fve- *iga Bernarda uzhiti, de je volja boshja, de fkos pomozh Marije Devize svelizhanje 188 dofeshemo; sakaj fkos fredftvo Marije De- vizi naf Svelizhar fprejema, ki nam je bil fkos fredftvo Marije Devize dan, in sato jo imenuje ta fveti uzhenik Mater milofti? in Mater nafhiga svelizhanja. Sato isdihuj 6 fveti German, rekozh: „Kaj bo s nami; zhe naf ti sapuftifh, o ShivJjenje kriftija- nov!“ Pa un, she vezhkrat omenjeni pifai* pravi: „Zhe vfe griade fkos Marijo pridejo, morajo fvetniki, kterim fe priporozhujemo, tudi k pomozhi Marije Devizi pribeshati, de nam gnade dofeshejo; tega pa, pravi on, nihzhe ne verjame, in fhe nikomur ni n a mifel prifhlo, kaj takiga uzhiti“. Na to jeS odgovorim, de kar vero sadeva, v tem more nizh napazhniga, ali neverjetniga biti* Kaj bi bilo pazil neverjetniga ali napazhni¬ ga, zhe rezhemo, de Bog, ki je Marij 0 poftavil Kraljizo fvetnikov, ki je fklenil,d e fe vfe gnade fkos njo dele, jo bolj pozha- ftiti, tudi hozhe,de tudi fvetniki k njej pr*' beshe, de fvojim flushabnikam gnade fp r0 " fijo? De bi pa kaj takiga uzhiti fhe niko¬ mur na mifel ne bilo prifhlo, tudi ni r e y in jeft najdem, de fo to na ravnoft terd 1 ' 1 fveti Bernard, fveti Anselm, fveti Bona¬ ventura, in s temi $uarez in veliko drug 1 " uzhenikov. §veti Bernard pravi: „Safto°J 189 hi fvetnike na pomozh klizal, komur Marija ne pomaga u . Neki iinenitin pifar raslaga Davidov pfalm, ki pravi: ,,Vfi bogati 1 j u d ft v a b o d o t v o j e oblizhje profili (Pfalm 44, 13.) na ravno to visho, re- hozh: „ Bogati tega boshjiga ljudftva fo letniki, kteri fe Marii priporozhujejo, ka¬ dar hozhejo Tvojim flushabnikam kako gna- do fprofiti, de jo ona sadobi. Sato pravi Suarez, de mi po pravizi fvetnike profimo, de bi oni sa naf pri Marii, kakor njih Go- fpej in Kraljizi profili, in pravi: „Med fvet- niki ne proiimo eniga, de bi pri drugim sa naf govoril, ker fo vfi ene verfte; pri Marii Pa, kakor Gofpej in Kraljizi, nagovarjamo druge fvetnike, de bi pri nji sa naf profilih. Ravno to je obljubil enkrat fveti Be¬ nedikt fveti Franzifhki Romani, kakor Mar- jdiese v fvojih bukvah, imenovanih ,.Mari- janfki dnevnik“ pifhe. Ta fvetnik fe je namrezh enkrat fvetnizi prikasal, ter ji je °bljubil, de bo pred Marijo sanjo profil. V Poterjenje te refnize govori fveti Anselm^ hj s Marijo takole pravi: „Kar vfi ti (Tvet- ))>ki) s teboj vred samorejo, to samorefh ti ' a ma, bres vfih unih u . „Pa sakaj samo- l 'efb vfe to ti farna,“ govori daljej ta fveti nzhenik, in odgovori: ,,Sato, ker fi Mati nafhiga Svelizharja, Nevefta boshja, Kra- 190 ljiza nebef in semlje u . Zhe ti ne bofh sa naf govorila, noben fvetnik ne bo profil sa naf, nam noben ne bo pomagal: „Zhe bofh ti molzhala, ne bo nobeden profil. Zhe p a ti, Gofpa, profifh, bodo vfi pomagali, vO profili u . Ravno tako govori Segneri, ki * fveto zerkvijo vred befede Modrofti na M»" rijo oberne, ki pravi: „Nebefhko okro- shjefim farna prehodila cc . (Sir. 24? 7.) Kakor pervi nebefhki oblok, kadar safuzhe, ftori, de fe vfi drugi obloki fuzhejO; tako ftori Marija, kadar sazhne sa kako dufh° profiti, de tudi vfe nebefa s njo vred sanjo pro- fijo. Tudi pravi fveti Bonaventura: „Ka- , dar prefveta Deviza pred Boga sa naf prO' lit pride, sapove angelam in fvetnikam, d® jo (premijo, in s njo vred Narvifhiga s® naf profijo u . Od tod tedej pride, de nam fveta zer" kev sapoveduje Marijo na pomozh klizati? in Mater boshjo s zhaftitim imenam: Upa" nje nafhe, nagovarjati. Hudobni Lu tef je rekel, de ne more terpeti, de bi Marij 0 nafhe Upanje imenovali, ker je le Bog nafh prednik Jesuf Kriftuf edino nafh e Upanje; de tifti Boga preklinja, kteri fvoj e saupanje v ftvar ftavi, kakor pravi Jere' mija : „Preklet zhlovek, kteri v zbl°" veka saupa u . (Jer. 17,5.) Sveta zer- j 191 ta v naf pa vender napeljuje vfelej Marijo Ja pomozh klizati, in jo imenovati nafhe Upanje: „Up an je nafhe, bodi zhefhe- Ja u . Kdor fvoje saupanje v ftvar bres Uoga ftavi, bo, fe ve de, od Boga pre¬ klet, ker je Bog edini vir in delivez vfih tab rot, in ftvar bres Boga nima nizh, in Je more nizh dati. Pa zhe je Bog fklenil, kakor fmo she fkasali, de pridejo vfe gnade f tas Ma rijo, kakor po vodotozhu milofti, *ato fmemo in fmo dolshni terditi, de je jlarija nafhe Upanje, fkos ktero gnado tashjo prejemamo, In sato pravi fveti Ber¬ nard : ,,Otrozi moji, Marija je moja nar ! v ezhji fveft, ona je žela podftava mojiga taanja“. Ravno to terdi fveti Janes I)a- ^afhki, ki Marii takole govori: „Vfe fvoje Sa upanje is ferza v tebe poftavim, in s ^•hmi v tebe vpertimi fe vef tebi srozhim“. ^''eti Tomash imenuje Marijo: Vfe Upa- n J e shivljenja. j^Sveti Efrem pravi: „Mi Junamo nobeniga drugiga saupanja, kakor e be ? o Deviza nar bolj svefta; pod peru- ami fvoje milofti nas brani in obvarvaj“. Jjikonzhajmo toraj s fvetim Bernardam, k' pravi: „V globozhini fvojiga ferza zha- ftimo to Marijo, ker je volja tiftiga tako, kteri hozhe, de imamo vfe fkos 31 arijo‘» *n sato naf opominja ta fveti uzhenik, de 192 vfelej, kolikorkrat kake gnade shelimo j 11 prolimo, fkerbimo fe Marii priporozhiti, io saupajmo, de jo bomo dofegli: , ? lf himo gna' de, in fkos Marijo je ifhimo“. Na (o pri' ftavi: „Ker fi ti nevredin, de bi ti Bog dal? je dal Marii, de po nji dobifh, karkol* imafh“. Sato naf opominja tudi ravno ta fveti Bernard: „Karkoli hozhefh Bogu da' rovati, fe fpomni, de bofh Marii priporo' zbil, zhe nozhefh, de bi Bog tvoj dar sa' vergel u . Prigodba. Imenitna je pripoveft od Teofila, ki j rt je Eutihijan, Konfhtantinopolitanfki patriarh pifal, kteri je s fvojimi ozlimi vidil, kar f® tukej pove, in je poterjeno od fveliga P®" tr a Damijana, od fvetiga Bernarda, fveti' ga Bonaventura, fvetiga Antonina, in fh® od vezh drugih, kakor piflie Krafet. r l’ e " ofil je bil veliki dijakon v Adanas, meft * 1 v Žiiizii; tako je bil fpofhtovan, de fo ljudje hotli imeti sa fvojiga fhkofa, pa 015 fe je branil savoljo velike ponishnofti. P a sgodilo fe je, de fo ga bili hudobni lj ud J e po nedolshnim satoshili, in de je bil sato flushbe odftavljen. To ga je tako peklo? de je od ftrafti oflepljen k judovfkimu ^o" perniku fhel, kteri mu je pripravil prilosh' 193 «oft s hudizhem govorili, de bi mu bil v ^ e j nefrezhi pomagal. Hudizh mu je rekel, de, zhe hozhe njegovo pomozh dofezhi,naj f e odpove Jesufu in njegovi Materi Marii, ^ de naj ftorjeno pifrno s fvojo roko pod- pifhe. Teofil je naredil nefrezhno pifrno. J|>ugi dan, ko je bil fhkof isvedel krivizo, ** je bila Teofilu ftorjena, mu je dodelil "dpufhenje, in ga je nasaj v fluslibo po- ftavil. Pa Teofil, ki ga je njegova veft s avoljo ftrafhniga greha nensrezlieno pekla, drusiga delal, kakor jokal. Kaj ftori? $hel je v neko zerkev, tam je padel pred Podobo Marije Devize, je jokal in rekel: j>0 Mati boshja, jes nozhem obupati, ker 'ttiam tebe, ki fi tako miloflljiva, in mi sa- toorefh pomagati^. Tako je molil pred Ma- r, jo Devizo flitirdefet dni. Eno nozh fe mu P r >kashe Marija, in mu rezhe: „0 Teofil, * a j fi ftoril? Odpovedal fi fe mojimu in Jpojiga §ina prijatelftvu; in pred kom ? Pred v °jim in mojim fovra$hnikam“. Teofil od¬ govori. „Golpa, ti mi morafh odpuftiti, in °dpufhenje pri fvojim §inu fprofiti“. Na to je Marija, ki je vidila njegovo saupanje, °dgovorila: „Saupaj, jeft hozhem profili sa e“. Teofil rasvefeljen pomnoshi fvoje folse, v °jo pokoro in fvoje profhnje, in le ne od- ter ga od podobe fvete Devize. Vnovizh I 9 194 fe mu Marija prikashe, ter mu s vefelim oblizhjem rezhe: ,,Teofil, vefeli fe, jeft lim tvoje folse in molitvo pred Boga prinefla, in on jih je fprejel, in ti je she odpuftil? pa od danf sanaprej mu bodi hvaleshin in sveft“. „Gofpa“, odgovori Teofil, „vfe to me fbe ne more dofli potolashiti, fovra- shnik ima fhe nefrezhno pifmo v rokah, * kterim firn fe tebi in tvojimu §inu odpove¬ dal; ti mi ga samorefh nasaj dobiti“. ZheS tri dni fe eno nozh Teofil sbudi, in najde pifmo na fvojih perfib. Drugi dan, ko j e bil ravno fhkof pri veliki trumi ljudi v zer- kvi, je fhel Teofil, fe je fhkofu pred nog e vergel, in mu je vef objokan pripovedvab kar fe je bilo sgodilo, mu je pokasal pitoni kteriga je fhkof rekel foshgati prizho vfib ljudi, ki fo fe od vefelja jokali, boshjo do¬ broto in miloft Marije Devize hvalili, kter^ je ubogimu grefhniku fkasala. Teofil fe j e vernil v zerkev Matere boshje, in je v treh dneh v hvali Jesufa in njegove fvete M&" tere umeri. Molitev. O Kraljiza in Mati milofti, ktera v fini tiftirn, kteri k tebi pribeshe, gnade delifh tako obilno, ker fi Kraljiza, in tako rado- delno, ker fi nafhti dobrotljiva Mati. Teb* i 195 fe danf priporozhim jeft, ki lim tako revin ^ saflushenji in v zhednoftih, in tako pre- obloshen s dolgini pred boshjo pravizo. O Marija, ti imafh kljuzh od vfih nebefhkih gnad, nikar ne posabi moje revfhine, in ne pufti me v takim ubofhtvu. Ti fi tako Jadodelna do vfih, in vezli dajefh, kakor fi profhena; bodi ravno taka do mene, o GJofpa, varvaj me, in dodeli mi to in uno, in vfe, kar te profim. Zhe me ti varujefh, fe nikogar ne bojim. ne bojim hudizhev, ker fi mogozhnifhi, kakor vef pekel, §ie ne bojim fvojih grehov, ker mi ti samorefh ndpufhenje vfih sadobiti, zhe le eno farno befedo same pri Bogu govorifh. Zhe me ti v fvoje varftvo vsamefh, fe tudi ne bojim fhe rasshaljeniga Boga ne, ker ga ti sa- Oiorefh s eno lamo profhnjo potolashiti. S eno befedo, zhe me ti varujefh, upam vfe, ker ti vfe premorefh. O Mati milofti, jeft Vem, de je tvoje vefelje in tvoja zhaft, ubo¬ gim grefhnikam pomagati, ti jim samorefh, pomagati, zhe le nifo terdovratni. Jeft fim giefhnik, in nifim terdovratin; hozhem shiv- Ijenje fpreoberniti. Toraj mi samorefh po¬ lagati; pomagaj mi, svelizhaj me. Danf fe ti poloshim popolnoma v tvoje roke. Po¬ vej mi, kaj naj ftorim, de bo Bogu prijetno; fej hozhem ftoriti, in tudi upam, de bom 9 * 196 ftoril s tvojo pomozhjo, o Marija! Marija, Mati, Lužh, Tolasliba, Pribeshalifhe in Upanje moje! Amen! amen! amen! §hefto poglavje. IVnj tonij. IScfcduiza nalita. 1. Marija je befedniza , mogozhna naf vfe svelizhati. Matere imajo tako veliko oblaft zheS fvoje otroke, de, ko bi bili njih finovi tudi kralji, in bi imeli vfe ljudi fvojiga kraljeftva pod feboj, matere vender ne morejo nikoli fvojim finovam podloshne biti. Ref je, de Jesuf, ki fedi na defnizi Boga Ozheta, to je, kakor govori fveti Tomash, kakor Bog in zhlovek kraljuje nad vfimi ftvarmi, toraj tudi nad fvojo Materjo $ pa bo vender tudi vedno ref, de fe je Svelizhar, dokler je na semlji shivel, hotel ponishati v oblaft in sa- poved fvoje Matere, kakor fprizha fveti Lu- kesh, ki pravi: „ln jima je bil podlo- slrin“. (Luk. 2, 51.} Tudi pravi fveti 197 Ambrosh, de je bil Jesuf, ki je Marijo sa fvojo Mater isvolil, kakor njeni §iin tudi dolshin ji pokorin biti. In sato pravi Rihard: 5 ?Od drusih fvetnikov pravimo, de fo s Bo- gam, Marija pa je kaj vikfhiga dofegla, de namrezh ni le ona boshji volji podver- shena, ampak tudi Gofpod njeni volji 44 - Tu¬ di pravi daljej ta uzhenik, de, ker fe od drugih deviz govori, de sa Jagnjetam v nebelih hodijo: „hodijo s a Jagnjetam kamor gre 44 , (iskriv, ras. 14, 4.) tako le fme bres fkerbi od Marije rezhi, de je Jagnje sa njo hodilo, kamor je ona fhla, in to savoljo befed pri fvetim Lukeshu: In jima je bil podloshin 44 . Po tem takim rezhemo, de, defiravno barija v nebelih fvojimu $inu vezli ne more sapovedvati, fo pa vender njene profhnje laterne profhnje, in sato filno mogozhne v fe dofezhi, sa kar ona profi. $veti Bo¬ naventura pravi: „Pofebno velika oblaft Ma- •ije Devize je to, de pri §inu vfe premore 44 . ^*a sakaj? Kakor fmo she opomnili, in bomo posneje fhe bolj rasloshili, sato, ker fo ^larijne profhnje Materne profhnje. Sato pravi fveti Peter Damijan, ko Marijo na¬ govori: „Tebi je dana vfa oblaft v nebelih >n na semlji, in nizb ti ni nemogozhe, ker *i je mogozhe tudi obupljive k upanju sve- 198 lizhanja obuditi u . Daljej pravi ta fvetnik, de kadar Mati Marija v nebefih pred altar milofti, to je pred Svelizharja ftopi, Jesuf njene profhnje vsame sa povelje, in fi Ma¬ rije ne mifli flushabnize, ampak Gofpo, ter jo s tem zhafti,de jo vfelej uflifhi. Ravno to poterdi fveti German s prav lepimi be- fedami, ko pravi Marii: „Ti fi Mati boshja, vfigamogozhna grefbnike svelizhati, in ne potrebujefh nikogar, de bi te pred Bogam priporozhval, ker fi Mati praviga shivljenja“* „Gofpoftvu Marije Devize je vfe po¬ korno, zelo Bog, u pravi fveti Bernardin tSijenfki, in s tem hozhe rezhi, de Bog njene profhnje tako uflifliuje, kakor de bi bile sapovedi. Sato pravi fveti Anselm Ma¬ rii: ,,Tebe, o Deviza je Bog tako povik- fhal, de je vfe mogozhe gnade tebi isrozhil u - „Tvoja pomozh, o Marija, je vfigamogo¬ zhna u , pravi Kosma Jerusalemfki. Saref vfigamogozhna je Marija, po befedah Bi' barda od f. Laurenza, sakaj: „Po poftavah ima kraljiza enake p ra vize s kraljem; ker je pa oblaft Materna ravno tifta, kakor Jo¬ nova, je vfigamogozhni §iin Mater vfiga' mogozhno ftoriI u . Ravno savoljo tega prav* fveti Antonin: „Jjiveta zerkev ni le po® brambo, temnzh je tudi pod oblaftjo Marije Devize u . 199 Ker mora toraj Mati ravno tifto oblaft Hftieti, ktero ima J^in, sato je Jesuf, ki je vfigamogozhin, Marijo vfigamogozhno ftoril • defiravno je vedno ref, de je §in vfigamo¬ gozhin po boshji naturi, Mati pa le po gna- di, ki jo je od Boga prejela. Refniza tega fe v tem pokashe, de kar Mati profi, tega ji §>in nikoli ne odrezhe. Ravno to je bilo vasodeto fveti Brigiti, ktera je enkrat fli— fhala Jesufa tako Marii govoriti: „Profi od »lene, kar hozhefh, ker tvoja profhnja ne ttiore biti saftonj; sakaj na semlji ti meni nifi nizh odrekla, in jeft tebi v nebefih ne bom nizh odrekel^. Marija fe toraj imenuje vfigamogozhna, tode le na to visho, na ktero fi moremo to od ftvari mifliti, ki boshjih laftnoft ne more imeti. Ona je le na to vi¬ sho vfigamogozhna, de s fvojimi profhnjami dofeshe, karkoli hozhe. Po pravizi ti toraj, o nafha Befedniza, fveti Bernard rezhe: „Ti hoti, in vfe fe bo sgodilo C£ ; in fveti Anselm: „Karkoli ti ho¬ zhefh, de fe sgodi, fe nikakor ne bo mo¬ glo ne sgoditi“. Zhe ti hozhefh nar ve- zhjiga grefhnika na vifoko ftopnjo fvetofti povsigniti, je v tvoji mozhi, de ftorifh. Po- boshni Albert veliki Marii tele befede na jesik da: ,,Profiti me je treba, de hozhem, sakaj zhe le kaj hozhem, fe mora sgoditi u . 200 Sato fveti Peter Damiani, ko veliko oblaft Marije Devize premifhljuje, in jo profi, de bi fe naf ufmilila, takole k njej govori: ,,Naj te gine natura, naj te gine mogozh- noft, sakaj kolikor fi mogozhnifhi, toliko bofh mogla biti miloftljivfhi“. Kakor bi rekel: O Marija, o Ijubesniva Befedniza na- fha, ki irnafh po naturi toliko miloftljivo ferze, ki ne more viditi grefhnika in fe ga ne ufmiliti; in verh tega irnafh pred Bogam toliko mozhi vfe tifte svelizhati, ktere v fvojo hrambo vsamefh, vsemi miloftljivo tudi naf v fvoje varftvo, ki vfe fvoje saupanje v tebe ftavimo. Zhe te ne ginejo nafhe profhnje, naj te gine faj tvoje ufmiljeno ferze, naj te gine faj tvoja mogozhnoft; sa¬ kaj Bog tejesato s tako mogozhnoftjo obo¬ gatil, de, kolikor fi bolj premoshna nam pomagati, toliko bolj bodi ufmiljena, de bofh tudi kotla na pomozh priti. Ravno to nam poterdi tudi fveti Bernard, ki pravi, de je Marija kakor v rnogozhnofti tako v inilofti nefkonzhno bogata, in de kakor je njeno ferze ufmiljenja polno,tako tudi naf s tvo¬ jimi dobrotami napolnuje. Dokler je Marija na tem fvetu shivela, fo bile sa zhaftjo bosbjo vfe njene mifli rev¬ nim pomagati, in she od takrat vemo, de je imela pofebno pravizo v vfih rezhek, ktere. 201 J e profila, uflifhana biti. Snano nam je to prigodbe, ki fe je na shenitnini v Kani Galilejfki sgodila, kjer je namrezh Marija ^ e viz a, ko je bilo fvatam vina smankalo, v framotni sadregi shenina in nevefte is ufmi- Ijenja fvojiga $inu nagovorila: ,,Vina ni- lna j °)‘ 4 g a tako profila, de naj oframo- tenima s zhudeshem na pomozh pride. Je- s uf ji je odgovoril: „Kaj meni in tebi jfiar? Moja ura fhe ni prifhla u . (\Jan. ^5 4.) Po teh befedah bi fe fodilo, de je Jesuf Marii profhnjo odrekel; kaj je nama *flar, pravi, zhe je vina smankalo? fSdaj fhe ni zhaf zhudeshev delati, sakaj tifta ^ r a, de bom fvoje nauke s zhudeshi poter- J e ' T al, fhe ni priflila. Pa pri vfem tem je ^larija, kakor she gotovo uflifhana, rekla t'ftim ljudem: „Kar vam porezhe, fto- f»te, u vafhe shelje bodo gotovo fpolnjene; ln Jesuf je na to ref zhudesh ftoril, in vodo v verzheh v vino fpremenil. Tukej bi fe Ognilo prafhati, kako je to, de,akoravno Sa zhudeshe odmenjeni zhaf, ki fe je s °snanovanjem fvetiga evangelija prizhel, fhe JJ 1 bil prilhel, fe je vender soper namene boshje zhudesh sgodil? Na to fe odgovori, inam ubogim toliko in takih gnad Voliti, kakor jim ti fprofifh 5 v zhimur te saref ne le kakor deklo, temuzh kakor pravo Mater zhafti“. De le Marija govori, §in v fe fpolni. V vifoki pefmi govori Shenin sNevefto, ktera Marijo pomeni, in ji pravi: i;Ti ki v verteh ftanujefh, prijatli po fl uf ha j o, d e j de f lifhim tvoj glaf“. (V. pef. 8 , 13.jj Prijatli fo fvetniki, kteri, kadar sa fvoje zhaftivze kako gnado profijo, zhakajo, de jo njih Kraljiza profi pri Bogu, •n jo dofeshe, ker Bog nobene gnade dru- gazhi ne deli, kakor fkos profhnjo Marije Devize, ("kakor fino v petim poglavji go- v orili). In kako jo 3Tarija dofeshe? De fe ie oglafi fvojimu §inu, de on le flifhi njeni glaf, jo prezej uflifhi. Poflufhajmo, kako govori Guilielm Parifhki, ki pri ravno teh kefedah vifoke pefmi rezhe od Jesufa, de takole Marii govori: ,,Ti, ki v nebefhkih v erteh prebivalk, profi saupljivo sa kterekoli kozhefh; sakaj ni mi mogozhe posabiti, de fim tvoj l^in, in de 31ateri ne morem nizh ndrezhi. De fe Marija le oglafi 5 sakaj zhe j° §in le flifhi, jo uflifhi“. Opat Godofrid P r avi, de Marija, defiravno profi, vender * e s nekako materno oblaftjo profi, in sato ne moremo nikoli dvomiti, de nam bo vfe sadobila, karkoli sheli, in sa naf profi. 204 Valerij pifhe, de Koriolan, ki je bil Rim s vojfko oblegel, ni hotel flifhati pro- fhenj meftnjanov in fvojih prijatlov, ki fo ga profili, de bi meftu sanefel; ko je bila pa njegova mati Veturija prifhla in ga pro¬ fila, ji ni mogel soper fiati, in je naglo voj- fkino obfedo vsignil. Pa toliko bolj kakor Veturijne profhnje pred Koriolanam, fo mo- gozhne Marijne profhnje pred Jesufam, ko¬ likor bolj je Jesuf ufmiljen, in kolikor bolj fvojo drago Mater ljubi. Pater Juftin pra¬ vi: „En sdihljej Marije Devize vezi: pre¬ more, kakor profhnje vfih fvetnikov“. Ravno to je poterdil fvetimu Dominiku hudi duh fam, ki ga je bil fvetnik pofilil, is uft ob- fedenza fpregovoriti, ki je tudi rekel, de pred Bogam en sdihljej Matere boshje vezh velja, kakor vfih fvetnikov profhnje vfe vkup. Tudi fveti Antonin pravi, de imajo pro¬ fhnje Marije Devize, ker fo Materne, ne¬ kako sapovedvavno mozh, in sato je ne- mogozhe, de bi ne bile uflifhane. Sato fveti German, ki grefhnike opominja, de naj fe tej Befednizi priporozhujejo, takole Marii govori: „Ti pa, Marija, ki imafh materno oblaft do Boga, tudi tiftim, kteri fe hudo pregrefhe, veliko gnado odpufhe- nja sadobifhj ne more fe namrezh sgoditij 205 de bi ti ne bila uflifhana, ker ti je Bog kakor pravi in neomadeshani Materi v vfih rezheh pokorin“. Od tod je, de je fveta Brigita fvetni- ke flifhala takole Marii Devizi govoriti: 5 ? ^veta Gofpa, kaj je, kar bi ti ne mogla? Kar namrezh hozhefh, to fe sgodi“. To tudi uzhi lepa verftiza, ki pravi: „Kar s poveljem Bog, to ti premorefh s profhnjo n je zhlovek poftal. Sato pravi fveti Au¬ gufhtin, de, ker je Marija vredna bila dati 206 mefo boshjimu §»inu, in f tem ženo nafhiga odrefhenja pripraviti, je sato tudi bolj rao- gozhna nam v svelizhanje pomagati. Sato je pifal fveti Teofil, Alekfandrijfki fhkof, ki je ob zhafih fvetiga Hieronima shivel: „Boshjiga §»inu vefeli, kadar ga njegova Mati kaj profi, sakaj on sbeli, de bi vfe, kar nam da, savoljo fvoje Matere dal, de bi na to visho dobrote povernil, ktere je od nje, ki mu je njegovo telo dala, prejel 44 - Sato fveti Janes Damafzen v Marijo Dr¬ vi/.o obernjen takole govori: „Ti samorefh vfim pomagati kakor Mati Boga narvikfhi- ga, ker imajo tvoje profhnje materno mozh 44 - Dokonzhajmo s fvetim Bonaventuram^ kteri v premifhljevanji velike dobrote, ki nam jo je Bog dal, ko nam je Marijo sa pomozhnizo poftavil, Marii takole govori: „0 saref prezhudna dobrota nafhiga Boga, kterj je fvojim jetnikam tebe Gofpo do¬ delil befednizo, de nam s fvojo pomozhjo samorefh vfe sadobiti, kar hozhefh! O pre¬ zhudna miloft boshja do naf, kteri, de ne obupamo savoljo pravize, nam je hotel mi- lofti befednizo poftaviti!“ Prigodba. Pater Razzi, Kamaldulen, pripove¬ duje od nekiga mladenzha, kterimu je bil 207 ozhe umeri, in ga je bila njegova mati k enimu knesu v flushbo dala. Mati, ki je Marijo Devizo pofebno zhaftila, je finu, pre¬ den fe je Iozhil, napravila, de ji je oblju¬ bil, de bo vfak dan eno Zhefheno-Marijo molil, in na konzu tele befede priftavil: ?,§veta Deviza, pridi mi na pomozh mojo sadnjo uro“. Ko je bil mladenzh na kne- sov dvor prifhel, je v kratkim zhafu rasujs- dan poftal, de je bil gofpod prililjen ga od febe fpoditi. Mladenzh, vef sbegan, ki ni Vedil kje bi fi shivesh dobil, fe je podal med zeftne tolovaje. Pa tudi med tem ni jenjal fe Materi boshji priporozhvati, kakor ga je bila njegova mati nauzhila. Na sad- nje ga je gofpofka vjela, in v fmert je bil obfojen. Pred fmertjo ta dan, ko je v je¬ zili premifhljeval lramoto,v ktero je padel, slialoft njegove matere, in fmert ki ga je zhakala, je neprenehama jokal. Ko je hu- dizh vidil veliko britkoft, ki je bila nefrezhniga hudodelnika opadla, fe mu je prikasal v podobi lepiga mladenzha, ter mu obljubi ga fmerti ref hiti, ako ftori, kar mu bo rekel. Obfojenz mu vfe obljubi. Sdaj fe potuh¬ njeni mladenzh rasodene, de je hudizh, in de mu je prifhel pomagat. Nar pred mu tedej rezhe satajiti Kriftufa in fvete sakra- mente, in nefrezhni mladenzh privoli. Da- 208 1 jej mu rezhe hudizh, de naj sataji Marijo Devizo,in de naj fe odpove njeni pomozhi. „Tega pa ne bom nikoli ftoril 44 , odgovori mladenzh, in pri tej prizhi fe oberne proti Materi boshji, moli navadno molitev in pri— ftavi: „$veta Deviza, pridi mi na pomozh mojo sadnjo uro 44 . Pri teh befedah sgine hudizh. Ali mladenzha opade ftrafhna sha- loft savoljo itorjene pregrehe, ko je Kriftufa satajil. Ker je pa vender k Materi boshji pribeshal,mu je ona sadobila veliko shaloft nad njegovimi grehi; s ferzhno britkoftjo v folsah pokore fe je ispovedal fvojih grehov. Ko fo ga v fmert peljali, je fhel memo snamnja Matere boshje; posdravi jo s na¬ vadno molitvizo: „$veta Deviza, pridi mi na pomozh mojo sadnjo uro 44 , in lej, vfi ljudje, ki fo obfojenza fpremili,fo vidili, de mu je podoba Marije Devize s glavo pri¬ kimala, in ga nafproti posdravila. Vef ginjen profi sdaj mladenzh, de bi mu pu¬ ltih noge fvete podobe kufhniti. §Iushab- niki, ki fo ga gnali, mu nifo puftili, ker fo pa prizhjozhi ljudje sazheli nejevoljno mer- mrati nad tem, mu je bilo vender dovoljeno. Ko fe nagne proti podobi, de bi ji noge kufhnil, ftegne podoba Matere boshje roko, in mladenzha sa roko prime, in ga je tako terdo dershala, de ga flushabniki nifo mo- gli odtergati. Na ta zhudesh fo ljudje sa- v pili: „MiIoft, miloft!“ Ref fe mu je miloft ftorila, in ispufhen je bil. Vernil fe je do- •flu, je fpokorno in poboshno shivel, in ve- ^uo hvalil in zhaftil prefveto Devizo Marijo, gi ka je bila zhafne in vezhne fmerti re- fhila. Molitev. O mogozhna Mati bosbja, ti rezhem s l'etim Bernardam, govori Gofpa, ker tvoj $in pofluflia, in kar bofh profila, bofh do¬ segla. Govori toraj, govori sa naf, be- ^dniza nafha. Opomni fe, de fi tudi sa Hafh blagor toliko mogozhnoft in toliko vi- fokoft dofegla. Bog je hotel s tem name¬ ram tvoj dolshnik poftati, ker je od tebe ^ v oje zhlovefhko bitje vsel, de bi ti po fvoji v °lji mogla bogaftvo fvoje milofti ubogim beliti. Mi fmo tvoji hlapzi, na pofebno vi- sho V tvojo flushbo vdani, in med temi, Upam, fim tudi jeft. Mi fe s tem oponofi- *Uo, de prebivamo pod tvojo hrambo. Ako dobrote delifh tudi tiftim, kteri te ne fpo- ®aajo, kteri te ne zhafte, kteri te tudi sha- ‘‘jo, in zelo sanizhujejo ; koliko bolj fmemo U" upati v tvojo pomozh, ktero ubogim po- n ujafh, mi, ki te zhaftimo, te ljubimo in v * e saupamo? Mi fmo veliki grelhniki, tode 210 Bog te je milofti obogatil, in ti je dal ve- zhji mozh, kakor fo vfe nafhe hudobije. Tj samorefh in tudi hozhefh naf oteti 5 in fflj hozhemo to toliko bolj upati, kolikor bolj fmo nevredni, de te bomo tako toliko bolj zhaftili v nebelih, ktere nam bofh ti sado- bila. O Mati milofti, mi ti prinefemo fvoje dufhe, ki fo bile enkrat lepe in umite * kervi Jcsufa Kriftufa, sdaj pa od greha oma- desbane. Tebi jih darujemo, ti jih bofh vedila ozhiftiti. Sadobi nam refnizhno po- boljfbanje, sadobi nam ljubesen do Boga? ftanovitnoft, nebefa. Velikih rezili te pro- fimo, pa ti bi nam mar ne mogla vfiga te¬ ga sadobiti? Ali je morebiti to prevezh sa ljubesen, s ktero Bog tebe ljubi? Dofti je? de ufta odprefh in fvojiga $inu profifh ; on ti nizh ne odrezhe. Profi toraj, o Marija? profi sa naf; profi, in gotovo bofh uflifha- na, in mi bomo gotovo svelizhani. Amen* 2. Marija je dobrotljiva befedniza, ktet' a ne odrezke pomozhi tudi nar bolj sa- nizhljivim grefhnikctm. Nagibi, ktere imamo ljubiti to nafho preljubesnivo Kraljizo , fo tako mnogi in ve- liki, de, ako bi zel fvet Marijo zhaftil, ak° bi fe v vfih pridigah le od Marije govorijo? ako bi vfi ljudje fvoje slavljenje sa Marij 0 211 dali, bi bilo vfe to le malo sa zhefhenje sa sahvalo, ktero fmo ji sa priferzhno Ijubesen dolshni, ktero ima ona do v lih lju¬ di , in tudi do nar bolj sanizhljivih grefhni- kov, kteri jo faj le nekoliko zhafte. Po- žshni Rajmund Jordan, kteri fe je is po- aishnofti „priproftnik“ imenoval, je djal, de barija ne more ne ljubiti tiftiga, kteri njo ljubi, de le zelo ne framuje flushiti tiftimu, Kteri njej flushi, ter li prisadene vfo fvojo jUozh, zhe je ta grefhnik, de mu pred fvo- $inam odpufhenje sadobi. „Njena do- f U-otljivoft“, pravi on dalej,„je tako velika, de fe ni nikomur treba bati, k njej pribe¬ žati; tolika njena miloft, de nikogar od feb e ne pahne. Marija, kakor nafha pre- Ijubesniva befedniza farna isrozhuje Bogu žfhe profhnje, pofebno tifte, s kterimi fe uji priporozhimo; sakaj, kakor §>in pred “Ogam Ozhetam sa naf govori, tako go¬ vori Marija sa naf pred fvojim^inam, ona Prtporozhuje nafhe potrebe in profhnje pred Ozhetam in §inam“. Sato svelizhani Dio- n isij Kartusijan imenuje Marijo pofebno pri- ^eshalifhe sgubljenih, upanje ubogih, be- fednizo viih grefhnikov, kteri knji pribeshe. Ako bi fe kdaj kak grefhnik snajdel, Kteri bi fzer ne dvomil nad Marijno mo- gozhnoftjo, ampak bi obupal nad njeno mi- 212 loftjo, ker bi fe bal, de bi mu savoljo ve- Iikofti njegovih grehov ne hotla pomagati? takimu daje ferzhnoft fveti Bonaventura, k* mu rezhe: „Velika predpraviza Marije De' vize je, de je pred glinam vfigamogozhna w - Pa kaj bi pomagala Marii taka mogozhnoft? ako bi ona sa naf nizh ne ftorila? Preljubi? terdno fe sanefimo, in neprenehama fe sa to sahvalujmo, ker, kakor je ona pred Bo" gam mogozhnifhi kakor vfi fvetniki, ravno tako toliko bolj sa naf fkerbi“. Na to pa s preferzhnim vefeljem saklizhe fveti Ger- man: „Kdo pa sa tvojim §inam sa zlilo- vefhki rod tako fkerbi, kakor ti, o Marija? Kdo naf tako varuje v nafhih nadlogah? Kdo fe tako bojuje sa grefhnike? Sato j e tvoja bramba vezilji, kakor de bi fe mogla sapopafti“. Pri tem pa pravi Jordan, de drugi fvetniki bolj samorejo pomagati s fvo** jimi profhnjami tiftim, kteri fe jim proporO' zhujejo, kakor pa drugim; Deviza Marija pa, kakor kraljiza vfih fvetnikov, sa vf e ljudi fkerbi, ker je ona vlili pomozhniza i 11 befedniza. Ona fkerbi sa vfe, tudi sa grefhnike? zelo ponofi fe s tem, de fe imenuje befed' nizo in pribeshalifhe grefhnikov, kakor j e rasodela poboshni feftri Marii Villani, >' e " kozh: „Nar vezh zhafti sa tem, de fi )n 213 Mati boshja, najdem v tem, de fe imenu¬ jem pribeshalifhe grefhnikov^. Svelizhani Amidej pravi, de Marija nikoli ne prejenja ftati pred boshjim Velizbanftvam, in nepre- ^ehama profi sa naf s fvojimi mogozhnimi Molitvami. In ker ona v nebefih dobro ve n afhe nadloge in potrebe, ne more neufmi- 'jena biti do naf; sato s maternim ferzam, Polna ufmiljenja do naf, dobrotljiva in mi— loftljiva vedno fkerbi nam na pomozh pri— tezhi in naf oteti. Sato Rihard od f. Lau- r onza vfakimu, bodi fi reven kakorkoli ho¬ dite, ferzhnoft daje s saupanjem k tej flad- ki Pomozhnizi pribeshati, in fe terdno sa- ^efti } de bo njo vfelej na pomozh pripravlje¬ no najdel. Tako pravi tudi Godofrid, de 3 e Marija vfelej pripravljena sa vfakteriga Profiti. O s kakfhno fkerbijo in Ijubesnijo dela s a nafhe svelizhanje Marija nafha befedni- 2a , kakor govori fveti Bernard. Jjiveti Au- ŠOfhtin , ko premifhljuje gorezhnoft in pri¬ čevanje, s kterim Marija pred Bogam sa ^af proii, de bi nam Gofpod odpuftil nafhe § r ehe, nam na ftrani ftal s fvojo gnado, ** a f otel v nevarnoftih, naf podperal v te¬ žavah, pravi s fveto Devizo govorijozh: pMi fposnamo, de ti farna in edina v ne- "efih sa naf fkerbifb“. S temi befedami 214 hozhe rezhi: Gofpa, ref je, de naf vfi fvet- niki ljubijo, in sa nafhe svelizhanje profij 0 ? vender pa ljubesen in priferzhnoft, ktero naH} ti v nebefih fkasujefh, ker nam s fvojiu 1 ) profbnjami toliko dobrot sadobifh, naf fd' fposnati, de imamo v nebefib le eno Befed- nizo ? ktera fi ti, in dele ti fi edina fkerbn 3 in sheljna nafhiga svelizhanja. Kdo pa^ 1 more sapopafti fkerbnoft, s ktero Marij 3 pred Bogam redno sa nafbo pravo frezh 0 dela? §1 veti German pravi: „Ni nalitenja ^ njenim varvanji". To je lep isrek. Hozhe rezhi: Dobrotljivoft ki jo ima Marija do nai ubogih, in ljubesen s ktero naf ljubi, J e taka, de smeraj profi in profi,in fe ne na¬ liti profiti sa naf, in naf s fvojimi profhnja- mi hudiga obvarovati in obilno gnad nam sadobiti. „Ni nafitenja v njenim varvanji^' Gorje nam grefhnikam, ako bi ne imel* te mogozhne Befednize, ktera je tako mO' gozhna, tako ufmiljena in sraven tako mo¬ dra in rasfvetljena, de po befedah Riharda §odnik ne more savrezhi tiftih grefhnikoV* sa ktere ona govori. Sato jo Joanes Geome¬ ter posdravi, rekozh: „Posdravljena, P' a ' viza, ki poravnafh vfe pravde 44 . Vfe prav¬ de namrezh, ktere Marija prevsame, fo g 0 " toro dobljene. §i. Bonaventura imenuje sat® Marijo „modro Abigajlo“. Abigajla je bi‘ a 215 tifta shena, od ktere fe bere v pervih bu¬ kvah kraljev, (25. pogl.) de je kralja Da- v ida s fvojimi ponishnimi profhnjami tako lepo snala pogovoriti, kadar fe je bil nad Nabalam rasferdil,de jo je David fam hva¬ lil, kako ga je snala s fvojimi lepimi befe- dami potolashiti, de fe nad Nabalam s fvo- 'jimi laftnimi rokami ni mafheval. „Blago~ Ulovljena ti, ki fi me danfobvar- v ala, defesfvojo roko nifimma- fheval“. Ravno tako dela Marija v ne- befih, kjer neprenehama sa grefhnikov bres fhtevila profi; ona s fvojimi milimi in pre- ferzhnimi profhnjami tako sna boshjo pravi¬ co potolashiti, de jo Bog fam blagorva in fe ji tako rekozh sahvaluje, de ga na to 'dsho sadershuje jih sapuftiti in fhtrafati, kakor saflushijo. Sato nam je Ozhe ne- kefhki, kteri nam hozhe vfe mogozhe milo¬ bi deliti, po befedah fvetiga Bernarda sra- v en nar vikfliiga Befednika, Jesufa Kri- kufa pred faboj, dal tudi Marijo, de je na¬ fta Befedniza pred Jesufam Kriftufam. Gotovo je, pravi fveti Bernard, de je ^esuf edini frednik pravize med Bogam in **Jed ljudmi, kteri nam po mozhi fvojiga laft- jjiga saflushenja samore in po fvojih oblju¬ bah tudi hozhe odpufhenje in gnado boshjo sadobiti; pa ker ljudje v Jesufu Kriftufu 216 s ftraham fposnajo boshje velizbanftvo, ktero v njem kakor v Bogu prebivanje bilo treba nam drugo Befednizo dati, do ktere fe sa- moremo s manjfhi bojezhnoftjo in s vezhjim saupanjem oberniti, in to je Marija, od ktere ne moremo pred njegovim bosbjim Velizhan- ftvam mogozhnifhi in do naf miloftljivfhi Be- fednize najti. Saflifhimo te lepe befede fve- tiga Bernarda famiga: „Sveft in mogozheu je prednik med Bogam in med ljudmi; tode ljudje fe boje njegoviga bosbjiga velizhan- ftva. Treba je toraj prednika pred §red- nikam farnim, in sa naf ni boljfhiga, kakor je Marija 44 . Pa hudo bi rasshalil dobrotljivo Devizo Marijo, pravi daljej ta fvetnik, kdor bi fe bal tudi pred noge te prefladke Be- fednize fe podati,, ktera nima nizh ojftriga? nizh ftrafbniga nad faboj, temuzh je vfa miloftijiva, vfa dobrotljiva in Ijubesniva- „Preberi in preifhi fkerbno sgodbe fvetig a evangelija 44 , fklene ravno ta fveti Bernard* „in zhe najdefh kaj ojftriga nad Marijo, f e boj k njej pribeshati 44 . Ker pa nikoli nizh takiga nad njo ne bofh dobil, toraj fe ji s saupanjem priporozhaj. Neisrezheno lepe fo befede, ki jih Gib' lielm Parifbki grefhniku, kteri fe k Marii satezhe, na jesik da, ki pravi: „K tebi bom prifhel, in oklenil fe te bom, o pr e - 217 z Wtita boslija Porodniza, ktero te Mater "dlofti imenuje in klizhe zerkev fvetnikov. A\l te morebiti katolfhka zerkev napak in P° nevrednim imenuje fvojo Befednizo in ^''ibeshalifhe grefhnikov ? Nikakor 5 tudi moji § r ebi te ne morejo odverniti od tako sveli- ^hanfkiga djanja dobrotljivofti, po kterim fi ~*efedniza in ^»redniza sa ljudi, sa fvojim Vinam edino nafhe upanje in nar bolj varno Pribeshalifhe grefhnikov. Hakaj kolikor imafh £nade, kolikor imafh zhafti,in zelo to, de jj Mati boshja, zhe fmem tako rezili, ti je "ilo savoljo grefhnikov dano. Ni mogozhe, de bi Mati boslija, ki je zelimu fvetu isvir "tilofti rodila, kdaj kakimu ubogimu pomozh f y oje milofti odrekla. Tvoje opravilo je to- ' a j, de fe v fredo poftavifh med Boga in jdiloveka. Naj te gine, o zhaftitljiva Mati "°shja, tvoja dobrotljiva miloft, ktera je "eisrezheno vezilji, kakor vfe moje pregrehe 111 hudobije". Potolashite fe tedej maloferzhni, rezhem j? fvetim Tomashem isVillanove, oddahnite ubogi grefhniki, sakaj Deviza boslija 1 orodniza je Befedniza zhlovefhkiga rodu, je smoshna, ker pred Bogam vfe pre¬ dre , je modra in sna na mnoge vishe **°ga potolasliiti, je obzhinlka, ker sa v fe govori, in nikogar ne savershe. 10 218 Prigodba. Kako je ta nafha fveta Befedniza Ma" rija do grefhnikov miloftljiva, to je poka- sala priBeatrizi, nuni is klofhtra Fonteraldj kakor pripovedujeta Zesarij in pater Rl>° r To nefreziino nuno je bilo nagnjenje do ne" kiga inladenzha premagalo, de le je bil® namenila s njim pobegnili. En dan fe te- dej ref napravi lirota, ftopi pred podobo Marije Devize , in, ker je bila kljuzhariza? je poloshila kljuzhe pred podobo, in je ufbla* Prifhla je v drugo deshelo, in tam fe jo vdala pohujfhljivimu shivljenju, in je petnajb let v takim nefrezhnim ftanu shivela. Ta" zhaf fe primeri, de fta fe tukej s ofkerb" nikam tiftiga klofhtra sadela, in ker je mi" flila, de je vezh ne posna, ga prafha, o ' 1 posna feftro Beatrizo. „Dobro jo posnam i odgovori mosh, „ona je poboshna, fveta nuna, in je sdaj uzheniza novink“. Na j® odgovor je bila Beatriza, vfa smefhana i * 1 in preftrafhena, ker ni mogla rasumeti, ka¬ ko bi to bilo. De bi fe v tej rezili pora- sumila, fe preblezhe in fe poda v klofbte r * Tam fi rezhe poklizati feftro Beatrizo, i ' 1 — Marija Deviza pride pred njo v ravno tifti podobi, v kteri ji je bila takrat kljuzlie obleko isrozhila, ko je bila is klofbtra 219 u H)]a. Mati boshja jo prezej ogovori, in P r avi: „Beatriza! tebe framote obvarovati lini jeft tvojo podobo nafe vsela, in fim pet- Hajft let, ktere fi ti dalezh od klofhtra pre¬ živela, tvojo flushho opravljala. Ljuba ‘ | zhi, verni fe, delaj pokoro, moj $in te ij*e zhaka, prisadevaj fl, de bofh s lepim Ž iv ljenjem fvoje dobro ime ohranila, ki fim *i ga jeft obvarovala. w Tako je isgovorila Marija, in je sginila. Na to fe preblezhe ^eatriza v nunfko obleko, oftane v klofhtru, 'n hvaleshna sa tako veliko ufmiljenje Ma- r 'je Devize je fveto shivela, in je fhe le Pred fmertjo v flavo in zhaft Marije, ne- befhke kraljize, zelo prigodbo rasodela. Molitev. O mogozhna Mati mojiga Gofpoda, s fj a j fposnam, de nehvaleshnoft, s ktero fim ‘ s ” e toliko let Boga skalil, saflushi, de bi ^ ti po pravizi popolnama sapuftila, sakaj ^hvaleshnik ni vreden nobenih dobrot. Ali pa, o Marija, neisrezheno fpofhtujem j 1 le sanefem na tvojo dobroto; jeft miflim, e je veliko vezhji, kakor moja nebvalesh- . () ‘t- Pomagaj mi tedej fhe, o Pribeshali- ne grefhnikov, in nikar ne nehaj pomagati . )n gimti grefhniku, ki v tebe saupa. O lati iiiilofii, oh ftegni fvojo roko, in vsdvi- 10 « 220 gni ubogiga grefhnika, ki je globoko pa' del, in tebe sa miloft profi. O Marija, ali mi pomagaj, ali pa mi povej h komu naj fe satezhem, de mi bo pred pomagal, ka' kor ti. Ali kje bom najdel boljfhi Befed' nika pred Jesufam, bolj miloftljiviga,' bolj mogozhniga, kakor li ti, ki li njegova Mati- Ker fi ti Mati Svelizharjeva poftala, {} prifhla na fvet greflmike ref hit, in meni n dana v moje svellzhanje. O Marija, ref}" ga,kteri k tebi pribeshi. Jeft nifim vred ’" 1 tvoje ljubesni, pa shelje, kteri imafh, sg"' hijene oteti, te mi dajo upanje, de me lj"' bifh. In zhe me ti ljubifh, kako bi bil p°' gubljen? O moja ljubljena Mati, zhe me " refhifh, (Jcar upam), ti ne bom vezh ne' hvaleshinjs vezhno hvalo, in s vfimi mozb'' mi fvoje dufhe ti bom povrazheval sa h T °j° nehvaleshnoft in sa tvojo ljubesen, ki j° imafh do mene. V nebefih, kjer ti kralj"' jefh‘, in bofh vekomaj kraljevala, bom ve' dno prepeval tvojo miloft, in bom vekoo> a ) tifte roke kufheval, ktere fo me tolikokrat is pekla potegnile, kolikorkrat lim fi g». & fvojimi grehi saflushil. O Marija, o moj a Refheniza, o moje Upanje, o Kraljiza, 0 Befedniza in Mati moja, jeft te ljubim, te ljubim, in te hozhem vekomaj ljubiti. Amen? amen. Tako upam, tako fe sgodi. 221 3. Marija je $redniza med grefhniki in med Begam. Gnada boshja je velik in sasheljiv sa- ktad sa vfako dufho. §iveti Duh ga ime¬ tje nefkonzhen saklad, ker naf je gnada "Oshja do zhafti povsdvignila, de ife boshje P l ’ijatle imenujemo. „.Je nefkonzhen sa¬ klad, in kteri ga imajo, fo boshji ga P' ijate Iftv a deleshni pofta!i“. fModr. 14.) Sato jeJesuf nafh Svelizhar tifte ^ v oje prijatle imenoval, kteri fo v boshji gnadi. „Vi fte moji p rij a tl i w . (Jan. 15, 14.) O nefrezhni greh, ki to tako lepo prijatelftvo rasdere! „Vafhi grehi J. 0 vaf in vafhiga Boga raslozhili“. flsaij. 59, 2.) Grehi, kteri med dufho ! n med Boga fovrafhtvo vfejejo, jo ftore J? prijatlize fovrashnizo Gofpodovo. „Bog *°vrashi hudobnesha in njegovo hu- ^°bijo ft . (Modr. 14,9.) Kaj mora tedej Jforiti grefhnik, kteri fposna, de je po ne- ' res 5hi fovrashnik boshji poftal? prednika ^°ra ifkati, kteri mu odpufhenje sadobi, * n ftori, de sgubljeno prijatelftvo s Bogom j,P e t sadobi. Potolashi fe, o nefrezhni, pravi Jj e ti Bernard, ki fi Boga sgubil; on tvoj ,°lpod fam ti je dal prednika, in to je "jegov $in Jesui', kteri ti samore sadobiti, 222 kar shelifh. „Jesufa ti je dal prednika, io kaj bi tak $in pri Ozhetu ne sadobil?« „Pa, o Bog«, prafha tukej ta fvetnikj „sakaj fi ljudje tega tako miliga Svelizharj® tako ojftriga miflijo, ki je fvoje shivljenj e sa nafhe svelizhanje dal? Sakaj menijo, de je ftrafhan on, ki je vef ljubesniv ? O ne' saupni grefhniki, kaj fe bojite? Ako l e bojite, ker fte Boga rasshalili, premiflitfy de je Jesuf vafhe grehe s fvojimi laftnim* prebodenimi rokami na krish pribil, jih j e she snad vafhe dufhe vsel, ker je sanje boshji pravizi sadoftil. Pa morebiti fe bo' jifh, o grefhnik, boshjiga velizhanftva nad Jesufam, ker defiravno je zhlovek poftak vender ni jenjal Bog biti? Ali shelifh imeti befednika pred njim? Pribeshi k Marii, de bo govorila sa tebe pred ^»inam , in on b° govoril pred fvojirn Ozhetam«. Na sadnje lklene fveti Bernard, rekozh: „Otrozhizhb Marija je grefhnikam leftviza , po kteri 0,11 fpet do vifokofti gnade boshje pridejo; ena je moje nar vezhji saupanje, ona je ped' ftava mojiga upanja 44 . Poflufhajmo kako fveti Duh v vifok 1 pefmi od Marije Devize govori: „Jeft l' n J si d, in moje perfa kakor ftolp, ° ( kar fim pred njim poftala kakor ena? ki mir najde 44 . (Vif. pef. 8, 10.) J eft 223 Jim, pravi Marija, bramba tiftih, kteri k meni pribeshe, in inoja miloft je njim v po- Woz.li kakor ftolp, ali tuni pribeshalifha. Sato fnn poftavljena pred Gofpodam fred- **iza miru med grefhniki in med Bogam. Ravno sato pravi Kardinal Hugo, de je Marija mogozhna $redniza, „ktera sadobi Wir fovrashnikam, svelizhanje sgubljenim, °he daljej je ozhitno podoba Marije De vize tifta mavriza, ki jo je fveti Janes okoli boshjiga trona vidik „ln mavriza je bila okoli fedesha“. (Skriv. rasod. 4, 3.) Kardinal Vital pravi: „Mavriza okoli fedeslia je Marija, ktera tolashi boshjo pravizo, in fodbo »oper grefhnike w . [n od te mavrize, pravi fveti Bernardin Sijenfki, je govoril Gofpod Bog, ko je rekel: „Obok bom p o ft a v i 1 v oblakih, in bo s n a ra¬ li je sa vese med menoj in med sem- 1 j°- Pogledal ga bom, in fe bom fpomnil vezli ne savese u . (I. Mojs- 9, 13.) Marija, pravi f. Bernardin, je ta obok vezhniga miru, sakaj kakor fe Bog s pogledam mavrize fpomni fvetu obljublje¬ nega miru, tako na profhnje Marije Devize 225 odpufti grefhnikam ftorjene grehe, in sater- di mir s njimi. Sato je Marija vpodobljena tudi luni: *Lepa, kakor luna 44 . (Vif. pef. 6,9.j) ^veti Bonaventura pravi: „Kakor je luna v fredi med nebam in semljo, in kar od ne— bef dobi na semljo rasiiva, tako je tudi kralj eva Deviza Marija v fredi med nami *n med Bogam, in ona miloft boshjo nad rasiiva 44 . To je bilo pervo opravilo, ki je bilo Marii isrozheno, ko je bila na fvet poftav- J jena, de bi vsdvigovala dufhe, ktere gna- do boshjo sgube, in jih s Bogam fpravljala. Ko jo je bil Gofpod vftvaril, ji je rekel: 5 ?t*afi fvoje kosle 44 . (Vif. pif. 1, 7.) ^nano je, de fo grefhniki vpodobljeni ko¬ si am , in de kakor bodo isvoljeni, ki fo 0v zam vpodobljeni, fodnji dan poftavljeni na defnizo, tako bodo kosli, to je grefhniki, poftavljeni na levizo fodnikovo. Ti kosli ! e dej f 0 po befedah Guilielma Parifhkiga 'srozheni Marii, de jih pafe, in v ovzhize %'eoberne; on pravi: „Pali fvoje kosle, o ^larija, ktere v ovzhize fpreobernefh, in kteri bi bili pri fodbi imeli ftati na levizi, bodo po tvojih profhnjah poftavljeni na de- jnizo 44 . Sato je Gofpod fveti Katarini Jjii- Jenf ki raso del, de je Marijo isvolil kakor 10 ** 226 nar bolj fladko jed, na k(ero ljudi lovi, po- febno pa grefhuike. Vender pa je treba, de premiflimo imenitne befede tega uzheni- ka, ktere k unim priftavi, in befede vifoke pefmi rasloshi: „Paft fvoje kosle“; ker nifo vli njeni, ampak le tifli grefhniki, kteri Marijo zhafte in ji flushijo. Kteri fo pa * grehe sapleteni, in Marije Devize s pofebno poboshnoftjo ne zhafte, in nji na zhaft ne molijo, de bi fe fpreobernili, oni fo ref ko- sli, pa ne Marijni, ampak tifti, kteri bodo na levizo fodnikovo poftavljeni. Nekiga plemenitnika, ki je savoljo fvo- jih velikih grehov she sazhenjal obupovati, je tolashil menih, in mu je fvetoval k Ma¬ rii Devizi pribeshati, in njeno podobo v neki zerkvi obifkat iti. Plemenitnik gre v tifto zerkev, in ko sagleda podobo Matere bo- shje, fe mu je sdelo, kakor de bi ga Ma¬ rija pred fe vabila , in mu saupanje dajala. Hiti toraj, fe vershe na kolena pred podo¬ bo , in ji hozhe noge kufhniti. Pri tej pri— zhi pa mu poda podoba Marije Devize roko kufhnit, na roki pa je vidil sapifane befe¬ de: „Jeft te bom tvojih nadleshnikov ote!a; rt kakor de bi mu bila rekla: Jeft te bom re- fhila tvojih grehov in ftraliu, ki te savoljo njih nadleshuje. Pripoveduje fe , de je ta gre- fhnik na te fladke befede toliko šhaloft nad 227 f' T ojimi grehi in toliko ljubesen do Boga in do njegove fladke Matere sadobil, de je tarn pred nogami Marije Devize umeri. — O koliko terdovratnih grefhnikov potegne v fak dan ta magnet k Bogu, kakor le je Marija farna imenovala, ko je fveti Brigiti 1 - ekla: „Kakor magnet sheleso nate vlezhe, tako jeft terde ferza nafe vlezhem“. To z hudo fe ne godi le po redkim, ampak dan Ha dan. Jeft fam vem sa veliko takih pri— godkov, ki fo fe pri nafhih mifijonih sgo- dili; kjer fo bili nekteri grefhniki terdi ka¬ kor kamen pri vfih drugih pridigah, fo fe fpreobernili in k Bogu vernili, de fo le sa- flifhali pridigo od milofti Matere boshje. O koliko je grefhnikov, bolj divjih kakor sver, ki od Boga prezh beshe, na glaf Marije Devize pa priteko,in fe radovoljno dajo v ljubesen do Boga ukleniti. Marija Deviza, pravi fveti Krisoftom, je bila is tega namena v Mater boshjo is- v oljena, de tifti, kteri bi po pravizi boshjiga ^inu ne mogli svelizhani biti, po milofti in P« profhnjah Matere boshje svelizhanje do- feshejo. Jjiveti Anselm ravno to govori, ker pravi, de je Marija bolj savoljo gre¬ lnikov, kakor savoljo pravizhnih Mati bo- s kja poftala, kakor je tudi njeni §iin Jesuf 228 rekel, de ni prifliel klizat pravizhnih, am¬ pak grefhnike. In sato poje fveta zerkev: Grefhnik hudi fe t’ ne ftudi, Ker bres njih b’ ne bila tudi Vredna takiga §inu. *) Sato ji Guilielm Parifhki rezhe: „0 Marija, ti fi dolshna grefhnikam pomagati, sakaj vfe, kar irnafh darov, gnad in mo- zhi, vfe to, (jzhe fmem tako rezili) fi gre- fhnikam dolshna, ker fi savoljo grefhnikov Mati boshjiga ^inii poftala“. „Toraj, zhe je Marija“, pravi fveti Anselm, „savoIjo grefhnikov Mati boshja poftala,kako bi me velikoft mojih grehov mogla v nesaupnoft pripeljati ?“ {“Sveta zerkev naf v molitvi is mafhe, ki fe v predprasnik nebovsetja Marije De¬ vize bere, uzhi, de je Bog Marijo sato is tega fveta prenefel, de bi pred njim s* nafhe grehe saupljivo profila, J^veti Juftin jo savoljo tega imenuje rasfodnizo. Ras- fodnik namrezh je tifti pofrednik, kterimu dva, ki fe prizhkata ali pravdata, rasfodbo med faboj prepuftita. §ivetnik toraj hozhe rezhi, de kakor je Jesuf nafh pofrednik pred nebefhkim Ozhetam, tako je Marija Peccatores non abhorrea, Sine quibus nunquam fores Tanto digna Filio. 229 nafha pofredniza pred Jesufam, kteri on kakor fodnik rasfodbo med njim in med gre- fhnikam prepufti. Sveti Andrej Kretanfki imenuje daljej Marijo porozhnino ali saftavo nafhe fprave s Bogam. S tem nam hozhe ta fvetnik na snanje dati, de fe Bog sheli s grefhniki fpraviti in jim njih grehe odpuftiti; de bi pa nad odpufhenjem ne obupali, jim da Ma¬ lijo sa saftavo, in sato jo posdravi s temi befedami: „Bodi posdravljena, ti fprava bo- shja sa zhloveka 44 . Sato opominja fveti Bo¬ naventura grefhnika, in mu pravi: „Zhe tfidifh Gofpoda rasshaljeniga savoljo tvojih hudobij, pribeshi k Saupanju grefhnikov, (k Marii), njej je opravilo narozheno sa Uboge grefhnike sadoftvati 44 . Zhe fe bojifb, grefhnik, savoljo fvojih grehov, de bi fe Bog rasshaijen nad teboj ne smafheval, kaj ti je pozheti? Pribeshi k Marii, ktera je tipanje grefhnikov; ne boj fe,de bi te ona s apuftila, sakaj ona tega ne more ftoriti, ker ji je Bog fam opravilo in dolshnoft na- htshil, grefhnikam na pomozh prihiteti. „Ali be pazli fine tak grefhnik bati 44 , prafha opat Adam, „de bo pogubljen, kterimu fe Marija Mater in Preprofhnizo ponudi ? 44 „In ti, o Marija 44 , pravi daljej ta uzhenik, „ti, ki li Mati miloitijbi ne hotla profiti fvojiga §ina, 230 Id je l^odnik, sa drugi ga fina, ki je gre- fhnik? Ali ti bi ne hotla profiti Odrefhenika sa dufho, ktero je on na fvetim krishu od- refhil? w Ne, ne, tega ne bofh ftorila, te- muzh s vfo mozhjo fi bofh prisadela profiti sa vfe tifte, kteri k tebi pribeshe, ker do¬ bro vefh, de je ravno tifti Gofpod, kteri je tvojiga $ina prednika med Bogam in zhlovekam poftavi!, je poftavil tudi tebe t^rednizo med ^Jodnikam in med grefhni- kam a . Nato opominja fveti Bernard rekozh: „I)aj hvalo Bogu, ki ti je tako ^rednizo prefkerbel". Kdorkoli fi, o grefhnik, ako tudi v blato grehov pogresnjen, in saftaran v hudobijah, nikar ne obupaj; sahvali fvo¬ jiga Gofpoda, kteri, de bi ti miloft fkasal, ti ni dal le fvojiga $inu sa pravofrednika, temuzli, de bi te bolj oferzhil in v saupanji poterdil, ti je dal tako ^Irednizo, ktera ti f fvojimi profhnjami sadobi, kolikor farna Siozlie. Pribeshi k Marii, in bofh sveli- zhan. Prigodba. Rupens in Bonifazij pripovedujeta, de je bila v Florenzi dekliza, Benedikta (Bla- goflava) po imenu, ko bi bila pa savoljo fvojiga pohujfhljiviga in hudobniga shivlje- nja bolj saflushila ime Maledikta, (Hudo- 231 flava). Primerilo fe je, de je fveti Domi¬ nik prifhel v tifto mefto pridgovat, in ona ga je enkrat fhia is radovedi poflufhat. V tej pridigi je pa Bog prefunil njeno ferze, tako, de fe je grosovitno objokana fbla te- teu fvetniku f roj ih grehov ispovedat. ^veti pominik jo je fpovedal,ji fveto odveso dal, in ji naloshii fveti roshnikranz moliti. Ne- frezhniza pa fe je savoljo pregrefhne na¬ vade kmalo v fvoje hudobno shivljenje po- Vernila. ^veti mosh je to svedil, ter je fhel jo obilkat, in jo je napravil, de fe je drugizh ispovedala. Bog pa, de bi jo bil v fvetim slavljenji poterdil, ji je dal en¬ krat pekel viditi, in tam ji je nektere po- kasal, kteri fo bili savoljo nje she pugublje- oi. Na to ji je odperl bukve, in ji je dal krati v njih ftrafhno obfodvanje njenih gre¬ hov. Spokorniza fe je savsela pri tem pogledu, in polna saupanja pribeshi k Ma¬ ki, de bi ji ona pomagala, ter je saflif hal a, de ji je ufmiljena i> S ati she isprofila toliko odloga, de bi mogla fvoje grehe fpokorno objokvati. Prikasen je minula, in Benedik¬ te fe je podala v fpokorno shivljenje. Ker k) pa le vedno tifte ftrafhne bukve pred nje¬ nimi ozhmi ftale, je eniga dne takole pred fvojo Trofhtarzo Marijo molila: „Marija, te oj a Mati“, je djala, „ref je, de bi jes 232 savoljo fvojih grehov she mogla na dnu pe¬ kla terpeti, pa ker fi me ti s fvojo profhnjo is pekla refhila, in fi mi odlog in zhaf po¬ kore isprofila, o ufmiljena Gofpa, fhe dru¬ go gnado te profim: Nikoli vezh ne bom nehala objokvati fvoje grehe, ali vender te profim, ftori, de bodo is tiftih bukev is- brifani 44 . Na to molitev fe ji prikashe Ma¬ rija, in ji rezhe, de zhe hozhe to dofezhi, kar sheli, mora od sdaj sanaprej neprene- hama na fvoje grehe in na miloft, ktero ji je Bog fkasal, mifliti; daljej, de fe mora pogofto fpomniti Jesufoviga terpljenja, ki ga je is ljubesni do nje nafe vsel, in de naj premifhljuje koliko je savoljo manjfhih grehov, kakor fo njeni, pogubljenih5 nato ji je rasodela, de je mogel en fant, ofem let ftar, ravno tifti dan, savoljo eniga fa- miga greha v pekel obfojen biti. Benedikta je svefto ubogala Marijo Devizo, in en dan fe ji je Jesul prikasal, kteri ji je pokasal tifte bukve rekozh: „Lej, tvoji grehi fo is- brifani, bukve fo.bele, pifhi sdaj dela lju¬ besni in zhednofli vanje. Benedikta je bo¬ rila tako, je fveto shivela in tudi fveto umerla. Molitev^. O prefladka Gofpa, Marija, zhe j e 233 ^oje fveto opravilo, kakor govori Guilielm Parifhki, de fe sa ^rednizo med Bogam in med grefhniki poftavljafh, ti rezhem s fve- t*nn Tomashem in Vilanove: „Oj toraj, $red- niza nafha, fpolnuj fvoje opravilo". $ pol¬ ni to fvoje opravilo tudi sa mene. Nikar mi ne rezi, de je moja pravda preteshka, 'le bi fe dobila, sakaj jes vem, tako mi v fi pravijo, de nobena pravda, ko bi bila fhe tako smefhana,zhe jo ti nafe vsamefh, ne more nikoli biti sgubljena. In ali fe bo le moja sgubila? Ne, tega fe ne bojim. $amo tega bi fe imel bati, ako bi le na 1 htevilo fvojih grehov gledal, de bi me ti ne hotla v fkerb prevseti; pa zhe pogledam na tvojo nesmerno miloft in na gorezhe she- Ije, ktere v tvojim prefladkim ferzu shive, v fim grefhnikam in tudi nar bolj savershe- nim pomagati, fe tudi tega ne bojim. In kdo je bil fhe kdaj sgubljen, kteri je k tebi Pribeshal? Sato tebe klizhem na pomozh, n moja mogozhna $redniza, o moje Pri- "eshalifhe, moje Upanje, in Mati moja, Marija! V tvoje roke isrozhim fkerb sa fvoje vp zhno svelizhanje. Tebi isdam fvojo du- kko; she je bila sgubljena, pa ti jo morefh |ke svelizhati. Vezhno hvalim Gofpod-Boga, «teri mi daje to veliko saupanje v tebe, po kterim fim pri vfi fvoji nevrednofti prepri- 234 zhan, de mi je moje vezhno svelizhanje sa- gotovljeno. Le eniga fe mi je bati, kar me fkerbi,de bi namrezh po fvoji saniker- flofti tega saupanja v tebe kdaj ne sgubil; Sato te profiin, o Marija, po Ijubesni, ki jo imafh do fvojiga Jesufa, ohrani in po- mnoshi v meni vedno bolj to fladko saupa- nje v tvojo pomozh, s ktero terdno upam boshje prijatelftvo fpet sadobiti, ki fim ga dosdaj nefpametno sanizhval in sgubil. Sa- dobljeno prijatelftvo boshje s tvojo pomozhjo upam ohraniti, in zhe ga ohranim, upam poflednjizh s tvojo pomozhjo priti v nebela tebe sahvalit, in tam boshjo in tvojo miloft vekomaj prepevat. Amen. Tako upam? tako naj bo, tako tudi bo. 235 §edmo poglavje. Olicrui ftojc milonijivc o*Iii v im C. Marija je vfa eno oko nam v nafhi h re¬ vah miloflljivo na pomozh priti. Sveti Epifanij imenuje Marijo mno- gooko, ker ona je vfa eno oko, to je, »eprenehama gleda, de bi nam ubogim na semlji na pomozh prifhla. Nekiga obfede- iiga fo enkrat prafhali, kaj Marija dela. Hudi duh is obfedeniga je odgovoril: Gori doli hodi. S tem je hotel rezhi, de ta ^miljena Gofpa ne dela drusiga, kakor de nebef na semljo ftopa, de ljudem gnade ^onafha, in s semlje v nebefa hodi, de tam s adobi uflifhanje nafhih profhenj. Po pra- )'izi je tedej fveti Andrej Avelinfki Marijo •oienoval opravilni z o nebef, ktera je ''edno v opravilih milofti, ki milofti sado- b|va vfim, pravizhnim in grefhnikam. I)a- v 'd pravi: „Gofpodove ozhi fo nad P r a v iz h n i mi“. (jPfl. 34, 16.) „Ozhi Gofpe Marije Devize pa“, pravi Rihard 236 od f. Lorenza, „fo nad pravizhnimi in nad grefhniki 44 . Sakaj ozki Marije Devize fo ozhi matere, pravi dal jej ta uzhenik, mati pa ne gleda le na otroka, de bi ne padel, temuzli tudi de bi vftal, kadar pade. Ravno to je Jesuf fam fveti Brigiti na snanje dal, ki ga je enkrat fvetniza fli— fhala s Marijo govoriti, ter je rekel: „Mati, profi me, kar me hozhefh 44 . To hozhe re¬ zki, de Jesuf v nebefik vedno skeli, fvoji Materi vfe dovoliti, karkoli ga profi. Pa kaj pazil Marija Jesufa profi? J^veta Bri¬ gita je flifhala, de je Marija odgovorila: „Milofti proi\m sa uboge 44 . Kakor bi hotla rezili: Moj §>in, ti fi me sa Mater milofti poftavil, sa Pribeskalifhe grefknikov, sa ^rednizo ubogih; in sdaj mi pravifk,de bi te profila, kar hozhem; kaj te hozkem dru- siga profiti? Profim te, de ubogim grefhni- nikam miloft fkashefh. O Marija, govori priferzhno fveti Bonaventura, ti fi tako pol¬ na milofti, ti fi tako fkerbna ubogim na pomozh pritezhi, de fe sdi,de nimafh dru¬ ge shelje, druge fkerbi, kakor to. In ker med ubogimi ni bolj ubogih , kakor fo gre- fhniki, pravi zhaftitljivi Beda, de Marija neprenehama sa grefhnike profi. „Marija ftoji pred oblizhjem fvojiga §ina, in ne neha sa grefhnike profiti 44 . 23 ? Dokler je bila Marija fhe na semlji, pravi fveti Hieronim, je bilo njeno ferze tako polno milofti in 1 jubesni do zhloveka, de ni bilo nikogar, kteri bi bil med ivojimi laftnimi nadlogami tako shaloflin, kakor je bila Marija shaloftna nad teshavami drusih ljudi. To ufmiljenje je lepo pokasala na sbenitnini v Kani Galilejfki, kakor fmo od te ga she drugej obilnifhi govorili, kjer je, ko je bilo vina smankalo neprofhena opra¬ lo pomozhnize nafe vsela, kakor pravi f^eti Bernardin Sijenfki. Le is ufmiljenja do shenina in nevefte savoljo njih sadrege, ker je bilo vina smankalo, je profila Ma¬ fija fvojiga $ina, ter je zhudesh fpreober- ri *tve vode v vino isprolila. §iveti Peter Damian pravi: „Ali mo¬ rebiti fi, o Marija, kar fi tako vifoko po- vsdvignjena, nafhe revfliine posabila? Ni¬ kakor"; 'sakaj tako veliko Ufmiljenje ne more posabiti tako velike revfhine“. Ni mogo¬ če mifliti: de bi tako velika miloft, ki v ferzu Marije Devize kraljuje, posabila in v pemar puftila tako veliko revfhino, kakor j e uafha. Pri Marii ne velja tifti pregovor, k' pravi: Vikfhi ftopnja zliafti rada prijatla Jkasi. To pazil velja pri pofvetnih Jjudeh, * te| i fe v zhaft povsdvignjeni radi prevsa- ^ejo, in ftarili pa revnih prijatlov posabijo, 238 pri Marii pa to ne velja, ktera je vefela, de je tako vifoko povsdvignjena, de toliko ln- sheje ubogim pomaga. Ravno takih mifel je iveti Bonaventura,, ki befede Ruti rezhe- jie na Marijo oberne,ki pravijo: „Blago- darjena fi (jo d Go fp o daj), o hzhij ker tvoja p o f I e d n j a m i 1 o ft p e r v o pre¬ maga 44 . (Rut. 3.J S tem fe hozhe rezhij de zhe je bila miloft Marije Devize do ubo¬ gih, dokler je bila na fvetu, she tako ve¬ lika, mora sdaj, ko ona v nebelih kraljuje njeno ufmiljenje fhe toliko vezhji biti. JL)o- kas tega da fvetriik, ki pravi, de Marija sdaj s fvojimi nefhtevilnimi gnadami, ki nam jih sadobiva, to fvojo veliko vezhji miloft sato toliko bolj 1 kasu je, ker ona sdaj na- fhe potrebe veliko bolj fposna. Sato pri— ftavi ta uzhenik, de kakor folnze luno S fvojo vezhji fvetlobo premaga, tako pre- feshe sdajna miloft Marije Devize poprej" fhno njeno ufmiljenje. In sato sklene 1'vet- nik, rekozh: „Kdo shivi na fvetu, kteri bt fe folzhne fvetlobe ne vefelil, in kdo je 7 nad kterim bi miloft Marije Devize ne Rja— la 44 ? Sato je bila imenovana Marija isvo- ljena kakor folnze; (Vif. pef. 6, 0.) ker ni nikogar, kteri bi gorkote tega folnza ne vshival, pravi fveti Bonaventura: »Ni 239 ga, kteri bi bil fkrit njegovi gor¬ ati« (PTI. 18, 7.) Ravno to je rasodela fveta Nesha is n ebeT Tveti Brigiti, ko ji je rekla, de na- fha kraljiza Marija „sdaj ko je s $inam v Reliefih fklenjena, ne more posabiti Tvoje Prirojene dobrotijivofti, temuzh do vfih ras- tp guje Tvojo miloft, tudi do naj hudobnifhili; de kakor folnze rasfvetljuje nebefhke in po- s emeljfke rezili, tako ni nobeniga, zhe profi, de bi is fladkofti Marije Devize dobrotlji- ''ofti ne obzhutil“. En velik grefhnik is 1'ekdajniga Valenfkkiga kraljeftva je v Tvo¬ jim obupanji, de bi pravizi v roke ne pri— fhel, Tklenil Te poturzliiti, in Te je bil she n a pot zhes morje podal. Primerilo Te je, de je ravno memo ene zerkve Thel, kjer Je pater Hieronim Lopez, jesuit pridgoval, 1,1 je govoril od boshje milofiii. Ta greThnik fe je v tej pridigi Tpreobernil, in Te je ravno te mu maThniku ispovedal, in na njegovo v praTkanje, zhe ni on kake poTebne poho- slinoTti imel, savoljo ktere mu je Bog miloft fkasal, je odgovoril, de ni nizh drus : ga opravljal, kakor de Te je vTak dan Materi Jmshji priporozhval, de naj bi ga ne sapu- mla. Ravno ta pater je v boiniThnizi na- fhel greTlmika, kteri she pet in petdeTet let »i bil pri fpovedi,in je Tamo toliko poTebne 240 poboshnofti imel, de je vfelej, kadar je ka¬ ko podobo Matere boslije sagledal, Marijo posdravil, in jo profil, de bi ga ne puftila v fmertnim grehu umreti. Dal jej je pravil, de ko je bil enkrat v boji s nekim fvojim nafprotnikam, fe mu je mezh prelomil, in na to fe je obernil proti Materi bosbji re- kozh: „01., sdaj fiin rnertev, sdaj fim po¬ gubljen! Marija, Mati grefhnikov, poma¬ gaj mi!“ In ko je bil to isrekel, je bil pre- ftavljen na varin kraj, bres de bi bil ve- dil kako. Ispovedal fe je zhes zelo shiv- ljenje in je poln saupanja umeri. $veti Bernard pifhe: „Marija je vfim vfe poftala; vfim odpera narozhje milofti, de is nje polnofti vfi prejemajo: jetnik re- fhenje, bolnik sdravje, shaloftrii tolashbo, grefhnik odpufhenje, de ni nikogar, kteri bi nje milofti, kakor gorkote folnza ne ob- zhutil“. Sato klizlie tudi fveti Bonaventura! „Kdo te ne bo ljubil, o Marija! ki fi lep— fhi kakor folnze, flajfhi kakor med, vfim ljubesniva, vfim prijasna". In daljej pravi: „Posdravljena bodi toraj mojaGofpa, moja Mati, in fhe vezli: moje §!erze, moja I)u- fha! Prisanefi mi, ne sameri mi, zhe re- zhem, de te ljubim; zhe jeft nifim vredin te ljubiti, ti nifi nevredna ljubljena biti 64 . §veti Jederti je bilo rasodeto, deMa- 241 'ija ne more, de bi fe k njemu ne nagnila, kteri jo s temi le befedami pozhafti: „Oj tor aj, Befedniza nafha,fvoje miloftljive ozhi * naf oberni“. „Velikoft troje milofti", pravi Bernard, „napo!nuje zel fvet“. Savoljo tp ga govori fveti Bonaventura, de Marija *ako sheli vfim ljudem dobrote deliti, de je j’as$haljena, ne le takrat, kadar njo kakor¬ koli bodi sanizhujemo, temuzh tudi takrat, p a a zhaft omolil. In vender ga je ta flaba mo" litviza fkos pomozh Matere boshje vezhnig 9 pogubljenja obvarovala. To fe je tako sgo' dilo. Primerilo fe je namrezh, de fe je bil ta mosh fprijasnil s patram Matevshem Bafberne; tako gotovo je, de fo tifti, v ktere fl na fvoje ozhi obrazha, in sanje govori, Svelizhani in v flavo povikfhani 4£ . Naj bi vender vfak pomiflil pervi del Uauka teh fvetnikov, in naj bi fe bal tifti, kterimu je le malo mar, in predersno sa- Jttetuje zhefhenje Matere boshje: ti fvetniki Pravijo, de ne more svelizhan biti, kteriga barija ne varuje. — Ravno to pa terdijo tudi drugi, kakor poftavim Albert veliki, ki pravi: „Ljudje, kteri tebe, o Marija, ne shafte, bodo pogubljeni.^ §Sveti Bonaven¬ tura pravi: „Kdor njo, to je Marijo, sa- Pufti, bo v grehih umerl. ££ In na drugim kraji pravi: „Kdor te v tem shivljenji ne klizhe na pomozh, ne bo dofegel kraljeftva ^oshjiga 44 . In v raslagvanji 55. pfalma pra¬ vi ta fvetnik,de od kteriga bo Marija fvoje °blizhje prezh obernila, ne more imeti upa¬ nja svelizhanje dofezhi. §he nekdaj je to vefnizo uzhil fveti Ignazi marternik, ki pra¬ vi: „Nemogozhe je, de bi bil kteri grefh- n 'k svelizhan, zhe ne po tvoji pomozhi in dobroti, oDeviza; sakaj kterih ne svelizha boshja praviza, jih svelizha Marija s fvo- 250 jimi profhnjami in s fvojo nefkonzhno mi' loftjo 44 . Nekteri fizer pravijo, de te befede nifo Ignazija marternika, pa je vender go¬ tovo, de jih fveti Krisoftom pifhe, kakor pravi Krafet, in de fe ravno te befede tudi pri abatu Celles najdejo. V ravno tem pomenu tudi fveta zerkev befede fvetig a pifma: „Vfi, kteri mene fovrashij°i ljubijo f m e r t“ na Marijo oberne. Rihard od f. Laurenza pri befedah fvetiga pifma : „Je poftala kakor kupzhijfka bar¬ ka 44 , govori od Marije, rekozh: „V morji tega fveta bodo vfi potonili, kterih ta bar¬ ka v fe ne vsame 44 . §*he zelo luteranfk* krivoverz Ekolampadij je pobosnnoft do Marije v zhafti imel, ko je rekel: „Nikdar naj fe od mene ne flifhi, de bi Marijo sanizheval, ker , vem, de njo fiabo zhafti ti? je snamnje savershene dufhe 44 . Nafproti pravi Marija: „Kdor men® poflufha, ne bo v framoto prifhel 44 * (Sir. 24, 30.) Kdor moje nauke fpreje- ma, ne bo pogubljen. Sato je rekel fveti Bonaventura: „0 Gofpa, komur je fkerb tebe zhaftiti, bo dalezh od pogubljenja 44 ; To polerdi fveti Hilarij, ki fhe narvezhji grefhnike privsame, ter pravi: „Naj bo kdo fhe tako velik grefhnik, zhe bo Marijo zha- ftil, nikoli ne bo vezhno pogubljen 44 . 251 Sato fi hudizh toliko prisadene pri grefhnikih, kteri fo gnado boshjo sgubili, de bi sgubili in opuftili tudi poboshno zhe- fhenje do Marije Devize. Ko je $ara vi- dila, de fe Isak s Ismaelam pezha, nad kterim je veliko napazhniga vidil, je rekla Abrahamu, da naj ga od hifhe odshene, pa n e le Ismaela, temuzh tudi njegovo mater Agaro: „1 s s h e n i to deklo in n j e n i g a fina«. (j|. Mojs. 21, 10.J Ji ni bilo dofti, de bi bil fin hifho sapuftil, temuzh de naj gre tudi njegova matij sakaj fin bi lahko hodil vezhkrat mater obifkat, in bi tako Velikokrat dalj zbala v hifhi oftajal, Tako ^di hudizhu ni dofti, de kaka dufha farno Jesufa Kriftufa preshene, temuzh sheli pre¬ gnati tudi njegovo Mater, ker fe boji, de “o Mati Marija s fvojimi profhnjami Jesufa fpet nasaj pripeljala. Pa tudi ref fe mu je treba bati, ker pravi uzheni pater Paciuc- ^Jjeli, de kdor je ftanovitin v zhefhenji Marije Devize, mu bo ona kmalo Boga dobila. „Kdor Mater boshjo ftanovitno zha- tt* ? ne bo dolgo de bo tudi Boga famiga v fe dobil. 44 Sato po pravizi fveti Efrem ^hefhenje Marije Devize imenuje „varno pifmo“, ktero naf pekla obvaruje. Ravno ta fvetnik imenuje Marijo „sagovornizo ob¬ sojenih 44 . In saref, zhe je ref, kakor je 252 gotovo, de po befedah fvetiga Bernarda Marii devizi ne manjka ne mozhi, ne volje naf svelizhati; ne mozhi, ker, kakor govori fveti Antonio, „nemogozhe je, de bi Porod- niza boshja ne bila uflifhana, ali kakor pravi fveti Bernard „kar Marija ifhe, to najde, in ne more savershena biti5“ ne volje naf svelizhati, ker je Marija nafha Mati in bolj sheli nafhe svelizhanje, kakor ga mi farni shelimo: zhe je tedej vfe to ref, kako bi fe moglo sgoditi, de bi sveft zha- ftivez Matere boshje svelizhanja ne dofe- gel? Naj bo tudi grefhnik, pa zhe fe fta- novitno in s refnizhno voljo fe poboljfhati tej dobri Materi priporozhuje, bo njena fkerb mu toliko rasfvetljenja fprofiti, de fe bo is fvojiga grefhniga ftanu refhil, de bo fvoje grehe obshaloval, de bo do konza ftanovitin oftal, in na sadnje fveto umeri« In ktera mati vender, ako bi fvojiga funt lahko is fmerti refhila, de le fodnika sa miloft profi, bi tega ne ftorila? In ali fi mo¬ remo mifliti, de bi Marija, ona nar dobrot- jjivfhi Mati do fvojih otrok, ki bi tako lahko fvojiga finu vezhne fmerti refhila, tega ne hotla ftoriti? Oh, ljubi kriftjan, sahvalimo Boga, zhe vidimo, de nam je ljubesen in saupa- nje do nebefhke kraljize dodelil; sakaj Beg 253 to gnado, pravi fveti Janes Damafzen te tiftim, ktere hozhe svelizhati. Tele fo j e pe befede tega fvetnika, f kterimi fvoje * n nafhe upanje oshivljuje: „0 Mati boshja, z he jeft saupanje v tebe poftavljam, bom svelizhan. Zhe fim pod tvojim varftvam, f e nimam kaj bati, sakaj tvoj zhaftivez biti je imeti gotovo oroshje svelizhanja, kteriga ®°g nikomur ne da, kakor le tiftim, ktere svelizhati^. Sato je Erasem Marijo Devizo s temi le befedami posdravljal: 5jBodi zhefhena ftrah pekla, upanje krifti— Janov, terdno in varno je saupati v tebe“. Hudizhu je pazil hudo sopemo kadar v *di, de je ktera dufha ftanovitna v zhe- fhenji Marije Devize. V shivljenji Alfonsa Alvarez, sveftiga zhaftivza Matere boshje j e bere, de ko je bil enkrat v molitvi od audizha s pregrefhnimi miflimi prav hudo nadleshvan, mu je hudizh rekel: „Opufti to ^ojo poboshnoft do Marije, in jeft te vezh ne bom fkufhal u . Pri Blosiju fe bere, kaj je fveti Ka¬ tarini Sijenfki Gofpod Bog rasodel, rekel .b je namrezh: ,,Marii, porodnizi mojiga vhiu je savoljo ljubesni do vzhlovezhene “efede moja dobrota dodelila, de grefhnika ateriga koli, kteri s poboshnim pozhefhe- n jem k njej pribeshi, nikakor ne bo peklen- 254 fka hudoba vsela u . Tudi prerok David je profil refhen biti pekla savoljo ljubesni, ktero jo do Marije imel: „Gofpod, j e ft ljubim lepoto tvoje hifhe, ne pogubi s hu¬ dobnimi moje dufhe u . (]Pfl. 25.) O« pravi „lepoto tvoje hifhe 44 , ker je bila Ma¬ rija tifta bifha, ktero je Bog fam fosidal na tem fvetu sa fvoje prebivanje, in de bi v njej pozhival, kadar je zhlovefhko naturo nale vsel, kakor je pifano tudi v bukvah Pripoveft: „Modroft fi je si da la h i f h o 44 » (Prip. 9, 1.). „Nikoli ne bo pogubljen, kdor Mater Devizo poboshno in svefto zha- fti 44 , pravi fveti Ignazij marternik. In fveti Bonaventura to poterdi rekozh : „Mir velik imajo, kteri tebe ljubijo, o Gofpa, njih du- fha ne bo vidila fmerti vekomaj ne“. Blosij nam saterdi, de: „Ne more fe sgoditi, de bi bil pogubljen, kdor Marijo pridno in ponishno zhafti“. Tomash Kempenfki lepo govori, ki pravi: „Koliko bi jih bilo vekomaj pogu¬ bljenih, ali bi jih bilo terdovratno v obu- panju obftalo, ako bi ne bila prefveta De- viza Marija pri fvojim §*inu sanje profila 4 *; In veliko uzhenikov je, in med njimi tudi fveti Tomash Akvinfki, kteri menijo, deje mnogim, kteri fo v fmertnim grehu umeril, Mati boshja pri Bogu fprofila, de je bila 255 n jih fodba preloshena, in de fo fe v siiiv— Ijenje vernili, de bi fe fpokorili. Tega pri¬ povedujejo verjetni pifavzi vezh sgledov, poftavim Flodoard, ki je shivel v devetim ftoletju, pripoveduje od nekiga dijakona A- delrnana, kteriga fo imeli sa mertviga, in fo ga ravno hotli k pogrebu nefti, ter fe jo oshivil, in je povedal, de je she pekel v *dil, v kteriga je bil obfojen, pa je po Profhnjab Marije Devize fpet na fvet nasaj Popeljan, de bi pokoro ftoril. Tudi Surij pripoveduje, de je bil neki Rimfki meftnjan, Andrej po imenu, nefpokorjen umeri, in de ttiu je bila Marija fprofila, de fe je v shiv- fjenje vernil in odpufhenje grehov saflushil. Ti in drugi taki sgledi, fe ve de, ne fatejo sa to biti, de bi podperali kakiga Predersniga, kteri bi hotel v grehu shiveti, 'o bi upal, de ga bo Marija is pekla re- fhila, zhe tudi v frnertnim grehu umerje; • s akaj to bi bilo ravno tako velika nefpamet, kakor ko bi kdo v vodo fkozhil, in bi upal, de ga bo Marija is vode potegnila, sa to, kor fe je she kdaj morebiti kaj taziga sgo- d‘Io. §he toliko vezhji nefpamet pa bi bilo, de bi kdo nalafh v grehu umeri s preder- snim upanjem, de ga bo Marija pekla ob¬ darovala. Taki sgledi naj nam bodo le sa 3 de nafhe saupanje oshive, zhe premi- 256 flimo, de zhe je profhnja Marije Deviz« kdaj mogla tudi kteriga takiga pekla obva¬ rovati, kteri je bil she v grehu umeri, ko¬ liko bolj bo fhe le mogla obvarovati de tifti v pekel ne pridejo, kteri fe ji v shiv- ljenji priporozhujejo, fe shele refnizhno fpo- koriti, in njej svefto flushijo. Toraj režimo Marii s fvetim Germa- nam: „Kaj bo pa s nami, o prefveta De- viza, o shivljenje Kriftijanov ? u Kaj bo s nami, ki fmo grefhniki, pa fe shelimo fpo- koriti, in toraj k tebi pribeshimo, ki fi shiv¬ ljenje kriftjanov ? J^veti Anselm nam na to vprafhanje odgovori, rekozh: „Vezhniga gorje tifti ne bo fkufhal, sa kteriga bo Ma¬ rija le en famkrat profila . 44 Profi toraj, Ma¬ rija, sa naf, in refheni bomo pekla. §>veti Rihard od f. Viktorja pravi: „Zhe pridem pred fodbo, in imam Mater milofti sagovor- nizo pri febi, kdo mi bo odrekel miloftljivo fodbo ? 44 Rajnik Henrik Sušo saterdi, de je fvojo dufho v miloftljive roke Marije Deviz« isrozhil, in pravi: „Zhe hozhe Rednik fvo- jiga flushabnika pogubiti, naj /tori to fkos tvoje ufmiljene roke, o Marija . 44 Tako go- t vori ta fveti mosh s terdnim saupanjem, de zhe bi njegovo obfojenje v tako miloftlji ^ 6 roke prifhlo, kakor fo roke Matere boshje, to obfojenje gotovo ne bo ispeljano- 257 Ravno to rezhem in upam tudi fam sa febe, o Marija, moja preljubesniva Mati in Kra¬ ljiča! — Sato hozhem vedno ponavljati s fretim Bonaventuram: „V tebe, o Gofpa, s aupam, in ne bom oframoten, vekomaj ne “- Gofpa, v tebe poftavim vfe fvoje u- Panje, tedej (erdno upam, de ne bom po¬ gubljen, ampak de bom v nebelih svelizhau tebe vekomaj ljubil in zhaftil. Prigodba. V letu 1604 fta bila v nekim meftu v Elandrii dva mladenzha, fhludenta, ktera pameft fe uzhiti, fta le gledala dobro piti jefti, in rasujsdano shiveti. En vezher, kakor drugih vezh, fta bila she posno v bifhi neke hudobne shenfke. Eden ismed n ja, Rihard mu je bilo ime, fe je podal domu, uni pa je fhe oftal. Ko Rihard do- Jpa pride in fe flazhi, de bi fe fpat ulegel, ‘ e fpomni, de ta dan fhe ni nekaj Zhefhe- Na-Marij molil, kakor je navado imel. Sa- tyan fe toraj fhe nekoliko sdrami, in fe premaga, deifiravno teshko, in moli, zhe tudi s afpano in bres poboshnofti. Potem fe ule- s he fpat, in komaj safpi, kar saflifhi de {j®ri terdo saropozhejo, in prezej na to, bres de bi fe bile duri odperle, sagleda pred feboj fvojiga tovarfha, pa vfiga ger- 258 diga in ftraflmiga. „Kdo fi?“ ga vprafha, „ali me ne posnafh ? 44 mu prikasen odgo¬ vori. „Pa kako fi fe tako fpremenil? fi gerd kakor hudoba!“ „Oh gorje meni‘‘ rezke prikasen, „jeft fim pogubljen {“ „Pa kako?“ „ Poflufhajmu uni odgovori, „ko fim is tifte nefrezhne hifhe prifhel, j e prifhel en hudizh, in me je sadavil. Moj e truplo leshi na fredi zefte, in moja dufha je v peklu. Ravno taka kasen je bila tebi namenjena, (ode Deviza Marija te je sa- voljo tvojih malih Zhefhena- Marij obvaro¬ vala. Blagor ti, zhe bofh snal v fvoj prid oberniti to fporozhilo, kteriga ti Mati boshja po meni pofhlje!“ Ko je bil pogubljeni to isrekel, je rasgernil fvojo fuknjo, je poku¬ šal plamen in kazhe, ktere fo ga terpin- zbile in je sginul. Mladenzha Riharda j e jok pofilil, fe je vergel s obrasam na tla in je hvalil fvojo miloftljivo Mater Marijo, ki ga je tolike nefrezhe refhila. Ravno j 6 premifhljeval, kako bo fvoje shivljenje fpre- obernil, ko sasvoni v blishnji Franzifhkan- fki zerkvi k jutrinizam in fposnal je, de g a tukej Bog fam klizhe iti pokoro delat. Pre- zej le je poda! v klofhter in je ozhete pro¬ fil, de bi ga v klofhter vseli. Ker lo g a pa po njegovim rasujsdanim shivljenji p 0 ' snali, fo fe ga branili. On pa ni nehal 259 jokati, in je povedal, kaj fe inu je bilo pri— godilo. Na to grefta dva patra na zefto, najdeta ref truplo nefrezhniga tovarfha sadavljeno in zherno kot ogel. Šdaj fo Ri¬ harda v klofhter vseli, kjer je prav fpokor- «o shivel. Podal fe je bil posneje v Indijo beto vero osnanovatj od tam je bil prifliel v Sliapan, in je dofegel tam frezho, de je hil sa vero Jesufa Kriftufa kakor marternik shiv foshgan. Molitev. O Marija, o moja predraga Mati, v kako globokim bresnu pregreh bi she jeft hil, ko bi me ti s fvojo rniloftljivo roko ne bila obvarovala! Pa tudi pred koliko letmi hi bil she jeft v peklu, ako bi me ti s fvo- jimi mogo/.hnimi profhnjami ne bila otela? Moji veliki grehi fo me she vanj sagnali, hoshja praviza me je she vanj obfojevala; Pa ti, o Mati, fi pritekla in fe me refhila, ho le fhe profil nifim. O moja draga Be¬ rivka, kaj ti bom koli povernil sa toliko dobroto, sa toliko ljubesen? Ti fi premagala grdobo mojiga ferza, in fi me Ulila, tebe ljubiti in v tebe saupati. In oh, v kak bre- Se n hudobij bi bil fhe potem padel, ako bi nd ti s fvojo dobrotljivo roko v nevarnoftih ,le bila pomagala ? Le fhe me varovaj, o 260 moje upanje, moje shivljenje, moja draga, Mati, mi bolj draga kakor moje shivljenje, ne nehaj me varovali pekla; fhe pred pa me varovaj greha, v kteriga bi fhe tako naglo lahko padel. Moja preljubesniva Go- fpa, jeft te ljubim; kako bi tvoja dobroia mogla vidi ti pogubljeniga tvojiga flushab- nika, kteri te ljubi? Oh sadobi mi, de ne bom vezli nehvaleshin tebi in fvojimu Bogu, kteri mi je is ljubesni do tebe (oliko dobrot dodelil. O Marija, kaj mi rezhefh ti? Ali bom pogubljen? Pogubljen bom, zhe tebe sapuftim. Pa kako bi fi upal tebe sapu- ftiti? Kako bi mogel posabiti toliko ljubesni, kolikor fi mi je she fkasala? Sa Bogam fi ti edina ljubesen moje dufhe. Jeft fi vezi' ne upam shiveti, de bi tebe ne ljubil. Jeft te imam rad, jeft te ljubim, in upam de te bom ljubil na tem fvetu in v nebelih, e ftvar nar bolj lepa, naj bolj fveta, naj bolj fladka, naj bolj ljubesnjiva. Amen. 2. Marija fvojim zhafiivzam v vizah n a pomozk pride. Neisrezheno frezhni fo zhaftivzi te mi' loftljive Matere, ker jim ona ne le v tem shivljenji, temuzh tudi v vizah na pomozh pride in jih tolashi. Kolikor fo te dufhe bolj potrebne pomozhi, ker tam veliko vezh 261 rja f i m hodila,“ na Marijo oberne •ckozh: „Po valovih morja hodim, obifka- JOzh in pomagajozh v potrebah in mukah fr oj ih zhaflivzov, ker fo moji otrozi“. §veti Be rnardin pravi, de fe muke viz imenujejo v alovi, ker preidejo, v raslozhik peklenfkih niarter, ktere nimajo konza. Imenujejo fe v aIovi morja , ker fo muke slo grenke. V kjer tiftim fvetim dufharn na pomozh pri' dem“. §*veti Vinzenz Fereri pravi: „Ma- rija je dobrotljiva tiftim, kteri fo v vizah} ker imajo pomozh fkos njo“. O kako pri- jasna in dobrotljiva je Deviza Marija tiftina, ker s njeno pomozhjo vedno polajfhanje in pohlajenje prejemajo! Ktero drugo tolashbo bi pazh te dufhe mogle imeti v Tvojim terpljenju, kakor Ma' rijo, in pomozh te Matere milofti ? §>veta Brigita je flifbala enkrat Jesufa tako le k Marii govoriti: „Ti fi moja Mati, ti fi Mati milofti, ti fi tolashba tiftih, kteri fo v vizah 44 ; In Marija Deviza farna je enkrat rekla tej fvetnizi: „Kteri fov vizah, fe vefele, kadar flifhijo moje ime, kakor fe vefeli bolnik ^ poflelji Ieshezh, kadar flifhi befedo tolashbe 44 - §*amo ime Marije tedej, ime upanja in sve- lizhanja, kteriga te njene ljube dufhe v tej jezhi pogofto na pomozh klizhejo, je sa njih veliko tolashilo. Salo pravi tudi Novarin : „Ime Marije Devize je njih terpljenja hla¬ dilo. §iveia Deviza pridene fvoje profhnj e > 263 F« kterih fe tifte hude muke kakor s neka¬ ko nebefhko rofo poh!ade u . Marija Deviza pa ne pomaga in ne htirnajft dni posneje fe je prikasala dufha Alekfandre fvetimu Domi¬ niku lepa in fvitla kakor svesda, in mu je rekla, de je ena nar boljfhih pomozh sa dufhe v vizah fveti roshnikranz, kteri fe sanje moli, in de dufhe hitro ko v nebefa pridejo, profijo sa tifte, kteri fo jim s to mogozhno molitevjo pomagali. In ko je bila to isgovorila, je vidil fveti Dominik to frezhno duflio vefelo v nebefa iti. Molitev. O Kraljiza nebef in semlje, Mati Go- fpoda zeliga fveta, o Marija, nar vezhji, nar vifokejfhi, in nar ljubesnivfhi §tvar, ref je, de jih je veliko na fvetu, kteri te ne ljubijo, in te ne posnajo. Ali v nebe¬ lih je toliko milijonov angelov in fvetnikov, kteri te ljubijo in te bres prenehanja hva¬ lijo. Tudi na tem fvetu, o koliko dufh gon' v ljubcsni do tebe, ki shive saljubljene v Ir oj o dobrotljivoft. Oh, de bi te tudi jeft ljubil, moja preljubesniva Gofpa! Oh, de bi ikerbel vedno tebi flushiti, in te hvaliti in 12 * 268 te zhaftiti, in pomagati, de bi te vli ljudje ljubili! Ti li Boga v ljubesni vnela, kterigj 1 fi s fvojo lepoto tako rekozh islergala narozhja vezhniga Ozheta, fi ga na semlj 0 potegnila, de je poftal zhlovek in tvoj ^i 11 ? in jeft ubogi zhervizbik bi ne bil vnet ljubesni do tebe? Pazh, prefladka Matij tudi jeft te bozhem ljubiti, in slo ljubiti, 111 hozhem ftoriti kolikor morem, de te bod° tudi drugi ljudje ljubili, ^prejmi toraj mj" loftljivo te shelje, ktere imam te ljubiti, i * 1 pomagaj mi, de te bom ref ljubil. Jeft vem? de Bog tifte, kteri tebe ljubijo, s miloftlj'" vimi ozhmi gleda; on sa fvojo zbaftjo nižj 1 bolj ne sheli, kakor tvojo zbaft, in vi d itn de bi te vfe ftvari zhaltile in ljubile. tebe, Golpa, upam vfo fvojo frezho. ^ mi bofh odpufbenje vfih mojih grehov sa- dobila, ti mi bofb ftanovitnoft v dobrim fprO' lila; ti mi bofh fmertno uro na ftrani ftala? ti me bofh ognja viz obvarovala, ti nj c bofh poflednjizh v nebefhki paradifh pri" peljala. Toliko upajo od tebe vfi, kteri te ljubijo, in nikoli nifo sapeljani. Toliko upa n 1 ? tudi jeft, ki te ljubim is žele dufhe, in Bogam zhes vfe. Amen. 3. Marija fpremlja fvoje flushabnike v nebefa. O kako lepe snamnja isvoljenja imaj 0. 269 flushabniki Marije Devize! $veta zerkev obferne na Mater boshjo befede fvetiga pi- , ktere pravijo: „P r i v f i h f i m p o- 55 h i t k a il'kal a, in v d e tl f hi ni Gofpo- d 0 v i bom prebival a 44 . (j$ir., 24.) Te befede rasloshi Kardinal Hugo reko/dl: „Bla- gor mu, v kteriga hifhi Deviza Marija po¬ litik najde 44 . Marija is ljubesni, ktero ima do vfih, sheli gofpodvati v vfih fvojih flu— sbabnikih; veliko pa jih je, kteri je ne fprej- ^pjo, ali pa je pri febi ne obdershe. Bla¬ gor mu, kteri jo fprejme in obdershi! „1 n v d e d f h i n i G o f p o d o v i bom prebi¬ jala, to je 44 , pravi uzheni Pacciucheli, „v bftih, kteri fo dedfhina Gofpodova 44 . Po- boshnoft do Marije Devize prebiva v vfih !‘ftih, kteri fo dedfhina Gofpodova, to je kteri bodo v nebefih Boga vekomaj zhaftili. l )a, joj govori Marija ravno na tiftim kraju jvetiga pifma: „K t e r i me je v ft varil, j e pozhival v mojim fhotoru,inmi i e rekel: V Jakobu prebivaj in v * s r a e 1 u imej fvojo e r b f h i n o, in v *oojih isvoljenih fe ukorenini 44 . Moj Stvarnik je hotel priti in v mojim oferzhji prebivati, in je hotel, de prebivam v ferzili )fih isvoljenih', kterih podoba je bil Jakob, "j kteri fo dedfhina ali erbfhina Marije De- vize; Gofpod je naredil, de je v vfih is- 270 voljenih ukoreninjena poboshnoft in saupa- nje v mene. O koliko Cvetnikov bi ne bilo v nebe¬ lih, ako bi jih ne bila Marija s fvojo mo- gozhno pomozhjo vanje pripeljala! „Jeft lini ftorila v nebelih de je p o fta l a vedno s a do ft n a 1 u z h 44 . Tako govori Marija po raslaganju Kardinala Hugona daljej, to je: J e ft fim ftorila de fe v nebe¬ lih (oliko vezhnih lu/.h Cveti $ ktere fo moji Clushabniki in zhaftivzi. Sato priftavi ta pifavez: „ Veliko Cvetnikov je v nebelih p° profhnjah Marije Devize, kteri bi nikoli n® bili tam drugazhi kakor fkos njo 44 . §>veti Bonaventura pravi, „Kdor v njo saupa? temu fe bodo nebefbke vrata odklenile 44 « Sato je 1 veti Efrem poboshnoft do Matere boshje imenoval: „Odpero nebefhkiga de- rusalema 44 . Poboslmi Blosij govori s Ma¬ rijo, in ji rezhe: „Gofpa , tebi fo isrozbern kljuzhi in sakladi nebefhkiga kraljeftva - Sato jo moramo vedno profiti s befedam 1 Cvetiga Ambrosha: „Odpri nam nebefa, 0 Deviza, kterih kljuzhe imafh 44 . Odpri nam? Marija nebefa, ker imafh ti kljuzhe od ne- bef, in li tudi farna „vrata nebefbke 4 kakor te Cveta zerkev imenuje. Ravno sato imenuje Cveta zerkev Ma" rijo svesdo morja: „Zhefhena, svesda 27 1 morja 44 §»veti Tomasi) Akvin pravi: imenuje svesda morja, ker kakor svesda mornarje v priftan (v kteriga fo namenjeni) v 'sha, tako napeljuje kriftijane Marija v sve- bzhanje 44 . $veti Peter Damian imenuje Marijo leftvizo (jlojtro) nebef, in pravi: „Leftviza n ebef, ker je po nji Bog prifhel s nebef, de bi po nji ljudje mogli v nebefa priti 44 . Sato pravi fveti Atariasij: „Zhefhena, mi- lofti polna, de fi poftala pot svelizhanja in v s-hod v nebefa 44 . $veti Bernard imenuje Marijo ,,vos v nebefa 44 ; in fveti Janes Geo¬ meter jo posdravi: „Zhefhen , prefvetli vos ! 44 bleri njene flushabnike v nebefa vosi. Salo pravi fveti Bonaventura: ,,Tebe snati in posnati, o Deviza, porodniza boshja, je pot neumerjozhnofti, in tvoje mozhi osna- ttovati je pot svelizhanja 44 . V franzifhkanfkih zhafopifih fe bere od brata Leona, de je on vidil enkrat rudezho loftvizo, verh ktere je ftal Jesuf Kriftnf,in e no belo, verh ktere je ftala njegova fveta Mati. Vidil je, de fo nekteri kotli po ru- doz.hi leftvizi iti, fo fhli nekoliko ftopniz, m fo kmalo nasaj padli, fo fpet lesli, in tyet padli. Na to jim je bilo rezheno, de n ^j po beli leftvizi gredo, in po tej jih je v *dil frezhno vs-hajati, ker jim je prefveta 272 D eviza roko podajala, in tako fo varno v paradish prifbli. vrveti Dionisij Kartusian pravi: „Kdo (e svelizlia? Kdo kraljuje v ' nebelih? Gotovo le tifti, sa ktere Kraljiča milofti govori 44 . To poterdi Marija farna, rekozh: ,,Skos mene kralji kraljuje¬ jo 44 . (TPrip. 8, 15.) S pomozhjo moje profhnje kraljujejo duflie narpred v shivlje- nji na fvetu, ker gofpodujejo nad fvojimi ftraftmi, in bodo kraljevali kdaj vekomaj x nebefili, kjer fo po befedah fvetiga Augu- fhtina vfi kralji: „Kolikor prebivavzov, to¬ liko kraljev 44 . ,,S eno befedo 44 , pravi Ri¬ hard od f. Laurenza, ,,Marija je Gofpa ne— befhkiga paradisha, ker golpoduje tam, ka¬ kor hozbe, in pripelje vanj, kogar bozhej in priftavi befede fvetiga pifma: V Jeru- s a le m u je moja oblaft, ker sapo veda- jem, kar bozhern, in pripeljem vanj, ktere hozhem 44 . In ker je Marija Mati Gofpoda nebef, pravi Rupert: ,,Po pravizi kralj uje v želim kraljeftvu Gofpodovim 44 . Mati boshja nam je s fvojimi profhnja- mi in pomozhmi nebefa she sadobila , de j 1 sdaj le mi farni nafprotlejev na pot ne n»" ftavljamo. ^veti Antonin pravi: „Marija nam je nebefhko kraljeftvo s fvojo befedo, s fvojo pomozhjo in s fvojimi profhnjam 1 sadobila 44 . „Kdor tedej Marii flushi, i» sa 273 kteriga ona profi , je she tako fveft nebef, kakor de bi slie v njih bil a , pravi Guerik opat. $veli Janes Damafzen pravi: „Ma- r ‘> flushiti in njene drushine biti, je nar ve- *kji zhaft. Sakaj nji flushiti fe pravi kra- jjevati, in nji pokorin biti, je vezh kakor kraljeva zhaft“. Nafproti pa pravi ravno * a fvetnik: „Ljudftvo, ktero nji ne flushi, poginilo, Ljudje, kteri nimajo pomozhi *ako mogozhne Matere, tudi nimajo pomo¬ li boshjisa Sinu in žele nebefhke dru- s hine u . Vedno bodi hvaljena nefkonzhna do¬ brota nafhiga Boga, de nam je v nebefih parijo Devizo sa befednizo poftavil, de ona, kakor Mati Sodnikova in Mati milofti opra¬ lo nafhiga svelizhanja ofkerbljuje. Tako *®*fli in govori fveti Bernard. In menih Jakob, uzhenik med gerfhkimi zerkvenimi ®zhaki, pravi, de je Bog Marijo kakor rnoft Poftavil, po kterim moremo zhes morje tega ^hivljenja v pokojno savetje priti. Salo sa- •dizhe fveti Bonaventura: ,,Poflufhajte Ijud- k^a, ktere shelite kraljeftvo boshje dofezhi; šarijo Devizo zhaftite, in bote nafhli ve- 2 hno slavljenje^. Pa tudi tifti, kteri fo she pekel saflu- ?aili, ne fmejo obupati sa svelizhanje, zhe e sazhno Marii Devizi svefto flushiti. „Ko- 12 *-* 274 liko grefhnikov^, pravi fveti Germani, „j e she fkos tebe, o Marija, Boga nafhlo i« 1 svelizhanje dofeglo!“ Rihard od f. Lauren- za opomni, de je po hefedah fvetiga Jo¬ nesa s dvanajftimi svesdami kronana. Na- fproti pa fe bere v vifoki pefmi, de je Ma¬ rija kronana s svermi, s levi in s pardi: „t*ridi s Libana, moja nevefta, pri¬ di s Libana, pridi, bofh kronana i s leshish levov, is hribov pardov a - (Vif. pef. 4, 8 ) Kako je to rasumeti? Rihard govori in pravi, de fo sveri grefh- niki, kteri fkos profhnjo Marije Devize po- ftanejo fvetli, kakor nebefhke svesde, ktere fe na glavo prefvete Devize lepfhi podajo, kakor vfe telefne svesde, ki jih na nebu vidimo. Ko je enkrat flushabniza boshja, deviza feftra Jj}erafina Kapri, kakor fe ^ njenim shivljenji bere, Marijo Devizo sa fpreobernjenje tavshent grefhnikov profilu? pa fe je bala, de morebiti prevezh profi, fe ji je Deviza Marija farna prikasala, 1(1 ji je rekla: „Sakaj fe bojifh, ali jeft nifi 0 ® mogozhna sadofti od fvojiga §ina svelizha' nje tavshent grefhnikov isprofiti? Glej jUb isprofila ti jih bom“. Na to jo je Marija v duhu v nebefa peljala, in ji je pokasala n kteri bodo vezbniga vefelja deleshni poftalb v tebi prebivajo, in v tvojim varftvu shiv' e * 179 Prigodba. Zesarij pripoveduje, de je bil neki zifterzenfki menih, kteri je Marijo slo zha- ftil, in je shelel de bi fe mu prikasala, ter j° je neprenehama sa to profil. Ko je bil enkrat eno nozli na vertu, in je proti ne- belam gledal, in sraven shelje obudval fvojo Gofpo sagledati, vidi naenkrat lepo in fvetlo devizo s nebef priti, ktera ga prafha: „Tomash, ali bi me rad flifhal peti? 44 Ko menih poterdi, deviza sazhne tako fladko peti, de je on miflil, de je v nebefih. Ko ispoje, sgine deviza, in sa- Pufti v njegovim ferzu velike shelje svediti, kdo je ta deviza bila. Pa na enkrat fe prikashe druga deviza, tudi neisrezheno ^ e pa, ktera mu je tudi dala fvoje petje Hi¬ rati. Pri tej fe pa menih ni mogel sder- shati, de bi ne bil prafhal, kdo de je. De- v jza mu odgovori: „Tifta ki fi jo pred vi- dil, je bila Katarina, jeft pa lim Nesha, °ke fve marternizi Jesufove, poflane od n afhe Gofpe, te rasvefeliti. Sahvali Ma- in pripravi fe fhe vezilji gnado dofe- Ko je bila to isrekla, je sginila. Menih pa je ftal fhe s vezhjimi sheljami Marijo fvojo Gofpo sagledati. Ni fe motil, sakaj kmalo na to je sagledal veliko fve- 5i80 tlobo, zhuti, de fe mu ferze s novim ve- feljem napolnuje, in glej, v fredi fvetlobe fe mu prikasbe Marija obdana s trumo an¬ gelov, in v nefkonzhno vezhji lepoti, ka¬ kor fte bile une dvefvetnizi, in mu je rekla: „Ljub moj flushabnik in fin, jeft fim miloft- Ijivo fprejela tvojo flushbo, ki fi mi jo fka- soval, in fim uflifliala tvoje profhnje. Ti fi skelel mene viditij lej tukej fim. Hozhem ti pa dati flifhati tudi moje petje w . In fveta fveta Deviza je sazhela peti, in petje je bilo tako prezbudno fladko, de je menih vfe zhutilo sgubil, in je s obrasam na tla pa¬ del. Zdaj sasvoni k juternizam, in menihi fe fnidejo, in ker Tomasha ni bilo, fo g a flili ifkat v zelizo in po vfih krajih. N a sadnje ga najdejo na vertu, kakor mertvi- ga. Klofhterfki fprednik mu sapove, de naj pove, kaj fe mu je bilo prigodilo, in ker je bil popolnama fam k febi prifhel je is fvete pokorlhine pripovedoval vfe gnade, ktere mu je bila Mati boshja dodelila. Molitev. O nebefhka Kraljiza, Mati fvete lju— besni, ker fi ti med vfemi ftvarmi naj bolj ljubesniva, naj bolj od Boga ljubljena, in njegova perva ljubljenka, oh naj ti bo prav, de te tudi jeft grefhnik ljubim, nehvaleskm 281 grefhnik in ubogi grefhnik, de ga ni ta- k'ga na fvetu. Ker rniflim, de lim sgoli is tvoje dobrote, in bres fvojiga nar manj- *biga saflushenja is pekla refhen, gorim ‘ )( i ljubesrii do tvoje dobrotljivosti, in vfe jjoje saupanje v tebe ftavim. J e It te 1 ju— birn, moja Gofpa, in slielim de bi te fhe bolj ljubil, kakor fo te sa tebe nar bolj Uneti fvetniki ljubili. Slielim, ako bi mo- §el, de bi te v lim ljudem snano ftoril, kteri * e ne posnajo, de bi fposnali, kako li ti jedila ljubljena biti, de bi te tako vfi lju¬ bili in zhaftili. Slielim tudi umreti is lju— besni do tebe, ako bi mi v brambi sa tvoje ^ v eto Devifhtvo, sa tvojo vifoko vrednoft, de fi Mati boshja in de fi bres madesha Jpozheta treba bilo umreti. O moja prelju- besniva Mati, naj ti dopadejo te moje shelje, jo nikar ne pripufti, de bi bil tvoj flushabnik, ^eri te tako mozhno ljubi, kdaj Tjivrashnik nobrotljiviga Boga, kferiga ti tako gorezhe fjubifh. Nekdaj, o Marija, te nifim ljubil, jo firn tudi malo fkerbel, debi bila ti mene tjubila. Pa savoljo tega vender ne obujiam Zavoljo fvojili nekdaj n ih grehov, ker vem, ir- 24.) Sakaj kakor olika ne more drusiga roditi, kakor olje, ki je podoba milofti, tako is rok Marije Devize ne pride drusiga, ka¬ kor miloft in dobrote. Sato fe fme po pra- vizi Marija imenovati Mati olja, kakor pravi Ludevik Ponte, ker je ona Mati milofti* Sato fe nam ni treba bati, zhe profimo Ma¬ rijo olja njene milofti, de bi ga nam od¬ rekla, kakor fo ga pametne devize nefpa- metniin odrekle, ki fo djale: „de ga nam in vam ne smanka“, sakaj ,,Marija j e polna olja mi!ofti“, pravi fveti Bonaventura* Sato je fveta zerkev ne imenuje le modro, temuzh ,,Devizo nar modrejfhi“; in Hug° od f. Viktorja pravi: ,,Milofti polna, in tako polna, de is tvojiga obilniga olja zel fv et sajema. Zhe fo namrezh modre devize olj 6 v pofodah s fvetilnizami vsele, fi ti Devi«® nar modrejfhi vsela pofodo obilno in ne- smankljivo polno, is ktere olje milofti to- zhifli in fvetilnize vlih rasfvetljujefh u . Pa sakaj, prafham, fe pravi, de ta lepa olika „na polju stoji 64 , ne pa, d e bi ftala na kakim vertu s sidam ali s pl°' tam sagrajena ? Kardinal Hugod odgovori* 285 5 5 Sato, de bi jo vfi vidili, in vfi k njej pribeshali u . De bi nikomur ne oftala fkrita y ampak de bi v fvojih potrebah vfi pri njej P«mozh dobili. Te lepe befede poterdi tudi Antoniu, ki pravi: „Do oljike na polju v fi lahko pridejo, in njen fad berejo. Do Ma- r *je pravizhni in grefhniki lahko priftopijo, od i>je miloft prejmejo 4 *. In na to pri— itavi fbe ta fvetnik: „0 koliko pravizhnih fhib savoljo grehov, je ta prefveta Deviza miloftljivo odvernila!“ Tudi poboshni Tomash Kvmpenfki lepo govori rekozh: ,,Ni ga bolj varniga kraja fe fkriti, kakor je na- 'ozhje Marije Devize. Tam ima ubogi fvoje domovanje, tam najde bolnik fvoje sdravilo, sbaloftni tolashbo; tam bojezhi dober fovet, ta »n sapufheni dofeshe pomozh 44 . Gorje nam, ko bi ne imeli te Matere Ublofti, ki je vedno pripravljena in fkerbna flam pomagati v nafhi revfhini. /Jiveti Duh pravi v fvetim pifmu: „Kjer ni shene, ta ® ubogi sdihuje 44 . (JjJir. 36.)Ta shena, P r avi fveti Janes Damafzen, je ravno Ma- '■'ja:,,Bolnik jezhi, kjer ni te prefvele$hene“. * >a z,h ref; sakaj ker Bog hozhe, de fe vfe dobrote le po profhnjah Marije Devize dele, bi tam, kjer bi teh ne bilo, tudi ne bilo Spanja milofti, kakor je Gofpod fam lveti Brigiti nasnanil, rekozh: „Ako bi prof linje 286 Marije Devize ne profile, bi ne bilo upanja milofti 44 . Ali fe morebiti bojimo, de Marija ne bo vidila nafhih rev, ali de ne bo imela ufmiljenja do njih? To ne, temuzh Marija jih bolj vidi in bolj ziniti, kakor mi. Sat° pravi fveti Antonin: „Ne najde fe noben fvetnik, kteri bi tako ufmiljeno obzhutil na- fhe reve, kakor ta Shena, prefveta Devi- za Marija 44 . Sato, kjer ona vidi potrebe? ne more de bi ne pritekla in miloftljivo n e pomagala, in Rihard od f. Viktorja pravi: „Kjer fe najde nadloga, tje o Marija, te' zhe in pritezhe na pomozh tvoja miloft 44 . poterdi Mendoza, ki pravi: ,,Tedej, o pi' e ' fveta Deviza, kjer reve in nadloge najdeflb tam fvoje milofti islivafh 44 . In tega opr»' vila milofti Marija ne bo nikoli v nemar pU' ftila, kakor ona farna saterdi: „Na vek°" maj ne bom nehala, in v njegovii* 1 fvetim prebivalifhu bom pred nji 01 ftregla 44 . (j^ir. 24.) Kardinal Hugon l e befede takole rasloshi: „Notri do prihod' njiga veka, to je, do veka svelizhanih, n e bom nehala pomagati v potrebah, in sa grefhnike profiti 46 . Notri do konza R eta ne bom prejenjala milofti fkasovati in sa grefhnike profiti, de bili svelizhani in vezli' nih nadlog refheni. 287 $vetonij pripoveduje od rimfkiga že¬ parja Tita, de je bil tako veftin vfakimu dobro ftoriti, kar ga je kdo profil, de je tifti dan , kteri ni nikomur nizh dobriga flo— r *l 5 vfelej shaloftin rekel: „Prijatli, dan firn sgubil 44 . Pred ko ne je la z e far to bolj i ,s nežhimernofti ali pa is zhaftosheljnofti govoril, kakor is prave ljubesni. Pa na- Zefariza Marija, ako bi bilo mogozhe, do bi kter dan ne bila nikomur nizh dobri¬ ga ftorila, bi fmela farna tako govoriti, ker J e polna ljubesni in shelja dobrote deliti, ka— k°r pravi Bernardin JBuftis: „Ona ti bolj hozhe dobro ftoriti, in milofti deliti, kakor ki ti mogel sheleti dobrote prejemati 44 . In s ato pravi imenvani uzhenik, de kolikorkrat k njej pribesliimo, jo bomo nafhli v vfih re zheh polno milofti in dobrodelnofti. Podoba Marije Devize je bila she Re¬ beka, ktera je Abrahamovimu hlapzu, ki 1° je vode sa piti profil, rekla: „Tudi j V °jim kamelam bom vode sajela, de bodo vfe pile 44 , (ji. Mojs. 23.) Na J 0 rezhe Marii poboshni fveti Bernard: „Go- Ta, ne le hlapzu Abrahamovimu, temuzh tudi njegovim kamelam daj piti is fvojiga °bilniga ftudenza 44 . Je hotel rezili: Gofpa, Ji li miloftljiva in bolj dobrotljiva, kakor Rebeka, sato ti ni dofti, de le Abrahamo- 288 vim hlapzam, to je, sveftim flushabnikani boshjim, dobrote fvoje nesmerne milofti de- lifh, temuzh delifb jih tudi kamelam, ktere pomenijo grefhnike. Kakor je tedaj Re¬ beka vezh dala, kakor je bila profhena; tako Marija tudi daruje vezli, kakor fand shelimo. Rihard od f. Laurenza pravi, de Marija pofnema dobrotljivost fvojiga Sime kteri vlelej vezli da, kakor kolikor je pro- fhen, kakor poterdi fveti Paul, ki pravi 2 „On je bogat do vfih, kteri ga pro- fijo“. (Rinil. 10 , 12.) Sato rezhe Marii neki poboshni pifavez: „Gofpa, prod ti sa mene, ker bofh ti gnade sa mene 's vezhj 1 poboshnoftjo profila, kakor bi jeft fam sa- mogelj ti mi boih pa tudi vezh fprofilaj kakor bi fe jeft upal profiti". Ko ^Samaritani nifo kotli fprejeti Je' sula Kriftufa in njegovih naukov, fta reki* fveti Jakob in fveti Janes: „Gofpod, a1 1 h o z h e f h de r e z h e v a, de ogenj pri' de s neba, in jih pokonzha? Jesufp a j i h j e p o f v a r i 1, r e k o z h: N e veft a i kteri ga duha fta. (Luk. 9,55.) Kako f de bi bil rekel: Jeft fim tako ufmiljeniga i fl fladkiga duha, de fim prifhel is nebef sve' lizhat, ne pa kasnovat grefhnikov, in dva jili hozheta pokonzhati ? Kakfhin ogenj ■ Kaflme kasni? Molzliita, in ne govorita od 289 pokonzhvanja, sakaj to rii moj duh. Ma¬ fija pa, ki ima fvojimu §inu popolnoma po- dobniga duha, ne frriemo mifliti, de bi ne |*ila vfa nagnjena miloft fkasovati, ker je, kakor je rekla fveti Brigiti, ona Mati mi- l°fti imenovana, in jo je ref miloft boshja '/jdoftljivo ftorila. Sato je fveti Janes vidil Marijo v folnze oblezheno: „In veliko S| iamnje fe je prikasalo na nebu, s hena s folnzam ogernjena“. (j$kr. fasod. 12, l.j) Zhes te befede pravi fveti Bernard Marii De vizi: „Ti oblazhifh folnze, | n folnze tebe oblazhi“. Hozhe rezili: ka¬ kor fi ti folnzu, to je Svelizharju, zhlove- fhko telo dala, v kteriga fi ga tako rekozh °blekla, tako je on tebe s fvojo miloftjo °bdal in ogernil. Marija je tako dobrotljiva in miloftljiva, P>avi ravno ta fvetnik, de kadar jo kak grefhnik pomozhi profi, ne preifkuje njego- vrednofti, zhe je vredin ali ne uflifhan "di 5 ampak vfe uflifhi in jim pomaga. Sato govori tudi fveti Hildebert od Marije, in Pravi, de je imenovana „lepa kakor luna“. (Vif. p e f. (j ^ Sakaj, kakor luna obfveti ria semlji vfe, tudi nar bolj niške rezhi, ^ko Marija rasfvelljuje in refhi vfe, tudi Nevredne grefhnike. in defiravno luna fvojo ‘vetlobo od folnza dobi, fe vender hitreje 13 290 premika: „Kar folnze ftori v letu, ftori luna v mefzu a . Sato rezhe tudi 1'veti An-* selrn: „Hitreji je vzhafi naflie svelizhanje? zhe klizhemo ime Marije, kakor zhe kli' zhemo ime Jesufovo“. Savoljo tega opo¬ minja Hugon od f. Viktorja, de zhe naf nafhi grehi ftrafhijo fe Bogu prihlishati, ker je on nefkonzhno velizhaftvo, ki fino rasshalili, fe ne fmemo bati pribeshati k Marii, ker pri nji nizh ne najdemo, kar bi naf ftrafhilo. Ona je fizer fveta, bres m»' desha, kraljiza fveta in Mati boshja; pa j e vender nafhe kervi, je hzhi Adamova, ka¬ kor mi. J^veti Bernard pravi: „Vfe, ka f fe Marije dotizhe, je polno milofti in do¬ brote. Poflednizh je vlim vfe poftala, mo¬ drim in nevednim fe je s obilno Ijubesnij 0 dolshnizo ftorila. Vlim odpera oferzhje fvoj e milofti, de bi is njene polnofti vli prejemali* Kakor tedej po befedah fvetiga Petra „hu- d iz h okoli hodi inftreshe, kogab 1 po s h er 1“, ravno tako riafproti, pravi Bef" nardin Buftis, „Maria okoli hodi, in gled^ koga bi svelizhala“. ^veti German pravi dal jej, de je fkerb Marije Devize sa naf vezhji, kakor jo moremo sapopafti. Sato govori pobosbn 1 pifavez Pepe: „Sakaj Bog sdaj prisanafh 3 fvetu, ko je nekdaj veliko manjfhi greh® - 291 °jftro kasnoval? — Vfe ftori savoljo De¬ vize Marije in savoljo njeniga saflushenja 44 . j?Neho in semlja 44 , pravi fveti Fulgenzij, 35, bi fe bila she raspadla, ko bi jih Marija s tvojimi profhnjami ne obdershala 44 . Lepo govori tudi Arnold Karnotfki, ki pravi: jjZhlovek ima sdaj saterjen in saupljiv pri— ‘lop k Bogu, ker iina §Jinu boshjiga fred- oiga sa fe pred Ozhetam, in Mater Marijo Pred §inam. Kriftuf kashe Ozhetu fvojo hran in fvoje rane, in Marija Jesufu fvoje Perfa,s kterimi ga je dojila 44 . Ravno tako sauplji V o govori fveti Peter Krisolog, ki P r avi: „Ena deviza je Boga tako v prebi- valifhe fvojiga ferza vsela, de v plazhilo s a to ftanovanje terja mir semlji, svelizha- n ) e sgubljenim, in shivljenje mertvim 44 . $veti Jordan, abat pravi: „Velikokrat J'k Mati milofti otme, ktere bi praviza §>inu boshjiga lahko pogubila. Marija je saklad ^ofpodov, in kljuzhariza miloft in dobrot, ^afhe svelizhanje je v njenih rokah 44 . Pri- ooshimo tedej vfelej k tej Materi milofti, in jordno saupajmo,de nam bo pomagala, sa- h^j, kakor pravi Bernardin Buftis: „Ona je h^fhe »Svelizhanje, Shivljenje, Upanje, §>°“ v ot, Pribeshalifhe, nafha Pomozh 44 . Ma¬ rija, kakor govori fveti Antonin je tifti tron milofti, pred kteriga naf fveti apoftel Paul 13 « 292 opominja, ki pravi: „Priftopimo s sa- upanjem pred tron milo Iti, de ul mi¬ ljenje dofeshemo, de miloft najdemo kadar nam je po m ozki treba“. (Mebr> 4, 16.J §>veti Antoniu priftavi: „Pred tron milofti, to je pred Marijo priftopimo^ Sato fveta Katarina Sijenfka Marijo ime¬ nuje delivko milofti. Skonzhajmo s lepimi in fladkimi befe- dami fvetiga Bernarda: „0 milttftljiva, 0 dobrotljiva, o fladka Deviza Marija! O mi- loftljiva potrebnim, dobrotljiva profijozhimr fladka ljubijozhim! O miloftljiva fpokornim? dobrotljiva v dobrim raftejozhim, fladka fpremifhljujejozhim! O miloftljiva v otevanju? dobrotljiva v delen ju, fladka, kadar fam& febe dafh!“ Prigodba. Pater Karl Bovio pripoveduje, de ) e bil v Roraans na Franzofkim oshenjen mosh? kteri je s drugo sheno napazhno snanje imej* Njegova shena, ki tega ni mogla terpetb ni drusiga ftorila, kakor de je Boga pro¬ fila, naj oba greflmika fhtrafa; pofebno f e je podala enkrat v zerkev pred en a Matere boslije, in jo je profila, de naj J 1 pravizo ftori soper tifto shenfko, ktera nje- niga mosha sapeljuje. K ravno temu aIta r J u 293 Pa je hodila tudi tifta pregrefhna shenfka vfak dan eno Zhefhena-Marijo omolit. Eno nozh fe prikashe Marija Deviza imenovani sheni v fpanju, in komaj ta Mater boshjo sagleda, sazhne fvojo ftaro visho gnati: ??Pravizo! Mati boshja, pravizo ! 44 Pa Mati boshja ji odgovori: „Pravizo? od mene ho- z hefjfi pravizo? Pojdi drusiga ifkat, kteri na j ti jo ftori; jeft ti je ne morem ftoriti. Vedi, de una grefhniza me vfak dan s an- gelfkim zhefhenjem pozhafti, in jeft ne mo¬ rem terpeti, de bi tifti, kteri me tako zha- fti, terpel in kasnovan bil sa njegove grehe 44 . Ko fe dan ftori, gre ta shena k fveti ma- fhi ravno v to zerkev Matere boshje. Ko is zerkve pride, frezha ravno prijatlizo fvo- j'ga mosha, in ko jo sagleda, jo sazhne snierjati, in jo zopernizo imenovati, ki je s Ko j im i zopernijami fhe zelo Mater boshjo premotila. Drugi ljudje, ko fo to flifhali, fo ji sapovedvali, de naj molzhi, ker ne ^e kaj govori. Shena pa pravi: „Sakaj »um molzhala,ker je to, kar govorim, ref- rdzhno. Nozoj namrezh fe mi je Mati bo- *hja prikasala, ki mi je rekla, ko fim jo pravize profila, de mi soper to hudodelnizo *>e more pravize ftoriti, ker ji vfak dan ne¬ kaj moli 44 . Prafhajo tedej uno, kaj de vfak dan Materi boshji moli, in je povedala, de 294 eno Zhefhena-Marijo. Ker je pa ta gre- fhniza sdaj fposnala, kako veliko ufrniljenje ima Marija Deviza do nje savoljo tako majhniga dobriga dela, je tekla v zerkev? fe je vergla pred podobo Matere boshje, je v prizho vfih ljudi profila odpufhenja s& toliko daniga pohujfhanja, in je ozhitno ve¬ dno zhiftoft obljubila. Na to fe je fpokorn 0 oblekla, fi je poftavila bliso tifte zerkve majhino kozhizo, v ktero fe je saperla, m je tam delala pokoro do konz shivljenja. Molitev. O Mati milofti, ker fi tedej tako mi' loftIjiva,in tako slo sbelifh nam grefhnikam? dobro ftoriti in nafhe profhnje ullifhati, jeft? nar bolj revni grefhnik med vfimi drugim* ljudmi, danf pribeshim k tvoji milofti in te profim ? de mi dodelifh,kar potrebujem. Naj te drugi profijo, kar hozhejo, sdravja, do' bizhkov, frezhe na fvetu; jeft pa pridem *_ n te profim, o moja Gofpa, sa take rezbij ktere mi ti bolj sbelifh, kakor jeft fam, ktei' e fo boij po tvoji volji, in fo tvojimu fvetim * 1 ferzu bolj dopadljive. Ti fi bila tako p°' nishna; fprofi mi toraj ponishnoft, in ljube' sen do sanizhvanja. Ti fi bila tako poter' peshljiva v sopernoftih tega shivljenja; fprp * 1 mi poterpeshljivoft v terpljenji, Ti fi bil a 295 polna 1 jubesni do Boga; fprofi mi dar fvete in zhifte ljubesni. Ti fi bila sgolj ljubesen do blishnjiga; fprofi tudi meni ljubesen do blishnjiga, fprofi tudi meni ljubesen do vfiii, pofebno do mojih sopernikov. Ti li bila vfa Iklenjena s boslijo voljo; fprofi mi popol- nama dovoljnoft s vfim, kar bo Bog s me- l)0 j fklenil. Ti fi s eno befedo med vfemi drugimi nar fvetejfhi ftvar; o Marija, ftori tudi mene fvetiga. Tebi ne manka ljubesni, v fe mi samorefh in tudi hozhefh sadobiti. Le eno bi me tedej utegnilo sadershevati °d tebe dobrote prejemati, ali moja boje- zhoft k tebi pribeshati, ali pa moje prefla- bo saupanje v tvojo pomozh; to fkerb in to saupanje pri tebi vfelej pomozhi ifkati, mi bofh ti sadobila. Te dve gnadi toraj °d tebe shelim , teh profim od tebe , te upam tudi od tebe, o Marija, Marija inati moja, upanje moje, ljubesen, pribeshalifhe, po¬ vozil in tolashba moja! Amen. 296 Defeto poglavje. O fladka Devka Marija J Kako fladko je ime Marija v shivljenji in v fmerti. §!veto ime Marija, ki je bilo Materi boshji dano, ni bilo snajdeno na semlji, ne ismifhljeno is pameti ali volje zhlovefhke, kakor fe pri vfih drugih imenih godi, ktere fe ljudem dajo ; ampak to ime je prifhlo is nebef, in je bilo po boshji naredbi dano, kakor prizhajo fveti Hieronim , fveti Epifanij, fveti Antonia in drugi uzheniki. Rihard od f. Laurenza pravi: „line Marija je is sa- klada boshjiga vseto 6 . Daljej pravi ta uzhe- nik: „Marija! tebi je žela fveta Trojiza ime dala sa imenam tvojiga §!ina, ktero je zhes vfe imena, de fe tudi v tvojim imenu pri¬ klone vfako koleno, v nebelih, na semlji in pod semIjo“. — Preminimo tedej kako je med drugimi prednoftmi, ktere je Gofpod imenu Marije dal, to ime flushabnikain te prefvete Devize fladko v shivljenji in v fmerti- 297 Spervizh govorimo od zhafa tega shiv- |j e nja. $veti pufhavnik Honorij pravi: „To ime Marije je polno vfe fladkofti in prijet— n °fti 44 . Tako, de fveti Anion Padovan- fki v imenu Marije ravno tifte fladkofti naj- ktere fveti Bernard v imenu Jesufa pre- •mfhljuje. „Ime Jesuf 44 , pravi ta,„imeMa- r 'j a “, pravi uni, „je radovanje v ferzu, med v .uftih, fladko petje v ufhelih 44 . V shivije— J*) 1 poboshniga Juvenala Ancina, fhkofa v ^aluzi fe bere, de kadar je on ime Marija isrekel, je obzbutil tako zhutljivo fladkoft, ae fi je ufta oblisoval. Bere fe tudi, de je iieka gofpa v Kolonii fhkofu Marsiliju pra- v 'la, de vfelej, kadar ime Marija isrezhe, T? z ^ji fladkoft kakor medu v uftih okuli. je na to Marsilij to fam fkulil, je ob— *hutil ravno tako fladkoft. V vifoki pefmi . bere, de fo ob nebovsetju Marije De- v,ze angeli trikrat po njenim imenu prafhali: ??Kd° je ta, ktera prihaja, fkos pu- ‘ avo, kakor d i f h e z h e kadilo? 44 1^’f. pef. 3,6.) Na drugim kraji: „Kdo J e )a, ktera vshaja, kakor nafto- J! a j o z h a s a rij a? 44 (6, 9.) In na tre- : »Kdo je ta, ktera pride od pu- have, v flaft v toplj e n a? 44 (j8, 5) _ prafha Rihard, od f. Laurenza, sakaj an geli tako svefto po njenim imenu opra- 13 » 298 fhujejo, in fam odgovori: „Morebiti safo, ker shele, de bi fe jim fladko Ime odgo¬ vorilo 44 . Pa tukej ne govorim od take zhutljive fladkofti, ktero je malo kterim dano okuliti, ampak govorim od nolrajne fladkofti lolashbe, ljubesni, vefelja, saupanja in ferzhnofti, ktero dodeluje to ime Marija vfim tiftim, kteri ga poboshno isgovarjajo. Abat Frankone, k° od imena Marije govori, pravi: „Sa ime- nam Jesufovim fe ne imenuje nobeno drugo ime v nebelih in na semlji, is kteriga bi poboshne dufhe toliko miiofti, upanja in fladkofti prejemale 44 . Daljej pravi: „Ime Marija ima namrezh nekaj prezhudniga, flad- kiga in boshjiga v febi, de kadar v pri" jatelfke ferza pride, difhavo prijatelfke fiad- kofti is febe puhti. In zhudno je tudi 1° pri imenu Marije, de tavshentkrat flifhano, fe vender vfelej kakor novo flifhi 44 . Od ravno te fladkofti govori tudi pO' boshni Henrik §uso, in pravi, de kadar to ime isrez.be, fe zhuti tako v saupanj 1 povsignjeniga, in s takim vefeljem v ljube' sni vnetiga,de sheli,debimu med vefelje 111 in med folsami, s kterimi to ljubljeno lt1)e vfelej isrekuje, lerze is perf fkos ufta f e kvifhko povsignilo; on pravi, de fe mu t0 fveto ime, kakor mediza raszedi do dna 299 njegove dufhe, in sato saklizhe: „0 pre¬ sladko Ime! O Marija, kakfhna bofh fhe le ti farna, zlie je she tvoje ime tako lju— besnivo in prijetno! Sato is ljubesni do Marije gorezhi fveti Bernard proti nji obernjen priferzhno sa~ klizhe: „0 mogozhna, o mila, o nepre- livaljena Marija, ti ne morefh imenovana Biti, de bi v ljubesni ne vnela, de bi ne poshivila dufhe tiftiga, kteri te Ijubi‘ c . In zlie bogaftvo rasvefeli uboge, ker jih refhi njih revfhine,o koliko bolj naf uboge gre- Shnike rasvefeli tvoje ime, o Marija, govori Rihard od f. Laurenza, sakaj: „Iine Ma¬ nja je veliko bolji, kakor bogaftvo, ker teshave bolj polajfha u . Vfe to poterdi fveti Metodij, kteri pravi: •»Tvoje ime, o Porodniza boshja, je od vfih Strani boshjih blagoflovov in miloft napolnje- no“. Tako, de kakor fveti Bonaventura govori: „Tvoje ime ne more poboshno ime¬ novano biti, de bi tifti, kteri ga imenuje, kake dobrote ne dofegel. Naj fe kje najde oterpnjeno ferze kakor hozhe,ali nesauplji- v o kakor liozhe, pravi Jordan: „Tako ve¬ lika je mozh tvojiga fvetiga imena, vfelej ufmiljena Deviza Marija, de prezhudno ome- zhi terdobo zhlovefhkiga ferza. Grefhnik fe oddahne fkos tebe v upanji odpufhenja 300 in milofti“. $veti Ambrosh pravi: „Difhe- zhe mašilo je tvoje ime. To mašilo naj fe raslije v oferzhje dufhe, o fveta Marija, de bodo difhave milofti boshje is nje puhte- Ie u . Hozhe rezhi: $tori, Gofpa, de fe bomo fpomnili pogofto tvoje ime s ljubesnijo in s saupanjem imenovati, sakaj tebe tako imenovati je snamnje, de fmo boshje milofti she deleshni, ali pa de bomo boshje milofti kmalo deleshni poftali. Sa refnizo, govori Landolf is Sakfo- nije: „0 Marija, fpomin tvojiga imena sha- loftne rasvefeljuje, smotljene na pot sveli- zhanja pripelje, in grefhnike proterdi, de ne obupajo u . Pater Pelbart pravi, de ka¬ kor je Jesuf Kriftuf s fvojimi peterimi ra¬ nami zelimu fvetu sdravilo is njegovih sle- gov pripravil: „Tako Maria s fvojim pre- fvetim imenam, ki je is petih zherk, vfak dan grefhnikam odpufhenje sadobiva“. Sato je fveto ime Marija v vifoki pe - fmi podobno imenovano olju: „Raslito olj® je tvoje ime. (^Vif. pef. 1,2.) Pobosbid Alan pravi k tem beledam: „$lava njenig a imena je vpodobljena raslitimu olju. 01j e bolniga osdravi,lep duh daje, plamen pod' shiga; u ravno tako namrezh ime Marije grefhnike osdravlja, ferza oshivlja, in pl»' men ljubesni boshje v njih podshiga. Šato 301 opominja Rihard od f. Laurenza grefhnike, naj k imena Marije pribeshe, rekozh: $i grefhnik, k imenu Marije pribeshi; to ime farno je sadofti, de fe osdravifh. No¬ bene kuge ni, ktera bi na farno ime Marije ne sginila“. Tomash Kempenfki terdi, de fe hudi— zhi fretiga imena nebefhke Kraljize slo boje, in pravi: ,,Nebefhke Kraljize fe hudobni duhovi boje, in de le njeno ime flifhijo, ka¬ kor pred ognjem pred njim beshe“. Pre¬ deta Deviza farna je rasodela fveti Brigiti to refnizo, rekozh: „Nihzhe v tem slavlje¬ nji ni tako mersel v Ijubesni boshji, od kte- r jga bi, zhe moje ime s obljubo fe fpoko- f iti na pomozh poklizhe, prezej hudizh od njega ne sbeshal“. Ravno to ji je poter- djla en drug krat, ko ji je rekla, de fe hu- d'zhi njeniga imena tako boje, de, zhe ga * e imenovati flifhijo, prezej dufho, ktero fo dershali, ispufte. Kakor pa hudobni du¬ hovi od tiftih beshe, kteri ime Marije na Pomozh klizhejo, tako nafproti fe takim du¬ dkam dobri angeli toliko bolj blishajo, ka¬ kor je Marija tudi fveti Brigiti povedala. §>veti German pravi, kakor je dihanje snamnje shivljenja, tako je poboshno kliza- n je imena Marije snamnje, de tifti, kteri ga tako imenuje, ali she v gnadi boshji shivi, 302 ali pa faj, de ho kmalo shivljenje dufhe dofegel, sakaj to fveto ime ima mozh sa- dobiti pomozh in shivljenje vfakimu, kteri ga na pomozh klizhe. S eno befedo, pri— ftavi Rihard od f. Laurenza: „Ime prefvete Gofpe je mozhan turu, k njemu bo pribe- shal grefhnik, in bo otet. Ta brani vfa- ktere in kakorfhnekoli grefhnike 44 . To fve- to ime je pa mozhan turn, kteri ne obva¬ ruje le grefhnikov nefrezhe, temuzh brani tudi pravizhne v napadih pekla. Tako go¬ vori ravno ta Rihard, ki pravi: „V nobe¬ nim imenu ni tako mogozhne brambe, h* sa imenam Jesufa ni dano ljudem nobeno drugo ime, is kteriga bi toliko dobrot teklo, kakor je ime Marije 44 . Sploh je snano, kakor vfakdanja fku- fhnja uzhi, de fveto ime Marije daje nje¬ nim flushabnikam mozh fkufbnjave soper fveto zhiftoft premagovati. Zhes befede fve- tiga Lukesha: ,,In ime Devize, Marija 41 * {Luk. 1, 27'.) govori tudi Rihard od f* Laurenza, in pravi, de evangelift imen a Deviza in Marija vkupej poftavi, de is teg a fposnamo, de ime Marija ne more nikoli lo- zheno biti od deviflitva in zhiftofti. Sato pravi fveti Peter Krisolog, de je ime Ma¬ rija snamnje in kasalo zhiftofti, s zhimur nam hozhe na snanje dati, de zhe fe kdo 303 boji, de je v fkufhnjavah soper zhiftoft grefhil, in fe fpomni, de je takrat ime Ma¬ rije na pomozh klizal, naj mu bo to gotovo snamnje, de ni greha soper zhiftoft ftoril. Poflufhajmo tedej vfelej lep fovet, kte- riga nam fveti Bernard daje, rekozh: „V nevarnoftih, v ftifkah, v fkerbeh fe fpomni Marije, Marijo poklizhi; imej jo vfelej na na jesiku,imej jo vfelej v ferzu‘‘. V vfaki nevarnofti gnado boshjo sgubiti, miflimo na Marijo, klizhimo Marijo s Jesufam vred, sakaj ta dva imena vfelej ufhtriz hodita. Ta dva fladka in mogozhna imena naj fe nikoli ne lozhita ne od nafhih uft ne od ferz, sakaj ona nam dajeta mozh, de ne pade- demo, in de fkufhnjave vfelej premagamo. l-Ia v klofhter fpokorniz, in je tam fhtir- najft let v ojftri pokori shivela. Eniga dne po teh letih fe sjutraj sbudi in sagleda, de fo fe bile okove farne rasklenile, in dve leti po tem je fveto umerla. Volila je , de !>aj te tri okove s njenim truplam vred po¬ kopljejo, ktere fo jo is fushne pekla, fushno Marije ftorile. Molitev. O mogozhna Mati boshja, o Mati moja, Marija! Ref je, de nilim vredin tebe ime¬ novati; pa ti, ki me ljubifh, in moje sve- lizhanje shelifh , ti mi bofh to sadobila, de bom mogel, defiravno je moj jesik nezhift, vedno fvojo pomozh, tvoje fveto in mogo¬ čno ime vredno klizati; sakaj tvoje ime jo pomozh v shivljenju in svelizhanje v fmerti. O Marija prezhifta, Marija preflad- ka! ftori, de bo imenovanje tvojiga imena sanaprej tako rekozh dihanje in fopljenje mojiga shivljenja. Gofpa, ne mudi fe mi 310 na pomozh pritezhi, kolkorkrat boni tvoje fveto ime klizal, sakaj v vfih fkufhnjavab, ktere rne bodo napadale, in v vfih nadlo¬ gah, ki me bodo sadeie, nikoli vezh no- zhem nehati tebe na pomozh klizati, vedno hozhem ponavljati: Marija! Marija! Tako upam delati v shivljenji, tako upam ftoriti pofebno fmertno uro, de po fmerti pridem v nebela vekomaj hvalit tvoje ljubesnivo ime, o miloftljiva, o dobrotljiva, o fladka Deviza Marija! Oh Marija! preljubesniva Marija! kakfhno potolashbo, kakfhno flad- koft, kakfhno saupanje, kakfhno prijetnoft obzhuti moja dufha kadar te imenuje, ali zhe le smifli na te! Sahvalim fvojigaBoga inGofpoda, ki ti je dal v moje svelizhanje to tako fladko, tako ljubesnivo, tako mo- gozhno ime. Pa Gofpa, meni ni sadofti te le ime¬ novati, temuzh shelim te imenovati s vedno vezilji Ijubesnijo; shelim, de me ljubesen opomni, te vedno klizati, tako, de bom mogel tudi jeft s fvetim Anselmam klizati: „0 Matere boshje Ime, ti vlivafh ljubesen v moje ferze“. O predraga moja Marija, o ljubljeni moj Jesuf! naj shivita v mojim in v ferzu vfih ljudi vajina prefladka imena. Naj po- sabi moja dufha vfe druge imena, de fe bo 311 vfelej fpomnila le vajina fveta imena klizati. Oh Jesuf, moj Odrefhenik! oh Mati moja, Marija! kadar fe bo priblishala moja fmertna u ra, ktero bo mogla moja dufha is tega fveta iti, dodelita mi po fvojim nefkonzhnim saflushenji, de bodo moje sadnje befede: Ljubim vaji, Jesuf in Marija! Jesuf in Ma¬ rija, vama isrozhim fvoje ferze in fvojo tlufho. Amen. 312 Mariina molitev* *) Pofebno o prašnikih Matere boshje. V imenu Boga Ozheta, in Sina iu fvetiga Duha. Amen. O vezhni Bog, na fvojih kolenih kle- zhim, fveto mafho s fpodobno poboshnoftjo flifhati, in tebe edino praviga Boga, Go- fpoda nebef in semlje moliti. Vli tukej sbrani te molimo v veliki fkrivnofti vzhlo- vezhenja tvojiga §iina. Povikfhevati te ho- zhemo v Marii Devizi, ktere telo in dufho fi s pripomozhjo fvetiga Duha pofvetil i fi vredno ftoril, prebivalifhe Svelizharja fveta hiti. O de bi mogel sdaj s pravo gorezho poboshnoftjo moliti! O de bi vender v taki ponishnofti in v tako fvetim ftrahu mogel moliti, kakor je Marija, fveta Deviza ^ Nazaretu molila, ko je angel Gabriel k nj* Vseta is bukviz: „Pot v nebefhko dom 8 ' zhijo“. 313 ftopil, jo v Gofpodovim imenu posdravil in shegnano med shenami imenoval. $veta Marija, Mati Narvikfhiga, Kra- Ijiza nebef in semlje, k tebi pribeshimo ^ ubogi Adamovi otrozi. O mogozhna De- r iza, profi sa mene v moji potrebi, v kteri le pomozhi prolim. (Tukej fi mifli po¬ trebo, v kteri /L) O Marija, isvoljena Hzhi vezhniga Ozheta, Mati mojiga Odre- fhenika, pribeshalifhe vfih fpokornih gre- lhnikov, prolim te, bodi moja befedniza pri Bogu. Proli sa mene in sa vfe, kteri fo tukej sbrani, po Jesufu Kriftufu, Gofpodu nafhim. Amen. Angel Gofpodov je osnanil Marii, in je lpozhela od fvetiga Duha. — O Bog, ki fi hotel, de je tvoja Befeda po osnane- nju angela v prezhifti Devizi Marii mefo poftala, molim te v tej globoki fkrivnofti, in povikfhujem Devizo Marijo, ktera je shegnani fad fvojiga telefa k fvoji teti Eli¬ zabeti nefla, in Janesu fvet blagoflov pri- nefla, kjer je radoftno saklizala: Moja du- fha povikfhuje Gofpoda, in moj duh fe ve¬ leli v Bogu, mojim Svelizharju. Zhaft bodi Bogu Ozhetu, in $>inu in fvetimu Duhu, kakor je bila v sazhetku,in sdaj, in vfelej in vekomaj. Amen. 14 314 Pri glorii. Zhaft Bogu na vifokofti, in mir na semlji ljudem fvete volje! O Bog, IV oj o molitev fklenem s nebefhkim hvalnim petjem, ktero fo fveti angeli tifto nozh prepevali* £ ko je bil Svelizhar Cveta rojen. O nebe- fhki angeli, moje ferze fe vefeli s vami; sakaj tudi meni fe je Svelizhar v Betlehem- fki fhtalizi rodil j sato zhaft bodi Bogu, dava Narvikfhimu! — O Bog, s poboshnim zhu- denjem te molim v fkrivnofti vzhlovezhenja tvojiga $>inu. Zhaft bodi Ozhetu, §linu in fvetimu Duhu! Zhaft trojedinimu Bogu! O fveta Marija, boshja porodniza! Ti fi nar frezhnifhi Mati, fvojiga Stvarnika fi rodila in oftanefh prezhifta Dcviza. Opomnim ffy o gnade polna, vefelja, ktero je tvoje ferze napolnilo, ko fi pervipot vzhlovezheniga Boga, fvoje prefveto Dete, na fvoje materne perfi pritifnila. O nar fvetejfhi Mati, profi sa naf pri tiftim Jesufu Kriftufu, kteriga fij Deviza, v Betlehemu rodila. ' Pri liflu. O Bog, jes ubogi grefhnik sdihujen* k tebi, in profim po fkrivnofti vzhlovezhe¬ nja in rojftva tvojiga bo.shjiga $ina in p® profhnji Devize Marije, uflifhi miloftljivo mojo 3 15 profhnjo, ktero s (o fveto niafho vred tebi darujem, te sa vfe gnade sahvaliti, ktere fi prezhifti Devizi dodelil. S volil fi jo, in fi jo isvirniga greha zhifto ohranil, sato fe ti sahvalim in profim, ftori tudi mene gre- ’ hov zhiftiga, po Jesufir Kriftufu, Gofpodu tiafhim. Amen. Bog, ufmili fe naf vlili, ki fmo tukej shrani, te v ponishnofti moliti, kakor fo te modri is jutrove deshele v Detetu Jesufu molili. Dodeli nam po profhnji prefvete De¬ vize Marije vfe gnade, kterih mafhnik v Jesufovim imenu safe in sa naf profi. O vezhni Bog, v tebe verjemo, v tvojo ufmi- ljenoft upamo, tebe, o uarvikfhi Bog, is zeliga ferza ljubimo. Zhaft bodi Bogu Ozhetu, itd. Pri evangelii. 1 Vligamogozhni Bog, sahvalim te, de li mi fvoj fvet evangeli osnanil, in de fim ud katolfhke zerkve. O blagor meni po v e«'i, v kteri samorem vfak dan praviga Boga v fvetim Sakramentu moliti in hvaliti. O kako frezhin fim, ki liin s prefveto ker- vijo Jesufovo odrefhenj po vfaki fveti ina- fhi samorem v veri s ftarim §>irneonam re¬ zki: Sdaj, oGofpod, pufti fvojiga flushab- 14 * 316 nika v miru iti, ker fo moje ozhi Svelizharja vidile. O fveta Mati Jesufova, ti farna fi po- boshnimu J^imeonu Svelizharja fveta v roke poloshila, profim te, poloshi to fveto Dete tudi v moje roke, poloshi ga v moje ferze, * de fe napolnim s ljubesnijo do Boga, in de fvoje shivljenje s Simeonovo molitevjo fklenem. Sa (o gnado te profim po Jesufu Kriftufu, kteriga fi, Devi za, v tempelnu darovala. O prezhudni Bog, pelji me fkos ne- varnofti tega shivljenja, kakor fi varoval boshje Dete Jesufa s Marijo in Joshefam na begu v Egipt soper Herodeshevo pre¬ ganjanje. O koliko shalofti fi ti, prefveta Mati, koliko fveti Joshef, in koliko je bo¬ shje Dete v tem begu terpelo! Savoljo te fkrivnofti, o Bog, naf svelizhaj vfe, ki v tvojo miloft upamo. Po Jesufu Kriftufu Go- fpodu nafhim. Amen. Pri darovanji. Gofpod, nebefhki Ozhe, sliivi in pravi Bog! profim te, vsemi ta dar miloftljivo is mafhnikovih rok v hvalo, zhaft in fla— vo fvojiga boshjiga velizhaftva, v fpo- min rojftva, terpljenja , vftajenja in nebo- hoda fvojiga §>ina Jesufa Kriftufa, kakor 317 tudi v zhaft Devize, Matere Jesufove in v zhaft vfih Cvetnikov. V duhu ponishnofti •n s ftertim ferzam molim, in ti darujem s mafhnikam kruh in vino, kleri ofer fe po fvetih befedah tvojiga isvoljeniga v prefveto Telo in v prefveto Kri Jesufovo fpremeni. De ti moj dar bolj dopade, ozhifti moje fer¬ ze, de kakor fe Cveti ofer v Cveto Telo Je¬ sufovo fpremeni, fe fpremeni tudi moje ferze v poboshno, zhifto in tebi prijetno ferze. Profim te tudi, o Bog, sa frezho tvoje fvete zerkve, povikfhaj, varovaj in vladaj jo, vodi in rasfvetljuj njeniga poglavarja, in dodeli nam mir po Jesufu Kriftufu, Gofpo- du nafhim. Amen. Pri Sanktusu. * O moj Jesuf, na mafhnikovo befedo bofh prifhel is nebef na altar, bofh ftoril nar vezhji zhudesh fvoje ljubesni. Pridi moj Svelizhar in Odrefhenik, flifhi tudi moj glaf med ftokrat ftoterimi, kteri te mo¬ lijo in hvalijo. Tudi jeft fklenem fvojo mo¬ litev s njimi, in rezhem s zelimi nebefami: $vet, Cvet, Cvet fi ti, Jesuf Kriftuf,ki sdaj is nebef v fveto hoftijo pridefh ! Hofana nje¬ mu, kteri pride v imenu GofpodovimI Ho¬ fana v vifokofti! 318 Opomni fe miloftljivo, Ozhe nebefhki, kakor te s mafhnikam prolimo, fvojih flu- shabnikov: nafliiga papesha, nafhiga fhkofa, nafhiga zefarja, pa tudi viih vernih kriftija- nov na želim fvetu, daj vfim gnado, de bi tebi svefto flushili in fvoje duftie svelizhali. Pofebno ti priporozhim, o ufmiljeni Gofpod, te, sa ktere imam pofebno dolshnoft moliti, (tukej fi mifli ti/le shive , ktere shelifh pofebno Bogu priporozhiti.') Daj njim in meni gnado, de bi te kdaj v nebefih fku- pej vezhno gledali in zhaftili. Vfigamogozhni Bog in Ozhe, fpomnim fe ponishno zhudesha, ki ga je Jesuf po ufmiljeni profhnji fvoje devifhke Matere fto- ril, ki je na fvatovfhini v Kani vodo v vino fpremenil. O moj Bog, dodeli mi p° profilnjah Marije Devize, de tukej, kjer fe kruh in vino v fveto mefo in v fveto kri Jesufovo fpreminja,ta velik zhudesh boshje ljubesni s pravo pobo.shnoftjo premifhljujem, in s fvetim ftrabam zhaftim. O fveta bo- shja Mati, sdaj, ko Bog kruh in vino fpre- meni, sdaj, ko v podobah kruha in vina shivo Telo in Kri tvojiga boshjiga $inu mo¬ limo, fprofi nam, de bomo vfih nadlog »' teshav refheni, v kterih k tebi sdihujemo- 319 Pri povsigovanji. O Jesuf Kriftuf, takej molim tvoje fveto Telo. K tebi povsignem fvoje ferze in te profim: Bodi mi miloflljiv, bodi mi ufmiljen, in odpufti mi moje grehe. Bodi zhefhena, o fveta Kri, ktero je Jesuf Kriftuf, pravi §iin boshji, na krishu sa naf prelil! — O.Jesuf, moj Odrefhenik, molim te ponishno,in kufhnem v duhu tvoje fvete rane, is kterih je ta fveta saftava rnojiga odrefhenja tekla. O moj Jesuf, tebi shivim, o moj Jesuf, tebi umerjem; o moj Jesuf, tvoj fim shiv in mertev! Po povsigovanji. Vfigamogozhni in ufmiljeni Bog, is ljubesni do naf fi fvojiga edinorojeniga §!ina v prebritko fmert na krishu dal, de bi sa- voljo greha sgubljeni ljudje fmerti refheni bili. O kako velika je tvoja dobrota, pre- ljubesnivi, nar vikfhiBog! O kdo fe ti sa- more vredno sahvaliti sa dragi dar, ki fi nam ga v Jesufu Kriftufu dal! Ta Jesuf je sdaj s dufho in telefam tukej na altarji vprizho, in fe ti po inafhnikovih rokah v dar fprave daruje. Oh, oberni fvoje obli— zhje na to boshje Jagnje! Poglej miloftljivo tudi na naf, ki s oblizhjem na altar na fvo- 320 jih kolenih klezhimo, in fpomin Jesufove fmerti obhajamo. Jesuf fam fe daruje sa naf, o Ozhe nebefhki,in profi sa naf fvoje odrefhenze, kakor je umirajozh sa naf pro¬ fil. O Bog, nar nevrednifhi fim, in nifim vredin fvojih ozhi k tebi povsigniti; sato te profim savoljo Jesufovih ran odpufhenja fvojih grehov. — Dobrotljivi Bog, pre- ftvari me v noviga zhloveka,po naukih Je- sufa Kriftufa, de fvoje kerfhanfke dolshnofti svefto fpolnujem, daj mi ftanovitnoft v veri, upanji in ljubesni. O fveta Marija, vprizho fi bila, ko je Jesuf k fvojimu nebefhkimu Ozhetu klizal, sakaj de ga je sapuftil; sato, o Marija, pribeshalifhe grefhnikov, bodi moja befed- niza, de me Bog v mojih potrebah ne sa- pufti. Pomagaj mi s fvojo materno pomo- zbjo, pelji me k Jesufu fvojimu $inu, in profi ga, de me ufmiljeno fodi. Profi sa naf vle, ki frno tukej sbrani. Po Jesufu Kriftufu, Gofpodu nafhim. Amen. O nebefhki Ozhe, ufmili fe dufh vfih mertvih, pofebno pa (inifli , sa ktere du- fhe hozhefh to fveto maflio nameniti-J $tori jih deleshne tega fvetiga ofra, in daj jim vezhno luzh in vezhno svelizhanje. Ozhe naf h, kteri fi v nebefih, itd. 321 Pri mafhnikovim obhajilu. O blagor meni, fveta vera mi saterdi, de je Jesuf, §lin bosbji tukej na altarji vpri- zho, s kervijo in s mefam , s dufho in s telefam, ter je nafba jed poftal, ktera nam ''ezhno shivljenje daje. O de bi mogel sdaj in, rasshaljen s nafhimi grebi v oblafti hudi- zhevi ne pufti. O polna gnade, rasfvetli moj um, ras- veshi moj jesik, de bo tvojo hvalo pel, pofebno Angelovo pefem, ktera je tebe tako vredna. Posdravirn te, o mir, o vefelje, O sdravje, o tolasbba, zeliga fveta! Paradish vefelja, varno savetje vfakiga, kteri je v nevarnofti, vir milofti, fredniza med Bogam in zblovekam! Molitev fvetiga Bernarda. K tebi, o Kraljiza fveta, povsigujemo fvojo ozhi. Po toliko grehih fe imamo pred fvojim ferditim ^odnikam prikasati; kdo ga bo potolashil? Nikogar ni, kteri bi mogel to bolj ftoriti, kakor ti, o fveta Gofpa, ki fi ga tako ljubila, in fi bila pri njem tako priferzhno ljubljena. Odpri tedej, o Mati 335 milofti ufhefa fvojiga ferza nafhim sdihlje- jem in nafhim profhnjam. Pod tvojo po- niozh pribeshimo, potolashi ferd fvojiga ^fi¬ na, in poftavi naf fpet v njegovo prijasnoft. Tebi fe grefhnik ne ftudi, naj bo fbe tako oftudin 5 ti ga ne sanizhujefh, zhe k tebi sdiiiuje, in fpokorin tebe poniozhi profi. Ti ga s fvojo miloftno roko obupanja obvaru- jefh, ti ga oshivifh v upanji, ti ga poter- difh, in ga ne sapuftifh, dokler ga s nje¬ govim $odnikain ne fpravifh. Ti fi tifta edina Deviza, v kteri je Odrefhenik fvoje prebivanje nafhel, in je vfe fvoje saklade bresmerno v tebe hranil. Sato, o moja fveta Gofpa, vef fvet zliafti tvoje zhifto telo, kakor tempel boshji, v kterim fe je sazhelo svelizhanje vftga fveta. V njem fe je ftorila fprava med Bogam in zhlovekam. Ti fi saklenjen vert, v kteriga grefhnikova roka nikoli ni prifhla zvetu tergat. Ti fi lepi vert, v kteriga je Bog vfe zvetize safadil, ktere fveto zerkev lep— fhajo 5 med njimi je vijoliza tvoje ponishno- fti, lilija tvoje zhiftofti in rosha tvoje Iju- besni. Komu te bomo primerili, o Mati lepote? Ti fi paradish boshji. Is tebe je tekel ftudenez shive vode, ktera zelo sem- Ijo mozhi. O koliko dobrot fi ftorila fvetu 336 s tem, de fi saflushila tako svelizhavni vo- dotozh poftati! Od tebe fe govori, kadar fe re/die: Kdo je tifta, ktera vs-haja kakor sarija, lepa kakor luna, isvoljena kakor folnze? Pri- fiila (i tedej na fvet,'o Marija, kakor 1'vetla sarija, ko li v fvetlobi fvoje fvetofti pred §olnzam pravize prifijala. Tifti dan, ko fi fe ti na fvet prikasala, fe pazh fme ime¬ novati dan svelizhanja, dan milofti. $i lepa kakor luna, ker, kakor ni svesde bolj po¬ dobne folnzu, tako ni ftvari bolj podobne Bogu. Luna nozh rasfvetljuje s fvetlobo, ki jo od folnza dobi 5 in ti rasfvetlujefh na- fho tamo s fvetlobo fvojih zhednoft. Pa ti fi lepfhi, kakor luna, ker fe v tebi ne najde ne madesh, ne fenza. Ti fi isvoljena, ka¬ kor folnze, hozhem rezhi tifto folnze, kteri je folnze vftvaril; on je bil isvoljen med vfimi moshmi, in ti fi isvoljena med vfimi slienami. O fladka, o mogozhna, o zhes vfe ljubesniva Marija, nobeno ferze ne more tvojiga imena isrezhi, de bi ga ti s fvojo ljubesnijo ne unela, pa tudi tifti, kteri te ljubijo, ne morejo na tebe mifliti, de bj ne zhutili, de fo po tem fbe bolj v ljubesni do tebe uneti. O fveta Gofpa, podperaj naflio flaboft- In kdo bi mogel pred nafhim Gofpodam 33 ? Jesufam Kriftufam tako govoriti, kakor ti, ktera fe tako bliso njega njegove drufhine vefelifh? Govori, govori, o Gofpa, sakaj tvoj §iin poflufhaj in bofh dofegla, kar bolh profila. Molitev fvetiga Germana. O moja edina Gofpa, ki fi edina po- tolashba, ktero mi Bog daj ti, ki fi farna nebefhka rola, ki pohladi moje teshave; ti, ki fi luzh moje dufhe, ktera je druga- zhi s nozhjo obdana j ti, ki fi moja vodniza v mojim popotvanji, moja mozh v mojih flaboftih, moje bogaftvo v moji revfhini, moje sdravilo v mojih ranah, moje rasvefelenje v mojih folsah; ti, ki fi moje pribeshalifhe v mojim ubofhtvu, in upanje mojiga svelizha- nja: uflifhi moje profhnje, ufmili fe me, kakor gre Materi takiga Boga, ki ima to¬ liko ljubesni do ljudi. Dodeli mi, kolikor te profim, ti, ki fi nafha bramba in radoft. Stori me vredniga fe tifte velike frezhe s taboj vefeliti, ktere fe ti v nebelih vefelifh. Ref , moja Gofpa, moje pribeshalifhe, moje shivljenje, moja pomozh, moja bramba, moja mozh, moje vefelje, moje upanje, ftori de bom fhel s taboj v paradish. Vem, ker fi Mati boshja, de mi to samorefh sadobiti, 15 338 zhe le hozhefh. O Marija, ti ii vfigamo- gozhna greffmike svelizhati, tebi ni treba drugiga priporozhvanja, ker fi Mati praviga Shivljenja. Molitev Jfvetiga Jordana, imenovaniga priproftiga. Vlezi me sa feboj, o Deviza Marija, de bom tekel sa duham tvojih difhar. Vle¬ zi me, sakaj mene sadershuje tesha mojih grehov, in hudoba mojih fovrashnikov. Ka¬ kor nihzhe ne pride k tvojimu i§>inu, zhe ga nebefhki Ozhe ne vlezhe, tako fi upam tudi rezhi, de nekako tudi ne pride nihzhe k njemu, zhe ga ti s tvojimi fvetimi profhnja- mi ne vlezhefh. Ti fi tifta, ktera pravo modroft uzhifh5 ti fi tifta, ktera grefhnikam miloft sadobifh, ker fi njih befedniza; ti fi tifta, ktera tiftimu, ki tebe zhafti, nebefa obljubifh, ker fi kljuzhariza gnad. Ti fi miloft pred Bogam nafhla, o pre- fladka Deviza, ker fi bila isvirniga made- sha obvarovana, napolnjena fvetiga Duha, in fi boshjiga §!ina fpozhela. Ti fi vfe te gnade prejela, o naj ponishnifhi Marija, ne farno sa tebe, ternuzh tudi sa naf, de bi nam v vfih nafhih potrebah na ftrani ftala^ 339 To she tudi ref ilelafh: ti pridesh na po- mozh dobrim , ki jih v gnadi boshji obva- rujefh, in grefhnikam, ki jih napeljefh, de gnado boshjo fpet dofeshejo. Ti pomagafh Umirajozhim, ker jih soper fkufhnjave hu- dizheve branifh, in jim pomagafh tudi po ftnerti, ker fprejemafh njih dufhe in jih fpremljafh v kraljeftvo svelizhanih. Molitev fvetiga Metodija. Tvoje ime, o boshja Mati, je polno vfih gnad in blagodarov boshjih. Ti fi Ne- fkonzhniga v febi objela, ti fi shivila njega, kteri vfe shivi. Tifti, kteri nebo in semljo napolnuje, in je Gofpod zhes vfe, je hotel tebe potrebovati, ker fi mu ti tifto telo da¬ la, kteriga pred ni imel. Raduj fe o Mati, o Dekla boshja! Raduj fe vefelja, ker imafh dolshnika tiftiga, kteri vfirn ftvarem bitje daje; mi vfi fmo boshji dolshniki, Bog pa je tvoj dolshnik. Od tod pride, o prefveta boshja Mati, de imafh ti vezhji dobroiljivoft in vezhji ljubesen, kakor vfi drugi fvetniki, in de imafh losheji priftop k Bogu, kakor vfi drugi, ker fi njegova Mati. Mi te pro¬ fitno, mi, ki tvojo flavo osnanujemo, in tvojo dobroiljivoft po njeni velikofti posna- mo, oh, fpomni fe naf in nafhih nadlog. 15 * 340 Molitev fvetiga Janesa Damafzena. Posdravim te, o Marija, ti fi upanje kriftijanov, fprejmi profhnjo grefhnika, ki te priferzhno ljubi, te pofebno zhafti, in v tebe vfe upanje svelizhanja ftavi. Od tebe imam fvoje shivljenje. Ti me v miloft fvo- jiga !^inu nasaj poftavi; ti fi goiova safta- va mojiga svelizhanja. Profirn tetedej,re- fhi me teshe mojih grehov, rassheni tamo mojiga duha, presheni pofvetne shelje moji¬ ga ferza, satri fkufhnjave mojih fovrashni- kov, in vishaj moje shivljerije tako, de bom samogel s tvojo pomozhjo in pod tvojim varftvam vezhno nebefhko svelizhanje do- fezhi. Molitev fvetiga Andreja is Kandije. Pozhaftim te, o polna gnade, Gofpod je s taboj. Posdravim te, o sazhetniza na¬ fhiga vefelja, po kteri je fodba nafhiga pogubljenja she preklizana in v miloftljivo fodbo fpreobernjena. Posdravim te, o tem- pel boshje flave, fveta hifha nebefhkiga kralja. Ti fi fprava med Bogam in zhlo- vekam. Pozhaftim te, o Mati nafhiga ve¬ felja. Saref li blagoflovljena, ker fi bila med vfimi shenami ti farna vredna najdena 311 biti Mati fvojiga Stvarnika. V 7 fi narodi te blagorvajo. O 'Marija, zhe jeft fvoje saupaiije v tebe ftavim, bom svelizhan; zhe bom vedno pod tvojim varftvam, fe nimam nizh bati, sakaj tvoj flushabnik biti, je imeti gotovo pomozh sa svelizhanje, kar Bog le tiftim da, ktere liozhe svelizhati. O Mati milofti, potolashi fvojiga §inu. Dokler fi bila na semlji, fi malo proftora na nji v lafti imela; sdaj pa, ko fi v nar vifhji nebefa povsignjena, te zel fvet fposna sa pomozh fprave in odpufhanja vfim na- rodam semlje. Prolimo te toraj, o fveta Deviza, de nam pomozh fvojih profhenj pred Bogarn dodelujefh, profhenj, ktere fo nam drashji in vezh vredne, kakor sakladi zeliga fveta; profhenj, ktere Boga sa na- fhe grehe ufmiljeniga ftore, in nam obilnoft gnade v sadobljenje odpufhenja in v do- prinafhanje zhednoft sadobe; profhenj, ktere nafhe fovrashnike sadershujejo, njih naklepe odvernejo in njih napade premagajo. Molitev fvetiga lldefonsa. K tebi pridem, o Mati bosbja, in te profnn, de mi sadobifh odpufhenje mojih grehov, in de naredifh, de bom ozhifhen vfih dolgov fvojiga shivljenja. Profim te, 342 de mi gnado sadobifli s viimi sheljami ferza s tvojim §>inam in s taboj fe fkieniti, s tvojim ^inam kakor s mojim Bogam, in s taboj, kakor s Materjo mojiga Boga. Molitev fvetiga Atanasija. Poflufhaj, prefveta Deviza, nafhe pro- fhnje,in fpomni fe naf. Rasdeluj nam dari fvojiga bogaftva, kterih fi polna. Gabriel te posdravi,in te imenuje polno gnade. Vfi narodi te blagorjejo; vfe verfte nebefhkih duhov te blagoflove; in mi, ki fmo fhe po- semljfke verfte, naj ti tudi mi rezhemo: Zhefhena, gnade polna, Gofpod je s taboj; profi sa naf, o Mati boshja, nafha Gofpa in nafha Kraljiza. Molitev fvetiga Anselma. O prefveta Gofpa, savoljo tifte gnade, ktero ti je Bog dodelil, de te je tako vi- foko povsignil, in de ti je s laboj vred vfe mogozhe rezhi dal, te profitno, naredi, de naf bo obilnoft gnade, ki fi jo ti saflushila, tvoje flave deleshne ftorila. Prisadeni fe, o ufmiljena Gofpa, de nam tifto blagoft do- feshefh, savoljo ktere je Bog hotel v tvo¬ jim zhiftim oferzhji zhlovek poftati. Ne po- mifhljuj fe naf uflifhati. Zhe bofh ti mi - 343 loftljivo fvojiga Hjiina profila, te bo Bog hitro uflifhal. Sadofti je, de naf ti liozhefh svelizhane imeti, in ne bomo mogli ne sve- lizhani biti. Kdo tedej bo mogel sadershe- vati tvoje miloftljivo ferze? Zlie fe naf ti ne ufmilifh, ki fi Mati milofti, kaj bo is naf, kadar naf tvoj §iin fodit pride. Pritezi nam toraj na pomozh, o do¬ brotljiva Gofpa, in ne glej na fhtevilo na- fhih grehov. Mifii in premifli, de je nafh Stvarnik od tebe zhlovefhko mefo nafe vsel, ne de bi grefhnike pogubil, ampak de bi jih svelizhal. Ako bi bila ti le sa fvoj do- bizhek Mati boshja poftala, bi fe fmelo re- zhi,de ti je malo sa to, ali fmo pogubljeni ali svelizhanij ali Bog je is tebe fvoje telo vsel sa tvoje in sa svelizhanje zeliga fveta. Kaj ti bo pomagalo, de fi tako mogozhna in zhaftitljiva, zhe naf fvoje frezhe delesb- nih ne ftorifh? Pomagaj nam in varovaj naf; premifli kako nam je tvoje pomozhi treba. Mi fe tebi priporozhimo, ti naredi, de fe ne pogubimo, ampak de tebi flushimo, in tvojiga $ina Jesufa Kriftufa vekomaj ljubimo. Molitev fvetiga Petra Damiana. $veta Deviza, Mati boshja, pridi na pomozh tem, kteri tvoje pomozhi profijo. 344 Oberni fe k nam. §ii mar sato, ker fi s Bogam sedinjena, naf zhlovekov posabila? Gotovo ne. Ti vefli, v kakfhnih nevarno- ftih fi naf sapuftila, in snan ti je revni ftan tvojih flushabnikov. Nikakor ne gre, de bi tako velika miloft, kakor je tvoja, tako revfhino posabila, kakorfhna je nafha. Oberni fe s fvojo mogozhnoftjo k nam, sakaj on, ki je vfigamogozhin, ti je dal vfigamogozh- noft v nebelih in na semlji. Tebi ni/.h ni nemogozhe, ker ti tudi obupljive samorefh obuditi, de sazhno svelizhanje upati. Ko¬ likor fi bolj mogozhna, toliko morafh bolj ufmiljena biti. Oberni fe k nam tudi savoljo ljubesni. Vem, moja Gofpa, de fi vfa dobrotljiva, in naf s tako ljubesnijo ljubifh, ktera ne more s nobeno drugo ljubesnijo premagana biti. Kolkokrat potolashifh ti ferd nafhiga J^odnika, kadar je she namenjen naf ka- snovati. Vfi sakladi bosbje milofti fo v tvo¬ jih rokah. Oh, nikoli naj fe ne prigodi, de bi ti jenjala nam dobrote deliti, ti, ki ne shelifh drusiga, kakor vfim ubogim po¬ magati, in fvojo miloft nad njih raslivati; fej fe tvoja flava toliko bolj povikfhuje, ko¬ likor vezh fpokornih s tvojo pomoziijo od- pufhenje, in po odpufhenji vezhno svelizha¬ nje dofeshe. Oberni fe tedej k nam, de 345 bomo mogli v nebefa te gledat priti; ker nar vezhji flava, ktero moremo dofezhi, je sa Bogam tebe gledati, ljubiti, in pod tvo¬ jim varftvam ftati. Oh, uflifhi naf, sakaj tvoj ^in te hozhe s tem zhaftiti, de ti nizh ne odrezhe, kar ga profifh. Molitev Guilijelma, parifhkiga fhkofa. O Mati boshja, jes k tebi pribeshim in te profim, de me ne savershefb, ker te *ela zerkev vernih imenuje in osnanuje Ma¬ ter milofti. Ti fi tifta, ktera, ker fi Bogu tako ljuba, fi vfelej uflifhana; tvoja miloft ni bila fhe nikomur odrezhena, tvoja do¬ brotljiva prijasnoft fhe ni nobeniga fhe tako velikiga grefhnika, kteri fe je tebi pripo- rozhil, savergla. Ali te fveta zerkev mo¬ rebiti po krivizi ali saftonj fvojo befednizo in pribeshalifhe grefhnikov imenuje? Nikoli te moji grebi ne bodo mogli sadershati, de bi fvojiga fvetiga opravila milofti ne fpoi- nila, po kterim fi befedniza in fredniza mi¬ ru, edino upanje in nar varnifhi pribeshali¬ fhe ubogih grefhnikov. Nikoli fe ne bo sgodilo, de bi Mati boshja, ktera je v sve- lizhanje želiga fveta Sazhetnika milofti ro¬ dila, fvojo miloft komu odpovedala, kteri k njej pribeshi. Tvoje opravilo je mir de¬ lati med Bogam in med zhlovekam; naj fe 15 ** 346 toraj gane tvoja velika miloft mi na pomozh priti, ktera je veliko vezilji, kakor fo moji grehi. Molitev fvetiga Tomasha Akvinfkiga. O fveta in fladka De viza Marija, pol¬ na milofti! Tvoji dobroti priporozhim tvojo dufho, tvoje telo, tvoje mifli in dela, tvoje shivljenje in tvojo fmert. O moja Gofpa, pomagaj mi, in podperaj me soper salasva- nje hudizhevo. Sprofi mi pravo in popol- nama ljubesen, s ktero naj ljubim is zeliga ferza tvojiga ljubiga §>inu, in Gofpoda ino- jiga, Jesufa Kriftufa; sa njim pa naj lju¬ bim tebe zhes vfe druge rezhi. O moja Kraljiza in Mati, ftori s tvojo mogozhno profhnjo,de ta ljubesen smiraj, in do fmerti v meni o liane, po kteri me ti v domazhijo isvoljenih pripelji. Molitev fvetiga Bernarda. Spomni te predobrotljiva in premiloftlji- va Deviza Marija, Mati milofti in vfe to- lashbe, de od vekomaj te fhe ni fiifhalo, de bi bila koga, kteri je pod tvoje varftvo pribeshal, tvoje pomozhi ifkal in tvojim pro- fhnjam te priporozhval, ti sapuftila. Toraj s takim saupanjem poterjen k tebi, Deviza 347 deviz, Kraljiza nebef in Gofpa angelov, pribeshim; k tebi svesda morja pritezhem, pred teboj ubog, sdihajozh in trepataje fto- jim: nikar, o Kraljiza zeliga fveta, nikar, Mati vezhniga $inu, nikar ne sanizhuj moje profhnje, ampak poflufhaj me miloftljivo in uflifhi me ubogiga, ki is te doline fols k tebi klizhem; uflifhi me sdaj in pofebno ob uri moje fmerti. O dobrotljiva, o miloftlji- va, o fladka Deviza Marija! Molitev poboshiiiga Blosija. Posdravljena, dobrotljiva Mati milofti, bodi pozhefhena ufmiljena trofhtarza, pre- ljubesnivaMarija! kdo bi tebe ne ljubil? Ti fi luzh v ftifkah in tolashba v shalofti, v teshavah polajfhanje, v nevarnoftih in fku- fhnjavah pribeshalifhe. Ti li sa fvojim edi- norojenim §>inam gotovo svelizhanje; bla¬ gor njim, kteri te ljubijo, o Gofpa! Nagni, te profim, fvoje ufmiljene ufhefa k profhnjam tega fvojiga flushabnika, tega ubogiga gre- fhnika, in rasfvetli tamo mojih grehov s sharki fvoje fvetofti, de ti prijetin poftanem. 348 Molitev k fveti Marii Devizi, ki fe vfak dan moli. Prefveta neomadeshana Deviza in Mati moja, Marija, k tebi, ki li Mati mojiga Gofpoda, Kraljiza fveta, in befedniza, upa¬ nje in pribeshalifhe grefhnikov, pribeshim danf jeft, ki fim nar revnifhi grefhnik. Po- zhaftim te, o mogozhna Kraljiza, in te sa- livalim sa vfe gnade, kteri li mi do sdaj ftorila; pofebno de fl me pekla obvarovala, kteriga fim tolikokrat saflushil. Ljubim te, preljubesniva Gofpa, in savoljo ljubesni, ki jo imam do tebe, ti obljubim vedno flushiti, in vfe, kar je v moji mozhi, fi prisadeti, de te bodo tudi drugi ljudje ljubili: V tebe poftavim vfe fvoje upanje, vfe fvoje sveli- zhanje; vsemi me sa fvojiga flushabnika in sagerni me pod fvoj plajfh, o Mati milofti! Ker fi s Bogam tako mogozhna, me ti re- fhi vfih fkufhnjav, ali faj mi sadobi mozh jih do fmerti vfe premagati. Tebe profim, sa pravo Jjubesen do Jesufa Kriftufa, od tebe upam sadobiti frezhno fmert. O moja Mati, savoljo ljubesni, ki jo imafh do Boga, te profim, de mi vfelej pomagafh, pofebno 349 pa mojo sadnjo fmertno uro. Nikar me ne sapufti, tako dolgo, dokler me ne vidiffa svelizhaniga v nebefih, kjer te bom zhaftil in tvojo miloft prepeval fkos zelo vezhnoft. Amen. Tako upam; tako naj fe sgodi. Molitev k fveti Devizi Marii sa frezhno fmert. O Marija, fladko pribeshalifhe ubogih grefhnikov, tifto uro, ko bo mogla moja dufha is tega fveta iti, te profun, o moja prefladka Mati, savoljo britkofti, ktero fi obzhutila, ko fi pri fmerti fvojiga §>ina pod krishem ftala, ftoj takrat tudi meni na ftrani s fvojo miloftjo. Presheni od mene peklen- fke fovrashnike, in pridi takrat ti fprejet mojo dufho in jo poftavit pred vezhniga hod¬ nika. Kraljiza moja, nikar me ne sapufti. Sa Jesufam bofh ti moja mozh tifto ftra- fhno uro. Profi fvojiga §!inu, de mi po fvoji milofti gnado dodeli, de fe umirajozh tvojih nog oklenem, in lvojo dufho v nje¬ govo fvete rane isdihnem: Jesuf in Marija, vama isrozhim fvoje ferze in fvojo dufho. 350 Molitev, Marii pofebno prijetna, kakor je neki fveti dufhi farna rasodela. Sahvalim te, o vezhni Ozhe, sa oblaft, ktero fi dal Marii fvoji Hzheri. — Ozhe nafh. Zhefhena Marija. Zhaft bodi Bogu Ozhetu. Sahvalim te, o vezhni $in, sa rao- droft, ktero fi dal Marii, fvoji Materi. — Ozlie nafh. Zhefhena Maria. Zhaft bodi Bogu Ozhetu. Sahvalim te, o vezhni fveti Duh, sa Ijubesen, ktero fi dal Marii, fvoji Nevefti. Ozhe nafh. Zhefhena Marija. Zhaft bodi Bogu Ozhetu. Kroniza na zhaft Marije Devize bres madesha fpozhete. A- Bog, glej v mojo pomozh. R. Gofpod, hiti mi pomagat. Žhaft bodi Bogu Ozhetu, in l^inu in fvetimu Duhu. Kakor je bila od sazhetka, sdaj, in vfelej in vekomaj. Amen. 351 Na to fe moli enOzhe nafh na zhaft Boga Ozheta, sa gnade, ki jih je Marii Devizi Boril, in fhtiri Zhefhena-Marij e. Ravno tako fe moli na zhaft Boga §>inu, in na zhaft fvetiga Duha. Po vlaki Zhefhena-Marii fe pri— ftavi: Vfelej bodi zhefheno bres ma- desha fpozhetje Marije Devize. In po vfakih fhtirih Zhefhena-Marija fe moli ta le pefmiza: Kakor lilija med ternjem Jjii Deviza, ti prefveta; $>i bres madesha fpozheta, Mati boshjiga ^»inu. Na sadnje fe moli: Profi sa naf, Deviza neomadeshana. 91. De vredni poftanemo obljub Kriftu- fovih. Molimo. $vojim flushabnikam, profimo te, o Gofpod, dar nebefhke milofti dodeli, de, kterim je porod prefvete Devize sazhetik svelizhanja, tem njeniga fpozhetja fpomin svikfhanje miru dodeluje. Po Kriftufu Go- fpodu nafhim. Amen. 352 Zhednofii prefvete Devize Marije. $veti Augufhtin pravi, de fe moramo prisadevati fvetnike pofnemati, zhe hozhemo bolj gotovo in bolj obilno njih pomozh do- fezhi, ker bolj radi sa naf profijo, zhe mi njih zhednofti pofnemamo. Kadar Kraljiza fvetnikov in perva befedniza nafha, Marija, ktero dufho is hudizhevih krempljev ref hi, in jo s Bogam fklene, hozhe, de fi taka dufha prisadeva njo pofnemati, ker bi je drugazhi ne mogla s gnadami obogatiti, ka¬ kor farna sheli, ko bi jo vidila febi nafproti ravnati. Sato Marija tifte frezhne imenuje, kteri jo v fvojim shivljenji svefto pofnemajo: S daj otrozi,me pofiufhajte: Blagor njim, kteri moje pota ohranijo. (jPrip- 8, 32.) Kdor ljubi, je ljubljenimu she enak, ali pa mu sheli enak poftati,po pre¬ govoru , ki pravi: „Ljubesen enakoft dobi, ali enakoft ftori“. Sato naf opominja fveti Hieronim: „Preljubi, Marijo zhaftite, ktero ljubite; ker takrat saref ljubite, zhe hozhe- 353 te pofnemati, ktero ljubite 44 . Rihard pravi: 5, Oti •ozi Marije fo njeni pofnemavzi 44 . $iri naj tedej fkerbi, pravi fveti Bernard, de bo Mater pofnemal, zhe hozhe, de ga bo rada imela; sakaj, z h e fe bo vidila lpo- fhtovano kakor mater, bo tildi s njim rav¬ nala in ga rada imela kakor linu. Ker govorimo od zhednoft Matere bo- shje, defiravno v fvetim evangeliju le malo najdemo od nje sapifaniga. in fe bere v njem, deje bila gnade polna, moramo vender vediti, de je imela vfe zhednofti, in vfe v nar vi- fhji ftopnji. Savoljo tega pravi fveti To- masli: „l)rugi fvetniki fo pofebne dela opra¬ vili; eden je bil zhift, drug je bil ponishen, drug ufmiljen; prefveta Deviza pa je dana v sgled vfih zhednoft*. Ravno tako go¬ vori fveti Ambrosh: „Taka je bila Marija, de je shivljenje nje farno nauk vlim ljudem. — Naj vam bo kakor v podobi popifano devifhtvo in shivljenje Marije, v kteri fe lepota zhednofti fveti. Od tod jemljite sgled shivljenja, kaj imate popraviti, kaj fe va¬ rovati, kaj dershati 44 . In ker je, kakor naf fveti ozhaki uzhe, ponishnoft podftava vfih drugih zhednoft, preminimo fpervizh kako velika je bila ponishnoft Marije Devize. 354 I. Ponishnoft Marije Devize. J*>veti Bernard pravi: „Ponishnoft je podftava in varhinja zhednoft 44 . To je ref, sakaj bres ponishnofti ne more nobena zhed- noft v dufhi prebivati,* naj ima tudi vfe zhednofti, bodo vender vfe sginile, kadar ponishnoft sgine. Nafproti pa pravi fveti Franziflik Salefki, kakor pifhe fveti Johani, de Bog ponishnoft tako ljubi, de prezej sa njo tezhe,kjer jo vidi. Ta lepa in potrebna zhednoft na fvetu ni bila snana; pa $in boshji lam je prifhel na semljo ponishnoft s fvojim sgledam uzhit,in sheli de bi ga po- fnemali: Uzhite fe od mene, kerfim k rotak in v fe r z u p on i s h en. £Mat. 11, 29.} Marija Deviza, kakor je bila perva in nar bolji uzhenka Jesufa Kriftufa v vfih zhednoftih, je bila tudi njegova uzhenka v ponishnofti, po kteri je saflushila zhes vfe ftvari povsignjena biti. $veti Mehtildi je bilo rasodeto, de je bila perva zhednoft, ktere fe je Marija od otrozhjih let vadila, ponishnoft. Perva laftnoft ferzhne ponishnofti je niško od febe mifliti. Marija je vfelej niško od farna febe miflila, kakor je bilo tudi fveti Mehtildi rasodeto, ker je tako ponishno iniflila od febe, de fe zhes nikogar ni po- 355 vsigovala, defiravno je toliko gnad imela. Abat Rupert pravi, ko raslaga befede fve- tiga pifma: Moje ferze fi ranila, o fe- ftra moja nevefta, v enim lafu fvoji- ga vratu: (Vif. pef. 4, 9.) „V enim lafu, to je v veliki ponishnofti fvojiga ferza. To je iaf tvojiga vratu, ponishno dosdevanje“. Marija fe fizer ni imela sa grefhnizo, sakaj ponishnoft je refnizhnoft, kakor pravi fveta Teresija, in Marija je vedila, de Boga ni nikoli rasshalila. Ma¬ rija je tudi fposnala, de je vezh gnad od Boga prejela, kakor vfe druge ftvari, sakaj ponishno ferze dobro fposna pofebne gnade od Boga prejete, in fe sato ponishuje. Pa ravno savoljo vezhjiga rasfvetljenja, po kte- rim je Mati boshja nefkonzhno mogozhnoft in dobroto boshjo toliko bolj fposnala, je fposnala tudi toliko bolj fvojo niskoft in fla- boft, in sato fe je ponishevala s nevefto v vifoki pefmi, ki pravi: Nikar me ne glejte, de fim sazhernela, ker me je folnze op e ki o. (jVif. pef. 1, 6.) To rasloshi fveti Bernard, rekozh: „Zhe fe lepoti bo- shjiga folnza primerim, fe vidim, de fim zherna proti njemu w . Sato pravi fveti Ber¬ nardin : „I)eviza je imela vedno boshje ve- lizhaftvo in fvoje nizh pred ozhmi“. Kakor berazhiza, zhe jo v lepo obleko oblezhejo, 356 ktera ji je bila v dar dana, ne more salo prevsetna biti. temuzh ravno ta obleka jo pred dobrotnikarn fhe bolj ponisha, ker jo njene revfhine opomni. Tako fe je tudi Marija, kolikor fe je vidila bolj obogateno, toliko bolj ponishevala, ker je vedila, de fo vfe te njene lepote le dar boshji. Sato je rekla Marija enkrat fveti Elisabeti Be- nediktinki: „Sa terdno vedi, delim fe farna febi sanizhljiva, in boshje gnade nevredna ■dosdevala“. Sato pravi tudi fveti Bernar¬ din: „K.akor nobena ftvar ni bila v tako vrednoft gnade povikfhana, (kakor Marija) tako fe tudi ni nobena tako globoko poni- shevala 44 . I) ruga laftnoft ponishnofti je nebefhke darove f kri vati. Marija je fkri vala pred fvetim Joshefam tako veliko gnado, de je Mati boslija poftala, defiravno bi mu bila imela to povedati, de bi bila ubogiga shenina fuma in napazhnih mifel savoljo njene zhi- ftofti obvarovala; tudi bi ga bila s tem ob¬ varovala faj ftrahu in fkerbi, v kterib je savoljo nje bil, ker je fizer preprizhan bil njene zhiftofti, pa vender sa prezhudno fkriv- noft, ktero ji je bil angel Gabriel osnanil, nizh ni vedii. Tudi je bil she fklenil, Ma¬ rijo na tihim sapuftiti, in bi jo bil tudi ref 357 sapuftil, ako bi ga angel ne bil opomnil, de je od fvetiga Duha fpozhela. Dalje je snamnje ponishnofti to, de kdor je ponishin, hvalo sanizhuje, in vfo hvalo le na Boga obrazka. Sato fe je Ma¬ rija uftrafhila, ko je saflifhala angela Ga¬ briela jo hvaliti. In takrat, ko ji je bila Elisabeta rekla: Shegnana fi med s be¬ ri ami, in:Od kod je to m eni, de Mati moji ga Gofpoda k meni pride? — Blagor tebi, ker fi verovala! je Ma¬ rija ponishno odgovorila: Moja ilufha Gofpoda poveiizbuje. — Ker fe je o s eri na niskoft fvojo dekle. Kakor de bi bila kotla rezhi: Elisabeta, ti mene hvalifh , jeft pa hvalim le fvojiga Gofpoda, kteri je velike rezhi s manoj ftoril, njemu famimu gre zbaft in hvala. Sato je rekla enkrat Marija fveti Brigiti: „Sakaj fim fe pazh tako slo ponishevala, ali sakaj fim tako veliko gnado dofegla, kakor farno sato, ker fim vedila,de lama od febe nizh nifim, in nizh nimam‘ £ . Sato pravi fveti Augufhtin, ko od ponishnofti Marije Devize govori: „0 saref prefrezhna ponishnoft, ktera je lju¬ dem Boga rodila, je paradish odperla, in dufhe od pekla refhila. Ponishrii tudi radi p o ft res hej o. Tudi Marija ni odrekla iti ftrezh Elisabeti fkos 358 tri mefze. Sato pravi fveti Bernard: „EIi- sabeta fe je zbudila, de je Marija k njej prifhla: pa bi fe bila mogla bolj zhuditi, de Marija ni prifhla, de bi fe ji bilo poftreglo, ampak, de bi bila ona farna ftregla. Ponishni ljudje fe radi sakrivajo, in fi sadrije mefto isberejo. Sato Marija, kakor govori fveti Bernard, ko je Jesuf v tifti hifhi uzhil, in je hotla s njim govoriti, ni hotla v liifho iti, ampak je sunaj ftala. Ta fvetnik pravi: „Je sunaj ftala, in ni hotla, defiravno njegova Mati, njegoviga govora pretergati, pa tudi ne v hifho iti, kjer je §>in govoril". Tudi v tifti hifhi, kjer fo apoftelni po nebohodu Jesufovim sbrani bili, je hotla na sadnjim meftu biti, kakor fvetu Lukesh pifhe: „Vfi ti fo bili vku- pej v neprenehani molitvi s shena- mi in s Marijo, materjo Jesufovo. ap. 1, 4.) Ne, de bi fveti Lukesh ne bil fposnal vrednofti Matere Jesufove, po kteri bi jo bil imel pervo imenovati, am¬ pak sa to, ker fe je farna na sadnji kraj hifhe poftavila, sa apoftelni in drugimi she- nami- Sato pravi fveti Bernard: „Po pra- vizi je perva ftorjena v sadnjo, ker fe je farna sadnjo ftorila, defiravno je perva bila". Ponishni poflednjizh ljubijo sanizhvani biti. Sato le nizh ne bere, de bi fe bila 359 Marija zvetno nedeljo, takrat, ko fo ljudje Jesufa s tako veliko zhaftjo fprejeli, v Je- rusalemu prikasala, ampak takrat, ko je njeni §lin imel umreti, ni jenjala na Kalvarii ozhitno fe prikasati, kjer je kotla kakor mati v fmert obfojeniga hudodelnika sanizh- vana pod njegovim krishem ftati. Sato je rekla Marija farna fveti Brigiti: „Kaj je bolj framotniga, kakor neumniza imenovana biti, vlih rezili potrebovati, fe bolj nevredno, kakor fo vli drugi, fhteti? Taka, o hzhi, je bila moja ponishnoft, to je bilo moje ve- felje, to je bila moja volja, od ktere fim vedila, de nikomur drugimu ne dopade, kakor le mojimu §>inu“. $eftra Paula is Folinja, kteri je bilo rasodeto, kako velika je bila ponishnoft Ma¬ rije Devize, je rekla fvojimu fpovedniku: ^Ponishnoft Matere boshje, o Gofpod ozhe! ponishnoft Matere boshje! Na fvetu ni najti nar manjfhi ponishnofti, zhe fe ponishnofti Marije Devize primeri". J^veti Brigiti je enkrat Gofpod v samaknjenji pokasal dve shenfki; ena je bila vfa lifhp in nezhimer- noft, „ta", je rekel Gofpod, „je prevset- noft. Una pa, ki jo vidifh s poobefheno glavo, vfim poftreshljiva, in ima Boga fa- miga v miflih, in meni, de ni nizh, ta je ponishnoft, in ji je ime: Marija". S tem 360 nam hozhe Bog rasodeti, de je Marija De- viza tako ponishna, de je ona ponishnoft farna. Gotovo je, kakor govori fveti Gregor Nifenfki, de sa nafho fpazheno naturo ni nobene zhednofti, ktera bi fe tako teshko fpolnovala, kakor ponishnoft. Pa ni po¬ magati drugazhi, nikoli ne bomo otrozi Ma¬ rije Devize, zhe ne bomo ponishni. Sato pravi fveti Bernard: „Zhe zhiftofti ne pre- morefh, pofnemaj ponishno ponishnoft Ma¬ rije Devize 4 *. Ona zherti prevsetne, in le ponishne k febi klizhe: Zhe je kdo maj- h i n, naj k m e n i p r i d e. Rihard pravi: „Marija naf varuje pod plajfhem ponishno- fti“. To je tudi farna Mati boshja fveti Bri¬ giti povedala, rekozh: „Pridi tedej tudi ti, moja hzhi, in fe fkri pod mojim plajfhem; ta plajfh je moja ponishnoft 44 . Na to ji je priftavila, de njeno ponishnoft premifhljevati, je dober plajfh, kteri greje. Kakor pa plajfh le tiftiga greje, kteri fe vanj savije, ne le farno v miflih, temuzh v djanji, tako tudi moja ponishnoft nizh ne pomaga, zhe fe kdo ne prisadeva je pofnemati. Tedej, hzhi moja, obleži fe v ponishnoft 44 . O ka¬ ko ljube fo Marii ponishne dufhe! §vet Ber¬ nard pifhe: „Deviza Marija posna in ljubi tifte, kteri njo ljubijo, in je bliso tiftim, kteri 361 jo na pomozh klizhejo; pofebno tiftim, kteri njeno zhiftoft in ponishnoft pofnemajo 44 . Sa- to opominja ta ivetnik vfe tifte, kteri Ma¬ rijo ljubijo, de naj bodo ponishni: „Hrepe- nite po tej zhednofti, zlie Marijo ljubite“. Jesuit Marin Albert je is Ijubesni do Ma¬ rije Devize hifho pometal in zhedil, kakor pripoveduje pater Niremberg, in Marija De- viza fe mu je enkrat prikasala, in mu je, kakor v sahvalo rekla: „Kako slo mi je to ponishno delo dopadljivo 1“ Tedej, o moja Kraljiza, jeft bi ne mo¬ gel nikoli tvoj prav fin biti, zhe nifim po- nishin. Ali pa mar ne vidifh, de fo me moji grebi, kteri fo me mojimu Bogu nehvalesh- niga ftorili, tudi ftorili prevsetniga? O moja Mati, osdravi me ti; po saflushenji fvoje ponishnofti mi sadobi gnado, de bom po- nishin, in de bom tako vredin tudi tvoj otrok poftati. Amen. II. Ljubesen Marije Devize do Boga. §veti Anselm pravi: „Kjer je vezhji zhiftoba ferza, tam je vezhji ljubesen 44 . Pre- fveta Deviza tedej, kjer je bila vfa ponish- na in zhifta famosheljnofti, je bila vfa polna Ijubesni boshje, tako, de je v Ijubesni do 16 362 Boga vfe ljudi in vfe angele prefegla, ka¬ kor pifhe fveti Bernardin, ki pravi: „Ona prefeshe vfe ftvari v ljubesni do fvojiga §ina 44 . Sa to jo fveti Franzifhk Salesijan po pravizi „Kraljizo ljubesni 44 imenuje, je- suf je dal zhloveku sapoved: Ljubi Go- fpoda fvojiga Boga is zeliga fvoji¬ ga ferza. (Mat. 22 , 37.} Pa zhlovek, kakor govori fveti Tomash, te sapovedi na lem fvetu ne more popolnama fpolniti, am¬ pak jo bo fhe le na unim fvetu fpolnoval. Na to pravi Albert veliki, de fe od Boga ne more rezhi, de bi bil kako sapoved dal, klere bi noben zhlovek ne mogel popolnoma fpolniti, in de je she mogel kdo na fvetu biti, kteri jo je fpolnil. On pravi: „Ali je to sapoved kdo fpolnil, ali pa ne; zhe jo je kdo, jo je gotovo Marija Deviza 44 . Ravno to poterdi fveti Viktor, ki pravi: „Porod- niza nafhiga Emanuela (Kriftufa) je bila v vfim fpolnovanji zhednoft popolnama. Kdo neki je tifto sapoved: Ljubi Gofpoda fvo¬ jiga Boga is zeliga fvojiga ferza, kdaj tako fpolnoval? V njej je ljubesen boshja tako gorela, de nje nar manjfhi pomankljivoft ne more sadeti 44 . §veti Bernard pravi: „Ljubesen do Kriftufa dufhe Marije Devize ni le prefunila, temuzh jo je prevsela, io ni nobene ftrani prasne ljubesni puflila,tako 363 de je s želim ferzam, s zelo dufho in s vfo mozhjo ljubila, in je bila gnade polna“. Sato je Marija Imela po pravizi rezhi:Moj ljubi je vef moj, in jeft fim vfa nje¬ gova. (Vif. pef. 2 , 100 Rihard pravi: j,$erafini naj bi bili is nebef prifhli, in fe v ferzu Marije Devize ljubesni uzhili“. Bog, ki je ljubesen, (ji. Jan. 40 je prifhel na fvet plamen fvoje boshje lju¬ besni v vflh ljudeh prishgat; pa nobeniga ferza v tem ognji ni tako unel, kakor ferze fvoje Matere, ktero je bilo vfe zhifto po- semeljfkih shelja, in vfe pripravno v tem fvetim ognju goreti. Tako govori fveti Hie¬ ronim, ki pravi: „Vfo njo je boshja ljube¬ sen unela, tako de ni bilo nizh pofvetniga, kar bi njeno ljubesen omadeshvalo, ampak neprenehan ogenj, in pijanoft preobilne Iju- besni w . Sato je ferze Marije Devize sgoli ogenj in plamen poftalo, kakor fe bere v vifoki pefmi: Njene fvetilnize fo fve- tilnize ognja in plamena; (Vif. pef. 8,6.) ogenj, kteri je od snotraj v ljubesni gorel, kakor govori fveti Anselm, in pla¬ men , kteri je od sunaj s njenimi zhednoftmi fvetil. Marija, ko je Jesufa v narozhji imela, fe je po vfi pravizi fmela imenovati „ogenj, ki ogenj nofi u , kakor je nekdaj Hipokrat eno shenfko imenoval, ki je ogenj v rokah 16 $ 364 nofila. ^veti Ildefons pravi: „Marijo je fveti Duh vfo tako rasbelil, kakor ogenj sheleso, tako de fe v njej nizh drusiga ni vidilo, kakor plamen fvetiga Duha, in fe ni drusiga obzhutilo, kakor le ogenj boshje ljubesni 44 . Jjiveti Tornash is Vilanove pravi, de je bil gorezh germ, ki ga je Mojsef vidil, de je gorel, pa ni sgorel, podoba v ljubesni gorezhiga ferza Marije Devize. Sato, kakor govori fveti Bernard, je vidil fveti Janes Marijo v folnze oblezheno, ker je ona, bolj ko je mogozhe mifliti, globozhi- no boshje modrofti prefhinila, de je bila, kolikor je zhlovefhki ftvari mogozhe., v bo- shjo nedoblisliljivo Iuzh vtopljena. Sato prizha fveti Bonaventura, de pre- fvete Devize pekel nikoli ni fkufhal, ker: „kakor fe velikiga ognja muhe boje, taka je plamen njene ljubesni hudobne duhove odganjal, de (i nifo upali ji blishati fe 44 . Ravno tako pravi Rihard: „Marija Deviza je bila poglavarjam tame ftrafhna, de fe nifo pre- dersnili fe ji priblishati, ali jo fkufhati; pla¬ men ljubesni jih je ftrafhil 44 . §veti Brigiti je Marija farna rasodela, de na tem fvetu ona ni imela nobene druge mifli, nobene shelje, kakor Boga famiga. Ker je fveta dufha Marije Derize na tem fvetu vedno v premifhljevanji boshjim prebila, pifhe pa- 365 ter Suarez, de fo bile djanja popolnama ljubesni pri njej nefhtevilne, ker jih je v premifhljevanji boshjim vedno ponavljala. §he bolj ufhezh mi pa je, kar Bernardin Buftis pifhe, ki pravi, de Marija Deviza ni ponavljala djanja ljubesni, kakor drugi fvetniki, temuzh, de je ona s pofebno po- mozhjo Boga neprenehama in vedno, v enim djanji ljubila. Ta kraljeva poftojna, pravi fveti Peter Damijan, je imela fvoje ozhi vedno vperte v boshje ^olnze, tako, de je vfakdanje opravila nifo v ljubesni motile, pa tudi ljubesen ni opravil sadershevala. Tako je bil kadilni altar podoba Marije, kakor govori fveti German, na kterim nozh in dan ni fmel ogenj ugafniti. Tudi fpanje Marije ni sadershevalo Boga ljubiti. Zhe je nafhim pervim ftari- fhem, kakor govori fveti Augufhtin, pre¬ den fo grefhili dano bilo, de fo bile njih fanje v fpanji ravno tako fvete in nedolshne, kakor njih shivljenje po dnevi, ko nifo fpali; fe mora to tudi od Marije Devize terditi, kakor uzhe tudi Suarez, abat Rupert, fveti Bernardin in fveti Ambrosh, kteri pravi: „Kadar je telo Marije Devize pozhivalo, je bil njeni duh sbujen“. Tako fe je fpol- novalo, kar govori Modri od nje: Njena Juzh po nozhi ne ugafne. (Prip. 21, 366 28. J Med tem, de je njeno fveto telo v fladkim fpanji pozhivalo, pravi fveti Ber¬ nardin, „je njena dufha profto proti Bogu fe povsignila, tako de je tifti zhaft veliko bolj popolnama premifhljevala, kakor je kdaj kteri drug zhlovek sbujen mogel pre- mifhljevati“. Tako je Marija prav mogla rezili s nevefto: Jeft fpim,pa moje fer- ze z h uje. (A r if. pef. 5, 2.) „Ona je bila tako frezhna v fpanji, kakor sbujena“, pravi Suarez. S eno befedo, fveti Ber¬ nardin pravi, de dokler je Marija na semlji shivela,je neprenehama v ljubesni do Boga gorela. Daljej pravi tudi ta fvetnik, de Marija nikoli ni drusiga delala, kakor le to, kar je Bogu dopadljivo, in je tako Boga ljubila, kolikor je vedila, de ga je dolshna ljubiti. Sato pravi tudi poboshni Albert ve¬ liki, de je bila Marija s tako ljubesnijo na¬ polnjena, kakorfhno in kolikor je more sgoli ftvar v tem shivljenji prejeti. Sato tudi pravi fveti Tomasi! is Vilanove, de je bila Marija po fvoji gorezhi ljubesni tako lepa, in je Boga tako nafe potegnila, de je od ljubesni do nje unet v njenim telefu zhlo- vefhko telo nafe vsel. §>veti Bernardin sa- klizhe: „0 mozh Devize Matere! dekliza je ranila in vsela boshje ferze!“ Ker pa Marija fvojiga Boga tako mo- 367 zhno ljubi, gotovo od fvojih flushabnikov nizh drugiga ne sheli, kakor de tudi oni Bo¬ ga ljubijo , kolikor ga morejo ljubiti. Ravno to je Marija farna fveti Angeli Foljinfki priporozhila, rekozh: „ Angela, bodi po- sdravljena od mojiga $inu, in prisadeni fe ga tako ljubiti, kakor ga nar bolj morefh 44 . In fveti Brigiti je rekla Mati boslija: „Zhe mi hozhefh prav poftrezhi, ljubi mojiga §5inu ££ . Nizh drusiga Marija ne sheli, kakor fvojiga ljubiga ljubljeniga viditi, kteri je Bog. No- varin prafha, sakaj Marija v vifoki pefmi angele profi, de bi mu njeno veliko Ijube- sen osnanili: Sarotim vaf, hzhere Je- rusalemfke, zhe mojiga ljubiga naj¬ dete, osnanite mu, de od ljubesni medlim. (jVif. pef. 5, 8.) Ali mar Bog ni vedil, kako ga ona ljubi? „Sakaj sheli rano ljubimu kasati, kteri je rano naredil ? ££ Na to odgovori ta uzhenik fam, in pravi, de je Mati boshja s tem hotla ljubesen pokasati, ne Bogu, ampak nam, de bi, kakor je ona ranjena bila, tudi naf v ljubesni do Boga ranila. $veti Bonaventura pravi: „Kakor je bila Marija gorezha v ljubesni do Boga, tako tudi vfe tifte, kteri njo ljubijo in fe ji priblishajo uname in febi podobne ftori w . iSato je fveta Katarina Sijenfka Marijo „no- fivko ognja 44 imenovala. Zhe toraj hozhe- 368 mo tudi mi v ognji boshje Ijubesni goreti, fkerbimo, de fe bomo vedno s profhnjami in s Ijubesnijo nafhi Materi blishali. Oh Kraljiza Ijubesni, Marija, nar bolj ljubesniva, nar bolj ljubljena in nar bolj ljubijozha med vfemi ftvarmi, (kakor ti je fveti Franzifhk Salesijan rekel) oh Mati moja, ti li vfelej in vfa is Ijubesni do Boga gorela, profan te, daj mi le eno ifkrizo tega ognja. Ti fi profila sa tifte shenine, kterim je bilo vina srnankalo: Vina ni¬ majo; ali ne bofh tudi sa naf profila; ki nam Ijubesni do Boga manka, ki fmo pa vender dolshni ga tako slo ljubiti? Rezi le: Ljubesni nimajo. Ti nam fprofi to lju- besen. Druge dobrote te ne profimo, ka¬ kor te. O Mati, kakor ti Jesufa ljubifh, tako profil sa naf, uflifhi naf. Amen. III. Ljubesen Marije Devize do blishnjiga. Ljubesen do Boga in do blishnjiga nam je v ravno tifti sapovedi naloshena. In to sapoved imamo od Boga, de, kdor Gofpoda ljubi, ljubi tudi fvojiga brata (Jan.4, 21.) Vsrok tega je, pravi fveti Tomash, ker, kdor Boga ljubi, ljubi tudi vfe rezhi, ktere Bog ljubi. §iveta Ka- 369 tarina is Genove je rekla enkrat Bogu: Gofpod, ti hozhefh, de blishnjiga ljubim, pa jeft ne morem drusiga ljubiti, kakor le tebe. In Bog ji je na to odgovoril: Kdor mene ljubi, ljubi vfe rezili, ktere jeft ljubim. Kakor pa ga ni bilo in ga ne bo, kteri bi Boga bolj ljubil, kakor Marija, tako ga ni bilo in ga ne bo, kteri bi fvojiga blishnjiga bolj ljubil, kakor Marija. V vifoki pefmi febere:Nofivnizo fi je napravil kralj Salomon, — od snotraj jo je s 1 ju— besnijo oblasinil, savoljo Je rus a- lemfkih h zli eri. (Vif. pef. 3, 9.) Kor- neli a lapide te befede raslaga, in pravi, de je bila ta nofivniza telo Marije Devize, ktero je §!in boshji, ki je v njej prebival, s ljubesnijo napolnil, de vfim, kteri k nji pribeshe, pomozh deli. Marija Deviza je bila, dolder je flie na fvetu shivela, tako polna ljubesni, de je potrebnim pomagala, zhe tudi ni bila profhena. To je ftorila ravno na fvatovfhini v Kani, ki je fvojiga $inu sa zliudesh profila, in mu potrebo dru- fhine rasloshila, rekozh: Vina nimajo. O kako fkerbna je bila, kadar je bilo tre¬ ba blishnjimu pomagati! Takrat, ko je flda po dolshnofti ljubesni v hifbo Elisabete, je naglo hitela v gore. (Xuk. 1.) Bolj pa fvoje velike ljubesni ni mogla pokasati, 16 «* 370 kakor de je fvojiga §!inu sa nafhe sveli- zhanje v fmert dala. §lveti Bonaventura pravi: „Tako je Marija fvet ljubila, de je fvojiga edinorojeniga $inu dala«. Sato ji rezhe fveti Anselm: „0 shegnana med she- nami, ki angele prefeshefh v zhiftofti, in fvetnike premagafh v dobrotljivosti! Pa ta ljubesen Marije Devize do naf, sdaj, ko je v nebefih, ni opefhala, temuzh je tam veliko bolj sraftla, kakor govori fveti Bo¬ naventura, ker sdaj zhlovefhke potrebe ve¬ liko bolj vidi. Sato pravi ta fvetnik:„Ve- lika je bila miloft Marije Devize do revnih, dokler je na fvetu sdihovala, pa fhe veliko vezhji je sdaj, ko v nebefih kraljuje«. En angel je povedal fveti Brigiti, de ni niko¬ gar, kteri bi , zhe profi, od ljubesni Marije Devize milofti ne prejel. Gorje nam, zhe bi Marija sa naf ne profila! Jesuf fam je rekel tej fvetnizi: „Ako bi profhnje moje Matere ne pomagale, bi ne bilo upanja mi¬ lofti«. Blagor mu, pravi Mati boshja, kteri moje opominjevanje poflufha, in na mojo ljubesen gleda, de bi jo tudi on do blish- njiga fkasoval. Blagor zhlo veku, kteri me poflufha, kteri vfak dan pri mo¬ jih vratih z huje, in pri podbojih mojih dur poflufha. (Prip. 8, 34.) 371 §>veti Gregor is Nanzianza pravi: „Nobena rezh naf Marii tako dopadljivih ne ftori, kakor ufmiljenje“. Satu naf Jesuf fam tizhi: Bodite ufmilj eni, kakor jevafh Ozhe ufmiljen. (Luk. 6, 63.) Ravno tako fe mi sdi, de nam Marija rezhe: Bo¬ dite ufmiljeni, kakor je vafha Mati ufmiljena. Gotovo je, de kakor bomo mi blishnjiga ljubili, bota Bog in Marija naf ljubila. Dajte, in fe vam bo dalo. S ravno tifto mero, s ktero bote vi merili, fe bo vam nasaj merilo. (Luk. 6,38.) $veti Metodi j je rekel: „Daj reveshu, in vsemi paradish“. $veti apoftel Paul pifhe, de dobroti ji voft do blishnjiga naf na tem in na unim fvetu ofrezhuje. Dobrotljivoft je sa vfe d o bra, in ima ob ljubo shi v- .1 jen j a tega, ki je tukej in prihod¬ nji ga. (2. Tim. 3,5.) §>veto pifmo pravi: Bogu pofojuje, kdor fe revesha ufmili. (Prip. 2, 2.) i^veti Janes Kri- softom pravi pri teh befedah: „Zhe Bogu pofojujemo, je toraj Bog nafh do!shnik“. O Mati milofti, ti fi polna ljubesni do vfih, nikar ne posabi moje revfhine. Ti jo she vidifh. Priporozhi me tiftimu Bogu, kteri ti nizh ne odrezhe. Sadobi mi gna- do, de te bom mogel pofnemati v ljubesni do Boga in v ljubesni do blishnjiga. Amen. 372 IV. Vera Marije Devize. Kakor je Marija Deviza mati ljubesni in upanja, tako je tudi mati vere. J e ft fim mati lepe ljubesni, in bojasni, in fposnanja in fvetiga upanja. (§ir. 24, 24.) In po pravizi pravi fveti Irenej, ker je Marija s fvojo vero tifto fhkodo po¬ pravila, ktero je Eva s fvojo nevero na¬ redila: „Kar je Eva savesala s nevero, je Marija rasvesala s vero 44 . Tertulian pravi, de je Eva, ker je hotla kazili ver¬ jeti nafproti temu, kar ji je Bog rekel, fmert prinefla; nafha Gofpa pa, ki je ve¬ rovala befedam angela Gabriela, de bo Mati Gofpodova, in vender Deviza oftala, je prinefla fvetu svelizhanje: „Eva je ver¬ jela kazhi, Marija Gabrielu; kar je una s verovanjem pregrefhila, je ta s verovanjem isbrifala 44 . §veti Augufhtin pravi, de je Marija s tem, de je v vzhlovezhenje bosliji- ga $inu v fvojim telefu privolila, s fvojo vero ljudem nebefa odperla. Zhes befede fvetiga Paula :Neverinmoshje p o f v e- zhen po verni sheni, (1. Kor. 7 ,14.) pifhe Rihard: „Ta verna shena, s ktere vero je refhen neverni mosh Adam in nje¬ gov narod, je Marija 44 . Savoljo te vere je Elisabeta Marijo blagorvala, rekozh: 373 Blagor tebi, ki fi verovala; fpol- njeno bo v tebi, kartijeGofpod povedal. (Luk. 1, 45.) $veti Augu- fhtin priftavi: Marija je frezhnifhi, de je Kriftufovo vero prejela, kakor de je Kri¬ ftufovo telo fpozhela. Suarez pravi, de je Marija Deviza vezh vere imela, kakor vfi ljudje in vli an¬ geli. Vidila je fvojiga Jjiinu v Betlehem- fkih jafelzah, in je verovala, de je on Stvarnik fveta. Ga je vidila beshati pred Herodeshem, pa vender ni jenjala verovati, de je on Kralj Kraljov. Ga je vidila ro¬ diti fe, pa je verovala, de je vezhin. Ga je vidila ubogiga, jedi potrebniga, pa je verovala, de je Gofpod zeliga fveta. Ga je vidila na flamo polosheniga, pa je ve¬ rovala, de je vfigamogozhin. Je vidila, de ne govori, pa je verovala, de je on nefkonzhna modroft. Ga je flifhala jokati, pa je verovala, de je on vefelje vfih nebef. Ga je vidila sadnjizh v fmerti sanizhvaniga in krishaniga, in deliravno je pri drugih vera v njega pefhala, je Marija smeraj ftanovitno verovala, de je on Sin bosbji. Sraven krisha Jesufoviga je ftala njegova Mati. Pri teli befedab fvetiga evangelija pravi fveti Antonin: „Marija je ftala s vero po konzu dershana, po kteri 374 nikoli ni jenjala verovali, de je Kriftuf pravi Bog ££ . Šato fe po befedah tega fvetnika pri juternizah velkiga tedna ena farna fve- zba prishgana pufti. Savoljo tega fveti Leon befede fvetiga pifma: Njena luzh fe ponozhi ne ugafne, v tem pomenu na Marijo oberne. Na befede Isaija pre¬ roka: V tlazhivnizi fim fant tlazhil, in smed narodov ni bilo mosha pri meni, (Isai. 6, 3.J rezhe fveti Tomash: „Prerok pravi: ni bilo mosha, to savoljo Marije Devize, v kteri vera ni nikoli ope- fbala“. Albert veliki pravi: „Marija je imela vero v nar vikfhi ftopnji, ker ni dvo¬ mila (zviblala) ko fo apoftelni dvomili 44 . Sato je Marija savoljo fvoje velike vere saflushila, de je poftaia luzh vfih vernikov, kakor jo tudi fveti Metodij imenuje: Ber¬ nikov fvetilo 44 . §>veti Ziril Alekfandrijfki jo imenuje zeptar prave vere 44 . ^veta zer- kev jo pozhafti,ko ji rezhe: Vefeli fe, Ma¬ rija Deviza, vfe krivovere na želim fvetu ti pokonzhujefh 44 . {^Jveti Tomash is Vilano- ve raslaga befede fvetiga pifma: Moje f e r z e f i r a n i 1 a, m o j a f e ft r a, n e v e ft a, — s enim tvojih o z h e f, in pravi: S ozhmi liozhe sasnamnjati vero, po kteri je Marija Deviza boshjimu §inu nar bolj dopadla ££ . l^veti lldefoos naf opominja, in pravi: 375 „Pofnemajte vero Marije Devize“. Pa kako hozhemo to vero Marije Devize pofnemati? Vera je dar in zhednoft vkup. Je dar bo- shji, ker je luzh, ktero Bog v dufho vlije, in je zhednoft, ker jo dufha v djanji fpol- nuje. Toraj nam vera ne pove le kaj ima¬ mo verovati, temuzh tudi kaj imamo v djanji fpolnovati. Sato pravi fveti Gre¬ gor: „Tifti prav veruje, kteri to v dja¬ nji fpolnuje, kar veruje^. In fveti Augu- fhtin pravi: „Pravifh: verujemj ftori kar pravifh, in to je vera“. Shivo vero imeti fe pravi po veri shiveti, kakor uzhi fveti Paul, ki pravi: Moj pravizhni is vere shivi. (Hebr. 10, 38.) Tako je shivela Marija Deviza, v raslozhik tiftih, kteri ne shive tako, kakor verujejo, in kterih vera je sato mertva, kakor govori fveti Jakob ki pravi: Vera bres del je mertva (Jak. 20,26.) Diogen je po fvetu hodil, in je rekel: „Zhloveka ifhem w . Meni fe sdi, de bi Bog tudi lahko po pravizi rekel, de med toliko vernimi „kriftijana“ ifhe. Sa- kaj saref malo jih je, kteri bi s vero vred tudi verne dela imeli, nar vezh jih je, ki imajo farno ime, de verujejo. To bi fe fmelo takim rezhi, kar je Alekfander kralj enimu ftrahljivimu vojaku rekel, ki mu je bilo tudi Alekfander ime: „Ali ime, ali pa 376 sadershanje fpremeni w . Pater Avila pravi, de bi bilo prav take ljudi med norze sa- preti, kteri verujejo, de je tiftim, kteri le¬ po shive vezhno svelizhanje, kteri pa hu¬ dobno shive, vezhno pogubljenje pripravlje¬ no, pa vender tako shive, kakor de bi te¬ ga ne verovali. Sato naf fveti Auguihtin opominja vfe rezili s kerfhanfkimi ozhmi gledati, to je, de bi vfe po veri gledali, on pravi: „Imejte kerfhanfke ozhi“. Tudi fve- ta Teresija je rekla, de is pomanjkanja vere vfi grehi pridejo. Sato profimo prefveto Devizo Marijo, de nam po saflushenji fvoje terdne vere, shivo vero isprofi. Gofpa, povikfhaj nam vero. V. Upanje Marije Devize. Is vere pride upanje, sakaj Bog naf sato s vero rasfvetljuje, in naf uzhi nje¬ govo dobroto in njegove obljube fposnati, de bi naf to obudilo v sheljah in v upanji njega dofezhi in vekomaj vshivati. Ker je tedej Marija zhednoft popolnama vere ime¬ la , je imela tudi zhednoft popolnama upa¬ nja, v kterim je s Davidam rekla: Meni je dobro Boga fe dershati, in fvoje upanje v Boga ftaviti. (Pfl. 72 , 28.) Marija je bila tifta svefta nevefta fvetiga Duha, od ktere pravi fveto pifmo: Kdo je tifta, 377 ktera od pufhave prihaja, flafti na¬ polnjena, na fvojiga ljubi ga na- flonjena? (Vif. pef. 8,5.) Komeli a la- pide te befede tako raslaga: „Od pufhave fim gre, to je s fveta, kteriga je tako sa- puftila, in fi ga je pufhavo miflila, de je vfe fvoje shelje od njega prezh obernila. Naflonjena je na fvojiga ljubiga, ker fe ni na fvoje saflushenje, ampak na gnado tifti- ga sanafhala, kteri gnado daje“. Pofebno lepo je Marija Deviza fvoje veliko saupanje v Boga takrat pokasala, ko je vidila in fposnala, de je njeni fveti shenin Joshef, ki ni vedil na kako prezhu- dno visho je ona nofezha poftala, v ferzu nemirin fklenil jo od febe ispuftiti. Joshef pa — jo je hotel f kri vaj sapuftiti. (Mat. i, 19.) Takrat, fe sdi 7 de bi bila imela Marija fvetimu Joshefu ref fveto fkriv- noft rasodeti, kakor je bilo she pred enkrat rezheno. Pa Marija tega ni liotla ftoriti, ampak je sakrivala prejeto gnado, in fe je popolnaina na boshjo dobroto sanefla, de bo she Bog po fvoji modrofti njeno nedolsh- noft in njeno dobro ime varoval. Ravno tako govori Komeli a lapide, ki fveti evan- geli v tem meftu raslaga, in pravi: „Pre- fveta Deviza ni hotla farna Joshefu te fkriv- nofti rasodeti, de bi fe ne bilo vidilo, de 378 savoljo prejetih darov baha, ampak je vfe to boshji fkerbi prepuftila, ker fe je terdno sanefla, de bo Bog njeno nedolshnoft in njeno dobro ime varoval 44 , Daljej je Ma¬ rija pokasala fvoje terdno saupanje v Boga pri tifti priloshnofti, ko je imela poroditi, in je vidila, de je is mefta Betlehema, tudi is ubogih hifh pregnana, in prifiljena fvoje fveto Dete pri shivini sunaj mefta v jafli poloshiti: ln ga je poloshila v jafli, ker ni bilo proftoravhifhi sanjo. (Luk. 2, 7.) S nobeno befedo fe takrat ni pritoshila, ampak vfa v voljo boshjo vdana je terdno upala, de ji bo Bog v njenih potrebah pomagal. Tako je Marija tudi pokasala, kako v Boga saupa, takrat, ko ji je fveti Joshef povedal, de more be- shati v Egipt. §he tifto nozli fe je napra¬ vila na dolgo pot v tujo in nesnano deshe- to, bres popotnize, bres dnarja in bres dru¬ ge drufhine kakor s fvojim mladim Dete- tam in s frojim ubogim sheninam: Joshef jevftal, je vsel Dete in njegovo M at er po nozhi,injeodfhelvEgipt. (Mat. 2 , 14.) Nar lepfhi pa je pokasala Marijo to fvoje saupanje takrat, ko je fvo- jiga §ina vina sa fvatovze v Kani profila. Ko je bila riamrezh Jesufa opomnila, de vina nimajo, ji je odgovoril: Shena, kaj 379 je meni aii tebi sa to?Mojaura fhe ni pri f hi a. (Jan. 2, 4.) Po tem odgo¬ voru fe je ozhitno vidilo, de ji bo Jesuf profhnjo odrekel; Marija je pa vender tako terdno v njegovo dobrotljivoft saupala, de je vfe eno rekla ljudem, de naj ftore, kar jim bo rekel, ker je vedila, de je njena profhnja gotovo uflifhana. In ref je Jesuf rekel verzhe s vodo naliti, in je to vodo v vino fpremenil. Uzhimo fe tedej od Marije tako sa- Upati, kakor je dolshnoft; pofebno v ime¬ nitnim opravilu, ktero nafhe svelizhanje sa- deva, pri kterim, defiravno fmo dolshni fa¬ rni li prisadevati, moramo vender le od Boga famiga gnado upati, de svelizhanje dole- shemo. Nesaupljiv v fvojo mozh naj vfak rezhe s fvetim apoftelnam: Vfe samorem v njem, kteri mi mozh daje. (Filip. 4, 13.) O moja prefveta Gofpa! fveto pifmo mi prizha, de fi ti Mati fvetiga upanja; (§ir. 24.) fveta zerkev mi rezhe, de ii ti nafhe upanje: „CJpanje nafhe, bodi zhe- fhena!“ Kteriga drugiga upanja bom tedej ifkal? Ti fi sa Jesufam vfe moje upanje. Tako te je imenoval fveti Bernard, tako te hozhern tudi jeft imenovati: „Vef sapopa- dek mojiga upanja 44 . Vfelej ti bom rekel s 380 fvetim Bonaventuram: „0 svelizhanje tebe klizhejozhih, svelizhaj me! u VI. Zhiftoft Marije Devize. Ker fe po Adamovim padzu mefo so¬ pe r duha vsiguje, je zhednoft zhiftofti fpol- novati ljudem pofebno teshko. §veti Au- gufhtin pravi: „ IVI e d vfimi boji je vojfko- vanje sa zhiftoft nar terji, kjer je vfak dan boj, premaga pa redka w . Naj bo tedej Gofpod-Bog vfelej hvaljen, de nam je v Marii velik in lep sgled zhiftofti dal! Albert veliki pravi, de fe Marija po pravizi ime¬ nuje Deviza deviz, ker je ona perva, farna od febe, in bres kakiga sgleda, fvoje de- vifhtvo Bogu darovala, in mu je odflej vfe druge devize, ktere fo njo pofnemale, sa- dobila, kakor je she David prerokval, re- kozh: Sa njo bodo devize v te m pel Kraljev pripeljane. (jPfl. 44, 16.) §veti Bernard pravi: „0 Deviza, kdo te je nauzhil s devifhtvam Bogu dopafti, in na semlji angelfko slavljenje peljati? Na to odgovori Sofronij: Kriftuf je Mater De- vizo isvolil, de bi bila ona vlim sgled zhi- ftofti ££ . Sato fveti Ambrosh Marijo ban- derarzo devifhtva imenuje, „ki je bandero devifhtva povsignila ££ . 381 Savoljo te njene zliiftofti fveti Duh Ma¬ rijo Devizo imenuje gerlizo: Tvoje liza fo lepe, kakor gerlizhne; (Vif. pef. 1, 9.) Aponij rezhe:„kakor prezhifte ger- lize“. Tudi je imenovana lilija: Kakor lilija med tern jem, tako je moja prijatliza med h zh e rami. (Vif. pef. 2,2.) §!veti Dionisi Kartusian pravi: „Vfe druge devize fo bile ternje ali febi, ali dru¬ gim, Marija Deviza pa ne febi, ne drugim. Ona je ferza tiftih, kteri fo jo vidili, v zhi- floft vabila 66 . To poterdi fveti Tomashj re- kozh: „Lepota Marije Devize je v zliiftofti unemala vfe, kteri fo jo vidili. 46 ^vetiHie¬ ronim terdi, de je fveti Joshef, sato ker je pri Marii sliivel, v devifhkim ftanu oftal; sakaj on soper Helvidija, kteri je devifhtvo Marije Devize tajil, takole govori: „Ti pravifh, de Marija ni deviza oftalaj jeft pa fhe vezli mifliin, namrezh de je tudi Jo¬ shef savoljo Marije deviza bil 66 . Neki po- boshin pifavez pravi, de je Marija Deviza zbiftoft tako ljubila, de bi bila, zhiftoft ohra¬ niti, ako bi treba bilo, zhafti in vrednofti Matere boshje fe odrekla. To fe vidi is be- fed, ktere je angelu Gabrielu govorila: K a- k o f e bo to s g o d i 1 o, ker m o s h a ne fposnam? (Luk. 1, 34.) in is befed: sgodi fe mi po tvoji befed i, to je, 382 Marija je privolila, ker ji je bil angel sa- gotovil,de bo od fvetiga Duha, in ne dru- gazhi Mati poftala. vrveti Ambrosh pravi: „Kdor je zhi- ftoft ohranil, je angel, kdor jo je sgubil, je hudizh“. Tifti, kteri fo zhifti, bodo an- gelji, kakor je she Jesuf rekel: In bodo kakor angeli bos h ji. (Mat. 22, 30/) Hudobni pa bodo Bogu soperni, kakor hu- dizhi. Jjiveti Remigij je rekel, de vezilji del odrafhenih savoljo nezhiftofti v pekel pride. Redka je smaga soper ta greli, kakor go¬ vori fveti Augufhtin; pa sakaj ? Salo, ker ljudje nozhejo pripornozhkov soper nezhiftoft rabiti. Ti pripomozliki fo pa trije, kakor fkufheni uzheniki govore, in fo po Belar- mina ti: poft, isogibanje nevarnoft in mo¬ litev. V poftu je sapopadeno sateranje, po- febno sateranje ozhi in gerta. Marija De- viza, defiravno je bila polna gnade boshjp, je vender tako fvoje ozhi saterala, de jih je imela vfelej v tla obernjene, in jih ni nikoli v zhloveka vperla, kakor terdita fveti Epifanij, in fveti Janes Damafzenfki, ki pravita, de je bila Marija od olrozhjih let tako poboshna in pametna, de fe je vfe zhudilo nad njo. Salo pravi fveti Lukesh, de ko je fhla Elisabeto obifkat, je naglo 383 hodila v gore, mende sato, de bi jo bili ljudje manj vidili. — Kar sadeva jed, pripoveduje Filibert, de je bilo pufhavniku Felikfu rasodeto, de je Marija, fhe otrok, le enkrat na dan mleko pila $veti Gregor Turonfki pravi, de le je Marija vfe slav¬ ljenje poftila. Tudi fveti Bonaventura re- zhe: „Marija bi ne bila nikoli toliko gnade nafhla, ako bi ne bila v jedi pofebno smer¬ na, sakaj gnada in famogoltnoft le ne mo¬ rete terpeti 44 . S eno befedo, Marija fe je v vfih rezheh saterala, tako de fe je reklo od nje: Od mojih rok fe je mira ze- dila. (Vif. pef. 5,5.) Drugi pripomozhek zhiftoft obvarovati je ogibati fe nevarnofti: Kdor fe saderg ogiba, bo varno hodil. (Prip. 11 , 14 .) Salo je rekel fveti Filip Neri: „V vojfki s pozhutnoftjo beguni premagajo 44 , to je tifti, kteri beshe pred priloshnoftjo. Ma¬ rija fe je ogibala, kolikor je mogla, ispred ozhi drusih ljudi, in tudi sato opomni fveti Lukesh, de je v obifkanji Elisabete naglo hodila v gore. Neki pifavez pravi, de je Marija fhe pred od Elisabete fhla, pre¬ den je ta Janesa porodila, in tudi fveti evan- geli to poterdi, kjer fe bere: Marija pa je pri njej o ft ai a okoli t r i m e f z e, in fe je vernila na fvoj dom. E lis a- — 384 beti pa fe je fpolnil zhaf poroditi, in je rodila finu. (Luk. 1, 56.) In sakaj ni zhakala poroda? Sato, de fe je oganila drufhin in obifkovavzov, kteri fo pri tej priloshnofti v hifho hodili. Tretji pripomozhek je molitev. Modri v fvetim pifmu pravi: In kakor fim fposnal, de drugazhi ne morem sdershin biti, kakor de mi Bog da, — /im pribeshal k Gofpo- du, in fim ga profil. (Modr. 8, 21.) Ma¬ rija Deviza farna je rasodela fveti Elisa- beti Benediktinki, de ni prejela nikoli no¬ bene zhednofti bres truda in bres molitve. $veti Janes Damafzen pravi, de je Marija „zhifta, in zhiftoft ljubi 44 , in salo nezhiftih ne more terpeli. Pa kdor fe njej priporozhuje, bo gotovo re/ben te pregrehe, zhe le s saupanjem njeno ime klizhe. Po- bosluii pater Avila je rekel, de jih je ve¬ liko soper zhiftoft fkufhanih s farnim zhe- fhenjem Marije, bres madesba fpozhete, fkufhnjave premagalo. O Marija, o prezhifta Golobiza, o ko¬ liko jih je savoljo te pregrehe pogubljenih J Gofpa obvarovaj naf ti te nefrezhe. §>fori, de bomo v fkufhnjavah vfelej k tebi p ribe— shali, in tebe na pomozh klizali, rekozh: Marija, Marija pomagaj nam. Amen. 385 VIJ. Ubofhlvo Marije Devize. Nafh ljubesnivi Svelizhar je hotel ubog biti na tem fvetu, de bi naf s tem uzhil pofvetne dobrote sanizhvati. vrveti Paul pravi: S a vaf je ubog poftal, ko je bogat bil, de bi fkos njegovo ubo- fhtvo vi obogateli, (i. Kor. 8, 9.) Jesuf Kriftuf je tudi fam uzhil: Zhe ho- zhefh popolnama biti, pojdi, pro¬ daj kar imafh, in daj ubogim, — ter pridi in hodi sa menoj. (Mat. 19, 21.) In glej, kako je njegova nar bolj popolnama uzhenka, Marija, lepo njegov sgled in nauk pofnemala. Pater Kanisij pripoveduje, de bi bila Marija s tem, kar fo ji njeni ftarifhi sapuftili, lahko sloshno slovela; pa ona je hotla uboga biti, in je sato le malo safe pridershala, vfe drugo premoshenje je sa tempel in sa uboge po¬ delila. Veliko jih je, ki pravijo, de je Ma¬ rija obljubo ubofhtva ftorila, in snano je, de je ona farna fveti Brigiti rasodefa: „V sa- zhetku fini v fvojim ferzu obljubila, na tem fvetu nikoli nizh premoshenja imeti“. Da¬ rovi, ktere je Marija od fvetih Modrih pre¬ jela, pazh nifo bili malo vredni, pa jih je vfe med uboge rasdelila, kakor prizha fveti Bernard, rekozh: „Slata, ki fo ji ga Mo- 17 386 dri veliko dali, kakor fe je sa njih kraljevo vifokoft fpodobilo, ni safe ohranila, ampak ga je po Joshefu ubogim rasdelila“. De je Marija te dari kmalo rasdelila, fe vidi is tega, de, ko je kmalo po tem po poftavi v tempel prifhla, ni prinefla ofra bogatih, to je jagnizha, ampak ofer ubogih, dve gerlizi, ali dva golobizha: De bi dali ofer, kakor je r e z h e n o v p o ft a v i G o f p o d o v i, dve gerlizi, ali dva mlada goloba. (Trnk. 2, 24.) Marija farna je rekla fveti Bri¬ giti: „Vfe, kar fim mogla imeti, fim ubo¬ gim dala, in nizh nifim pridershala, kakor jed in potrebno obleko“. Is ijubesni do revfhine fe je hotla sa- rozhiti s ubogim delovzam, kakor je bil fveti Joshef, in preshiviti fe s trudam fvo- jih rok, s fhivanjem ali sprejo, kakor fveti Bonaventura fprizhuje. Angel je rasodel fveti Brigiti od Marije: „Pofvetno bogaftvo je Marija sanizhvala, kakor fmeti“. S eno befedo, ona je vfelej uboga shivela in je uboga umerla, ker pri fmerti nizh drugiga ni sapuftila,, kakor dvoje oblazhilo, ki ga je dvema shenama dala,ktere fte ji ftregle, kakor Metafraft in Nizefor pifheta. „Kdor premoshenje ljubi, ne bo nikoli fvet, w je rekel fveti Filip Neri, in fveta Teresija pravi: „Pravizhno je, de kdor 387 Zgubljenih rezili ifhe, fe fam sgubi“. Na- fproti pravi ta fvetniza, de je ubofbtvo do¬ brota, ktera vfe druge dobrote v febi ob- feshe. Jeft pravim, z h e dno ft ubofhtva, ktera po befedah fvetiga Bernarda ne ob- ftoji farno v tem, de bi bil kdo ubog, am¬ pak v tem, de ubofbtvo ljubi: „Ne ubofhtvo, ampak ljubesen do ubofhtva je zhednoft“. Sato je rekel Jesuf Kriftuf: Blagor ubo¬ gim v duhu, ker njih je nebefhko kra¬ lj eft v o. (Mat. 5, 3.) Blagor jim, sakaj tifti, kteri nizh drusiga ne shele, kakor Boga, v Bogu vfe dobrote najdejo, in naj¬ dejo v ubofhtvu fvoje nebefa na semlji, ka¬ kor jih je najdel fveti Franzifhk, ki je go¬ voril: ,,'Moj Bog in vfe“. — Ljubimo tedej to „edino dobroto, v kteri fo vfe druge do¬ brote sapopadene,“ kakor uzhi fveti Au- gufhtin. Profimo Boga s fvetim Ignazijem: ,,§amo ljubesen do tebe, o Bog, mi daj, in fvojo gnado, in fim dofti bogat“. In kadar naf revfhina ftifka, fe s tem tola- shimo, de fta bila tudi Jesuf in Marija uboga, kakor mi, kakor pravi fveti Bona¬ ventura: „Uboshez fe lahko lepo potolashi s ubofhtvam Marije Devize in s ubofhtvam Kriftufovim“. O moja prefveta Mati, pazh po pra- vizi fi rekla, de je v Bogu tvoje vefelje: 17 * 388 Moj duh fe rasvefeluje v Bogu mo¬ ji in s v e l i z h a r j u j sakaj na tein fvetu nifi drusiga shelela ne ljubila, kakor le Boga. Potegni me sa faboj; Gofpa, odtergaj ine od fveta, in vlezi me k febi, de ljubim ti- ftiga Ediniga, kteri fam je vredin ljubljen biti. Amen. VIII. Pokorfhina Marije Devize. Savoljo ljubesni, ktero je Marija De- viza do zhednofti pokorfhine imela, takrat, ko ji je angel Gabriel osnanoval, fe ni kotla drugazhi imenovati, kakor dekla: Lej,de- klaGofpodova fim. Na te befede pravi fveti Tomash is Vilanove: „0 saref dekla, ktera ni nikoli ne s befedo, ne s djanjem, ne s miflijo Narvikfhimu soper ftala, farna febi nizh proftofti sadershala, ampak v vfem Bogu podloshna bila“. Ona farna je pove¬ dala, de je Bogu ta njena pokorfhina do- padla, rekozh: Gofpod fe j e oserl na p o- pishnoft fvoje dekle. (Luk. 1,48.} To je namrezh prava ponishnoft dekle, de je vfelej pripravljena pokorna biti. §!veti Au- gufhtin pravi: „Kakor je Eva po fvoji ne- pokorfhini poftala vsrok fmerti febi in ze- fimu zhlovefhkimu sarodu, tako je Marija po fvoji pokorfhini febi in vfimu zhlovefhki¬ mu sarodu poftala vsrok svelizhanja“. Po- 389 korfhina Marije Devize je veliko bolj po- polnama, kakor pokorfhina vfih fvetnikov, sakaj vfi ljudje fo savoljo isvirniga greha na hudo nagnjeni, vfi v dobrih delih nekako teshavo obzhutijo; prefveta Deviza pa ne tako, ampak, kakor pifhe fveti Bernardin: nV prefveti Devizi ni bilo nikoli nobeniga sadershevanja, ampak je bila kakor kolo, ki fe je po vfakim gibanju fvetiga Duha rado vertilo. i^veta Deviza je neprenehama na boshje dobro dopadenje gledala, in go- rezhe v voljo boshjo privolila 44 . Od Ma¬ rije je bilo rezheno: Moja dufha fe je raspuftila, kakor je moji ljubi go¬ voril. (Vif. pef. 5, 6.) Pri teh befedah pravi Rihard: „Moja dufha fe je raspuftila v ognju Ijubesni, kakor rastopljena ruda pripravljena fe v vfe podobe boshje volje rastezhi 44 . Saref lepo je Marija pokasala, kako voljna je bila pokorfhino fkasovati, nar- pred, ker je savoljo Boga tudi rimfkimu zefarju hotla pokorna biti, de fe je v Bet¬ lehem na devetdefet milj dolgo pot podala, po simi, nofezha, in tako revna, de je bila prifiljena v fhtalizi poroditi. Tako je bila tudi hitro pripravljena na befedo fvetiga Jo- shefa fhe tifto nozh vftati in fe na dolgo in teshavno pot v Egipt podati. Tukej pra- 390 fha Silveira, sakaj je bilo v Egipt beshati fvetimu Joshefu, ne pa Marii rasodeto,ker je ona teshavo bolj obzhutila ; in na to vpra- fhanje odgovori: „Sato, de je bila Marii prHoshnoft dana djanje pokorfhine fpolniti, v ktero je bila vfelej pripravljena". Nar bolj je pa Marija fkasala fvojo ferzhno po- korfhino, ko je is pokorfhine do boshje volje fvojiga $inu v fmert darila, in, kakor pravi fveti Ildefons, s tako ftanovitnoftjo, de je bila pripravljena farna ga krishati, zhe bi rabeljnov ne bilo. Sato pravi zhaftitljivi Beda na befede .Jesufove, ktere je sheni, ki mu je rekla: Blagor telefu, ki je tebe nofilo, odgovoril: Veliko bolj blagor tiftim, kteri befedo boshjo poflufhajo in jo ohranijo: „Marija je frezhna,ki je bila flushabniza vzhlovezhene Befede, pa fhe bolj je frezhna, ker je v vedni ljubesni in pokorfhini do befede bo¬ shje oftala. Savoljo tega fo Marii Devizi slo do¬ padljivi vfi, kteri pokorfhino ljubijo. En¬ krat fe je prikasala poboshnimu Franzifhka- nu, Akorsu po imenu, v njegovi zelizi, kteri je bil pa ravno takrat pokli/.an, iti bolnika fpovedat, in je is pokorfhine hitro fhel. Ko pa nasaj domu pride, ga je Marija fhe zha- kala, in ga je savoljo njegove pokorfhine 391 pohvalila. Nafproli pa fe bere, de je en¬ krat drugimu menihu ozhitala nepokorfhino, kteri fe je k jedi klizan fhe s nekonzhanimi molitvami mudil. $veti Brigiti je Marija farna povedala, kako dobro de je fvojim duhovnim fprednikam pokorfhino fkasovati, kjer je rekla tudi te befede: „Pokorfhina pelje vfe v svelizhauje“. §!veti Filip Neri pravi, de Bog sa tifto, kar je kdo is po- korfhine ftoril, ne prafha sa odgovor, ker je fam rekehKdor vaf poflufha, mene poflufha, in kdor vaf sanizhuje, mene sanizhuje. (Luk. 10, 16.) Mati boshja je enkrat fveti Brigiti tudi to raso- dela, de je ona s fvojo pokorfhino tako mozh sadobila, de noben grefhnik, zhe s obljubo poboljfhanja in s sgrevanim ferzam k njej pribeshi, ne bo savershen. O Kraljiza in Mati nafha! proli Je- sufa sa naf, in sadobi nam po saflushenji fvoje pokorfhine, de bomo tudi mi svefti v pokorfhini do boshje volje in do sapoved duhovnih ozhetov fprednikov. Amen. IX. Poterpeshljivof! Marije Devize. Ker je semlja kraj saflushenje fi na¬ birati, fe po pravizi imenuje dolina fols, 392 ker fmo tukej vfi namenjeni, de terpiino, in de s poterpeshljivoftjo fvoje dufhe sa vezimo shivjjenje pridobimo, kakor Jesuf farn rezhe: V fvoji po ter pes hi j iv o fti bote ohranili fvoje dufhe. (Luk. 21, 19.} Bog nam je dal Marijo v sgled vfih zhednoft, pa pofebno tudi v sgled poter- peshljivofti. $veti Franzifhk Salesij pravi, de je Jesuf na shenitvanji v Kani fvoji Ma¬ teri sato tako terd odgovor dal: S h ena, kaj je meni in tebi sato? de bi nam bil fvojo Mater v sgled poterpeshljivofti po- ftavil. Pa kaj bi dolgo ifkali? vfe slavlje¬ nje Marije Devize je bilo vedno d jan je po¬ terpeshljivofti, sakaj prefveta Deviza je, kakor je angel fveti Brigiti rasodel, vfe fvoje slavljenje terpela: „Kakor rosha med ternjem rafte, tako je ta prezhaftitljiva De¬ viza na tem fvetu med nadlogami raftla“. She farno fozhutje Jesufoviga terpljenja, kteriga je Marija v fvoji dufhe preftaia, jo je ftorilo kraljizo marternikov po poterpesh¬ ljivofti. Sato rezhe fveti Bonaventura: „Kri- shana je krishaniga fpozhela“. Koliko je terpela na begu v Egipt, koliko v Egiptu, koliko vef zhaf, kar je s fvojim $inam v Nazaretu preshivela, fmo she pred opom¬ nili. Sadofti je, de je pod krishem umi- rajozhiga Jesufa na kalvarii ftala, de fpo- 393 snamo kako ftanovitna in vifoka je bila nje¬ na poterpeshljivoft: Stala je pod kri- shem Jesufovim Marija,njegova Mati. Sato pravi Albert veliki, de naf je Marija ravno po saflushenji te fvoje poterpeshlji- vofti, kakor nafha Mati, v shivljenje gnade rodila. Zhe tedej hozhemo otrozi Marije De¬ vize biti, fi moramo prisadevati v njeni poterpeshljivofti jo pofnemati. čjjiveti Zipri- jan pravi: „Kaj nam je bolj koriftno sa to shivljenje, kaj bolje sa svelizhanje, kakor poterpeshljivoft?“ Sato pravi fveti Gregor: „Isvoljeniii pota fo s ternjem omejeneka¬ kor je Bog fam po preroku gov T oril: Tvojo pot bom s ternjem ogradil. (Osej. 2 , 6.) Kakor ternjev plot nograda varuje, tako Bog fvoje flushabnike. obdaja s ter- pljenjem, de fe na semljo ne naveshejo. Sato pravi fveti Ziprijan na sadnje, de je poterpeshljivoft, ktera naf greha in pekla obvaruje. Poterpeshljivoft fvetnike dela $ ker pravi fveti Jakob: Poterpeshljivoft ima popolnama delo. (Jak. 1, 4.) Poter¬ peshljivoft namrezh ftori, de vfe krishe volj¬ no prenefemo, naj she pridejo na ravnoft od Boga, kakor bolesni, ubofhtvo itd, ali pa od ljudi, kakor preganjanje, krivize, itd. i§iveti Janes je vidil vfe fvetnike s palma- 17 » 394 mi, snamnjem marterftva, v rokah: Potem fim vidil veliko trumo — in palme v njih rokah; ($kr. rasod. 7,9.) s zhi- mur nam je hotel na snanje dati, de mo¬ rajo vfi odrafheni, kteri v nebefa pridejo, marterniki po kervi ali pa po poterpeshlji- vofti biti. Velelo toraj saklizhe fveti Gre¬ gor: „Mi fmo lahko marterniki bres mezha, zhe poterpeshljivoft ohranimo^; ali zhe „po- terpeshljivo, voljno in s vefeljem nadloge tega shivljenja terpimo“, kakor govori fveti Bernard. O kako velik dobizhik nam bo vfaka teshava, ktero savoljo Boga preftojimo, v nebefih nefla. Sato naf opominja apo- ftelj: Kratkoft in lahkoft naf h e nad¬ loge — vezhno in vashnoflavov naf dela. Kor. 4, 17.) Pazh lepo je fveta Teresija v tem govorila; ona pravi: „kdor fe krisha oklene, ga ne obzhuti. — Kadar fe kdo terpljenju podvershe, ga je she preftal w . In kadar zhutimo, de naf krishi teshe, pribeshimo k Marii, ktero ime¬ nuje fveta zerkev „trofhtarzo shaloftnih", in fveti Janes Damafzen „sdravi!o vfih fer- zhnih bolezhin“. O moja prefladka Gofpa! ti fi nedol- shna tako poterpeshljivo terpela, in jeft, ki fim pekla vredin, bi fe branil terpeti? Mati moja, te gnade te danf profim, ne de bi 395 bil krishev obvarovan, ampak de bi jih mogel poterpeshljivo noliti. Po ljubesni Je- sufovi te profim, de mi faj to gnado od Boga sadobifh; od tebe je upam. X. Molitev Marije Devize. Nikoli ni bilo na tem fvetu nobene du- fhe, ktera bi bila s tako popolnoftjo, kakor Marija Deviza Gofpodovo sapoved fpolno- vala, ktera pravi: Sme raj je treba mo¬ liti, in ne prenehati. (Luk. 18, 1.) Sato pravi fveti Bonaventura: „Marija nam sgled daje, njo moramo pofnemati,in nikoli prenehati 44 . Tako tudi prizha Albert veliki, de je bila Marija Deviza v zhednofti mo¬ litve sa Jesufam med vlimi ljudmi nar bolj popolnama; on pravi: „Zhednoft molitve je bila pri Marii tiar bolj popolnama 44 . Nje¬ na molitev je bila popolnama nar pred sa¬ to, ker je ftanovitno in neprenehama moli¬ la. She v sazhetku fvojiga shivljenja, kjer fe je prezej fvoje pameti savedila, kar do- prizhamo v premifhljevanji sa prašnik nje- niga rojftva, je sazhela moliti. Sato je she fhe le tri leta ftara v famoto tempelna hotla fe podati, de bi tam lepfhe molila, kjer je, kakor je farna fveti Elisabeti rasodela, po¬ verit vfakdanjih zhafov molitve tudi vfako 396 nozh o pol nozhi vftala in fe pred altar tempelna podala, in tam fvoje profhnje Bogu isrozhvala. De bi Jesufovo terpljenje pre- mifhljevala, pravi Odilon, je Marija po- gofto kraje njegoviga rojftva, terpljenja in pogreba obifkovala. — Molitev Marije De¬ vize je bila pa tudi sato popolnama, ker je bila pri molitvi vfelej v duhu sbrana, nikoli rasmifhljena, in bres nar manjfhiga napazhniga namena. $veti Dionisij Kar- tusijan pravi: „Nikoli nobeno napazhrio na¬ gnjenje, nobeno rasmifhljenje, nobena po- ftranfka mifel ni dufhe prefvete Devize v fvetlobi premifhljevanja motila^. Sato je Marija Deviza savoljo vefelja, ki ga je do molitve imela, tudi famoto lju¬ bila , tako, de le tifti zhaf, ko je v tem- pelnu prebivala, fhe s fvojimi fvetimi fta- rifhi ni hotla pezhati, kakor je farna fveti Brigiti rasodela. §veti Hieronim govori v befedah preroka Isaija: Lej, deviza bo fpozhela in finu rodila, in njemu bo Emanuel ime, in pravi, de v hebrejfkim befeda deviza pomeni famotno d e ki iz o, in de je tako she Isaija prerok na snanje dal, de bo Marija famoto ljubila. Rihard pravi, de je angel Marii sato rekel: Go- fpodje s tab oj, ker v njeni famoti ni bdo rasven Boga nikoli nikogar pri njej: 397 „Gofpod je s taboj, savoljo famote, ktero je ona tako slo ljubila 44 . In sato terdi fveti Vrnzenz Fereri, de Mati boshja „nikoli ni fhla od doma,rasven kadar je fhla v tem¬ pelj in tudi takrat je fhla vfa sbrana, ozhi smeraj v tla obernjene 44 . Sato je v obi— f kanji Elisabete hitro h o dila, kakor pravi fveti Ambrosh , de bi fe devize od nje uzhi- le, ljudi fe ogibati. $veti 'Bernard terdi, de fi je Marija savoljo Ijubesni do famote in molitve, vfelej prisadevala ljudi fe ogi¬ bati, on pravi: „Njeno prisadevanja je bilo beshati pred drufhino, ogibati fe prašnih pogovorov 44 . Sato jo fveti Duh imenuje gerlizo: T v oj e iizafolepekakorger- lizhne. Vergelo pravi o tem: „Gerliza je famotna, in pomeni laftnoft dufhe s Bo- gam fe sediniti 44 . Sato je Deviza Marija na tem fvetu vfelej famotna, kakor v pu- fhavi shivela, kakor fe rezhe od nje: Kdo je ta, ktera fkos pufhavo prihaja kakor difhezhe kadilo? (Vif pef. 3, 6.). O teh befedah pravi abat Rupert: „Tako fi hodila, Marija, po pufhavi, ker fi famotno dufho imela 44 . Filo pravi, de Bog s dufhami le v famoti govori: „Boshja befeda pufhave lju¬ bi 44 . Tudi Bog fam govori po preroku Oseju: V famoto jo bom peljal, in ji 398 bom v ferze govoril. (Osej. 2, 14.) In sato saklizhe fveti Hieronim: „0 famota, v kteri Bog s fvojimi prijasno govori, in fe s njimi pomenkuje ! w To poterdi fveti Ber¬ nard, ki pravi: „Molzhanje in mir pofvet- niga fhuma dufho fili nebefhke rezhi pre- mifhljevati“. Prefveta Deviza! sadobi nam ljubesen do molitve in do famotnofti, de fe odlozhi- mo od ljubesni do uftvarjenih rezhi, in fe nauzhimo le k Bogu in v nebefa sdihovati. V nebefih upamo, de te bomo kdaj vidili, kjer bomo s taboj vred vezhno hvalili in ljubili tvojiga $inu Jesufa od vekomaj do vekomaj. Amen. Pridite k meni vfi, kteri po me¬ ni hrepenite, in nafitite fe mojih pridelkov, (j^ir. 24,25.) Pridelki Ma¬ rije Devize fo njene zhednofti. Pred faboj in sa laboj ti nimafh enake, §ama ti Bogu zhes vt'e dopadla, Marija. Sedulliis. 399 Pefem na zhaft bres madesha fpozhete Devize Marije. (Ts latinfkiga). Sdrava! semlje vfe Gofpa, In nebef Kraljiza! Sdrava svesda jutrajna! Vfih deviz Deviza. Sdrava! polna milofti, Vfih nebef fvetloba! Pridi grefhnim na pomozh, Tare naf hudoba. Tebe je od vekomaj Svolil Ozhe vezhni V Mater $ina fvojiga, De bi mi bli frezhni. 400 Svolil te je fveti Duh V ljubljeno nevefto, Zhifto in bres madesha, Vfelej njemu svefto. Modra DViza, hvaljena! Hifha vfe modrofti, V fedmih ftebrih ftavljena, Miša vfe fladkofti! Greha fi obvarvana V duhu in po mefu; §>veta in bres madesha V maternem telefu. Vrata v raj fi grefhnikam, Jakoba daniza; Shivijozhih Mati li, Angelov Kraljiza. Luziferju groša, ftrah; Nam vojfhafhka bramba, Kriftijanam vfim pomozh , Vfim savetna f-hramba. Sdrava, fkrinja ti miru! $edesh prezhaftljivi! Ti nebefhka mavriza! Gerem nesgorljivi 401 J^hiba roda Jefeta, Kersno Gedeona! Vrata neodklenjene! Satovje ^amfdna! Ref fe je fpodobilo Boshji Porodnici, Med shenami shegnani, Svoljeni Devizi, De jo vezhni boshji §in Hudi kazhi ubrani, Zhifto greha Evniga Mater fi ohrani. Mati in Deviza fkup, Tempel ti Trojize! Ti vefelje angelov, Hifha lepotize! Ti tolashba shaloftnih, Vert rasvefelenja! Zedra fvete zhiftofti, Palma poterpljenja! Semlja blagoflovljena, Duhovnifhka, fveta, In prekletftva boshjiga Profta in isjeta! 402 Mefto ti Narvikfhiga, Protisorne vrata! V tebi miloft sgol je vfa, O Deviza slata! Mefto pribeshalifhe, Turn Davida znani, Vef s oroshjem obgrajen, Varvan s perfobrani. V fvojem fvetem fpozhetju $i v ljubesni ognjeni Smagala peklenfko mozh, Gada pub ftrupeni. Prava mozhna Shena fi, Judita vefela; Ti, Deviza Abifag, Jesufa fi grela. Sa Egipt refhitelja Rahel je rodila; Vfih ljudi Svelizharja Ti fi Mati bila. V tebi prezhudujemo Ahazovo uro; Je zhlovefhko nafe vsel V tebi Bog naturo. 403 De bi revni, grefhni rod Svikfhal, s Bogam fpravil, Se je tvoj nebefhki §iin V revfhino preftavil. V sharkih folnza boshjiga $e Marija fvetij Zhaft njej, fvetli sarii, V zhiftofti fpozheti! Lilija med ternjem ii, J^terla kazhi glavo; Lepa Luna fvetifh nam, Kashefh pot nam pravo. Ti devifhtva beli zvet! Mati in Deviza! O vifoka, s svesdami Kronana Kraijiza! Smagafh boshje angele V zhiftofti, fvetofti ; V slatni plajfh oblezhena V Kraljevi fvetlofti. Ljuba Mati milofti, Upanje sgubljenim; Mila svesda mornarjem, Vtifhje potopljenim. 404 Ti, nebefhke Vrata nam, Sdravje ti bolnikov! Daj de Kralja gledamo V hifhi viih Cvetnikov. Masalo. , Stran. Predgovor fiovenfkiga preflavljavza ... 3 Prizhanje pifavza.10 ProThnja pifavza do Jesufa in Marije . . 11 Vpeljevanje.16 Itaslaganje molitve: Salve regina, ... 21 Pervo poglavje: Zhefhena Kraljiza, Mati milofti. 1. Kako veliko mora biti nalhe saupanje v Marijo ker je kraljiza milofti. ... 31 2. Kako, ker je nafha Mati.35 3. Kako naf ta Mati ljubi ..... 46 4. Marija je tudi Mati fpokornih grefhnikov 65 Drugo poglavje: Shivljenje, fladkoft. 1. Marija je nalhe shivljenje, ker nam sa- dobljuje odpufheDje .78 2. Marija nam sadobljuje ftanovitnoft . . 88 3. Marija flori fmert fladko fvojim flushab- nikam.100 Tretje poglavje: Upanje nafhe, Zhe¬ fhena. 1. Marija je upanje .113 2. Marija je upanje grefhnikov .... 126 Stran Zheterto poglavje: K tebi klizhemo is- . versheni otrozi Eve. 1. Kako pripravljena je Marija pomagati vfim 141 3. Kako mogozhna je Marija braniti tifte, kteri jo v fkufhnjavah na pomozh klizhejo 154 Peto poglavje: K tebi sdihujemo v dolini fols. 1. Kako potrebujemo pomozhi Marije . . 165 3. Kako ravno, na daljej.182 fjhe/lo poglavje: Oj tedej nafha be¬ fedniza. 1. Marija je mogozhna befedniza . . , ms 3. Marija je miloitljiva befedniza . . . 210 3. Marija je §redniza med grefhniki in med Bogam.221 jedrno poglavje: $voje miloftljive ozhi oberni v naf. Kako fkerbna je Marija nam pomagati . 235 Ofrno poglavje: Jesufa, shegnani fad fvojiga telefa nam pokashi. 1. Marija obvaruje 1'voje flushabnike pekla 247 3. Marija refhi fvoje flushabnike is viz . 260 3. Marija fpremlja fvoje flushabnike v ne¬ bela .268 Deveto poglavje: O dobrotljiva, o mi- loftljiva. Kako velika je miloft Marije Devize . . 283 Defeto poglavje: O fladka Deviza Marija. Kako je fladko ime Marije v shivljenji in fmerti ..296 Molitve pri fveti mafhi.312 Stran. Molitev sa fveto ispoved in fveto obhajilo . 324 Poboshne molitve.333 Molitve nekterih fvetnikov k Marii Devizi . 348 Zhednofti Marije Devize.332 1. Ponishnoft Marije Devize . . . : • 354 3. Ljubesen do Boga Marije Devize . . 361 3. Ljubesen do blishnjiga Marije Devize . 368 4. Vera Marije Devize.372 5. Upanje Marije Devize.376 6. Zhiftoft Marije Devize ...... 380 7 . Ubofhtvo Marije Devize.385 8. Pokorfhina Marije Devize .... 388 9 . Poterpeshljivoft Marije Devize . . . 391 10 . Moiitev Marije Devize . 394 Pefem . 399 -< 8 > 8 » ■ . COBISS NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA I0O0049 1007