Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani

f

l

/

i

*

\

Jhiii!

od fvetiga

Alfonza Marije ort Uguori 9

fhkofa pri f. Agati, in sazhetnika drufhtva prefvetiga
Svelizharja.

11. del.

Is italianfkiga preftavil

BLASH POTOIHNIK,

fajmofliter v IJhent-Vidu nad Ljubljano.

F WjJ uhi (ant.  S&.ml.

Na prodaj pri Matiju Gerberu.

Natifnil Joshef Blasnik.

I <1

21836

Od mnogih

tl jan j i»ol»osliiftofti

na zbali

prefvete Devize Marije.

ilebef kraljiza je tako radodelna in hva-
leshna, de fvoje flushabnike sa nar manjfhi
djanja poboshnofti s velikimi dobrotami pla-
zha, pravi f. Andrej Kretanfki. De pa te
gnade is fvojih poboshnih djanj na zhaft Ma-
rije dofeshemo, fte dve rezili potrebni; pervizk
mora tifti, kteri jih opravlja bres fmertnih
grehov biti, fzer bi Marija takimu rekla, kar
je neki dan pregrefhnimu vojaku djala, kteri
je, kakor fveti Peter Zeleftin pripoveduje,
vfak dan nektere poboshne djanja na zhaft
Matere boshje opravljal. Ko je bil namrezh
ta vojak en dan hudo lazhin, fe mu je pri—
kasala prefveta Deviza, in mu je ponudila nar
boljfhi jedi, ktere fo bile pa v tako umasani
pofodi, de fi ni upal fe jih dotakniti. Prefveta
Deviza mu pravi: Lej, jeft fim Mati boshja,

1 «

4

in fim prifhla tvojo lakot potolasliit. Pa jeft
ne morem, pravi vojak, teh jedi is take po-
fode vseti. Kako je pa mogozhe, odgovori
Marija, de ti hozhefh, de bi jeft tvoje po-
boshnofti djanja vefelo fprejela, ker mi jih s
tako gerdim ferzam nofifh? Ko je vojak to
saflifhal, fe je fpokoril, je fhel v puifhavo,
in njegovo fmertno uro fe mu je prikasala
Marija, in ga je v nebefa peljala.— V per-
vim delu teh bukev fim rekel, de je nemo-
gozhe, de bi bil zhaftivz Marije vezhno po¬
gubljen; tode (o fe more saftopiti s tim pri—
ftavkam, de je tak v gnadi boshji, ali de faj
sheli greh sapuftiti, ker mu bo takrat 3Jarija
gotovo pomagala. Ko bi pa kdo ne jenjal
greha delati, s upanjem, de ga bo Marija vfe
eno svelizhala, bi bil fam kriv, de je nevre-
din in nepripravin, de bi mu Marija na po-
mozh prifhla. Drugizh , de bo poboshne dja¬
nja na zhaft Matere boshje s pridam opravljal,
mora zhlovek ftanovitin v flushbi Marije oftati,
^tanovitoft farna saflushi krono, pravi f. Ber¬
nard. — Ko je bil poboshni Tomash Kempen-
fki fhe majhin fant, je imel navado vfak dan
nektere molitve na zhaft Marije Devize oprav¬
ljati. Sgodi fe pa, de jih je enkrat opuftil;
posneje jih je opuftil zel teden, na sadnje pa
zlo popolnoma. Na to fe mu prikashe Marija
po nozlii v fanjah, ki je njegove tovarfhe ob-

o

jemala; ko je pa do njega prifhla, je rekla:
Kaj hozhefh imeti od mene, ki fi fvoje mo¬
litve opuftil? Prezh beshi od mene, ti nifi
vredin, de bi te objela. Na to fe sbudi' To-
mash, je bil vef preftrafhen, in od tega dne
je sazhel fpet fvoje navadne molitve oprav¬
ljati. Rihard prav govori, ker pravi, de,
kdor Marii ftanovitno flushi, njemu je blagor
v njegovim upanji, ker fe vfe sgodi, kar
slieli; ker pa nihzhe sa terdno ne ve, de bo
ftanovitin, sa to tudi nihzhe pred fmertjo sa
terdno ne ve, de bo svelizhan. Lep nauk je
poboshni mladcnzh Janes Berhmans, isdrush-
be Jesufove, pri fvoji fmerti fvojim fobratam
sapuftil. Ko fo ga namrezh oni prafhali, ktere
poboshne djanja Materi boshji nar bolj dopa-
dejo, in fkos ktere bodo njeno pomozh nar
bolj gotovo dofegli, je odgovoril: Tudi nar
manjihi poboshno djanje je sadofti, de fe le
ftanovitno opravlja.

Prav kratko in s malimi befedami bom
tukej mnoge djanja poboshnofti nafhtel, ktere
moremo na zhaft Matere boshje opravljati, de
njeno pomozh dofeshemo, in miflim, de bo
to nar boljfhi, kar fe v teh bukvah najde.
Med tem pa fvojim ljubim bravzamnepriporo-
zhujem toliko, vfe te poboshne djanja oprav¬
ljati, temuzh priporozhim jim, de tifte, ktere
fi bodo is vfih sbrali, ftanovitno opravljajo,

6

in de naj fe boje de jih bo Mati boshja sa-
puftila, zhe jih bodo toshljivo iu neftanovitno
opravljali. Oh koliko tiftih, kteri sdaj v pekla
terpe, bi bilo svelizhanih, ko bi bili pobosli—
ne dela, ki fo jih na zhaft Marije sazheli,
do konza fpeljevali!

S"ervo tljanjc poboshnosti.

Ave Maria.  — Zhefhena Marija.

To pozhefhenje angelovo je prefveti De-
vizi slo prijetno, sakaj to je ravno tako, ka¬
kor de bi ji tifto vefelje, ki gaje obzhutila,
kadar ji je angel Gabriel osnanil, de bo Mati
boshja poftala, s to molitvijo ponavljali 5 s
tim namenam moramo toraj Marijo prav po-
gofto s to molitvijo posdraviti. „Posdravi jo
s angelfkim zhefhenjem“, pravi poboshni To-
mash Kempenfki, „sakaj tega rada flifhi“.
Neki dan je rekla Mati boshja f. Mehtildi, de
ni mogozhe nizhboljigaftoriti, kakor njo s Ave
Maria  (zhefhena Marija) posdraviti. Enkrat
je fveti Bernard prav dobro flifhal, de ga je
podoba Marije posdravila s befedami: Žhe-
fhen bodi Bernard. §veti Bonaventura pravi,
de Marija vfelej s kako gnado nasaj posdra-
vi; sakaj tako odgovori Marija vfelej tiftim,
kteri jo pozhafte. Rihard priftavi: Ali bi bilo
pazh mogozhe, de, zhe kdo k Materi Gofpo-

7

slovi pride, in ji rezhe: Zhefhena fi Marija,
bi mu mogla kako gnado odrezki? Mati boslija
farna je fveti Jederti obljubila, de ji bo fmertno
uro tolikokrat na pomozh prifhla, kolikorkrat
je ona nji zhefhena Marija rekla. Svelizhani
Alan fhe pravi, de, kakor fe pri Zhefhena
Marii vfe nebefa vefele, tako hudizh trepeta
in beshi. Tomash Kempenfki ravno to poterdi
is laftne fkufhnje, in pravi, de fe mu je en¬
krat sgodilo, de, ko je Zhefhena Marija mo¬
lil, je hudizh nevtegama sbeshal. — Ta mo¬
litev fe na tole visho vtegne opravljati:

1. Ali fe molijo sjutraj in svezher, ka¬
dar fe vftane, ali fpat gre tri Zhefhena Ma¬
rije s obrasam na tleh, ali pa faj klezhe, in
k vfaki Zhefhena Marii fe priftavi tale mo-
litviza: §kos fvoje zhi/lo bres madesha fpo-
zhetje , ozhi/ti , o Marija , mojetelo inmojo
dufho.  Na to fe profi Marija sa njen shegen,
kakor je fveti Staniflav vfelej delal, in fe
poda pod pomozh Marije, in jo profi, de bi
naf zhes dan ali pa po nozhi greha obvaro¬
vala. Sato je tudi dobro de fe obefi k poTtelji
lepa podoba Marije Devize.

Navada je tudi moliti angelfko zhe-
fhenje s navadnimi tremi Zhefhena Marijami
sjutraj, o poldne in svezher. Papesh Janes
XXII. je bil pervi, ki je na to molitev od-
puftik dodelil, in fzer pri ti priloshnosti, ki jo

8

pater Krasset pripoveduje. Sgodilo fe je bilo
namrezh, de je neki hudodelnik, kije bil ob-
fojen foshgan biti, ker je pred prasnikara
osnanenja Marije Devize tifti vezher Materi
boshji fe priporozhval, v fredi ognja shiv
oftal, tako de fe fhe njegove obleke ogenj ni
prijel. Posneje je Benedikt XIII. tiftimu, kteri
angelfko zhefhenje moli vfakrat fto dni od-
puftika, v sazhetku mefza pa popolnama od-
puftik dodelil, zhe fe je fpovedal in obhajal.
Pater Krasset fhe priftavi, de je Klemen X.
fhe druge odpuftike pridjal, zhe fe k vfaki
Zhefhena Marii fhe moli: Bogu in Marii bodi
hvala.  — Vzhafi je vfak, kadar je svonilo,
pokleknil in angelfko zhefhenje molil, dan
danafhni je pa tega nekterih ljudi fram. J^veti
Karl Boromej fe pa ni framoval s vosa al s
konja ftopiti in angelfko zhefhenje na zefti
ali pa tudi v blatu klezhe moliti. Pripoveduje
fe, de je neki menih, ki je bil prelen med
svonenjem k angelfkimu zhefhenju poklekniti,
vidil, de fe je svonik ali turn trikrat priklo¬
nil, in flifhai je glaf, kije  rekel: Lej, ti fhe
tega ne fturifh, kar neshiva livar fturi. Tukej
je tudi treba vediti, de fe po raslaganji Be¬
nedikta XIV. ob velikonozhnim zhafu nameft
angelfkiga zhefhenja moli Regina cceli , to je:
Vefeli fe nebefhka kraljiza  itd. in de fe v
faboto vezher in v nedeljo ftoje moli.

9

3. Tudi je dobro Mater boshjo vfelej,
kadar kdo flifhi uro biti, s eno Zhefhena
Marijo pozhaftiti. Alfons Rodriguez je vfako
uro Marijo na to visho posdravljal; kadar je
po nozhi ura bila, takrat ga je angel sbudil,
de ni te molitve nikoli opuftil.

4. Vfakrat, kadar fe s domu gre ali
domu pride fe lahko Mati boshja pozhafti s
eno Zhefhena Marijo, de bi naf doma in su-
naj greha obvarovala; tudi fe ji takrat v duhu
noge kufhnejo, kakor Kartusiani fture.

5. Kadar vidimo podobo Marije, jo s
eno Zhefhena Marijo pozhaftimo. Sat o bi
imeli tifti, kteri lahko fture, na fvoji hifhi lepo
podobo Marije napraviti, de bi jo memo gre-
dozhi pozhaftili. V Neapelnu in pofebno v Ri¬
mu fe najdejo prav lepe podobe Matere boshje,
ktere poboshni ljudje po potih naftavijo.

6. i^iveta zerkev je napravila, de fe vfe—
lej, preden fe sazhno duhovfke molitve, po¬
prej Zhefhena Marija moli, in de fe tudi
vfelej s Zhefhena Marijo fkonzhajo; sato bi
fe tudi prav dobro fturilo, ko bi fe pri sa-
zhetku in pri konzhanji vfaziga djanja Zhe¬
fhena Marija omolila; pravim pri vfakim dja-
nji, naj bo duhovno, poftavim pri molitvi, pri
fpovedi in obhajilu, pri duhovnim branji, pred
pridigo in po pridigi itd.; ali ko bi bilo tudi
le pofvetno opravilo, kakor pri uzhenji, ka-

10

dar fe komu kak fvet da, pri delu, ali pri
jedi, ali kadar fe k pozhitku gre. Gotovo
nam bodo take djanja, ktere fo med dvema
Zhefhena Marijama opravljene, veliko shegna
dale. Vfelej, kadar sjutraj vftanemo, kadar
ozlii sapremo, de bi safpali, v vfaki Ikufh-
njavi, v vfaki nevarnofti, kadar fe jesa in
druge take ftrafti v naf vsdigujejo, vfelej bi
imeli eno Zhefheno Marijo moliti. $turi to,
ljubi moj braviz, in bofh vidil, kako veliko
prida bofh is tega imel; premifli tudi, de
pri vfaki Zhefhena Marii dvajfet dni odpuftika
lahko dofeshefh. Sraven tega pove pater
Auriemma, de je fveti Mehtildi Marija De-
viza frezhno fmert obljubila, zhe bo vfak dan
tri Zhefhena Marije na zhaft nje mozhi, nje
modrofti, in nje dobrote molila. Neki dan
je rasodela Mati boshja svelizhani Johani is
Franzi je, de je Zhefhena Marija nji slo do¬
padljiva molitev, pofebno zhe fe defetkrat na
zhaft njenih defet zhednoft moli. Ta pifar pri—
ftavi vezh odpuftikov, ki fo s temi defetimi
Zhefhena Marijami fklenjeni.

Drugo rijanjc (loboshiiofti.

Devetodnevne poboshnofti na zhaft Marije.

Zhaftivzi Marije fo prav skerbni in go-
rezhi devetodnevne poboshnosti ali novene na

11

sdiaft prašnikov Marije opravljati, sa kar jim
Mati boshja bresfhtevilne in imenitne dobrote
dodeluje. Neki dan je vidila f. Jedert veliko
dufh pod Marijnim plajfhem, v ktere je ta zha-
ftita kraljiza ljubesnivo gledala; na to je safli-
fhala fvetniza, de fo to dufhe, ktere fo fe s po-
boshnimi djanji tifte dni pred prasnikam nebo-
vsetja Marije Devize sa ta prašnik prav pri¬
pravljale. — Pri devetodnevnih pripravah fe
samorejo takele poboshne djanja opravljati:

1. §e opravi premifhljevanje sjutrej in
svezher, sraven fe obifhe fveto refhnje Telo,
in fe priftavi na konzu devet Ozhe nafhov in
Zhefhena Marij in devet Zbaft bodi Bogu
Ozhetu.

2 .  $e obiflie trikrat Deviza Marija pred
kako njeno podobo, fe da hvala Bogu sa
gnade, ktere ji je dodelil, in fe profi Mati
boshja sa kako pofebno gnado; pri enim tih
obifkanj fe lahko opravi molitev, ktera fe
najde na konzu vfakiga premifhljevanja sa
prašnike Marije.

3. Tudi fe lahko obude djanja ljubesni
do Jesufa in Marije, ker ni mogozhe nizh
bolj dopadljiviga Materi boshji fturiti, kakor
zhe njeniga !^ina prav ljubimo, kakor je Ma¬
rija farna rasodela f. Brigiti: „Zhe hozhefh,
de ti bom prav nagnjena, morafh mojiga ^ina
Jesufa Ijubiti“, je rekla Mati boshja.

12

4. Vfe dni, dokler devetodnevna po-
boshnoft terpi, fe lahko moli eno zhetert ure
is kakih bukev, kfere od zhafti Marije De¬
vize govore.

5. Tudi prav dobro je, zhe fe kako unaj-
no pokorjenje na zhaft Marije opravi ; zhe fe
difziplina, ali zhe fe zilizij nofi i. t. d. in ob
enim fe pofti, ali fi pri jedi kako fadje ali
kaka jed, ktero nar rajfhi imamo, odrezhe,
ali faj nekaj take jedi fi priterga, ali zhe fe
kake grenke seli v ufta vsamejo. Pred pras-
nikam ta dan fe tudi lahko pofti ob vodi in
kruhu; tode vfe to fe fme le s pofebnim dovo-
lenjem fpovednikovim ftoriti. — §>he boljfhi
je, zhe fe med devetoduevno poboshnoftjo od
snotraj pokorimo, zhe fe sdershimo, deispre-
radovednofti kaj ne gledamo, ali ne duhamo,
zhe fmo prav pametni, zhe molzhimo, zhe fmo
prav pokorni, zhe s nejevoljo ne odgovarja¬
mo, zhe sopernofti prav voljno terpimo, in
vezh taziga, kar sainoremo bolj bres fkerbi
savoljo prasne zhaftisheljnofti in s vezhim sa-
flushenjem fturiti, bres de bi fpovednikoviga
dovolenja sa to potrebovali. — Nar boljfhi pa
je, zhe fi pri sazhetku deveto dnevne pobosh-
nofti naprej vsamemo kak pregrefhik, kteriga
navadno fturimo, sapuftiti. Nar boljfhi ftu-
rimo, zhe pri vfakim pred imenovanim obi-
fkanji, Boga profimo sa odpufhenje grehov,

13

ktere fmo kdaj delali, in fklep ponovimo, v
greh vezh ne dovoliti, sa kar potem Marijo
sa pomozh profimo. Marii Devizi ne more¬
mo bolj dopadljivo flushiti, kakor zhe njene
•ahednofti pofnemamo; sato je dobro, zhe fi
pri vlaki devetodnevni poboshnosti naprej vsa-
memo, kako pofebno zhednoft Marije Devize,
na ktero naf prašnik opomni, pofnemati. Po-
ftavim, pri prašniku zhiftiga fpozhetja Ma¬
rije fi naprej vsamemo, v ti fveti mifli fe va¬
diti; pri rojftvu Marije, ponovlenje duha, s
fklepam ftan mlazhnobe sapuftiti; pri ofrovanji
Marije, odtergati fe od vfih rezhi, na ktere
fmo fhe nar bolj navesani; pri osnanenji Ma¬
rije, ponishnost in prenafhanje sanizhevanja
i. t. d.; pri obifkvanjiMarije, ljubesen do blish-
niga fkos vbogajme dajanje ali faj fkos to,
de sa grefhnike molimo; pri ozhifhvanji Ma¬
rije, pokorfhino do vikfhih, in poflednizh pri
nebovsetjiMarije, odterganje od vfiga, s fkle¬
pam vfe tako fturiti, kakor de bi fe sa fmert
pripravljali, ker moramo ref shiveti, kakor
de bi bil vfak dan sadnji nafhiga slavljenja.
Zhe bomo devetodnevne poboshnofti tako
opravljali, bomo gotovo veliko prida is tega
dofegli.

6. Tudi bomo prav fturili zhe fvojiga
duhovniga ozheta sa dopufhenje profimo, de
bomo fmeli, ne le na prašnik Matere boshje,

14

ampak tudi ktere druge dni med devetodnevno
poboshnoftjo k fvetimu obhajilu priftopiti. Pa¬
ter Segneri je djal, de Marije ne moremo bolj
zhaftiti, kakor de fe s Jesufam fklenemo.
Mati boshja farna je rasodela neki fveti per-
fhoni, kakor fe bere pri patru Krasset, de ji
nizh ne moremo dati, kar bi ji vezilji vefeije
fturilo, kakor fveto obhajilo; sakaj pri fvetim
•obhajilu nabira Jesuf v dufhi fad fvojiga ter-
plenja, od kodar tudi pride, de Marija nizh
bolj od fvojih flushabnikov ne sheli, kakor
fveto obhajilo, in jim govori: Pridite, jejte
moj kruli, in pijte vino, kteriga  fim
vam  jeft smefhala.

7 .  Sadnjizh moremo v prašnik Marije
Devize, po fvetim obhajilu farni febe Materi
boshji v flushbo dati, in njo sa gnado profiti,
de bi zhednoft dofegli, ktero lmo fi naprej
vseli, ali pa kako drugo gnado. Tudi je do-
Tbro, zhe fi vfako leto smed prašnikov Matere
boshje eniga sberemo, kteri naf bolj k po-
boshnofti unema; k temu prašniku fe prav
pofebno pripravimo, de bi fe vnovizh in fhe
bolj Materi boshji v flushbo sdali, ker fi jo v
fvojo gofpo, priprofhnizo in mater svolimo.
Pri ti priloshnofti moremo tudi Mater boshjo

Na konzu teh bukev fe najdeta dva sgleda, kako fe
ta molitev sddje famiga febe opravi, eden sa fe, eden
pa sa drushino.

15

saodpufhenje profili, de fmo fzer bili pred to
leto tako sanikerni v njiflushbi, in obljubiti,
de bomo prihodno leto nji bolj svefto flushili.
Sadnjizh moramo Marijo profiti, de bi naf sa
fvoje flushabmke vsela, in nam frezhno sad-
njo uro dofegla.

Tretje djanje pobosliuofti.

Roshnikratiz in dnevnize na zhafi
Marije.

Vfakdo ve, de je Mati boshja farna fve-
timu Dominiku molitev fvetiga roshnikranza
rasodela. Ko je bil namrezh ta fvetnik en
dan shaloftin, in fe je pri fvoji nebefliki Ma¬
teri pritoshil nad krivoverzi Albigeni, kteri
fo ob liftim zliafu v zerkvi bosbji velike smote
delali, mu je odgovorila prefveta Deviza: „Ta
semlja bo smeraj oftala nerodovitna, dokler
ne bo deshja zhes njo“. Tuje fposnal f. Do¬
minik, de je ta desh molitev f. roshnikranza,
ktero more rasfhiriti. Na to je pridgoval ta
fvetnik povfod to molitev, ktero fo kafolfhki
radovoljno fprejeli, tako de dan danafhni ni
nobene molitve, ktero bi verni vfili ftanov

Dnevnize te imenujejo tifte zerkvene molitve, ktere
duhovni in minihi vfak dan po fvoji dolshnofti molijo,
ali pa tudi pojejo.

Opomin prcftavlj avzov.

16

bolj pogofto opravljali, kakor fveti roshni¬
kranz. Koliko pazil krivoverzi v sadnjih fto-
Ietjih, Kalvin, Buzer in drugi, nifo pozheli,
de bi bili molitev f. roshnikranza odvrazh-
vali? Pa vfakdo ve, koliko je fvet ti molitvi
hvale dolshin. O koliko jih je bilo fkos njo
greha refhenih! Koliko jih je bilo fkos njok
fvetimu slavljenju napeljanih, koliko jih je,
kteri fo sdaj v nebefih, in fo fkos njo frezhno
fmert dofegli! To fe lahko bere v veliko
bukvah, ktere od tega govore; in nam je
dofti vediti, de je fveta zerkev to molitev
priporozhila, in de fo jo papeshi s veliko od-
puftikov obdarili. Benedikt XIII. je s roshni-
kranzam (jsa tiftiga, kteri faj eniga treh de¬
lov na roshnikranz od dominikanov shegnan
moli) vfe odpuftike fklenil, kteri fo roshni-
kranzu f. Brigite dodeljeni; namrezh fto dni
sa vfako Zhefhena Marijo in sa vfak Ozhe
nafh, kteri fe smoli. Verh tega dofeshe,
kdor roshnikranz moli, popolnoma odpuftik
vfe vezilji prašnike Matere boshje, in vfe sa-
povedane prašnike zerkve, kakor tudi v praš¬
nikih vfih fvetnikov is reda f. Dominika, zhe
njih zerkve obifhe, in fe fpove in obhaja.
Vender je treba opomniti, de vfe to le sa tifte
velja, kteri fo v bratovfhino f. roshnikranza
sapifani, kteri tudi tifti dan, ko fo fe sapifali
popolnoma odpuftik samorejo dobiti, kakor

17

tudi fto let odpuftika, zhe roflinikranz nofijo. #)
Kdor pol ure na dan premifhljuje, dobi vfa-
krat fedem let odpuftika, v sazhetku mefza
pa popolnoma odpuftik.

De fe pa morejo odpuftiki s roshnikran-
zam fklenjeni sadobiti, je treba ob enim fkriv-
nofti roshnikranza preinifhljevati, ktere fe
najdejo v bukvah rasloshene; zlie jih pa kdo
ne sna, je sadofti, zhe ktero fkrivnoft Jesu-
foviga terplenja, poftavim gajshlanja ali fmerti
nafhiga Gofpoda premifhljuje. Roshnikranz
fe more tijdi prav poboshno moliti; kar to ti-
zhe, je rekla en dan Deviza Marija fveti Eu-
lalii, de ji je veliko ljubfhi, zhe fe pet ras-
delkov roshnikranza pozhafi in poboshno moli
kakor petdefet naglo in s majhino poboshnoftjo.
Sato je tudi dobro, de fe roshnikranz klezhe
in pred kako podobo Matere boshje moli, in de
fe v sazhetku djanje ljubesni do Jesufa in Ma¬
rije obudi, in fe sa kako gnado profita. Tudi
je treba vediti, de je boljfhi, zhe roshnikranz
s drugimi vkup, kakor zhe ga farni molimo.

Pravijo, de je male dnevnize Marije De¬
vize f. Peter Damiani sloshil; papesh Urban
II. je tiftimu, kteri jih moli, vezh odpuftikov

*) Vediti fe mora, de To papeshi v posnejih zliaflh dovo¬
lili, te odpuftike tudi tillim, kteri nifo sapifani, in de
tudi drugi klofhterfki, ne farni dominikani, oblati imajo,
jih dodeliti.

18

dodelil; tudi je Mati boslija vezhkrat na snanje
dala, kako dopadljiva ji je ta molitev, kar fe
bere pri patru Auriemma. Tudi je Marii ljubo
in dopadljivo, zhe nje litanije molimo, kjer fe
vfakrat dofeshe odpuftika dvefto dni; tako
tudi, zhe pefem: Ave maris stella  molimo,
ktero je Marija farna fveti Brigiti priporozhila
vfak dan moliti; ali hvalno pefem: Magnificat ,
v kteri jo s njenimi laftnimi befedami pozhafti-
mo, s kterimi je zhaft boshjo osnanoval*.

Mlietert« sijanje i»of»osl&nofti+

Poft na zhaft Marije Devize.

Veliko zhaftivzov Marije Devize je,
kteri fe ob fabotah in preddnevili prašnikov
Matere boshje nji na zhaft ob kruhu in vodi
poftijo. Snano je, de je fveta zerkev faboto
k zhafti Marije Devize odlozhen dan name¬
nila, ker je Marija, kakor govori f. Bernard,
ta dan po fmerti fvojiga boshjiga JjJina ne¬
premakljivo ftanovitna v veri oftala. Sato imajo
flushabniki Marije Devize navado , nji ta dan
kako pofebno poboshno djanje prinefti, pofe-
bno poftiti fe ob kruhu in vodi, kakor fo f.
Karl Boromej, kardinal Toled, in veliko dru-
sih delali, jjihkof Nittard v Bambergu in pa¬
ter Joshef Arriaga is drufhtva Jesufoviga fta
fe ta dan zlo jedi popolnoma sdershala. Pri

19

patru Auriemma fe bere, kako velike gnr.de
je Bog tiftim delil, kteri fo to poboshnoft
opravljali. Nameft vlili drusih sgledov, opom¬
nim le na tiftiga tolovaja, kteri je savolj te
poboshnofti, de fe je Materi boshji na zhaft
poftil, to gnado dofegel, de, ko fo mu she
glavo odfekali, je fkos zhudesh fbe shivel,
de fe je ubog grefhnik pred fmertjo fbe mo¬
gel fpovedati. On fam je povedal, de mu je
De viza Marija slavljenje ohranila, ker je
navado imel nji na zhaft fe poftiti. Ne bilo
bi toraj prevezli, zhe bi tifti, kteri fe hvali,
de je pofebin zhaftivz Marije Devize, po-
febno zhe je savolj fvojih grehov morebiti she
pekel saflushil, na zhaft Materi boshji v fa-
boto ob kruhu in vodi fe poftil. Jeft pravim,
de kdor to poboshno delo opravlja, bo teshko
pogubljen. S tim pa nozhem rezili, de bo
taziga, zhe je v fmertnim grehu umeri, Ma¬
rija fkos zhudesh refhila, kakor je tega to¬
lovaja; sakaj to fo zhudeshi boshjiga ufmi-
Ijenja, kteri fe redko gode, in noroft bi bila,
ko bi tudi tako kdo hotel svelizhanje dofezhi;
le hozhem rezhi, de tiftimu , kteri to dobro
delo opravlja, Mati boshja lahko ftanovitoft
v gnadi boshji in frezhno fmertno uro fprofi.
Vli udje nafhiga majhniga drufhtva, to je,
kteri fo dofti pri mozhi, fe poftijo ob fabotah
ob kruhu in vodi. Pravim, vfi, kteri morejo,

— ' 20

■sakaj zhe je kdo fkos flabo šdravje sader-
shan, bi fe imel v faboto faj s eno farno jedjo
sadovoliti, ali kakor po navadi fe poftiti, ali
fe fadja sdershati, ali kako drugo jed, ktero
rad je, puftiti.

V faboto naj fe tudi druge poboshne
djanja Materi boshji na zhaft opravljajo,
namrezh k obhajilu iti, ali faj fveto mafho
flifhati, podobo Matere boshje obifkati, zi-
lizij nofiti, ali kaj drusiga taziga. Poboshin
zhaftivz Marije Devize bi fe imel faj ob
preddnevih njeniK prašnikov ob kruhu in vodi
poftiti, ali kako drugazhi, kakor nar bolj
•more.

l*eto sijanje polioslmofti.

Obijkvanje podob Marije Devize.

Pater Segneri pravi, de hudizha savoljo
sgube, ki jo je pri konzhanji malikovanja
imel, nizh ni bolj potolashilo, kakor pre¬
ganjanje fvetih podob fkos krivoverze. §veta
zerkev je fvete podobe zlo s kervijo fvojih
maternikov branila, in Mati boshja farna
je fkos veliko zhudeshev dala na snanje,
kako ljubo ji je, zhe njene podobe obifhemo
in jih pozhaftimo. $vetimu Janesu Damafhki-
mu je bila roka odfekana, sato, ko je podobe
Marije Devize branil; pa Mati boshja je s

21

zhudeshem fturila, de je roko fpet dobil. Pater
Spinelli pripoveduje, de fe je v Konftan-
tinoplu vfak petik po vezhernizah sagrinjalo
pred podobo Matere bofhje farno odperlo, in
v  faboto po vezhernizah fpet saperlo. Ko je
fveti Janes od Boga neki dan pred podobo
Marije Devize molil, fe mu je sagrinjalo po¬
dobe tudi farno od febe odperlo; sato gaje
sakriftan, ki je menil de fveti mosh hozhe
krafti, s nogo baznil, ktera mu je pa sato
prezej mertudna poftala. Vfi zhaftivzi Marije
Devize s pofebno poboshnoftjo podobe in zer-
kve, ktere fo Materi boshji na zhaft poftav-
ljene, pogofto obifkujejo. §veti Janes Dama-
fhki pravi, de fo to tifte pribeshalifha, kjer
pomozh najdemo soper fkufhnjave in soper
kasni in fhtrafe, ktere fi s fvojimi grehi saflu-
shimo. Pervo, kar je fveti zefar Hajnrih ftu-
ril, kadar je v kako mefto prifhel, je bilo to,
de je Materi boshji pofvezhene zerkve obifkal.
Pater Sanhez ni nikoli domu fhel, de bi ne
bil pred Matere boshje zerkve obifkal. Sato
bi fe tudi nam ne fmelo preteshko sdeti, nafhe
Kraljize vfak dan v kaki zerkvi, kaki kapeli
ali pa v fvoji hifhi obifkati. Dobro bi bilo
doma na kakim bolj famotnim kraji napraviti
kapelizo sa molitev, kjer bi fe podoba Matere
boshje poftavila ali obefila, olepfhana s pre¬
grinjali, zvetizami in luzhizami, pred ktero

22

bi fe lahko vfak dan litanije Matere boshje
ali roshnikranz molil. Sato fim majhine bu-
kvize fpifal, v kterih fe najde obifkanje fve-
tiga refhniga Telefa in Devize Marije za vfak
dan mefza. Nekter shaftivz Marije De¬
vize bi tudi mogel v kaki zerkvi ali kapeli
Matere boshje dati napraviti zhaftitljivo ob¬
hajanje kakiga prašnika Matere boshje, in
pred fhe devetodnevno poboshnoft s ispo-
ftavljenim fvetim refhnim Telefam in s pri¬
digami narediti. Dobro bo (ukej povedati tifto
prigodbo, ktero pater $pinelli v zhudeshih
Matere boshje, fhtev. 65. pripoveduje. V
letu 1611 fe je prigodilo pri imenitni ka-
pelizi Matere boshje v Montevergine, de fo
binkofhtno faboto ljudje, ki fe jih je bilo prav
veliko nafhlo, ta prašnik s plefam, s ne-
smernim shertjam in pitjam in s drugim ne-
fpodobnim obnafhanjem ognufili. Na naglim
je vftal ogenj v kerzhmi, kjer fo bili vfi
sbrani, in v manj kakor poldrugi uri je vfe
poflopje pogorelo, in vezli ko petnajft fto lju¬
di je poginilo. Pet perfhon, ki fo shive oftale,
fo povedale, de fo vidile farno Mater bosh-
jo, ki je s dvema baklama kerzhmo sashga-
la, in fo fvoje govorjenje s prifego poter-

Te bukvize f. Alfonsa je Gofpod Friderik Baraga she
v letu 1831  v krajnfko preflavil.in dal natifniti.

23

dile. Sato profim vfe poboshne zhaftivze
Marije Devize is zeliga ferza, de naj ob praš¬
nikih na take boslije pota nikar ne hodijo,
in de naj fture, zhe morejo, de tudi drugi
ne bodo hodili. Sakaj pri tazih priloshnoftih
ima pekel vezli prida, kakor Mati boslija
zhafli. Kdor take poboshnofti liozhe oprav¬
ljati, naj gre tak zhaf, kadar ljudje ne derd
tako slo vkup.

tSlicfto iljaiijc itoTioslmofti.

fhkapulir nofiti.

Kakor fi ljudje v zliaft fhtejejo, zhe
imajo ktere ofebe ali perllione, ktere njih
livre nofijo, tako ima tudi Marija rada, zhe
nje zhaftivzi fhkapulir nofijo, v snamnje, de
fo v n je fluslibo ftopili, in de fe med flushab-
nike Matere boshje fhtejejo. Kakor fi lahko
miflimo, sanizhujejo krivoverzi nafhih zhafov
to poboshnoft; pa vender jo je fveta zerkev
s mnogimi papeshovimi lifti in s odpuftiki po-
terdila. Pater Krasset in Lezzana pripove¬
dujeta, kar tizhe fhkapulir is gore Karmel, de
fe je prefveta Deviza proti letu 1257 rankimu
§imonu §htok, anglesu prikasala. Marija mu
je podala fhkapulir in mu je obljubila, de bodo
tifti, kteri ga bodo v shivljenji nofili, vezhne
fmerti oteti. „Prejmi, ljubi fin, ta fhkapulir

24

fvojigareda, je rekla Marija fvetimu moshu,
v snamnje de fi s menoj fklenjen; ti in vli
karmeliti imejte pravizo, de zhe v njem oble-
zheni umerjete, vam ne bo treba vezhniga
peklenfkiga ognja terpe(i“. Verh tega pripo¬
veduje pater Krasset, de fe je Marija drug-
krat papeshu Janesu XXII. prikasala, in mu
sapovedala, vfim kteri bodo ta fhkapulir no-
fili, osnaniti, de bodo v faboto po fvoji fmerti
is viz refheni; to je dal na snanje ravno ta
papesh v fvojim pifmu, ktero je bilo od Ale-
kfandra V. od Klemena VII. in od drusih
papeshev poterjeno, kakor ravno ta pater
Krasset govori. Is tega, kar fim v pervim
delu (8. pogl. §. 2 .)  rekel, fe vidi, de je
Pavl V. ravno to govoril, ker fe sdi, de
pifma fvojih fprednikov le raslaga, ker v
enim pifmu fhe pogoje priftavi, kteri fe mo¬
rejo fpolniti, de fe odpuftik dofeshe; namrezh
ohraniti fveto zhiftoft po fvojim ftanu, mo¬
liti male dnevnize Marije Devize, in kdor
nima priloshnofti sa to, zerkvene pofte der-
shati in ob fredah mefa ne jefti. Odpuftiki,
kteri fo s fhkapulirjem s gore Karmel, kakor
tudi s fhkapulirjem shaloft Marije Devize,
fvete Trojize in pofebno zhiftiga fpozhetja
fklenjeni, fo popolnoma in nepopolnoma od¬
puftiki, kteri fe v shivljenji in fmertno uro
dobe. Vfete fhkapulirje fim fkerbel, de fim

£5

jih dobil. Pofebno fe mora opomniti, de fo
s flikapulirjem zhiftiga fpozhetja, kterigami-
nihi teatini shegnujejo sraven veliko po-
febnih odpuftikov, tudi vfi tifti odpuftiki fkle-
njeni, kteri fo kakima reda, kakimu fvetimu
kraju, ali kaki pofebni ofebi ali perfhoni do¬
voljeni. Zhe fe inoli fheft Ozhenafhov, Zhe-
fhena Marij in Zhaft bodi Bogu Ozhetu na
zhaft fvete Trojize in zhiftiga fpozhetja Mari¬
je Devize, fe dobe vfelej vfi odpuftiki is Rima,
is Porzijunkule, is Jerusalema in. is Galizije.

JSedmo tljanjc polioslinofti.

V bratov[kine Matere boshje ftopiti.

Nekteri ljudje fo bratovfhinam slo soper
in pravijo, de fo vzhafi prepire napravile, in
de fe jih veliko is fiabih, zhlovefhkih na¬
menov vanje sapifhe. To de kakor zerkev
in sakramentov ne moremo savrezhi, defirav-
no jih nekteri napak obrazhajo, ravno tako
ne fmemo bratovfhin grajati; nameft jih sa-
metvati, fo jih papeshi s veliko hvalo poterdili
in s odpuftiki obdarili. $veti Franzifhk Sa-
lesianfki opominja ljudi v fvojim napeljevanji
k poboshnimu slavljenju prav filno v bratov-
fhine fe vseti dati. In koliko je fturil fveti

Tudi drugi, ktcrim je ta oblaft dodeljena.

£

26

Karl Boromejfki, de bi bil bratovfhine bolj
uterdil, ali pa nove napravil. V fvojih zer-
kvenih sborib je napeljeval fpovednike, de naj
fvoje fpovedvanze napravljajo v bratovfhine
ftopiti, in topopravizi, sakaj te bratovfhine,
pofebno bratovfhine Matere boshje, fo vfe
barke Noetove, v kterili ljudje pred povodnjo
fkufhnjav in grehov, ki fvet hozhejo potopiti,
pribeshalifhe najdejo. Na mifijonih, ktere mi
imamo, nar bolj ozhitno vidimo, koliko bratov¬
fhine pomagajo. Po navadi en fam zhlovek,
kteri ni v nobeni bratovfhini, vezli grehov fturi,
kakor dvajfet drusih, kteri bratovfhine pridno
obifkujejo. Bratovfhina fe fme imenovati tur n
Davidov, kije sidanssavefji, nakte-
rim tavshent fhkitov vifi, zelo  oro-
shje mozhnih.  (Vif. pefem 4, 4.) Sato je
tako dobro v bratovfhine ftopiti, ker udje
mnoge branila soper pekel v njih najdejo, in
ker fe v njih pripomozhki v gnadi boshji ob-
ftati rabijo, pripomozhki, kterili ljudje, kteri
med fvetam shive, zhe nifo v kako bratov-
fhino sapifani, malokdaj farni febi v prid
obrazhajo.

1. Pervi pripomozhik k svelizhanju v
tem ftoji, de fe pogofto vezline refnize pre-
mifhljujejo. ^pomili fe fvojih poflednjih
rezhi, in vekomaj ne bofh grefhil,  (j§!ir.
7 , 40.) in veliko ljudi fe le sato pogubi, ker

27

(ega ne premiflijo; Žela desliela je praš¬
na in pufta, ker ni h zhe fain v fe ne
gre. (Jerem. 12, 11.) Tifii pa, kteri bra-
tovfhine obifkujejo, imajo priloshnoft fe v duhu
sbrati, vezhne refnize preinifliti, savoljo
mnogiga premifhlevanja, branja in pridig,
ktere fe v sborih bratovfhin imajo: Moje
ovze posnajo  moj  glaf. (Jan. 10.)

2. Svelizhanje dofezhi, je treba, de fe'
pogofto Bogu v molitvi priporozhimo: Pro¬
fite, in bote prejeli.  (Jan. 16.) Pa v
bratovfhinah fe to neprenehama godi pri njih
udih , in Bog njih molitev fhe pred uflifhi,
liakor fzer, ker, kakor fam pravi, rad fvoje
gnade dovoli, zhe ga sdrusheni sa nje pro-
fimo. „Zhe fta dva ismed vaf na semlji ene
mifli v vfakteri rezhi, sa ktero profita, jima
bo dana od mojiga Ozheta“. (Mat. 18, i9.)
Pri teh befedah opomni fveti Ainbrosh: Ve¬
liko majhnih, zhe fo s eno miflijo sbrani,
bodo veliki, in nemogozhe je, de bi ne bde
molitve vezli ljudi uflifhane.

3. V bratovfhinah imamo tudi losheje
priloshnoft fvete sakramente prejemati, in
to savoljo poftav, ktere to sapovedujejo, pa
tudi savoljo lepih sgledov, ktere fi bratje
med feboj dajejo. §»kos pogoftno prejemanje
fvetih sakramentov pa fe losheje dobi ftano-
vitnoft v gnadi boshji, ker, kakor govori

2 «-

28

Tridentfhki sbor, je fveto obhajilo priporno—
zhik, fkos kteriga fe fvojih vfakdanjih pre-
grefhkov snebimo in fmertnih obvarujemo.

4. Rasun sakramentov fe v bratovfhini
tudi fvete zhednofti pokorjenja, ponishnofti,.
ljubesni do blishniga, pofebno do ubogih in
bolnih bratov doprinafhajo. Prav dobro bi
bilo, ko bi fe v vfe bratovfhine fveta navada
vpeljala, tudi drugim bolnikam kraja na po—
mozh priti. Tudi bi bilo dobro, ko bi fe na
zhaft prefvete Devize fkrivna bratovfhina
vpeljala, ktera mora is nar bolj gorezhih udov
napravljena bili. Prav kratko hozhem tukej
poboshne djanja povedati, ktere fe v ti bra—
tovfhini opravljajo: 1. §ie pol ure kaj duhov—
niga bere. 2. §e molijo vezhernize in kom¬
pleta ali fkonzhanje od fvetiga Duha. 3.
molijo litanije Matere boshje, med kterim
zhafam fe tudi sa to odmenjeni foudje po su-
najno pokore, in poftavim krish na ramo sa-
denejo in kaj drusiga taziga. 4. §e bere pol
ure na dan is terpljenja Kriftufoviga. 5. Vfak-
ter fe obtoshi pregrefhkov, ktere je zhes re-
glize fturil, in fprejme sa to od fprednika
bratovfhine nalosheno pokoro. 6. Sa to na¬
menjen ud ali brat bere pokorjenje, ktero fe
je pred ta teden doprinafhalo, in napove kdaj
bodo devetodnevne poboshnofti na verfto pri—
fhle. Na sadnje fe difziplinajo med enim pfal-

29

nam Ufrnili fe me, o Bog, in med enim
Zhefhena kraljiza, in na to vfak britki
martii, ktera na altarji ftoji, noge kufhne.
Reglize fo te, de vfak ud ali tovarfh vfak
dan 1. Premifliljevanje naredi. 2. Obifkanje
fvetiga refhniga Telefa in prefvete Devize
Marije opravi. 3. Svezher fvojo veft ispra-
fhuje. 4 .  Vfak dan kaj duhovniga bere. 5. De
fe igre in pofvetnili kratkozhafov sdershi.
6. De pogofto k boshji miši priftopi, in fe s
nofho ketniz, s difziplino i. t. d. sunajno po¬
kori. 7. De vfak dan verne duflie v vizah in
grefhnike Bogu priporozhi. 8. De kadar kak
brat ali tovarfh sboli, ga drugi obifhejo. Ver-
nimo fe sdaj k temu, kar fmo pred govorili.

5. Velikokrat fun she rekel, kako po¬
trebno je sa svelizhanje, de fmo flushabnild
Matere boshje; udje bratovfhine pa nizh dru-
siga ne delajo, kakor de ji vli fkupej flu-
shijo. O koliko hvale prejme Marija v bra-
tovfhinah! Koliko molitev fe ji tukej prinefel
Tukej fe prež v sazhetku Materi boshji v
flushbo darujemo, ko li jo prav pofebno v
Mater in Gofpo svolimo; v bukve Marije De¬
vize fe damo sapifati, tako de na prav po¬
febno visho flushabniki in otrozi Marije po-
ftanemo, in sato tudi Mati boshja na pofebno
visho s nami ravna, in naf v shivlenji in v
fmerti varuje. Tako tovarfh bratovfhine po

30

vfi pravizi fme rezhi, de je fkos bratovfhino
vfe dobro dofegel: Vfeobenimmijes
njo prifhlo.  CM»dr. 7, 11.)

Tovarfh bratovfhine pa mora pofebno na
dve rezhi dobro gledati: 1. De namen fturi
savoljo nizh drusiga v bratovfhino ftopiti, ka¬
kor sa to, de bi fvoji fveti materi Marii flu—
shil in fvojo dufho svelizhal. De ne sa-
mudi, savoljb zhafnih opravil, bratovfhine ob
namenjenih dnevih obifkati; sakaj v bratov¬
fhino fe more iti, de fe nar imenitnifhi opra¬
vilo na fvetu opravi in poravna , namrezh
fvoje vezhno svelizhanje. Tudi fe more fker-
beti, de fe tudi drugi napravijo, de bratov¬
fhino obifkujejo, in pofebno, de fetifti, kteri
fo jo opuftili, fpet vanjo vernejo. O kako
ftrafhno je Bog velikokrat tifte fhtrafoval,
kteri fo bratovfhino Matere boshje sapuftili!
V Neapelnu je nekdo bratovfhino, v ktero
je bil sapifan, sapuftil, in ko fo ga opominjali
fe fpet vanjo verniti, je odgovoril: Takrat
bom nasaj prifhel, kadar bodo moje noge
polomljene in kadar mi bodo mojo glavo od-
fekali. Nefrezhni zhlovek je refnizo prerok-
val, sakaj malo zhafa potem fo mu nekteri
njegovih fovrashnikov glavo odfekali in noge
rastolkli. Nalproti pa Marija tifte tovarfhe,
kteri fo v bratovfhini ftanovitni, s zliafnimi
in vezhnimi dobrotami obdari: Vfi njeni

31

domazhi fo po dvojno oblezheni. (Prip.
31,21.) Pri patru Auriemma fe bere koliko
pofebnih gnad Marija tovarfhem bratovfhine
v shivljenji, pofebno pa pri njili fmerti dodeli.
Pater Krasset pripoveduje, de je v letu 1586
mladenizh, ki je she umiral, naenkrat safpal.
Ko fe je bil fpet sbudil, je rekel fvojimu fpo-
vedniku: O moj pater, jeft fim bil v veliki
nevarnofti vezhno pogubljen biti ,  pa Mati
boshja me je refhila. Hudizhi fo mi moje
grehe pred lodnim ftolam boshjim ozhitali,
she fo bili pripravljeni, mene s feboj v pekel
potegniti, tu je prefveta Deviza Marija pri—
fhla, in jim je rekla. Kam peljete tega mla-
denzha? Ivakfhno pravizo imate do eniga
mojih flushabnikov, ki mi je tako dolgo v
bratovfhini flushil? Na to fo hudizhi sbeshali,
in lej, reflien fim is njih rok.— Ravno na
tem kraji pripoveduje pater Krasset, de je
imel drug tovarfh bratovfhine pri fmerti terd
boj s peklam preftati, in po premaganji je
vefel savpil: O kako dobro je, zhe fmo Ma¬
teri boshji v nji bratovfhini flushili! Na to je
umeri vef potalashen poboshni flushabnik Ma¬
rije Devize. Ko je vojvoda Popolifki v Ne-
apelnu umeri, je rekel fvojimu finu: Vedi,
ljub moj fin, de fe imam sa to malo dobriga,
kar fim na fvetu fturil, fvoji bratovfhini sa-
^ v aliti; sato pa tudi tebi ne morem nizh bolj-

32

fhiga voliti, kakor de ti bratovfhino Matere
boshje sapuftim. Sa vezhji frezho imam de fim
bil tovarfh bratovfhine, kakor de fim bil voj¬
voda Popolifki.

O fino djaiijc pohoslinofti.

Vbogajme dajati na zhafl Marije Devize.

Zhaftivzi Marije Devize pofebno ob fa-
botah na zhaft Materi boshji vbogajme dajejo.
§veti Gregor pripoveduje v fvojih pogovorih,
de je neki fveti zhevljar, po imenu Deusdedit
(Bogdal), vfe, kar je zhes teden pridobil,
v faboto med uboge rasdelil. Neka fveta du-
fha je nekikrat samaknjena vidila lepo po-
flopje, kteriga je Bog temu flushabniku Ma¬
rije Devize pripravljal, in fo ga delovzi le
ob fabotah delali. $veti Gerard ni nikoli od¬
rekel , sa kar je bil v Marijnim imenu profhen.
Ravno tako je delal pater Guttierez is drufhtva
Jesufoviga, in je posneje povedal, de ni ni¬
koli sa nobeno gnado profil, ktere bi mu Ma¬
rija ne bila dodelila. Ko je bil ta flushabnik
Marije Devize od Kalvinov umorjen, fe je
Mati boshja prikasala njegovim tovarfhem v
drushbi drusih deviz, ktere lo truplo v pert
savile in odnefle. Tako je delal tudi fhkof
Eberhard is Salzburga, in sato ga je vidil
enkrat fvet menih v podobi majhniga otroka

33

~v narozhji Marije Devize, k(era mu je, rekla:
„Fej, to je moj fin Eberhard, kteri mi nikoli
nizh ni odrekel 14 . Tako je delal tudi Alekfander
Pales; ko ga je neki dan Franzifhkanfki
menih v imenu Marije profil, de naj v red
fvetiga Franzifhka ftopi, je naglo fvet sa-
puftil in Franzifhkan poftal. Naj toraj zha-
ftivzi Marije nikar ne samude vfak dan nji na
zhaft kaj maliga vbogajme dati, v faboto pa
almosliino svikfhati. Zhe drusiga nizh ne mo¬
rejo, naj faj is ljubesni do Marije kako dobro
delofture, poftavim naj bolnikam na pomozh
pridejo, sa grefhnike in sa uboge dufhe v
vizah molijo, itd.; take dela milofti ferzu Ma¬
tere milofti veliko vefelje fture.

Meveto sijanje poboslmofti«

Pogoflo k Marii pribeshati .

Jeft terdim , de med vfimi djanji po-
boshnofti nobeniga ni, ktero bi Materi boshji
vezli vefelja fturilo, kakor zhe jo pogofto sa
njeno pomozh profano, in v vfih pofebnih po¬
trebah k nji pribeshimo, poftavim, kader do-
briga fvelu ifhemo, ali drugim fvetujemo,
kadar fe v nevarnofti ali v fkufhnjavi snaj-
demo, kadar fmo shaloftni, pofebno pa v
fkufhnjavah soper freto zhiftoft. Zhe takrat
molitev: Pod tvojo pomozh pribeslumo  , ali

2 **

31

Zhefliena Marijo k Materi boshji molimo, zlo
zlie le fveto ime Marija, ktero je pofebno
mogozhno soper napade hudizheve, isrezhe-
mo, naf bo gotovo is nevarnofti refhila. Ko
je svelizhani Šariti Franzifbkan v fkufh-
njavi soper fveto zbiftoft k Marii pribeshal,
fe mu je naglo prikasala, mu je roko na pedi
poloshila, in ga fkufknjave otela. Tudi je
dobro zhe roshnikranz ali fhkapulir kufhne-
ino, ali v roko vsaraemo, ali fe v kako po¬
dobo Matere boshje osremo. Pomnimo naj
tudi, de je papesli Benedikt XIII. tiftimu,
kteri fvete imena Jesuf in Marija isrezke,
petdefet dni odpuftika dodelil.

Sefeto .tljanje poboslinoftl.

V tem rasdelku foflavim vezh poboshnih
djanj , ktere na zhaft Marije Devize lahko
opravljamo.

1. Berimo , ali dejmo de fe bo vezh mafh
bralo na zhaft Marije Devize, ali faj flifhimo
jih. S tem ne tajim, de fe fveta mafha le
Bogu daruje, kterimu jo v snamnje njegove
oblafti zhes vfe ofrujemo; pri vfem tem pa
vender pravi fveti Tridenfhki sbor, de fveto
mafho Bogu v sahvalo sa gnade, ktere je
fvetnikam in fvoji boshji Materi dodelil, ofru-
jemo, de, ker fe mi njih fpomnimo, tudi oni

35

pri Boga sa naf profijo. Sato fe moli v lveti
mafhi: „De bi njim v zhaft, nam pa v prid
sadeIo“. Sato je prefveta Deviza neki po-
boshni ofebi farna rasodela, de fveto mafho
ofrati, pa tudi tri Ozhenafhe in Zhefhena
Marije in tri Zhaft bodi Bogu Ozhetu k prefveti
Trojizi moliti v sahvalo sa toliko gnad, ktere
je Marija od Boga dofegla, je nji prav dopad¬
ljivo, sakaj, ker fe prefveta Deviza ne more
sa vfe gnade, ktere je od Boga prejela, sa-
dofti sahvaliti, ji veliko vefelja fturi, zhe ji
njeni otrozi pomagajo nameft nje Boga hvaliti.

2. Zhaftiti fvetnike, kteri fo bili s Ma¬
rijo bolj na tanko fklenjeni, poftavim fvetiga
Joshefa, fvetiga Joahima, fveto Ano. Mati
boshja lama je priporozhila nekimu plemenit-
niku zhefhenje fvoje matere fvete Ane. Pofe-
bno zhaftiti tifte fvetnike, kteri fo Marijo pofe-
bno zhaftili, poftavim fvetiga Janesa evangeli-
fta, fvetiga Janesa kerftnika, fvetiga Janesa
Damafzena, kteri fe je sa podobe Marije De¬
vize, fvetiga Ildefonsa, kteri fe je sa fveto
•devifhtvo Matere boshje slo potegoval.

3. Vfak dan is kakih bukev kaj brati,
kar od zhefhenja Marije govori; na prishnizi
zhaft Marije osnanovati, ali faj vfim, pofeb-
no fvojim domazhim zhefhenje Matere boshje

*) Preftavljavz teh bukev mifli, <le moremo po v(i pra-

v >zi tudi f. Alfonsa Ligori, med te fvetnike fhteti.

36

priporozhevati. Deviza Marija je rekla en¬
krat fveti Brigiti: „$turi, de bodo tvoji
otrozi tudi moji otrozi“. Vfak dan sa tifte
shive in sa tifte mertve moliti, kteri fo Marijo
pofebno zhaftili. — Tukej povem mnoge odpu-
ftike, ktere fo papeški tiftim dodelili, kteri na
mnoge druge vishe nebefhko Kraljizo zhafte.

1. Tifti, kteri rezke: Hvaljeno bodi fveto
bres madesha fpozketje prefvete Devize Ma¬
rije, dofeshe fto let odpuftika; pater Krasset
pove, de zhe fe k befedi bres madesha fhe
priftavi befeda: prezhifto,  fe dofeshejo fhe
drugi odpuftiki sa uboge dufhe  v vizah. 2. Pri
„Zhelhena Kraljiza“ fe dobi odpuftika fhtir—
defet dni. 3. Pri litanijah Matere boshje je
dve fto dni odpuftika. Kdor pri befedah
Jesuf in Marija glavo pripogne, dofeshe dvaj-
fet dni odpuftika. 5. Kdor pet Ozhenafhov
in Zhefhena Marij na zhaft Kriftufoviga ter-
plenja, in shaloft Marije Devize moli, sadobi
defet tavshent let odpuftika.

Poboshnim dufham na prid priftavim tu¬
kej fhe nekaj drugih odpuftikov, ktere fo
papeshi s drugimi poboshnimi djanji fklenili.

1. Kdor mafho flifhi, tri fto let odpuftika.

2. Kdor tri boshje zhednofti obudi, s fkle-
pam v shivljenji in fmerti fvete sakramente pre¬
jeti, mu je od Benedikta XII[. fedem let
odpuftika dodeljeno; kdor jih obuduje fkos

37

zel mefez, dofeshe popolnama odpuftik, k(e-
riga sa verne dufhe v vizah ali pa sa fmertno
uro febi fmemo oberniti. 3. Kdor moli pet-
najft Ozhenafhov in Zhefhena Marij sa grefh-
nike, dofeshe odpufhenje tretjiga dela pokore
sa fvoje grehe. 4. Tiftimu, kteri vfak dan
pol ure premifhluje, je dodeljeno od papesha
Benedikta XII1I. vezli odpuftikov, in enkrat
v mefzu, zhe fe fpove in obhaja, popolnama
odpuftik. 5. Kdor opravi molitev: Dufha
Kriftufova, pofveti  m e,  dofeshe odpufti-
ka tri fto dni. 6. Kdor fpremi fveto refhnje
Telo, dofeshe pet, zhe ga fpremi s prishga-
no fvezho , fedem let odpuftika; zhe tega ne
more, pa moli sa to en Ozhe nafh in Zhe¬
fhena Marijo, dobi odpuftika fto dni. 7. Kdor
pred fvetim refhnim Telefam poklekne, sa-
dobi dve fto dni odpuftika. 8. Kdor krish
kufhne, dofeshe eno leto in fhtirdefet dni od¬
puftika. 9. Kdor k befedam: Zhaft bodi Bogu
Ozhetu, glavo pripogne, dobi odpuftika tri-
defet dni. 10. Mafhnik, kteri pred mafho
moli molitev: Eyo volo celebrare etc.,  sa-
dobi petdefet dni odpuftika. 11. Kdor fvoje
menifhko oblazhilo kufhne, dofeshe pet let
odpuftika. 12.  Kdor pfalm: ls globozhi-
o e v p i j e m klezhe moli, kadar fe (jsvezher sa
dufhe v vizah) svoni, sadobi odpuftika fto
let. Od odpuftikov fe bere v bukvah od P.

38

Viva. Vfak, kteri sheli (e odpuftike sa-
dobiti, naj fkerbi, de pred shaloft in grevengo
obudi, sakaj s tem fe fturi pripravniga od-
puftik dofezhi. Druge poboshne djanja prei¬
dem, ktere fe v drugih bukvah najdejo, po-
ftavim: Molitve na zhaft fedem radoft Marije
Devize, na zhaft dvanajft zhednoft Matere
boshje i. t. d. in fkonzham ta rasdelk s lepimi
befedami fvetiga Bernarda:

„0 fveta Deviza, ki fi shegnana med
vfimi devizami, ti fi zhaft zeliga zhlovefhkiga
rodu, svelizhanje narodov. Tvoje saflushenje
nima konza, tvoja oblaft zhes vfe ftvari nima
meje. Ti fi Mati boshja, gofpa vfiga fveta,
kraljiza nebef. Ti fi delivka vfih gnad, lepota
fvete zerkve. Ti fi sgied pravizhnim, radoft
fvetnikov, sazhetik nafhiga svelizhanja. Ti fi
vefelje paradisha, vrata nebef, zhaft fvojiga
Boga. Lej, tvojo zhaft fmo osnanili. Profimo
te toraj, o mati dobrote, podperaj nafho fla-
boft, isgovori nafho predersnoft, fprejmi mi-
loftljivo nafho flushbo, shegnaj nafhe prisa-
devanje in vnemi v ferzih vfih ljudi tvojo 1 ju—
besen, de bomo mogli tvojiga Jjiina, ko fmo
ga tukaj na semlji ljubili in zhaftili, fkos zelo
vezhnoft v nebefih hvaliti in flaviti.“

Ali pa v bukvah: §krinja nebefhkih saklad v krajnfko

preftavljene. Na prodaj v Gorizi in Ljubljani.

39

Preinif lil je« ait je

sa prašnike

prefvete Devize Marije.

I. Preminil j e vanj e *hes laure-
tanfkc litanije,

ktero fe devet dni pred fedmimi velikimi
prašniki Marije Devize opravlja.

Sa pervi dan devetodnevne poboshnofti do Marije.

1. §>veta Marija, sa naf Boga
p r o f i- — Ker fveta zerkev hozhe, de v lita¬
nijah Matere boshje tolikokrat befede: s a
naf Boga profi povsamemo, hozhemo pred,
preden vfe zhaftivne imena premiflimo, s
kterirni Marijo klizhemo, nekoliko premifliti,
kako mogozhna je profhnja Marije Devize
pred Bogam. Blagor njemu, sa kleriga Ma¬
rija profi, Jesuf ima fvoje dopadenje nad tem,
de ga njegova ljuba Mati sa kaj profi, ker
mu s tem priloshnoft da, njeno profhnjo fpol—
niti. §veta Brigita je flifhala, enkrat sa-
maknjena, de je Jesuf rekel Marii: „Ljuba
Mati, profi me sa kar hozbefh, sakaj tvoja
profhnja ne more biti neuflifhana; ti na fvetu
meni nifi nikoli nizh odrekla, in sato tudi jeft

40

v nebefih tebi nizh ne morem odrezhi“. vrveti
Bernard pravi: Zhe jo §Sin le flifhi, jo je
she*tudi uflifhal 5  doftije, de Marija eno be-
fedo rezhe, §>in ji dovoli vfe, sa kar ga ona
profi. Zhe toraj hozhemo svelizhani biti,
moramo smeraj Mater boshjo sa pomozh pro¬
fiti, in vanjo klizati kakor (veti Andrej is
Kandije:

Profitno te, o fvetaDeviza! ftoj nam na
ftrani s fvojo profhnjo pred Bogam, sakaj tvoja
molitev je drashji kakor vfi sakladi (veta,
tvoja molitev nam dofeshe nar vezhji gnade,
tvoja molitev oframoti nafhe (ovrashnike,
in nam sadobi smago soper vfe njih napadke.

2 .  §>veta Marija. — Ime Marija, je
ime svelizhanja, ni posemljfko, je nebefhko
ime, sato tudi pravi fveti Epifani, dejinifo
ftarifhi, ampak de ji je Bog fam to ime bil
dal. Po imenu Jesuf je ime Marija povsdig-
njeno zhes vfe imena, sakaj Bog mu je toliko
fladkoft in miloft dodelil, de tifti, kteri ga
imenuje, vfe dobro dofeshe, kar sheli. „0
Marija, savpije fveti Bernard, ne moremo
te imenovati, de bi ne bili od ljubesni do
tebe uneti.“ „Zhe je tvoje ime she tako lju—
besnjivo in fladko, pravi svelizhani Henrik
§uso, kako ljubesnjiva morefh fhe le ti farna
biti, o Marija!“ O milofti polno ime! Imena
Marija ne moremo isrezhi, pravi fveti Bona-

41

Centura de bi veliziga prida is njega ne
imeli. Pa pred vfern ima to ime mozh fkufh-
n jave hudizhove premagati.

O moja Kraljiza, ko bi te bil jeft v Tvo¬
jih fkufhnjavah vfelej na pomozh klizal, bi
nekoli ne bil premagan. V prihodno ne bom
n >koli posabil tebe klizati, tebe profiti: O
Marija, ftoj mi na ftrani, o Marija, pomagaj
mi! Dofesi mi le to gnado, de te bom vfelej
klizal, kadar bo moja dufha v nevarnofti v
greh privoliti.

3. § ve ta Mati  bos  h j a. O koliko bo
premogla pred Bogam profhnja Marije De¬
vize, zhe je profhnja fvetnikov she tako mo-
gozhna! Molitve fvetnikov, fo molitve flu-
shabnikov boshjih, molitev Marije pa je pro¬
fhnja njegove Matere. §>veti Antonin pravi,
de ima Jesuf profhnje Marije sa povelje, in
sato je tudi nemogozhe, de bi Mati boshja
fvojiga $ina sa kako gnado profila, ktere bi
ji on ne dodelil. $veti Bernard naf opominja,
vfe gnade, ktere od Boga shelimo, fkos
profhnjo Marije Devize isprofiti, sakaj, pravi
°n, ona je Mati, in sato ne more biti ne
uflifhana.

O mogozhna Mati boshja! profi Jesufa
s & mene; lej kako revin fim jeft, ufmili fe
me ! Profi sa me, in nikar fe ne navelizhaj
profiti sa me, dokler me svelizhaniga ne vi-

42

'difh v nebelih. O Marija! ti fi moje upanje,
nikar me ne sapufti! $veta Mati boshja, profi
sa me!

Sa drugi dan devetodnevne poboshnofti do Marije.

1. Mati boshje milofti.  §veti An-
selm imenuje Marijo Mater vfih miloft, in
svelizhani jourdan pravi, ona je poftavljena
zhes saklade vlih miloft in gnad; sato je re¬
kel tudi fveti Bernardin is Siene: §>kos njo
fe dele vfe dobrote in milofti, komur ona hozhe,
kadar hozhe, in kakor hozhe. Marija farna
od febe pravi. Pri meni jebogaftvo —
de obogatim tifte, kteri me ljubijo.
(Prip. 8.) V moje roke je Gofpod poloshil
vfe saklade gnad , de tifte s njimi obogatim,
kteri me ljubijo.

Po tem takim, zhe te ljubim, o moja
Kraljiza, ne bom oftal tako ubog, kakorfhin
fim sdaj. Sa Bogam tebe zhes vfe ljubim.
Dofesi mi gnado, de te bom fhe ferzhneje in
mozhneje ljubil. §!veti Bonaventura pravi, de,
zhe ti hozhefh, de fe kdo otme, bo gotovo
svelizhan; sato klizhem k tebi s tim fvetni-
kam: Svelizhan je tiftih, kteri v tebe kli—
zhejo, otmi me! otmi me pekla, obvaruj me
greha, sakaj le greh me v pekel pripravi.

2. Mati prezhifta.  Ta devifhka Ma¬
ti, ki je bres madesha in prezhifta, fturi, de

43

tifti, kleriji flushijo, zhifto in nednlshno shive.
$veti Ambrosh naf uzhi, deje Marija, ko je
fhe na semlji shivela, vfim tiftim, kteri fo
vprizho nje bili, sgol s fvojim pogledam lju—
besen do zhiftofti vdajala. Šato je bila imeno¬
vana limbar med ternjem. Kakor limbar
med ternjem, je moja prijatliza med
devizami.  £Vif. p. 2 ,  2.) Vfe druge devi¬
ze, pravi Cveti Dionisi Kartusian, fo ali febi,
ali drugim tern je 5  Marija pa je vfakimu, kteri
fe je vanjo oserl, Cvete in zhifte obzhulleje
vdajala. Frigeri, kije  pifal shivljenje fvetiga
Tomasha is Akvina, pripoveduje, de je on
govoril, de zlo podobe Marije Devize naha¬
janje pozhutljivofti pri tiftih preshenejo, kteri
fe poboshno vanje osrejo; in zhaftljivi Avila
saterdi, de jih je bilo veliko, kteri fo bili so-
per zhednoft zhiftofti fkufhani, fkos pobosh-
noft do Matere boshje, tega greha obvaro¬
vanih. Pa pofebno mogozhno je ime Marija,
fkufhnjave soper to zhednoft premagati.

Prezhifta Deviza Marija, refhi me te
pregrehe in fturi, de bom v fkufhnjavi vfelej
k tebi pribeshal, in de ne neham , dokler
fkufhnjava terpi, tebe na pomozh klizati.

3. Mati bres madesha. Marija je
bila tifta neomadeshana Deviza, ki fe je vfa
^ e Pa in bres madesha pred boshjimi ozlimi
prikasala: Vfa lepa fi, moja prijatli-

44

-za, in madesha ni nad teboj. (]Vif. p.
4, 7.) Sato je bila Marija tudi isvoljena
grefhnikam mir sadobiti, ona, ki jo fveti
ICfrem frednizo miru imenuje, in ki farna od
febe v vifoki pefmi pravi: Pred Bogam
fim eni enaka poftala,  k ter  a je mir
n a f h 1 a. (Vif. p. 8, 1U.)

Ifveti Gregor pravi, de, ko bi fpertnik
pred ferditiga kralja prifhel , ga potolashit,
bi ga le fhe bolj rasferdil. Sato pa tudi Ma¬
rija , ki je bila namenjena mir med Bogam in
zlilo vekam napraviti, ni fmela kakor grefh-
niza in pregrehe Adamove deleshna pred
Gofpodam fe prikasati, in sato je bila vfe
krivize grehove obvarovana.

O neomadeshana Kraljiza! ki fi Bogu
tako draga, ne obrazhaj fvojih ozhi od ma-
deshov in ran, ktere mojo dufho prekrivajo;
osri fe miloftljivo na mene, in pomagaj mi!
Bog, kteri te tako mozhno ljubi, ti nizh ne
odrezhe; alibi fe ti mogla braniti tiftiga ufli-
fhati, kteri te klizhe? O Marija! k tebi pri—
beshim , ufmili fe me; Mati bres madesha,
prosi sa me !

■Sa tretji dan devetodnevne poboshnofti do Marije.

1. Mati ljubesniva.  Rihard od S.
Lorenza pravi, de fe je prefveta Deviza
Bogu,famimu tako ljubesniva fkasala, deje

45

rekel: Kako lepa fi, moja prijatlizaf
kako lepa fi! (Vif. p. 4.) in de je rekel
od nje:  Ena je moja gol ob iz a, ena je
moja popolnamka. ^Vif. p. 6.) Gotovo
je, de po befedah patra §>uareza Marijo Bog
bolj ljubi, kakor vfe druge fvetnike, ker njena
ljubesen do Boga prefeshe ljubesen vfih ljudi
in angelov.

O ljuba, o naj bolj ljubesniva Deviza
Marija! $erze fvojiga Boga fi dobila, vsemi
pazil tudi moje revno ferze v pofeftvo in po-
fveti me. Ljubim te; saupamvte,  ljubesniva
Mati boshja , profi sa me!

2 .  Mati nafhiga Odrefhenika.  $veti
Bonaventura imenuje Marijo frednizo nafhiga
svelizhanja, in fveti Janes Damafhki Odre-
fhenizo fveta. Savoljo dveh vsrokov fmemo
imenovati Marijo odrefhenizo fveta, fred-
nizo, to je frednizo inilofti, kakor je Jesuf
frednik pravize. Pervizh ker je privolila v
vzhlovezhenje vezhne Befede; sakaj fkosto
privolenje, pravi f. Bernardin is {jiiene, je
nam svelizhanje pripravila; in drugizh, ker
je privolila v fmert fvojiga $inu, ker je do-
puftila, de je bil on savoljo nafhiga sveli¬
zhanja na krishu ofran.

Profim te, o Marijal ktera fi enkrat
shivljenje fvojiga laftniga §ina Bogu v ofer

46

darovala, fturi s fvojo pomozhjo pred Bo-
gam, de bom svelizhan.

3. D e viza  z h a ft i tl  j i v a. $veti An-
selm pravi, de je vrednoft Matere boshje sa
Bogam bolj vifoka, kakor vfe, kar bi fi
mogli mifliti in isrezbi. „0 moja kraljiza,
pravi on, (ebi ni nizh enakiga, sakaj vfe
kar je, je ali vezh, kakor ti, in to je fam
Bog, ali pa je manj ko ti, to je vfe, kar ni
Bog.“ — „S eno befedo, pravi fveti Ber¬
nardin , fam Bog more sapopafti velikoft Ma-
rije.“ In Albert veliki priftavi, de Marijani
mogla bolj na tanko s Bogam fklenjena biti,
rasun de bi bila farna Bog poftala. Ker Bog
fam Marije ni mogel bolj povikfhati, kakor
de jo je sa fvojo Mater naredil, po pravizi
saflufhi nafhe nar vezhji zhefhenje.

Mati boshja, moja Mati Marija! po-
zhaftim te; shelim, de bi vfi v tebi tako
mogozhno Kraljizo zhaftili. Ufmili fe ubogi-
ga grefhnika, ki te ljubi, in v te saupa,
Deviza zbaftitljiva, profi sa naf!

Sa zheterti dan devetodncvne poboshnofti do Marije.

1. Deviza hvale vredna.  §iveta
zerkev osnanuje vdnevnizah, de Marija sa-
flushi vfo hvalo, sakaj, pravi fveti lldefons,
kadar Marijo hvalimo, zhaftmo njeniga
boshjiga §inu; in fveti Gregor priftavi, de

47

Bog hvalo, ktero Marii damo, sa fvojo-
laftno hvalo vsame.

Prefvela Deviza obljubi v molitvah fvete
zerkve tiftim, kteri fture, de jo drugi fpo-
snajo in ljubijo, vezhno shivljenje, in Rihard
od S. Lorenza saterdi, de bo Marija tifte,
kteri fo jo tukej na semlji pofebno zhaftili,
tudi v nebefih na pofebno visho polonala.
$veti Anselm pravi, de kakor Marija fkos
froje boshje materftvo svelizhanje grefhni-
kov dela, tako grefhniki fkos osnanovanje
hvale Marije Devize svelizhanje dofeshejo.
Refiravno ne morejo vfi biti pridgarji, sa-
niorejo vender vfi Marijo hvaliti, in v pri—
jasnih pogovorih s forodniki in prijatli vifoko
vrednoft Marije Devize, njeno mozh in mi-
loft povsdigovati. in tako fturiti, de tudi drugi
veliko poboshnoft do Matere boshje sadobe.

O nebefhka Kraljiza! od danf sanaprej
bom fturil, kar bo mogozhe, de te bodo
vfi zhaftili in ljubili. Vsemi miloflljivo te
moje shelje, in pomagaj mi, de jih fpeljem.
Vsemi me sa fvojiga flushabnika, in ne pri—
pufti, de bi vnovizh flushabnik hudizhev
poftal.

2 .  Deviza mogozhna.  Kdo ismed
fvetniki je pazh tako mogozhin, kakor nje¬
gova laftna Mati? Vfe dofeshe, kar sa-
sheli. De le hozhefh, Marija! pravi fveti

48

Bernard, in vfe fe sgodi. $veti Peter Da-
miani terdi, de kadar Marija Boga sagna-
de profi, mu nekako sapoveduje. $in zhafti
to ljubo Mater s tem, de ji vfe dodeli, sa
kar ga profi, tudi zhe govori sa grefhnike.
Sato savpije Gerson : O Mati mojiga Boga,
ti fi vfigamogozhria, zhe je treba grefhnike
refhiti, in ti ne potrebujefh nobeniga drusi-
ga priporozhvanja pri Bogu, ker fi farna
mati shivljenja.

O Marija, ti lahko fturifh, de bom
fvetj v te poftavim fvoje saupanje.

3. D e vi z a dobrotljiva.  Zhe je Ma¬
rija pri Bogu mogozhna, je tudi dobrotljiva
in polna milofti do grefhnikov. Ne more ji
mankati ne mozhi, ne volje, pravi f. Ber¬
nard. Kako tudi bi ji mankalo mozhi, na-
fhe svelizhanje dofezhi, ko je Mati boshja;
kako bi bilo mogozhe, de bi nam ne hotla
pomagati, ko fmo mi njeni otrozi? Kdor
le more fpomniti, de ni bil uflifhan , ko je
tebe, o Marija, na pomozh klizal, naj sa-
naprej neha tvojo miloft flaviti, pravi f. Ber¬
nard. §veti Bonaventura naf uzhi, de fo
shelje Marije Devize nam gnade deliti tako
velike , de je ne rasshali le tifti, kteri fe
proti nji nelpodobno obnafha, temuzh tudi
tifti, kteri jo sa gnade ne profi. Ni treba
dolgo profiti, de od te Matere milofti pomozh

49

dofeshemo. Preden jo poklizhemo, nam njena
dobrota naproti pride, pravi f. Rihard od
S. Viktorja, in to savoijo tega, priftavi on,
ker nafhe revfhine ne more gledati, de bi
nam ne pomagala.

Osri fe, o Marija! osri fe na mojo
revfhino, in pomagaj mi. Deviza dobrotlji¬
va, profi sa me.

Sa peti dan devetodnevne poboehnofti do Marije,

1. Deviza  svefta. Blagor mu, kdor
v molitvi pred durirni Marijnimi zhuje, ka¬
kor ubogi, ki pred vratmi bogatih zhakajo,
de fe jim pomaga: $r e z h i n je zhlovek,
kteri me poflufha, in v fak dan pri
mojih durih zhuje.  (P rip. 8, 34.) O de
bi mi ti bosliji Materi s tako sveftobo flu-
shili, s klero ona nam pomaga, kadar jo
sa njeno pomozh profitno! Marija obljubi ti-
ftimu, kteri nji flushi in njo zhafti, de ne
bo vezh grefhil, in de bo vezhno shiv-
Ijenje dofegel:Kdor v meni fvoje dela
opravlja, ne grefhi — dofegel bo
vezhno shivl  jen  je. (j§ir. 24.) $ama kli—
zlie vfe,de naj k nji pribeshe, in jim obljubi
vfe gnade, kterekoli morejo upati: Pri
ttienije vfa miloftpotain refni z e,
P r i meni je vfe upanje shivljenja in
z kednofti. Pridite vfi k meni.  (§ir.

3

50

24-3 $veti Laurenz Juftiniani oberne na Ma¬
rijo tifte befede fvetiga pifma: N j en e vesi fo
vesi svelizhanja,  in prafha: Sakaj fo
vesi ? Sato, ker ona fvoje flushabnike veshe,
de nifo prevezh fvoje volje, ker bi jih to
utegnilo v pogubljenje napeljati.

§veta Mati boshja! v te poftavim vfe
fvoje upanje, ti mi morefh pomagati, de
fpet ne grefhim. O moja Kraljiza! nikar me
ne sapufti, temuzh sadobi mi gnado, de
pred umerjem, kakor de bi gnado boshjo
fpet sgubil.

2. Sazheti k naf hi ga svelizhanja.
Kakor jutrajna sarija, ktera sa tamno nozhjo
pride, naf rasvefeli, tako je rojftvo Marije
Devize, po tem ko je fhtiri taushent let
tarna greha fvet pokrivala, vefelje na fvet
prineflo. Ko je bila Marija rojena, pravi
neki zerkven uzhenik, je sarija prifijala-
Sarija folnze napoveduje, tako je tudi Ma¬
rija napovedovala vzhlovezheno Befedo,
folnze pravize, nafhiga Svelizhdrja. Po
pravizi poje fveta zerkev pri rojftvu Marij-
nim: Tvoje rojftvo, o porodniza boshja, je
osnanilo vefelje zelimu fvetu. Kakor je bila
Marija sazhetik nafhiga vefelja, tako ofta-
ne vedno ona vfe nafhe vefelje, sakaj Jesuf
Kriftuf, pravi fveti Bernard, je vfe fvoje
saflushenje v roke fvoje Matere poloshil,.

51

de nam vfe dobro, kar imamo, le fkos
Marijo pride.

§>veta Mati boshja! ti fi moje veielje
in moje upanje, sakaj ti nikomur fvoje po-
mozhi ne odrezbefh, in dofeshefh pri Boga
vfe, kar hozhefh imeti.

3. Pofoda vfe poboshnofti.  $veti
Tomash naf uzhi, de poboshnoft obftoji v
tem , de je nafha volja naglo pripravljena
to hoteti, kar Bog hozhe. Ta zhednoft fo-
febno je bila, fkos ktero je Marija tako
Bogu dopadljiva bila, in to je hotel rezili
nafti Svelizhar s odgovoram, kteriga je tifti
sheni dal, ki je telo blagorvala, ktero ga
je nofilo : Ref, bi ago r tiftim, kteri b e-
fedoboshjopoflufhajoinjoohranijo.
CLuk. 11.) S tim naf je Kriftuf hotel pod-
uzhiti, de je Marija vredna blagorvana biti
bolj sa to, de je bila s voljo boshjo vfe-
lej sedinjena, kakor sato, de je bila Mati
boshja. Po pravizi vpodobvamo Marijo folnzh-
ni roshi, ktera fe vfelej proti folnzu obra-
zha. Nizh ni shelela Marija, nizh ni moglo
njeniga ferza sadovoljiti, kakor fpolnovanje
boshje volje, kakor je farna osnanovala:
Moj dub fe rasvefeluje v Bogu, ki
je moje svelizhanje.

Svelizhana fi, o moja Kraljiza! sakaj
fi fi bila vfelej in popolnama vdana v voljo

3 *

52

fvojiga Boga. Sadobi tudi meni gnado, de
vef zhaf, kteri mi fhe sa shivljenje oftane,
le to hozhem, kar je Bogu dopadljiviga.

Sa fhefti dan devetodnevne poboshnofli do Marije.

1. ^krivnoftnarosha.  V vifoki pefmi
je Marija imenovana sapert vert Gofpodov:
Sapert vert fi ti, moja feftra, moja
nevefta.  §veti Bernard pravi: Gofpod je
safadil v ta vert vfe zvetlize, ktere fveto
zerkev salfhajo, med drugimi vijolizo po-
nishnofti, limbar zhiflofti in rosho ljubesni
boshje. Marija je imenovana rosha, pravi
fveti Jourdan, ker je bilo njeno ferze od
gorezhe ljubesni do Boga in do ljudi uneto.
Kje neki bi mogli pomozhnizo najti, ktera
bi bila bolj fkerbna sa nafhe svelizhanje,
ktera bi naf ferzhneje ljubila, kakor Marija?
Le ena, pravi fveti Avgufhtin, namrezh
Marija v nebelih saref fkerbi sa naf.

Ljuba Mati Marija! de bi pazil tudi jeft
tebe ljubil, kakor ti mene ljubifh! Vfe, kar
mi bo mogozhe, hozhem Buriti, de te bom
zbaftil in ljubil. Prefladka Kraljiza, sadobi
mi gnado, de ti sveft oftanem.

2 .  Turn kralja Davida.  Marija je
imenovana v vifoki pefmi turn Davidov:
Tvoj vrat je kakor turn Davidov, ki
je sidan s savetji; tavshent fhkitotr

53

v ifi na njem, zelo oroshje mozhnih.
(Vif. p. 4, 4.j Turn Davidov, pravi fveti
Bernardin je ftal na vifozhini, namrezh na
hribu ^iou , in sato je bila Marija tako ime¬
novana, de fe vifokoft Matere s tim na
snanje daje. Sato fe pravi tudi v pfalmih,
de je prezej pri sazhetku njeniga bitja njena
fvetoft na vifokofti vfe gore prefegla. N j e-
govo ftalifhe je na fvetihgorah.  £pf.
86.) $veti Gregor te befede tako raslo-
shi, de je bila Marija v pervi prizhi nje¬
niga bitja bolj fveta, kakor nar vezhji fvet-
niki na konzu njih shivljenja.

O moja Kraljiza, ljuba Mati Marija,
vefelim fe nad tvojo vifoko vrednoftjo, in
pripravljen fnn rajfhi fvoje shivljenje dati,
kakor puftiti, de bi fe tebi, ko bi bilo to
mogozhe, le nar manjfhi del tvoje flave
odvsel. O de bi pazil mogel fvojo kri pre¬
liti, in s tim fturiti, de bi vfi ljudje na semlji
tebe, o vifoka Kraljiza, zliaftili in ljubili!

3. Turn flonokoften.  V fvetim pif-
*nu fe rezhe od Marije: Tvoj vrat je
kakor flonokoften  tur  n. Njen vrat je
sato turnu vpodobljen, ker duhovi shivlje-
n ja, kakor fveti Bernard govori, to je boshje
dobrote, fkos ktere s Bogam oftanemo fkle-
?y e ni, fkos Marijo is nafhe glave Jesufa
Kriftufa v njegovo telo, fveto zerkev te—

54

zliejo. Ravno ta Cvetnik tudi pravi, de od
te prizlie, ko je Marija boshjo Befedo od
fvetiga Duha fpozhela, jo je Bog tako vi-
foko povsdignil, de on hozlie, de sanaprej
nihzher nobene gnade vezli drugazlii ne sa-
dobi, kakor fkos Marijo, $lonova koft je
mozhna in ob enim lepa viditi, sato pravi
abat Rupert: „Kakor flonokoften turn fi
ljubesnjiva Bogu, in ftrafhna lmdizliu“.

Ker po tem takim, o moja Kraljiza!
savoljo ljubesni, ki jo ima Bog do tebe,
nam vfe dobro samorefh sadobiti, in ker Ce
te hudizh boji, tudi mene samorefli obvar-
vati njegovih napadkov. Ufmili fe naf, ki
fe vefelimo pod tvojo brambo prebivati.

Sa fedmi dan devetodnevne poboshnofti do Marije.

1. Hifha slata.  Slato pomeni ljube—
sen, in sato imenuje Albert veliki Marijo
slat tempel boshje ljubesni; sakaj, priftavi
fveti Tomash, kakor je bilo v tempeljnu Je-
rusalemfkim vfe s slatam prekrito, tako
je bila tudi lepa dufha Marije s fvetoftjo
napolnjena. Marija je bila tifta slata hi¬
fha, ktero fi je vezhna Modroft, boshja
Befeda tukej na semlji v fvoje prebivalifhe
svolila: Modro ft fi j e si dala  hif  h o. fPrip.
44.) Ta hifha, v kteri je Bog prebival,
je tako bogata, pravi Rihard od Loren-

55

^a, Je fe vfi nafhi revfhini fkos njo lahko
pomaga.

O Marija! ker ti Boga tako mozhno
ljubifh, shelifh, de bi ga vfi ljubili. Pred
v fim te profim, sadobi mi to gnado, sakaj
od tebe upam, de je bom deleshin poftal;
sadobi mi mozhno ljubesen do Boga.

2. J*ikrinja(barkaj)miruinfprave.
Marija je bila bolj proftorna barka, kakor
barka Noetova; sakaj v tej fte le dve shivali
vfakiga rodu imele proftor, pod plajfhem
Marije Devize pa vfi, pravizhni in grefh-
niki najdejo dofti proftora. $veta Jedert
je vidila enkrat, kako fe je truma div¬
jih sveri, levov, leopardov, i. t. d. pod plaj¬
fhem Marije Devize fkrivala, in kako jih
je Marija, nameft jih pregnati, s prijasno
roko gladila, de bi ji ne ufhle. Sveri, ktere
fo v Noetovi barki pod ftreho bile, fo divje
oftale, grefhniki pa, kteri pod plajfh Ma¬
rije Devize pribeshe, ne oftanejo grefhniki,
ker ona njih ferza fpremeni, in fturi.de fe
v boshjo prijasnoft vernejo. Prefveta Deviza
je rasodela fveti Brigiti: „Kolikorkrat tudi
zhlovek grefhi, zhe fe refnizhno poboljfhan
k meni verne, fim naglo pripravljena ga
fprejeti, ker ne gledam na fhtevilo njegovih
§*'ehov, ampak na pripravljeno njegovo vo¬
lj 0 - Ne branim fe njegovih ran obesvati in.

56

zeliti, sakaj imenujejo me, in po pravizi,
Mater miIofti“.

O Mati milofti, te klizhem s fvetim
Augufhtinam, fpomni fe, de fe ni nikoli
flifhalo, de bi bila grefhriika, ki je k tebi
pribeshal, od febe pahnila; jeft ubog k tebi
pribeshim in saupam v tvojo pomozli.

3. Vrata nebefhke.  Marijo imenu¬
jemo vrata nebefhke, ker mi bres njene po-
mozhi, pravi fveti Bonaventura, ne moremo
v nebefa priti. V Jerusalemu je moje
gofpoftvo,  pravi nafha Kraljiza, in Ri¬
hard od iS. Lorenza priftavi: sakaj jeft sa-
dobim viim, kteri me zhafte , vfe, kar shele,
in jih v nebefa peljem. ^veti Bonaventura
pravi, de fo tifti, ktere Marija ljubi, to je
tifti, kteri imajo to frezho njeni flushabniki
biti, v bukve vezhniga shivljenja sapifani.
Sato imenuje Bernardin od Buftis Marijo
bukve shivljenja, in pravi, de bo tifti, kte-
riga ime je v te bukve sapifaho, gotovo
svelizhan.

O Mati moja! v tebe poftavim vfe upanje
fvojiga svelizhanja. Ljubim te, fturi de bom
svelizhan, in ne pripufti, de bi bil v pekel
pahnjen, kjer bi te mogel vezhno kleti.

Sa ofmi dan devetodnevne poboshnofti do Marije.

1. Sgodnja daniza.  JanesDamafhki

57

imenuje Marijo danizo, ktera pred vs-hodam
folnza pride. Ravno tako gre poboshnoft
do prefvete Devize pred folnzam gnade
boshje; sakaj, pravi fveti German, po¬
boshnoft do Marije je gotovo snamnje, de
je kdo v ftanu gnade boshje, ali pa faj,de
bo kmalo gnado boshjo fpet dofegel. i^veta
zerkev imenuje Marijo svesdo na morji,
sakaj, pravi fveti Tomash, kakor svesda
tifte, kteri fo na globokim morji v nevar-
nofti od valov posherti biti, v varno savetje
pripelje, tako naf tudi Marija pripelje fkos
divjavo morje tega shivljenja v nebefa. ^»ve¬
ti Bernard naf opominja, de zhe nozhemo
od valov fkufhnjav utopljeni biti, ne fmemo
ozhi od Marije, svesde svelizhanja, ober-
niti, in priftavi: „Zhe sa njo grefh, ne
bofh safhel na krive pota; zhe ti ona na
ftrani ftoji, fe nirnafh nizh bati; zhe ti je
Marija miloftljiva, bofh gotovo svelizhan“.

2 .  Sdravje bolnikov,  i^veti J^imon
Stok imenuje Marijo sdravilo sa grefhnike,
in fveti Efrem je ne imenuje le sdravilo,
temuzh sdravje tiftih, kteri k nji pribeshe.
Kdor fe toraj v potrebi k Marii oberne,
ne najde v nji le sdravila , temuzh tudi sdrav¬
je, kakor je Marija farna obljubila tiftim,
kteri fe k nji obernejo: Kdor mene
najde, najde shivljenje, in sajema

3 «

58

sdravje od Gofpoda. (jPrip. 8, 35.)
Treba fe nam toraj ni bati, de bi gnuf,
kteriga nafhe rane delajo, Marijo odvernil
nam pomagati, sakaj ona je nafha Mati,
in kakor fe mati ne da od nobene rezki sa-
dershati, de bi fvojiga ranjeniga fina ne
ofkerbvala, tako tudi Marija ne bo posabila
fvojih bolnih flushabnikov, kteri k nji pri—
beshe, osdraviti. Sato sdihne fveti Bernard:

$veta Mati boshja! kakor sanizldjiv je
grefhnik, ga ti ne sanizhujefh, in zhe te
sa tvojo pomozh profi, mu pomagafh, in
ne pripuftifh, de bi obupal.

3.Pribeshalifhegrefhnikov.  §5 veti
German imenuje Marijo pribeshalifhe, ktero
je vedno vfim grefhnikam odperto; sakaj,
pravi f. Jourdan, ona nikogar ne savershe,
kteri fe k nji oberne, de jo le profi, ga
fprejme. §>veti Janes Damafhki pravi sato,
de ni le pribeshalifhe nedolshnih, temuzb
tudi pribeshalifhe grefhnikov, kteri jo sa
njeno pomozh profijo. In fveti Anselm ji
rezhe: „S materno Ijubesnijo fprejmefh,

grefhnika, kteriga zel fvet zherti, in fe ne
navelizhafh, dokler nefrezhniga s njegovim
fodnikam ne fpravifhj“ s tem hozhe rezhi,
de grefhnika, kteriga Bog zherti, vfe ftvari
fovrashijo, de pa, zhe fe k Marii, pribe-
shalifhu grefhnikov oberne, ga ona ne zherti,

59

temuzh ga Ijubesnivo fprejme in ga ne sa-
pufti, dokler mu njeni §!in, nafh fodnik Je-
suf Kriftuf, njegovih grehov ne odpufti.

Zhe fi to raj, o moja Kraljiza! pribe-
shalifhe grefhnikov, fi tudi moje pribesba-
lifhe 5  in ker nobeniga ne savershefh, kteri
fe k tebi sa pomozh satezhe, tudi mene ne
bofh savergla, zhe te sa pomozh profim.
Pribeshalifhe grefhnikov, profi Boga sanaf!
Marija, profi sa naf, sakaj takrat bomo
gotovo oteti.

Sa deveti dan devetodnevne poboshnofti do Marije.

1. Trofhtarza shaloftnih.  Kdo,
pravi fveti German, sa Jesufam Kriftu-
fam sa nafhe svelizhanje toliko fkerbi, ka¬
kor ti, o Marija? Kdo naf v nafhim ter-
pljenji bolj trofhta, kakor ti? Ni, odgovori
fveti Anton, nobeniga fvetnika, kteri bi
imel toliko ufmiljenja do nafhe revfhine,
kakor ta ufmiljena Kraljiza. Ker fo pa bo-
lesni dufhe tifte britkofti, ktere naf nar bolj
shaloftne delajo, imenuje svelizhani Henrik
§uso Marijo svefto trofhtarzo grefhnikov.
Zhe Marii revfhino fvoje dufhe osnanimo,
nam prezej s fvojo profhajo pomaga, naf
prezej potrofhta. Rihard od Viktorja fhe
*lo pravi, de nam njeno ufmiljenje naproti
pride, in de nam pomaga, preden fmo jo

60

profili. Molimo toraj pogofto s fvetim Bo¬
naventuram :

O Marija! ne jenjaj naf vfelej trofhtati,
pofebno pa nafho fmertno uro; lprejmi ta¬
krat nafho dufho in srozhi jo fvojimu bosli-
jimu $inu, v kteriga rokah je nafke sve-
lizhanje.

2 .  Po mo z h kriftjanov.  Janes Da-
mafhki imenuje Marijo pomozh, ktera je
hitro pripravljena naf vfe nevarnofti ref hiti;
in fveli Kosma is Jfirusalema pravi, de je
Marija vfigamogozhna naf greha in pekla
oteti. $veti Bernard pravi: Ti fi neprema¬
gana bojvavka, kadar fvoje flushabnike so-
per napadke hudizheve branifh. Salo je
Marija v vifoki pefmi imenovana ftrafhna
kakor vojfkna truma v bran postav¬
ljena.

O moja Kraljiza, o de bi bil jeft pazh
vfelej k tebi pribeshal! moji fovrashniki bi
me ne bili nikoli premagali. Od danfi sa-
naprej fe hozhem na tvojo pomozh sanafhati,
in v vfih fvojih fkufhnjavah, k tebi pribe-
shati,pa tudi od tebe terdno upati premago
vfih fvojih fovrashnikov.

3. Kraljiza m ar te mikov.  Po pra-
vizi imenujemo Marijo Kraljizo marterni-
kov; sakaj takrat, ko je nje $in na krishu
vifel, je Marija vezh terpela, kakor vfi mar-

61

terniki:Pod krishem je ftala njegova
Mati. Matere beshe, kadar vidijo fvoje
otroke umirati in jim ne morejo pomagati;
Marija pa ni beshala, do sadnjiga hipa nje-
goviga shivljenja je oftala pri njem: Je
ftala pod krishem.  Ko je Jesuf fvojo
dufho isdihal, je vezhnimu Ozhetu fmert
fvojiga lina v ofer sa nafhe grehe darova¬
la; med tem je terpela fmertne teshave,in
vezhji bolezhine, kakor de bi bila nar ftrafh-
nejfhi fmert imela preftati.

O moja ljuba Mati! savoljo saflushe-
nja tiftih bolezhin, ktere fi pod krishem
preftala, mi sadobi pravo shaloft zhes moje
grehe, in ljubesen do mojiga Svelizharja Je-
sufa Kriftufa. Savoljo (iftiga mezha, kteri
je tvoje ferze prefunil, kadar fi vidila Je-
sufa glavo nagniti in dufho dati, meni mojo
fmertno uro na ftrani ftoj, in sadobi mi
takrat vezimo svelizhanje, de bom mogel
tebe in Jesufa zelo vezhnoft ljubiti.

62

II. Premifliljevanje sa velike
prašnike Marije Devize.

Pervo premifhljevanje.

Sa prašnik zhiftiga fpozhetja Marije Devize.

Kako fe je fpodobilo vfim trem
boshjim perfhonam Mari jo obvaro¬
vati poerbaniga greha.

Neisrezheno velika je bila revfhina,
ktero je greh prinefel Adamu, in fkos
njega zelimu zhlovefhkimu rodu; sakaj
ker je Adam v fvoji nefrezhi gnado
boshjo sgubil, je ob enim sgubil vfe druge
dobrote, s kterimi je bil v sazhetku obdar-
van,  in je s fovrafhtvam boshjim febi in
fvojimu narodu vfe hudo na glavo navlekel.
Veuder pa tifto prezhaftito Devizo, ktero
je Bog Mater drugimu Adamu, to je Je-
sufu Kriftufu namenil, kteri je imel popra¬
viti vfe hudo,  kar je bil pervi naredil, njo
je Bog hotel te nefrezhe obvarovati. Pre¬
minimo toraj sdaj, kako fe je fpodobilo,
de fo tri boshje perfhone Marijo isvirniga
greha obvarovale; fpodobilo fe je namrezh,
de je Ozhe fvojo hzhi, $in fvojo mater,
in fveti Duh fvojo nevefto te nefrezhe ob¬
varoval.

63

Pervi od/lavek.  Spodobilo fe je, de
je vezhni Ozhe fkerbel, de je bila Mari¬
ja isvirniga greha obvarovana, ker je bila
njegova hzhi, in njegova pervorojena hzhi,
kakor Marija farna prizha: is uft Nar-
vifhiga fimisfhla pervorojena pred
vfimi ftvarmi.  (jPrip. 24,9.) Raslagav-
zi fvetiga pifma, fveli ozhetje in fveta
zerkev farna s enim glafam obernejo te be-
fede fvetiga pifma, v prašnik zhiftiga fpo-
zhetja Marije Devize, na Mater boshjo. Naj
fe imenuje pervorojena sato, ker je bila v
boshjim fklepu s fvojim $inam pred vfimi
drugimi ftvarmi naprej namenjena, kakor
terdijo uzheniki Skotifti, ali pa, ker je bila
pervorojena v gnadi,in je bila, ker je Bog
greh previdil, sa Mater Odrefhenikovo svo-
Ijena, kakor uzhe Tomifti; v tem fo ven-
der vfi ene mifli, de Marijo pervorojeno
boshjo imenujejo. Po tem takim fe je pa
tudi fpodobilo, de Marija ni bila nikoli
fushna hudizheva, ampak de jo je le nje
Stvarnik fam od sazhetka v pofeftvu imel,
kakor farna osnanuje: Gofpod me je v
pofeftvu imel od sazhetka fvojih
potov.  (Prip. 24.) Satoraj je Dionisi velki
fhkof Alekfandrifhki po pravizi Marijo ime-
n °val eno in farno hzher shivlenja,
fe s tim od vfih drusih raslozhi, ktere

64

fo hzhere fmerti, ker fo bile v grehu ro¬
jene.

Verh tega fe je tudi fpodobilo, de je
vezhni Ozhe Marijo v fvoji gnadi vftvaril,
ker jo je namenil sa popravljavko sgublje-
niga fveta, in sa frednizo miru med Bogam
in ljudmi j sakaj tako jo imenujejo fveti ozliet-
je, pofebno pa fveti Janes Damafhki, kteri
ji pravi: O prefveta Deviza! ti fi rojena,
de bi zelimu fvetu v svelizhanje flushila. Sa-
to pravi fveti Bernard, de je bila tudi Noe¬
tova barka podoba Marije Devize; sakaj
kakor fo bili ljudje fkos barko obvarvani
potopa, tako fmo bili mi fkos Marijo ob¬
varvani greha, to de s tim raslozhkam, de
jih je bilo v barki le malo otetih, fkos Ma¬
rijo pa je otet vef zhlovefhki rod. Sato ime¬
nuje tudi fveti Atanasi Marijo novo Evo;
sakaj perva je bila mati fmerti, prefveta
Deviza Marija pa je Mati shivljenja. §veti
fhkof Teofani is Nizeje ji pravi: Bodi po-
zhefhena, ker fi shaloft Eve odvsela. In
fveti Basilij ji rezhe: fjiredniza miru med
Bogam in ljudmi, bodi posdravljena! §!veti
Efrem pa jo imenuje fpravnizo zeliga fveta.

Po nobeni ženi pa fe nefpodobi, de bi
bil tifti, kteri mir dela, fovrashnik tiftiga,
kteri je bil rasshaljen, fhe manj pa, de bi
bil hudobe rasshaljenja fam deleshin. §>veti

65

Gregor pravi, de fe fodnikov fovrashnik ne
ime predersniti, de biga hotel tolashiti, sa-
kaj on bi ga bolj rasferdil, kakor potolashil.
Ker je Marija imela biti fredniza miru med
Bogarn in ljudmi, je po tem takim bilo potre¬
ba, de ni bila farna grefhniza in fovrashniza
pred Bogam, ampak de je bila prijatliza
Golpodova, in greha popolnama zhifta.

Pa tudi sato je mogel Bog Marijo isvir-
niga greha obvarovati, ker jo je namenil, de
je peklenfki kazili glavo fterla,tifti kazhi,ktera
je nafhe perve ftarifhe sapeljala, in tako vfim
ljudem frnert prinefla. Gofpod pa je to od Ma¬
rije obljubil: $ovrafhtvo bom po ft a vil
med teboj in sheno, med tvoji m feme-
nam in njenim femenam; in ona ti bo
glavo fterla.  (ji. bukv. Mojs. 3, 15.) Zhe
je bila pa Marija tifta mozhna shena, ktera
je prifhla nafvet,de  bi hudizha premagala,
fe ni fpodobilo, de bi bil hudizh pred njo pre¬
magal, in jo fvojo fushno fturil; nafproti je
bilo veliko bolj po pameti, de je bila bres
^figa madesha, in hudizhu nikakor podver-
shena. Kakor je prevsetni fovrashnik s fvojim
ftrupam vef zhlovefhki rod ofkrunil, tako je
shelel tudi prezhifto dufho te fvete Devize
pkushiti; tode vezhna hvala bodi Bogu, de
j® v fvoji milofti nafho Mater Marijo s toli—
kimi gnadami obdaroval, de je bila bres vfiga

66

greha in dolga, in je tako mogla ponishati
in premagati prevsetnoft hudiga fovrashnika,
kakor pravi fveti Augufhtin, (ali kdor drug
je raslagavz pervih bukev Mojsefovih) fhe
bolj ozhitno pa fveti Bonaventura.

Pofebno pafeje fpodobilo,de je vezh-
ni Ozhe to fvojo ljubo hzher Adamoviga
greha obvaroval, ker jo je Mater fvojimu
edinorojenimu $inu namenil. §veti Bernardin
is §iene pravi: V duhu boshjim fi bila, Ma¬
rija, pred vfimi drugimi ftvarmi pred namenje¬
na, Boga, kije zhlovek poftal, poroditi. Ko bi
tudi savoljo nizh drusiga, bi bil vezhni Ozhe
she farno savoljo zhafti fvojiga^ina, kteri je
bil Bog in zhlovek, mogel Marijo njegovo
Mater bres madesha greha vftvariti. ^JvetiTo-
mash pravi, de morajo vfe rezhi, ktere fo sa
flushbo boshjo odlozhene, fvete in neoma-
deshvane biti. Sato je David, ko je raslo-
zhil, s ktero Gofpod Boga vredno lepoto
mora tempel v Jerusalemu sidan biti, rekel:
Sak a j ne sa zhloveka fe pripravlja
prebivalifhe, ampak sa Boga.  (Paral.
39, 1.) Koliko bolj fhe moramo verovati,
de je ^»tvarnik , ko je Marijo sa Mater fvo-
jiga laftniga $ina namenil, nje dufho s nar
lepfhimi darovi osalfhal, de bi bila vredno
prebivalifhe boshje, kakor fveti Dionisij Kar-
tusian govori. §veta zerkev farna prizha, de

67

je Bog telo in dufho prezhaftite Devize in
Matere Marije s pripomozhjo fvetiga Duha
pripravil, de bi vredno prebivalifhe njegovi-
ga §>ina biti saflushila.

Vfak ve, de je nar vežhji zhaft sa otro¬
ke, zhe fo od imenitnih ftarifhev rojeni, sa-
ka j: Zhaft otrok fo n ji h ftarif h i. (Prip.
IT, 6.) Sato na fvetu vfak losheje prenele
framoto, de je revin ali neuzhen, kakor de
bi bil niskiga rodu, sakaj revesh s pridnoftjo
lahko obogati, neveden s poduzhenjem v
snadnoftih lahko uzhen poftane, kdor je pa
niskiga rodu,fe bo malo kdaj na bolj vifok
ftan povsdignil, in zhe tudi imenitnoft dofe-
she, fe mu vender fhe smeraj lahko ozhita
graja niskiga rodu. Ali je pa mogozhe mi-
fliti, de bi bil Bog, ki je samogel fvojimu
§>inu shlahtno Mater dati, mu hotel dati od
greha omadeshano porodnizo; de bi bil Bog
pripuftil, de bi bil hudizh njegovimu boshji-
mu §inu framoto mogel ozhitati, de je od
matere rojen, ktera je bila peklenfka fushna
in fovrashniza boshja? Tega Bog ni dopu-
ftil, temuzh je f kerbel sa zhaft fvojiga §ina
in je fturil, de je bila njegova Mati vfelej
kres madesha, de bi bila vredna Mati takiga
$ina. To nam tudi prizha gerfhka zerkev,
ki pravi, de je prefveta Deviza od sazhetka
kojiga shivljenja fkos boshjo pofebno pre-

68

vidnoft imela tifto zhiftoft, ktera fe je sa
Mater Jesufa Kriftufa fpodobila.

Poglavitna refniza pri kerfhanfkih uzhe-
nikih je, de nobeni ftvari boshji ni dodeljen
noben dar, s kterim bi ne bila prezhifta De-
viza Marija she popred obdarovana. §!veti
Bernard pravi, de ne fmemo dvomiti, de
to, kar je bilo le malo ljudem dano, tudi
taki Devizi ni bilo odrezheno; in fveti To-
mash is Villanove pravi, de nikoli nobenimu
fvetniku ni bilo nizh dovoljeniga, kar bi v
prefveti Devizi she v sazhetku nje shivljenja
ne bilo fvetilo. Zhe je ref, de je po befedah
fvetiga Janesa Damafhkiga nefkonzhin ras-
lozhik med Materjo boshjo in drugimi fvet-
niki, moramo she pred mifliti, de je Bog,
kakor fveti Tomash uzhi, fvoji Materi vezh
mnogih praviz in gnad dodelil, kakor dru¬
gim fvojim flushabnikam. Zhe je pa temu
tako, prafha fveti Anselm, kteri fe sa bres
madesha fpozhetje Marije Devize slo po¬
tegne, ali je bilo boshji modrofti nemogozhe
fvojimu $inu prav zhifto prebivalifhe pripra¬
viti, in ga vfiga madesha obvarovati, s
kterim je bil zhlovefhki rod ofkrunjen? Zhe
je Bog mogel, prafha dalej ta fvetnik,an-
gelze nebefhke pogubljenja obvarovati, v
kteriga jih je toliko ismed njih padlo, ali bi
pazh ne bil mogel Matere fvojiga §>ina, Kra-

69

ljize angelov padza obvarovati, v kteriga je
bil vef zlilovefhki rod prifhel? §>ej je Bog
samogel dali eni Evi gnado de je bres gre¬
ha na fvet prifhla; ali Marii bi pa tega ne
bil mogel fturiti?

Gotovo, Bog je Marijo bres madesha
samogel ohraniti, in jo je ohranil, in fveti
Anfelm fhe pravi, de je bilo pravizhno,
de je bila Deviza, ktero je Bog Mater fvo-
jimu §iinu odlozhil, s tako zhiftoftjo olep-
fhana, de ni le vfih ljudi in angelov v nji
prefegla, temuzh de je bila k tako vifoki
zhafti povsdignjena, ktere fi sa Bogam ne
moremo vezhji mifliti. §he bolj na tanko
pove ravno to fveti Janes Damafhki, ker
pravi. „On je dal Devizi tako telo in tako
dufho, kakorfhina fe je fpodobila sa tifto,
ktera je imela Boga v fvoje telo fprejeti;
sakaj ker je fam fvet, tudi le v fvetnikih
pozhiva“. Sato je vezhni Ozhe po pravizi
mogel rezili ti fvoji ljubi hzheri: Kakor
je lilija med ternjem, tako je mo¬
ja prijatli z a med hzherami.  (Vif.
P- 2, 2.) Med vfimi drugimi mojimi hzhe¬
rami fi ti, kakor lilija med ternjem, ker
fp vfe druge s greham omadeshane, le
6 fi vfelej zhifta oftala, ti farna fi moja
P r 'jatliza.

Drugi od/lavik.  Spodobilo fe je tudi

70

ravno tako, de je Bog $in fvojo Mater
vliga dolga greha obvaroval. Drugi finovi
fi ne morejo matere voliti, kakor bi njim
ufhezh bilo 5  pa ko bi bilo to kdaj kterimu
takimu dano, ali bi fi pazh nameft kraljize
fushno isvolil? Ali bi pazh,kobi lahko ime¬
nitno gofpofko mater imel, li kmetfhko, ko
bi lahko prijatlizo boslijo imel, ali bi li nje¬
govo fovrashnizo isvolil? Sato pravi fveti
Bernard: „Ker je Stvarnik od zhlovefhke
matere hotel rojen biti, fi je mogel tako
mater isvoliti, kakorfhna je vedi], de fe sanj
fpodobi“. Ker fe je pa sa Boga fpodobilo,
de je imel mater zhifto bres madesha, pravi
fveti Bernardin, fi je tako tudi isvolil. To
nam poterdijo befede fvetiga Pavla, ki pifhe
Hebrejzam: ^podobi fe, de imamo

taziga vel ki ga duhovna, kteri je
f v e t, nedolshin, neomadeshan, o d-
lozlien od grefhnikov.  (Hebr. 7 .~)  Nek
uzhen pifar naf opomni, de mora nafh Od-
refhenik po befedah fvetiga Pavla ne le od
grehov, ampak tudi od grefhnikov biti od¬
ložilen, kakor govori tudi fveti Tomash:
^podobi fe, de je tifti, kteri je prifhel grehe
odvset, odlozhen od grefhnikov. Ali bi pa
mogli rezhi, de je Jesuf Kriftuf odlozhen
od grefhnikov, ko bi mater grefhnizo imel?
$veti Ambrosh pravi: „Kriftuf fi ni is-

71

volil posemeljfke pofode, ampak nebefhko,
v kteri je na fvet prifhel; pofvetil li je tem-
pel fvete zhiftofti«. S temi befedami hozhe
opomniti ta fvetnik na befede fvetigaPavla:
Por vi zhlovek je is s e m I j e, po¬
se m e I j f k, drugi zhlovek je is ne¬
bel, nebefhk.  (X Kor. 15.) $veti Am-
brosh imenuje Mater boshjo pofodo nebefhko,
ne kakor de bi Marija ne bila is posemeljfke
nature, ampak ker je bila savoljo gnade
boshje nebefhka. §veti Janes Kerftnik je
rasodel fveti Brigiti, de Marija prefeshe
angelze nebefhke v fvetofli in zhiftofti, ka¬
kor fe fpodobi Kralju velizhaftva, kteri je
v njenim telefu prebival. Gofpod Bog je
rekel tudi enkrat ti fvetnizi: „Marija je bila
zhifta in ne zhifta pofoda; zhifta, ker je
bila vfa lepa, ne zhifta, ker je od grefh-
nikov rojena j defiravno je bres madesha
fpozheta, de bi bil moj $in bres greha is
nje rojen“. Teh sadnjih befedi vender ne
fmemo tako saftopiti, kakor de bi bil Jesuf
mogel od fvoje Matere fe greha navseti,
ampak Mati Jesufova je bila bres madesha
sato, de njega ni ta nezhaft mogla sadeti,
de bi bil imel mater s greham omadeshano
m fushno hudizhevo.

{Sveti Duh naf uzhi: Zhloveku zhaft
je zhaft njegoviga ozheta,  in  fra-

72

mota sa fina je o z h e bres zhaftiV
(S ir. 3, 13.J Sato, pravi f. Augufhtin, je
tudi obvaroval Jesuf truplo Marije Devize,
de ni ftrohnelo po njeni finerti, ker bi bilo
to njemu v nezhaft, ko bi bilo tifto telo od
gnjilobe rasdjano, v kterim je on mefo nafe
vsel. Zhe bi bila pa nezhaft sa Jesufa, tako
mater imeti, ktere telo bi bilo gnjilobi mefa
podversheno, koliko vezhji bi bilafhe nezhaft
tako mater imeti, ktere dufha bi bila od
gnjilobe greha omadeshana! Sraven tega je
gotovo, de je mefo Jesufovo tudi mefo Ma¬
rije Devize, tako de je po befedah f. Au-
gufhtina (udi po vftajenji od fmerti mefo Sve-
lizharjevo oftalo ravno tifto, kteriga je bil
od fvoje Matere prejel, in tako govori tudi
f. Arnold is Chartres: „Mefo Marije Devize
in mefo Jesufovo je eno, in sato menim, de
Mati ni le deleshna zhafti fvojiga §!ina, te-
muzh de je obeh zhalt ena“. Zhe je pa to
ref, in je vender prefveta Deviza v grehu
fpozheta, bi bilo to njenimu $inu, zhe bi
tudi madesha greha ne bil deleshin, vender
velika nezhaft, de bi bil tako na tanko s
telefam fldenjen, ktero bi bilo s greham
ofkrunjeno, nezhifta pofoda, hudizhu pod-
loshno.

Marija ni bila farno Mati, temuzh je
bila vredna  Mati Svelizharjeva. Tako jo

73

imenujejo vfi fveti ozhetje. §!veti Bernard ji
pravi: ,,1'i farna li bila vredna najdena, de
je v tvojim devifhkim telefu Kralj kraljov
fvoje pervo prebivalifhe svolil“. §iveti To-
mash is Villanove pravi: „Preden je fpo-
zhela, je bila she vredna Mati boshja biti. w
§veta zerkev farna naf uzhi, de je Marija
gnado saflushila, Mati Jesufa Kriftufa biti,
ktere telo je bilo vredno nofiti Kri¬
ftufa Gofpoda.  Te befede fveti Tomash
tako rasloshi, de Marija Deviza ni farna
saflushila, de fe jeKriftuf Gofpod v nji vzhlo-
vezhil, ampak de je s pomozhjo gnade boshje
tako popolnamoft saflushila, deje  bila vredna
biti Mati boshja. Ravno to poterdi tudi f.
Peter Damiani.

Zhe je bila pa Marija vredna Mati bosh¬
ja, kakfhni fpredki pravi f. Tomash is Villa¬
nove, kakfhne popolnamofti fo ji bile potrebne!
§veti Tomash Akvin uzhi, de, zhe Bog ko¬
ga k vifoki vrednofti povsdigne, ga tudi pri—
pravniga fturi; sato je Bog, pravi ta uzhe-
nik, ker je Marijo fvojo Mater isvolil, jo
s fvojo gnado tudi sa to vredno fturil. Is
tega fklene ta fvetnik, de Marija Deviza ni
nikoli greha fturila, tudi ne nar manjfhiga,
Sakaj drugazhi, pravi on, bi ne bila vredna
^lati Jesufa Kriftufa, ker bi bila nezbaft
matere tudi najina padla, zhe bi bil nam-

4

— 74 -

rezh grefhnizo sa mater imel. Zhe bi pa
Marija savolj eniga famiga odpuftljiviga
greha, kteri dufIii gnade boshje ne odvsa-
me, ne bila vredna velike zhafti Mati boshja
biti, koliko manj bi bila fhe le vredna t  zhe
bi bila poerbaniga greha deleshna, kteri bi
jo bil fovrashnizo boshjo in fushno hudizhevo
fturil ? Savoljo tega je isrekel fveti Augufhtin
imenitne befede, de,zhe od Marije  govo¬
ri, n oz h e opomniti od nobeni  ga gre¬
ha, in fzer savoljo fpofhtovanja, ki ga je
tiftimu Gofpodu dolshan, kteriga Mati biti je
ona saflushila,in fkos kteriga je gnado do-
legla, greh popolnama premagati.

Sato moramo s fvetim Petram Damiani
in s fvetim Proklam terdno verjeti, de fije
§in boshji, ki je zhlovek poftal, Mater svolil,
ktera fe je sa njega fpodobila, in kakorfhne
fe mu ni bilo treba framovati. Ni bilo nezhaft
sa Jesufa, zhe fo ga Judje sanizhljivo imeno¬
vali Marijniga fina, kakor fina uboge matere-
Ali fe n e imenuje  nj  e go v a m a t i M a r i-
j a? (Mat. 13, 55.) sakaj on je prifhel na
fvet nam dajat sgled ponishnofti in poterpesh-
ljivofti. Pa saref nezhaft sa Jesufa bi bilo, ko
bi bil hudizh mogel rezhi: Ali ni bila njegova
mati grefhniza? ali ni bila nekaj zhafa nafha
fushna? Nefpodobno bi bilo tudi, ko bi bil
Jesuf rojen od gerde ali hromafte matere, ali

75  —

po telefu od hudizha obfedene; pa koliko ne-
fpodobnifhi bi bilo, ko bi bila dufha njegove
matere le nekaj zhafa od greha omadesiiana,
ali v fushnofti hudizhevi sapopadena!

Bog, ki je sgol modroft, je dobro snal
fi tukej na semlji prebivalifhe poftaviti, ka-
korfhno fe mu je fpodobilo. Modroft fi je
sidala hifho.  (Prip. 9 , l.)Narvif hi je
pofvetil fvoje prebivalifhe — sgoda)
sjutraj jiBogpomaga.  (Pfl. 45.) Sgo-
daj sjutraj, pravi David, je pofvetil Bog te
prebivalifhe, namrezh v sazhetku njeniga
shivljenja je fturil, de je bila Marija vredna
ga fprejeti, ker bi ne bilo fpodobno, de bi
fi bil Bog tako prebivalifhe svolil, ktero bi
ne bilo fveto. Tvoji hifhi, o Gofpod, fe
fpodobi fvetoft.  (Pfl. 92.) Zhe Bog fam
rezhe, de nikoli ne bo prebival v dufhi, ktera
ima hudobno voljo, in telo, ktero je grehu
podversheno: Modroft ne gre v hudo¬
bno dufho, in ne prebiva v telefu,
ktero greham in hudobijam flushij
(Modr. 1.) kako fi bomo kdaj mogli mifliti,
deje boshji §in v dufhi in telefu Marije De¬
vize hotel prebivati, zhe je ni popred po¬
fvetil, in je madesha greha obvaroval? Po-
fobno ker je vezhna Befeda, po nauku f*
^'omasha, ne le v dufhi, temuzh tudi v te-
lefu Marije Devize hotla prebivati. §>veta

4 *

76

zerkev tako poje: O Gofpod, ko fi s a
odrefhenje zhlovefhko naturonafe
vsel, fe nifi framoval Devizhniga
te lef a. Gotovo bi Bog ne bil hotel v telefu
kake fvete Jederti, ali kake fvete Teresije
zhlovefhke nature nale vseti, sakaj, defi-
ravno fo bile te devize fvete, fo bile vender
nekaj zhafa od isvirniga greha omadeshane;
v telefu Marije Devize pa fe mu ni gnufilo
fe vzhlovezhiti, ker je ta nar bolj ljubesniva
Deviza zhifta bila vfih madeshev greha, in
ker je hudobni fovrashnik nikoli ni v pofeftvu
imel. Sato tudi pravi f. Augufhtin : §iin boshji
fi ni nikoli vrednifhi hifhe sidal, kakor Ma¬
rijo, ktera ni bila nikoli od fovrashnikov vjeta,
nikoli fvoje lepote oropana. Kdo, prafha f.
Ziril Alekfandrijfki, kdo je fhe kdaj flifhal,
de bi fi bil kdo hifho safe sidal, in bi jo bil
nar pred fvojimu nar vezbjimu fovrashniku
v pofeft dal?

§veti Metodij pravi: Tifti, kteri nam je
sapovedal ozheta in mater fpofhtovati, ko je
zhlovek poftal,je tudi fam to sapoved hotel
fpolniti, in je sato fvoji Materi vfe gnade
in vfo zhaft dodelil. Sato fe mora pa tudi
terdno verjeti, pravi f. Augufhtin, de je Je-
suf Kriftuf ravno savoljo tega telo Marije
Devize po njeni fmerti ftrohnenja obvaroval,,
sakaj, ko bi tega ne bil fturil, bi sapovedi

77

ne bil fpolnil, ktera sapove mater zhaftiti in
vfakiga nefpofhtovanja do nje fe varovati. Pa
koliko manj bi bil Jesuf fkerbel sa zhaft fvoje
Matere, ko bi je ne bil Adamoviga greha
obvaroval? Pater Tomash is Argentine pravi,
de bi greh imel tak fin, kteri bi bil fvojo
mater mogel obvarovati isvirniga greha, pa
bi ne bil fturil. Kar bi pa sa naf greh bilo,
priftavi ravno ta pifar, bi fe gotovo tudi
boshjimu §inu ne fpodobilo, de bi fvoje Ma¬
tere ne bil greha obvaroval, defiravno bi jo
bil lahko. Sato pravi Gerson: „Ker ti, nar
vifhji Gofpod, hozhefh imeti Mater, fi ji go¬
bovo tudi zhaft dolshan. Meni fe pa slo sdi,
de bi te sapovedi prav ne fpolnil, zhe bi
bil ti tifto, ktera je imela biti prebivalifhe
vfe zhiftofti, v nezhaft isvirniga greha puftil
pafti“.

Snanoje, de je J^inboshji, kakor pifhe
fveti Bernardin, bolj sa to na fvet prifhel,
de je Marijo odrefhil, kakor pa vfe druge
ljudi. Po nauku fvetiga Augufhtina pa fte
dve vishi naf odrefhiti, ena namrezh je ta,
tiftiga vsdigniti, kteri je padel, ena pa ga
obvarovati, de ne pade. Gotovo, pravi f.
Antoniu, je druga visha refhiti boljfhi, ker
-fe na to visho obvaruje vfe nefrezhe in ma-
deshev, kteri dufho v padzu sadenejo. Sato
Moremo biti preprizhani, pravi f. Bonaven-

78

tura, de je bila Marija na to bolj popolnama
visho odrefhena, ktera fe je fpodobila sa
Mater boshjo. Kardinal Kusanfki sato tudi
pravi, drugi ljudje fo imeli Odrefhenika, kteri
jih je fturjeniga greha odrefhil, Marija De-
viza pa je imela Odrefhenika, kteri jo je
obvaroval de ni greha deleshna poftala,

i^konzhati ta drugi odftavik opomnim
fhe na befede Hugota od S. Viktorja, de fe
drevo po fadji posna. Zke je bilo Jagnje
vfelej bres madesha, je mogla tudi Mati
vfelej bres madesha biti. Sato posdravi

on Marijo: O vredna vredniga! Vredna
Mati vredniga §iina! S tem hozhe rezili:
de nobena druga, kakor Marija, ni bila
vredna Mati taziga §ina biti. O vredna
vredniga, in pravi dalej, o lepa lepiga,
vifoka nar vifhiga, Mati fvojiga Boga. ,,
Režimo tudi mi, s fvetim Ildefonsam: Doji,
o Marija, fvojiga Stvarnika, doji tiftiga,
kteri te je vftvaril, kteri te je tako zhifto in
popolnama vftvaril, kakorfhin je on hotel
is tebe biti.

Tretji od/lavik.  Zhe fe je fpodobilo,
de je Bog Ozhe fvojo hzher, in Bog $in
fvojo Mater isvirniga greha obvaroval, fe
je ravno tako fpodobilo, de je fveti Duh
greha obvaroval fvojo Nevefto. Le Marija,
pravi fveti Augufhtin, je vredna gnade, de

je Mati in Nevefta boshja mogla imenovana
biti. §>veti Anselm naf uzhi, de je fveti Duh
s fvojo perfhono prifhel v Marijo, in jo je
s vezli gnadami obogatil, kakor vfe druge
Utvari, je v nji prebival, in je fvojo Nevefto
fturil Kraljizo nebef in semlje. $veti Duh,
pravi ta uzhenik, je fam v njo prifhel, in
je v njenim prezhiftim telefu prezhifto telo
Jesufa Kriftufa fturil, kakor ji je angel osna-
nil: §veti Duh bo prifhel  v te. (Luk.
1.} Sato, pravi fveti Tomash, je imenovana
Marija tempel Gofpodov, fvetifhe fvetiga
Duha, ker je s mozhjo fvetiga Duha po-
ftala Mati vzhlovezheniga §ina boshjiga.

Ko bi fi kak dober malar mogel svoliti
lepo ali gerdo nevefto, kakorfhno bi fi hotel
v podobi smalati, o koliko bi fi prisade],
de bi to podobo tako lepo, kar bi bilo mo-
gozlie, naredil. Ali je pazli fveti Duh s Ma¬
rijo drugazhi ravnal? Ker fi je fvojo nevefto
samogel tako lepo narediti, kakor fe je sa ta¬
ko vifokoft fpodobilo, ali bi pazh tega ne bil
fturil? Gotovo je fturil, kar fe je fpodobilo,
sakaj Gofpod fam naf tega uzhi, ker pravi:
j?Vfa fi lepa, moja prija tli z a, in m a-
desha  ni  v tebi? 4C  (Vif. pef. 4, 7.)
Korneli, imenovan a lapide, pravi pri teh
befedah fvetiga pifina, de jih fveti lldefons,
fveti Bernardin in fveti Lorenz Juftinian vfi

80

na bres madesha fpozhetje Marije Devize
obernejo; sato fe tudi f. Jourdan k Marii
oberne, in ji pravi: „Vfa lepa fi, o zhaftit-
Ijiva Deviza, ne le nekoliko, ampak vfa;
madesha greha fmertniga, odpuftljiviga in
poerbaniga ni v tebi 44 .

Ravno to hozhe na snanje dati fveti
Duh, ko to fvojoNevefto imenuje saklenjen
vert in sapezhaten ftudenz : S a k 1 e n j e n vert
fi ti, moja feftra, moja nevcfta; sa¬
klenjen vert, sapezhaten ftudenz.
(Vif. pef. 4, 12.) Marija, pravi f. Hiero¬
nim,  je bila ta saklenjeni vert, ta sapezha-
teni ftudenz, sakaj fovrashniki nifo nikoli do
nje prifhli, ji fhkodovat; vfelej je na du-
fhi in telefu fveta oftala. Tudi fveti Ber¬
nard rezhe Materi boshji: „Ti, o Deviza,
fi saklenjen vert, v kteriga roka grefhni-
kov ni nikoli dofegla, de bi njegovo zvetje
obrala 44 .

Vediti moramo, de je ta nebefhki She-
nin Marijo bolj ljubil, kakor vfe druge fvet-
nike in angelze vkup,  kakor terdi pater
Suarez s f. Lorenzam Juftinijanam in dru¬
gimi. Od sazhetka jo je bolj ljubil, kakor
vfe, in ji je dodelil fvetoft, v kteri je bila
zhes vfe povsdignjena, kakor ravno to Da¬
vid na ravnoft uzhi, ko pravi: Njeno
ftalifhe je na fvetih gorah; Gofpod

81

ljubi vrata §iionfke zhes vfe fhotore
Jakoba — zhlovekje rojen v nji, on
f a m N a r v i f h i jo je p o ft a v i I. Vfe te
befede nam kashejo,de je bila Marija fveta
she od fvojiga fpozhetja. Ravno to nam po-
terdi, kar fveti Duh v drugih verftah fvetiga
pifma govori: Veliko h z h er a je nabra¬
lo bogaftvo, ti pa fi prefegla vfe.
([Prip. 3, 1.) Zhe je pa Marija v bogaftvu
gnade vfe prefegla, je mogla imeti pravizh-
noft od sazhetka, kakor fo jo imeli Adam
in angelzi. Drugej pravi f. pifmo: Deklizje
bres fhtevila, pa le ena je moja golobiza,
moja popolna ^moja neomadeshanaj edina
fvoje matere. (Vif. pef. 6, 8.) Vfe pravizh-
«e duflie fo h/.here boshje gnade, pa med
njimi je Marija farna golobiza  bres gren-
kiga sholza greha, popolnama  bres is-
virniga madesha, edina  fpozheta v gnadi.

Sato jo je angel, fhe preden je bila Mati
boshja, najdel gnade polno, in jo je posdra-
vihZhefhena  fi., g n ade polna,  pri kte-
t ih befedah opomni Sofroni, de je bilo dru¬
gim fvetnikam gnade dano le nekoliko, Marii
pa je bila dana vfa. Sato, pravi f. Tomasb,
gnada ni pofvetila farno dufhe, temuzh tudi
telo Marije Devize, de je tako prefveta De-
v iza mogla vezhno Befedo boshjo is njega
s  mefam oblezhi. Is vfiga tega lahko fposna-

4 «-«-

82

mo, de je bila Marija od fvojiga fpozhetja s
polnoftjo boshjih gnad od fvetiga Duha na¬
polnjena, „sakaj, pravi Peter Zelenfki, pol-
noft gnade fe je v nji nabrala, ker je bila vfa
gnada boshja od sazhetka njeniga fpozhetja
fkos fvetiga Duha nad njo raslita“. §>. Peter
Damiani fhe priftavi: „§!veti Duh fi jo je od
Boga svoljeno in predsvoljeno s filo vsel“.
S temi befedami hozhe ta fvetnik na snarije
dati, kako je fveti Duh hitel fvojo ljubo Ne-
vefto fl svoliti in pofvetiti, preden jo je luzifer
mogel v fvojo oblaft vseti.

V tem preinifhljevanji lim fe nekoliko
dalje pomudil kakor v drugih, ker fi je nafhe
majhino drufhtvo Marijo Devizo s priftavkam
bres madesha fpozheto  sa fvojo pervo
pomozhnizo in patrono svolilo. Preden fkon-
zham, hozhem fhe ob kratkim rasloshiti na-
gibke, kteri mene preprizhajo, in miflim,
de morejo vfakteriga preprizhati refnize,
ktera je sa Marijo zhafti polna, in farna na
febi tako poboshna in fveta, de je namrezh
prezhifta Deviza isvirniga greha profta oftala.

Veliko uzhenikov terdi, de Marija ni
bila podvershena dolshnofti isvir¬
niga greha fe vdeleshiti.  Ti uzheniki
fo: Kardinal Galatin, Kardinal Kusan, Du
Pont, Salazar, Katarin, Novarin, Viva,
De Lugo, Egidi, Richelieu in drugih vezh.

83

3’a mifel je verjetna, zhe je ref de je bila
volja vlih ljudi v Adamu, kakor glavi vfih lju¬
di vklenjena, kakor Gonet,Habert in drugi
terdijo, kteri na prizho vsamejo befede fvetiga
Pavla: Vfi fo v Adamu gref bili.  (Rim.
5.3 Zlie je pa to verjetno, pravim jeft, je
tudi verjetno, de Marija ni bila podvershena
dolshnofiti isvirniga greha fe vdeleshiti; sakaj
zhe je Bog Marijo v gnadi pred drugimi ljudmi
povikfhal, moramo tudi verjeti, de njene volje
ni v voljo Adamovo .vklenil. Defiravno je
ta mifel le verjetna, fe je jeft vender der-
shim, ker je zhafti polna sa Marijo, mojo
Kraljizo.

Nauk pa , de Marija Adamoviga greha
nikoli ni deleshna  p o ft a la,  jeft popol-
riama (erdiin. Kardinal Everard, Duval,
Renaud, Lossada, Viva in veliko drusih
uzhenih mosh ta nauk terdijo, in pravijo de
je fkoraj verina refniza. Nizh ne govorim
od rasodenja, ktero ta nauk poterdi, pofebno
od rasodenja f. Brigite, ktero je bilo od
Kardinala Turrekremata in od fhtirih pape-
shov poterjeno. Pa isrekov fvetih ozhetov od
^ e ga nauka ne morem samolzhati, sakaj is
»jih fe fposna, kako fo bili vfe ene mifli
Materi boshjo to pofebno pravizo prepuftiti,
§veti Ambrosh pravi: „§prejmi me, o
v*ofpod, ne is rok Sare , ampak is rok Ma—

84

rije, neomadeshane Devize, ktera je bila
fkos gnado zhifta vfih madeshev greha“. —
Origenes pravi od Matere boshje: „Ni bila
ognufhena od ftrupene kazhine fape“. — §Jveti
Efrem govori: „Neomadeshana je, zhifta
vfih madeshev greha“. — §>veti Augufhtin
f klene is befedi angelovih: Zhefhena fi,
gnade polna,  de je is jese perviga ob-
fojenja popolnama isjeta oftala, in de ji je
bila polna gnada shegna dodeljena. — §veti
Hieronim pifhe: „Ta oblak ni bil nikoli v
tami, ampak vfelej v fvetlobi 4c . — §!veti Zi-
prijan (ali kdorkoli je pifavez teh befedi)
pravi, de „praviza ni pripuftila, de bi bila
tifta isvoljena pofoda v fplofhni nefrezhi sa-
popadena; vfa raslozhena od vfih drusih, je
bila Marija fzer deleshna zhlovefhke nature,
ne pa greha“. — $veti Amlilohi pravi: „Tifti,
kteri je pervo devizo bres greha vftvaril,
je fturil tudi drugo bres madesha in krivize“.

— Sofroni prefveto Devizo sato imenuje ne-
omadeshano, ker je popolnama nepopazhena.

— J^veti Ildefons pravi: „Gotovo je, de je
bila bres isvirniga greha“. — §veti Janes
Damafhki pifhe: „V ta paradish kazha ni
mogla priti 44 . — §veti Peter Damiani pravi:
„Telo te Devize, is Adamoviga vseto, ma-
deshov Adamovih ni nafe vselo“. — §>veti
Bruno: „Ona je tifta nefpridena semlja, ktero

85

je Gofpod shegnal, in je satoraj zhifta grefh-
niga ftrupa a . — §veti Bonaventura govori:
„Nafha Gofpa je bila polna naproti gredo¬
če gnade v fvojim pofvezhenji, namrezh
gnade, ktera jo je obvarovala inadesha is-
virniga greha w . — Jpveti Bernardin is Siene:
5 ,Ne fmemo verjeti, de bi bil fam $in boshji
hotel biti rojen is devize , in njeno mefo nafe
vseti, ktera bi bila omadeshana od kakiga
isvirniga greha“. — §veti Lorenz Juftiniani:
„She v fvojim fpozhetji ji je Bog naproti pri—
fhel s fvojimi gnadami“. — $veti Jourdan
priftavi k befedam fvetiga pifma: g nad o
fi nafhla,  „pofebno gnado fi nafhla, o
prefladka Deviza, ker fi bila isvirniga gre¬
ha obvarvana“. Ravno tako govori fhe ve¬
liko drugih uzhenikov.

Sadnjizli fta pofebno dva nagibka, ktera
naf refnize te fvete mifli prav do terdiga
preprizhata. Pervi nagibik je: de fe vfi
verni f p 1 o h te mifli dershe.  Pater
Egidi prizha, de vfi duhovni redi, ali ordni
ta nauk terdijo, in neki nov pifar opomni,
de defiravno jih med dominikani dva in de-
vetdefet soper pifhe, jih je vender sa nafho
mifel fto in fheft in tridefet ravno tega reda.
§prizhvanje papeška Alekfandra VIL v
njegovim pifmu, ki fe sazhne: Solicitudo
Gtnnium ecclesiarum,  prav ozhitno fkashe,

86

de je ta fveta mifel enoglafna s miflijo vfih
katolfhkih kriftjanov fploh. Od bres madeska
fpozhetja Marije Devize pravi namrezh ta
papesh: „Ta fveta mifel fe je mnoshila in
rasfhirjala — tako, de fo jo vifoke fhole po-
ferdile, in fo fe je fkor vli katolfhki prijeli".
Vifoke fhole v Parisu, Alkali, Salamanki,
Koimbri, Kolni, Mogunzii, Neapelnu in
veliko dragih terdijo ta nauk, de mora vfak,
kteri hozhe v teh fholah ftopnjo doktarja sa-
dobiti, prifezhi, de bo bres madesha fpo-
zhetje Marije Devize terdil. Imenitni Petavij
tudi s tem prizha bres madesha fpozhetje
Marije Devize, ker je ta nauk mifel vfih
katolfhkih kriftjanov fploh. §hkof Julij Torni
terdi, de fe to dovishanje ne da ovrezhi;
sakaj, zhe naf ena mifel vfih kriftjanov pre-
prizha, de je bila Marija she v maternim
telefu pofvezhena, in de je bila s dufho in
telefam v nebefa vseta; sakaj bi naf ena
mifel vfih kriftjanov, de je Marija bres ma¬
desha fpozheta, ravno tako ne preprizhala
refnize tega nauka?

Drugi fhe bolj mozhan nagibik, de je
Marija bres madesha isvirniga greha oftala,
je ta: de fveta zerkev povfod prašnik
zhiftiga f p oz h e tj a M arije D e vi ze ob¬
haja.  V ti rezili vidim od ene ftrani, de
fveta zerkev prasnuje pervi hip,  v kterim

87

je bila dufha Marije Devize vftvarjena, in
s telefam fklenjena, kakor rasloshi Alekfan-
der VII. v imenovanim pifmu, ker pravi,
de fveta zerkev fpozhetje Marije devize tako
hozhe zhaftiti, kakor ga zhafti fveta mifel
kriftjanov, ktera uzbi, de je Mati boshja
bres isvirniga greha fpozheta. Od druge
ftrani pa vidim, de ni mogozhe,de bi zer¬
kev kaj nefvetiga zhaftila, kakor fveti pa-
pesh Leon, fveti fhkof Eusebij uzhita, in
kakor terdijo vfi uzheniki s fvetim Augu-
fhtinam, fvetim Bernardam in fvetim Toma-
shem. Ravno ta uzlienik doprizhati, de je
Marija she pred fvojim rojftvam pofvezhena
bila, pravi: „Zerkev prasnuje rojftvo Ma¬
rije Devize; ker pa zerkev vfelej le praš¬
nik kakiga fvetnika prasnuje, je mogla toraj
Marija Deviza v maternim telefu pofvezhena
biti w . Ker je pa po nauku f. Tomasha goto¬
vo, de je bila Marija v maternim telefu po¬
fvezhena, ker zerkev prašnik rojftva obhaja;
sakaj bi tudi ne verjeli, de je bila Marija
od perve prizhe njeniga fpozhetja bres is¬
virniga greha, ker vemo, de ravno ta zer¬
kev ravno v ti mifli prasnuje prašnik njeniga
zhiftiga fpozhetja?

To pofebno pravizo Matere boshje po¬
rdijo tudi bresfhtevilne in prezhudne gnade,
ktere Gofpod Bog fkos podobe Marije De-

88

vize zhiftiga fpozhetja v Neapolitanfkim kra-
Ijeftvu dela. V ti rezhi bi lahko veliko pre-
zhudnih in imenitnih sgodeb povedal, ktere
fo fe patram nafhiga drufhtva prigodile,
vender pa hozhem le dve osnaniti, ktere fo
gotovo ref prezhudne.

Sgodba.

V neko hifho nafhiga majhniga drufhtva
v Neapolitanfkim kraljeftvu je prifhla en¬
krat neka shena k nekimu nafhih mafhnikov,
in mu je potoshila,de njeni mosh she vezh
let ni k fpovedi fhel, in de ne ve, kako
bi sazhela, de bi ga napravila, ker po na¬
vadi vfelej, kadar ona sazhne od fpovedi
govoriti, mosh s tepenjem odgovori. Ma-
fhnik ji fvetuje, de naj da moshu pildik Ma¬
tere boshje zhiftiga fpozhetja. §ihe tifti ve-
zher profi shena mosha v novizh, de naj k
fpovedi gre; pa mosh je bil po navadi gluh,
in ona mu poda pildik. Komaj je pa mosh
pildik v roko vsel, pravi sheni: Kdaj ho-
zhefh, de grem k fpovedi, faj fim priprav¬
ljen iti. Shena, viditi tako naglo fpreober-
nenje fvojiga mosha, sazhne od vefelja jo¬
kati. Drugo jutro pride mosh ref v nafho
zerkev. Mafhnik ga prafha, kako dolgo she
ni bil pri fpovedi, in mosh odgovori: ofem
in dvajfet let. Kaj vaf je vender napravilo,

89

prafha dalej pater, de fte ravno danfi pri—
fhli? Mosh odgovori: O moj pater, jeft fun
bil oterpnjen v grehu, pa fnozhi mi je moja
shena dala podobizo Matere boshje, in kar
na enkrat fim zhutil, de fe je moje ferze
fpremenilo; nozojfhno nozh fe mi je sdelo,
de je vfaka ura tavshent let dolga, tako
rad bi bil imel, de bi fe bil dan fturil, de
bi bil k fpovedi fhel. Nato je opravil mosh
fpoved s veliko gorezhnoftjo, je fpreobernil
fvoje shivljenje, in je svefto hodil ravno k
temu mafhniku k fpovedi.

V drugim kraji Salernofhke fhkofije je
bil, ravno ko fmo tam mifion imeli, mosh,
ki je s drugim, od kteriga je bil rasshaljen,
v fovrafhtvu shivel. Eden nafhih duhovnov
ga je opominjal, fovrashniku odpuftiti, on pa
je odgovoril: Ali fo me, pater, she kdaj
vidili pri pridigi? Nikoli, pravi mafhriik.
Vidijo, rezhe mosh, ravno sato ne grem k
pridigi, ker vem, de fim pogubljen, pa naj
fe sgodi, kar hozhe, jeft fe hozhem mefhvati
nad njim. Mafhnik fi je veliko prisadel,de
bi ga bil na boljfhi mifli pripeljal; ker je
pa vidil, de fo vfe befede saftonj, je rekel
nefrezhnimu zhloveku: Vsemite faj tale pil—
dik Matere boshje. Pa zhimu mi bo? odgo-
vori grefhnik. Med tem je pa pildik vender
^sel, in kakor ga vsame, pravi hitro, ka-

90

kor de bife nikoli ne bil branil odpuftiti: Ljub
moj pater, fvojimu fovrashniku shelim odpu¬
ftiti, in fim pripravljen to fturiti. Drugi dan fi
je namenil sa to. Tode drugi dan je fvoje mifli
prevernil, in fe fpet ni hotel podati. Pater
mu vnovizh poda podobizo Matere boshje,
pa je mosh ni hotel vseti. Na sadnje je ven-
der pofiljen pildik vsel, in komaj ga je v
roki imel, je djal: Hitimo, hitimo, kje je
moj fovrashnik? Pri ti prizhi mu je odpuftil,
in na to je k fpovedi fhel.

Molitev.

O moja neomadesharia Gofpa, vefelim
fe s teboj, de te je Bog s tako zhiftoftjo
obogatil. Hvalim ga, in vedno ga hozhem
hvaliti Stvarnika, de te je vfih madeshov
greha obvaroval, ker fim terdno preprizhan
te refnize, in fim pripravljen, in prifeshem,
de ko bi tudi treba bilo fvojo kri priliti,
fe bom vfelej potegnil sa to tvojo veliko in
pofebno zhaft tvojiga zhiftiga fpozhetja. She¬
lim de bi te zel fvet fposnal in zhaftil tifto
lepo šarijo,  ki je bila vfelej s nebefhko
fvetlobo olepfhana; tifto svoljeno barko
svelizhanja, obvarvano fplofhniga potopa
greha; tifto popolnama in neomadeshano.
golobizo,  kakorfhno te je tvoj boshji she-
nin imenoval; tift saki  en  j en  vert, ki je

91

bil vefelje GoTpod Boga; tift sapezhaten
ftudenz,  do kteriga fovrashnik ni nikoli
prifhel, de bi ga bil fkalil; tifta bela lilija
sadnizh, ktera je sraftla med ternjem Ada¬
movih otrok; kjer fo vli s greham omade-
shani rojeni, fovrashniki boshji, ti pa fi ro¬
jena vfa zhifta, vfa lepa, vfa prijatliza
fvojiga Stvarnika.

Pufti mi toraj, de te fhe hvalim, kakor
te je tvoj Bog hvalil: Ti fi lepa, in ma-
deshani v tebi.  O prezhifta golobiza,
vfa fveta; vfa lepa, vfelej prijatliza boshja:
O kako lepa fi, prijatliza moja, ka¬
ko fi lepa!  O prefladka, preljubesniva,
prezhifta Marija, oh kako lepa fi ozhem
fvojiga Gofpoda; oh osri fe s fvojimi milost¬
ljivimi ozhmi na ftrafhne rane moje uboge
dufhe. Osri fe v me , ufmili fe me, osdravi
me. O prelepi magnet ferz, potegni nafe
tudi moje revno ferze. Ti, ki fi od sazhetka
fvojiga slavljenja bila zhifta in lepa pred
Bogam, ufmili fe me, kteri nifim le v grehu
rojen bil, temuzh fim po kerftu vnovizh oma-
deshval s grehi fvojo dufho. Tifti Bog, kteri
te je isvolil fvojo Hzher, fvojo Mater, fvojo
Nevefto, in te je sato obvaroval madesha
greha, in te je v fvoji ljubesni povikfhal
*hes vfe druge ftvari, ktero gnado ti bo kdaj
odrekel? O prezhifta DevizaMlarija, ni dru-

92

gazhi, ti morafh fturiti, de bom svelizhan.
Tako te klizhem s fvetim Filipam Neri, fturi
de bom vedno na te miflil, in ti nikoli mene
ne posabi. Zhaf mi je slie tako dolg, in sdi
femi, kakor de bi bilo fhe tavshent let, pre¬
den bom tvojo lepoto v nebelih sagledal, kjer
te bom fhe veliko bolj hvalil in ljubil, moja
Mamka, moja Kraljiza, moja preljubesni-
va, moja prelepa, moja prefladka, pre-
zhifta, bres madesha Deviza Marija. Amen.

Drugo premifhljevanje.

Sa prašnik rojftva Marije Devize.

Marija je bila rojena fveta, in
mozhno fveta; sakaj, velika je bila
gnada, s ktero je bila od Boga od
sazhetka napolnjena, — in velika je
bila sveftoba,s ktero jeMarija gna-
di bos h ji v djanji odgovorila.

§tarfhi po navadi s vefeljem obhajajo
rojftvo fvojih otrok; tode prav sa prav bi
imeli le shalovati, zhe premiflijo de otrozi
pri rojftvu nifo le bres saflushenja in bres
pameti, temuzh imajo poverbani greh nad fe-
boj in fo otrozi jese boshje, obfojeni v
nadloge in fmert. Mi pa imamo pravizo zha-

93

ftilljivo in s velikim vefeljem obhajati rojftvo
deteta Marije, sakaj defiravno je bila po
ftarofti fhe majhino dete,je bila vender she
pri rojftvu velika na saflushenji in zhednoftih.
Marija je bila rojena fveta, in slo fveta. De
pa fposnamo kako fveta je Marija she takrat
bila, moramo preminiti, kako velika je bila
gnada, s ktero jo je Bog napolnil, in s
kakfhno sveftobo je Marija s gnado boshjo
vred delala.

Pervi odflavik.  Gotovo je, de je bila
dufha Marije nar lepfhi dufha, ktero je Bog
kdaj vftvaril; in po vzhlovezhenji boshje Be-
fede je bila Marija nar imenitnifhi, Boga
nar bolj vredno delo Gofpodovo, kteriga
je na tem fvetu fturil. §veti Peter Damiani
pravi, de je Marija delo, zhes kteriga, sunaj;
Boga, nizh ni. Satoraj gnada boshja na Ma¬
rijo ni kapljala, kakor nad druge fvetnike y
temu/.li, pravi David, je lila kakor desh
na  k er  s n o. (Pfl. 71, 6.) Dufha Marije
Devize je bila kakor volna, ktera je vef ve¬
lik desh gnade boshje v fe popila, de fe
kar kapljiza ni sgubila. §!veti Basilij pravir
„§veta Deviza je vfo gnado fvetiga Duha v
fe vsela 44 . Sato je s befedami Siraha finela
rezki: „V polnofti fvetnikov je moje
prebivanje 41  j (Sir.24, 16.) ktere befede
f- Bonaventura tako rasloshi: „Kar fo drugi

94

fvetniki le nekoliko imeli, to imam jeft v
vli polnofti“. §veti Vinzenz Fereri pravi,
ker govori od pofebne fvetofti Mariine pre-
den je bila rojena: „Deviza je bila v ma¬
ternim telefu pofvezheria, bolj kakor vli drugi
fvetniki in angelzi“.

Gnade, ktere je prefveta Deviza Marija
sadobila, nifo prefegle farno gnad vfaziga
fvetnika pofebej, temuzh gnade vfih fvetni-
kov in angelzov vkup, kakor uzhi uzheni
pater Franzifhk Pepe is drufhtva Jesufoviga
v fvojih lepih bukvah, imenovanih: Od vi-
fokoft Jesufa in Marije. On naf uzhi, de ta
nauk, kteri je sa nafho Kraljizo Marijo tako
flavitin, terdijo vli danafhnji uzheniki, po-
ftavim: Kartagena, §iuarez, ^pineli, Re-
kupito, Guerra in veliko drusih, kteri fo
vli od tega s pofebno fkerbjo pifali, kar nek¬
danji nifo. Ta uzhenik pripoveduje tudi, de
je Mati boshja farna enkrat sapovedala patru
Martinu Guttierez sahvaliti v njenim imenu
patra §iuareza, de je ta slo verjetni nauk
tako svefto terdil, kteriga je vifoka fhola
v Salamanki enoglafno poterdila, kakor pri¬
poveduje pater Segneri v bukvah imenovanih
Zhaftivz Marije Devize.

Zhe je pa ta nauk fploh in s enim gla-
fam poterjen, je tudi nauk, de je Marija od
perviga sazhetka fvojiga zhiftiga.

95

t

fpozhetja vezhji gnade prejela, kakor
vfi fvetniki in angelzi vkup, slo verjetin.
To terdi mozhno ravno ta pater §iuarez,
'in s njim dershe patri $pinelli, Rekupito in
Ra Kolombiere. Sraven fprizhvanja uzheni-
kov imamo pa tudi dva preprizhavna vsro-
ka, s kterima sadofti dovishamo ta imeno¬
van nauk.

Pervi vsrok  je, ker je Bog Marijo
svolil sa Mater fvojiga $ina. Sato pravi Dio-
nisij Kartusijan, de, ker je bila Marija zhes
vfe ftvari vifoko povsdignjena, in po nauku
$uareza zhaft Matere boshje dofeshe nekako
vifokoft boshje zhafti, fo ji mogle tudi od sa-
zhetka slavljenja gnade vifokejfhi verfte do¬
deljene biti, ktere fo mogle biti bres vfe
primere vezhji, kakor gnade drugim ftvarem
dodeljene. Gotovo je, de je bila she takrat,
ko je bilo v boshjih fklepih namenjeno, de fe
je druga perfhona boshja vzhlovezhila, tudi
Mati svoljena, od ktere je imel $in boshjf
zhlovefhko bitje nafe vseti, in ta Mati je bife
Marija. $veti Tomash pa uzhi, de Gofpod
Bog vfakimu da gnado, ktera je ftanu in
flushbi primerjena, v ktero ga je namenil,
kar je tudi pred njim she fveti Paul prizhal,
ki pravi: Bog nafje pri p ravne  fturil,
de  imo flushabniki noviga teftamen-
ta - (2. Kor. 3, 6.) ktere befede hozhejo^

96

rezhi, de fo apoftelni od Boga tifte gnade
sadobili, ktere fo bile njih vifoki flushbi pri—
merjene, v ktero jih je bil Gofpod svolil*
§veti Bernardin is $iene fhe priftavi, de
kadar Bog koga v kak ftan nameni, ga ne
fturi le pripravniga sa opravilo tega ftanu,
temuzh mu dodeli fhe pofebne darove, deje
v fvojim ftanu zhafti vredin. Ker je toraj
Marija bila namenjena biti Mati boshja, fe
je fpodobilo,de jo je Bog od sazhetka nje-
niga shivljenja napolnil s obilno gnado, ktera
je bila vezhji kakor gnade vfih drusih ljudi
in angelov, ker je mogla primerjena biti vi¬
foki zhafti, v ktero jo je Bog hotel povsdi-
gniti. Tako uzhe vli uzheniki s fvetim To-
mashem, kteri pravi, de je bila Marija, fhe
preden je bila Mati boshja, s tako veliko
fvetoftjo obdarvana, de je bila she vfa vre¬
dna tako velike vilokofti.

§!. Tomash pravi, de je savoljo tega
Marija imenovana polna gnade,  ne pa
kakor de bi bila toliko gnade dofegla, de
bi je ne bilo mogozhe fhe vezh sadobiti;
tako tudi v Kriflufu gnada ni na tako visho
prebivala, de bi je vfigamogozhnoft boshja
ne bila mogla fhe povikfhati, ampak toliko
gnade je imel od Boga, kolikor jo je bilo sa-
dofti, de fe je njegovo fveto zhlovefhtvo s dru¬
go boshjo perfhono sedinilo. Tudi pravi ravno*

97

<a uzhenik, de je boshja mogozhnoft tako ve¬
lika, de zhe tudi fhe toliko da, vender fhe
vfelej samore fhe vezh dati; ort uzhi, de
defiravno je naturna mozh zhlovekova pre¬
jemati omejena, in fe toraj da napolniti, je
vender njegova mozh Bogu pokorin biti neo¬
mejena, in satoraj Bog to zhlovekovo mozh
pripravno fturi fhe vezh prejeti, in jo tako
zhedalje bolj in bolj napolnuje. De povsa-
memo, kar fmo od sazhetka govorili, je
toraj po nauku f. Tomasba ref, de Ma¬
rija, defiravno ni bila s gnado tako napol¬
njena , de bi ji je Bog ne bil mogel nizh
vezh dati, je vender imenovana gnade pol¬
na, ker je bila prejeta guada njeni vifokofti
in zhafti primerjena, de je bila vredna Mati
boshja poftati. Sato pravi Benedikt Fernan-
dez, de je vifokoft Matere boshje mera, po
kteri samoremo prefoditi, koliko gnade je
Bog Marii dodelil. Sato je tudi David po
pravizi mogel rezhi, de je ftalifhe tega mefta
boshjiga, to je Marije, vifhi ko verhovi
hribov. Njeno ftalifhe je na fvetih
gorah;  (Pfl. 86.) to je, Marija je bila v
sazhetku fvojiga shivljenja bolj popolnama,
kakor vfi fvetniki v fkonzhanji. Daljej pravi
David: Gofpod ljubi vrata Šijona 5
b oIj ko vfe fhotore Jakoba,  in priftavi
sakaj, ker je namrezh v njenim devifhkitn

98

telefu Bog hotel zhlovek poftati, zhlovek
je rojen v nji.  Po tem takim je to vsrok,
de je Bog tej Devizi od s^azhetka njeniga
shivljenja tako velike gnade dodelil, ktere
fo bile vifoki zhafti Matere boshje primer-
jene. Ravno to hozhe na snanje dati prerok
Isaija, ki pravi, de bo v prihodnih zhafih
gora hifhe boshje,  to je Marije Devize,
na verhu vfih d ruši h gor ftala, in de fe
bodo na tej gori vfe ljudftva f-hajale miloft
boshjo prejemat: V pof led nji h zhafih bu
ftala gora h i f h e Go f p o d o v e na verhu
gor, in bo povsdignjena zhes vfe
hribe, in vfe ljudftva bodo na-njo>
vrele.  (Is. 2, 2.) §>veti Gregor pravi, de
je Marija imenovana gora na verhu gor,
ker vifoko ftershi zhes vfe fvetnike. Marija
je gora, pravi f. Janes Damafhki, ktero fi
je Bog rad svolil v fvoje prebivalifhe. Sato-
fe imenuje Marija tudiZipref, to de zipref
gore Sion; Zedra, to de zedra gore Liba¬
non, OIjika,to de oljika prelepa; Svoljena,
tode svoljena kakor folnze, sakaj kakor
folnzhna fvetloba fvetlobo svesd satamni,
de fe pri folnzu vezh ne vidijo, tako pre-
feshe fvetoft devifhke Matere vfe saflushenje
vfe druge nebefhke drushbe, pravi f. Peter
Damijan. Prav lepo govori f. Bernard, ker
pravi, de je bila fvetoft Marije Devize tako«

99

velika, de fe sa Boga nobena druga Mati
ni fpodobila, kakor Marija, in sa Marijo
noben drug fin, kakor Bog fam.

Drugi vsrok,savolj  kteriga je mo¬
gla Marija od sazhetka shivljenja fvetejfhi
biti, kakor vfi drugi fvetniki, je ta, de je
od sazhetka fvojiga shivljenja prejela veliko
in fveto flushbo biti ^redniza vfih ljudi, in de
je sato prež od sazhetka mogla vezhji gnade
sadobiti, kakor vfi ljudje vkup. Snano je
kako vfi uzheniki fploh Materi boshji ime
§redniza dajo, ker je namrezh s h ojo mo-
gozhno profhnjo in s fvojim saflushenjem
vfim svelizhanje sadobila,ko je pogubljenja
vrednimu fvetu dobroto odrefhenja dodelila.
Saflushenje Marije Devize fe imenuje sa-
flushenje prime  rj  en  o gnadam , ktere
je od Boga dofegla; sakaj Jesuf Kriftuf
fam je prednik pravize  bos  h j e,  ker je
fkos fvoje nefkonzhno saflushenje,  ki
ga je vezhnimu Ozhetu ofral, nam sveli¬
zhanje saflushil. Marija pa je ^redniza
milofti boshje  fkos fvoje profhnje in fvoje
primerjeno saflushenje, ker je ofrala Bogu,
kakor govore uzheniki s fvetim Bonaventu¬
ram , fvoje saflushenje sa svelizhanje vfih lju¬
di, Bog pa je fprejel njeno saflushenje fkos
”,°j° miloft s saflushenjem Jesufa Kriftufa.
^ato pravi f. Arnold Karnotfki: „Sa nafhe

5 *

100

svelizhanje je ona ravno to dofegla,kar je
Kriftuf sa naf dofegel;“ in Rikard od
Viktorja: „Svelizhanja vfih je slielela, ifkala,
ga dofegla; zlo svelizhanje vfih je fkos njo
prifhlo". Salo fe vfe dobrole, vfi darovi
vezhniga shivljenja, ktere fo fvetniki kdaj
prejeli, fkos Marijo dodeljeni.

Ravno to nam fveta zerkev hozhe na
snanje dali, ker tele befede fvetiga pifma
na Marijo oberne: V meni je vfa gnada
pota in refnize.  (§!ir. 24,25.) §e pravi
gnada pota,  ker fe fkos Marijo dele gria-
de popotnikam na semlji; in refnize,  ker
fkos Marijo fveti luzli refnize. Na drugim
kraji fe bere: V meni je vfe upanje
shivljenja in zhednofti; shivljenja,
ker fkos Marijo upamo sadobiti slavljenje
gnade na tem fvetu , in slavljenje velizhaftva
v nebelih; in zhednofti,  salo ker fkos
Marijo sadobimo vfe zhednofti, pofebno tri
boslije zhednofti, ktere fo poglavitne zhed¬
nofti fvetnikov. Dalje fe pravi: Jeft fim
mati lepe ljubesni,ftrahu,fposnanja
in fvetiga upanja;  to je, Marija nam
sadobi s fvojo profhnjo ljubesen boshjo,
fvet ftrah, nebefhko rasfvetlenje in fveto
saupanje. Is tega fklene fveti Rernard, de
je nauk fvete zerkve, de je Marija fploh
§redniza nafhiga svelizhanja.

101

§veti J^ofronij, Jerusalemfki patriarh
pravi, de Gabriel Devizo Marijo imenuje
gnade polno, ker med tem, de fo drugi le
nekoliko gnade dofegli, fe je nad Marijo vfa
polnoft gnade raslila. To je bilo sato, kakor
prizha (Veti Basilij, de bi bila tako mogla
vredna ^»redniza med Bogam in ljudmi biti.
Kako bi bila Marija , ko bi ne bila s vfimi
gnadami napolnjena, mogla bili leftviza ali
lojtra v nebefa, befedniza sa zel fvet, prava
fredniza med Bogam in ljudmi? pravi f.
Lorenz Juftinian.

Refniza diusiga vsroka fe is tega, kar
fmo dosdaj govorili, ozhitno kaslie. Zlie je
bila Marija, odmenjena Mati Odrefhenika
fveta, she od sazhetka svoljena sa flushbo
frednize, vfih ljudi, toraj tudi vfih fvetnikov,
je mogla tudi od sazhetka vezilji gnade pre¬
jeti, kakor vfi fvetniki, sa ktere je imela
govoriti. §he bolj na tanko hozhem rasloshiti
to refnizo. Zhe fo imeli fkos Marijo vfi ljudje
Bogu ljubi in dopadljivi fturjeni biti,je mo¬
gla Marija fvetejfhi in Bogu dopadljivfhi
biti, kakor vfi ljudje vkup; sakaj kako bi
bila mogla Marija drugazhi sa vfe druge
govoriti? De bo kdo pri kralji mogel miloft
sa podloshne fprofiti, je treba, de je ta
frednik ali befednik kralju bolj ljub in dopad¬
ljiv j kakor drugi njegovi podloshni. In sato

102

je, po befedab fvetiga Anselma, Marija
Deviza vredna bila poftati popravljavka ze-
liga pogubljeniga fveta,ker je bila nar fve-
tejfhi med vfirni drugimi ftvarmi.

Marija je ref fredniza ljudi, porezhe
kdo, ali kako fe pa more imenovati fredniza
angelov? — Veliko uzhenikov je, kteri terdijo,
de je Jesuf Kriftuf tudi angelam gnado fta-
novitnofti saflushil, tako de kakor je Jesuf
njih frednik pravize boshje, tako fme tudi
Marija njih fredniza milofti imenovana biti,
ker je s fvojimi profhnjami prihod Srelizhar-
ja priprofila. Kakor je Marija gnado saflu-
shila Mati Svelizharjeva poftati, tako je faj
tudi saflushila, de bodo fedeshi angelov,
kteri fo bili fkos padez luziferjev fprasnjeni,
fpet napolnjeni. Na to visho je Marija faj
to pomnoshenje njih zhafti saflushila; in tako
je Rikard od Viktorja fmel rezhi: „Vfe
ftvari fo fkos Marijo osdravljene, padez an¬
gelov je fkos njo poravnan, zhlovefhka na¬
tura je fkos njo fpravljena“; ravno to je go¬
voril fhe pred f. Anselm, ki pravi: „Vfe
rezhi fo fkos to Devizo v pervi fvoj ftan po-
ftavljene in poravnane^.

Tako je tedej nafhe nebefhko Dete Ma¬
rija, ko je bilo svoljeno sa frednizo zeliga
fveta, ko je bilo svoljeno sa Mater Sveli-
zharjevo, dofeglo od sazhetka fvojiga shiv-

103

Ijenja vezh gnad, kakor vfi fvetniki fkup.
Oh kakfhno vefelje je bila nebelam in semlji
dufha tega frezhniga Deteta, zhe tudi fhe
sapertiga v telefu fvoje Matere! She ta¬
krat je bila Marija v ozheh boshjih nar pri—
jetnifhi ftvar, ker je bila she takrat napol¬
njena vlih gnad in saflushenja, de fe je
farna mogla pohvaliti: Ko fim bila maj-
hina, fim dopadla Narvifhimu.  Pa
ob enim je Marija med vlimi ftvarmi, ki
fo kdaj na fvet prifhle, Boga nar bolj
ljubila. Ko bi bila Marija tudi prezej po
fvojim zhiftim fpozhetji rojena, bi bila ven-
der bolj polna saflushenja in fvetejfhi, ka¬
kor vfi fvetniki vkup na fvet prifhla. Pa
koliko fvetejfhi je bila Marija rojena, ko je
prifhla na fvet potem, ko fi je toliko saflu¬
shenja nabrala tiftih devet mefzov, ki jih je
v telefu fvoje matere prebila. — Preftopimo
sdaj k premifhljevanju drugiga odftavka, ka¬
ko svefto je namrezh Marija s gnado boshjo
vred delala.

Drugi odflavik.  Uzheni pifar La Ko-
lombiere pravi, de ni sgol mifel kteriga fa-
niiga, temuzh de je mifel zeliga fveta, de
je Deviza Marije ob enim, kakor je v telefu
fvete Ana pofvezhujozho gnado boshjo pre-
i e U, tudi sadobila popolnama saved fvoje
pameti in veliko rasfvetlenje boshje, ktero

104

je bilo primerjeno velikim gnadam,ktere je
dofegla. Tako prav fmemo verjeti, de je bila
njena lepa dufha pri ti prizhi, ko je bila s
njenim zhiftim telefam fklenjena, tudi ras-
fvetljena s luzhjo boshje modrofti, de je mo¬
gla dobro fposnati vezhne refnize, lepoto
zhednofti, in zhes vfe tudi nefkonzhno do¬
broto boshjo,in kako je vredin od vfih ljudi
ljubljen biti, pofebno pa od nje, savoljo po-
febnih gnad, s kterimi jo je Golpod obdaril
in pred vfimi drugimi ftvarmi povikfhal, ker
jo je madesha isvirniga greha obvaroval, ji
tako nesmerjeno gnado dal, in jo namenil
sa Mater vezhne Befede in Kraljizo ze-
liga fveta.

Sato je pa Marija tudi od te prizhe,
polna hvaleshnofti do Boga, sazhela prezej
delati kolikor je mogla, de bi kupzhevala
s velikim bogaftvam, ktero ji je bilo srozheno.
Marija fi je fkerbno prisadevala dobrotljivimu
Bogu dopafti in ga ljubiti; she od tiftiga
zhafa je ljubila Boga is vfih fvojih mozlsi,
in to je fturila vfih tiftih devet mefzov, kteri
fo pred njenim rojftvam pretekli, in ni pre-
jenjala s obudvanjem gorezhe ljubesni fe s
Bogam zhe dalje bolje fkleniti. Ker je bila
Marija she takrat profta isvirniga greha, je
bila ravno tako profta vfih pofvetnih shelj
vfih napazhnih fkufhnjav, vfiga rasmifhlje-

— 105

nja, vfih napotljejev pozhutkov, kteri bi jo
bili v ljubesni boshji sadershevali; vfi njeni
pozhutki fo bili popolnama podversheni du¬
hu, in fo ji pomagali s Bogam fe vedno
bolj na tanko fkleniti, tako, de je njena
lopa duflia, profta vfih napotljejev, bres
preneha k Bogu hrepenela, ga vedno lju¬
bila, in v njegovi ljubesni vedno raftla.
Sato rezhe tudi Marija farna od febe: Ka¬
kor javor pri vodi fim raftla. £§ir.
24, 29.) Marija je bila tifto shlahtno drevo,
ktero je pri potoku gnade boshje vifheje
in vifheje raftlo. Sato fe imenuje tudi vin-
fko terto : Kakor vinfka terta fim ro¬
dila fladak fad. £§ir. 24, 23.) Ne le
savoljo fvoje ponishnofti pred fvetam fe
imenuje Marija vinfka terta, temuzh tudi
sato, ker vinfka terta vedno rafte, dokler
ne dofeshe verha drevefa, na kteriga fe
naflanja, druge drevefa pa, pomoranzha,
murba, hrufhka, kadar do verha pridejo,
vezh ne raftejo na kvifhko. Tako je tudi
Marija Deviza zhedalje vifhej raftla v po-
polnamofti, de jo fveti Gregor zhudodelnik
posdravi rekozh: „Posdravljena vinfka ter¬
ta, ki vedno raftefh;“ kakor terta s dre-
v efam, tako je bila Marija smeraj fklenjena
s  Bogam kakor s fvojo podpornjo. Sato od
Marije govori fveti Duh, ko pravi: Kdo

5 m

106

je ta, ktera is pufhave is-haja s ve-
feljem napolnjena, na fvojiga 1 ju—
biga na fl o njena? (Vif. pef. 8.) Tifta je,
pravi f. Ambrosh, ktera tako vs-haja, de
je na Befedo boshjo, kakor terta na fvoje
drevo naflonjena.

Veliko uzhenih pifarjev terdi, de ka¬
dar kaka dufha urnoft v kaki zhednofti dofe-
she, in potem s vfako gnado, ki jo od Boga
prejme, svefto dela, vfakkrat djanje zhednofti
doprinefe, ktero je urnofti,ki jo v zhednofti
ima, na mozhi enako, tako de dufha vfelej
novo in dvakratno saflushenje sadobi, ktero je
vfimu poprejfhnimu saflushenju vkupej ena¬
ko. Po nauku tih pifarjov je bilo to svik-
fhvanje saflushenja dodeljeno angelzam pred
njih padzam. Zhe je bilo pa to angelzam
dodeljeno, koliko bolj je moglo dano biti
Materi boshji, ko je fhe na fvetu shivela,
pofebno pa tifti zhaf, od kteriga govorim,
ko je fhe namrezh bila v telefu fvoje ma¬
tere, kjer je gotovo s gnado boshjo bolj
svefto delala, kakor angelzi pred fvojim
padzam. Vef ta zhaf je Marija neprene-
hama svikfhevala saklad gnad, ktere je
bila od sazhetka shivljenja prejela. Ker je
namrezh s vfo mozhjo in s nar vezhji po-
polnamoftjo v vllm tem, kar je fturila, s
gnado boshjo vred delala, je pomnoshvala

107

neprenehama fvoje saflushenje, tako de,
*he je v pervi prizhi imela tavshent ftopinj
gnade, je dofegla v drugi prizhi dva, v
tretji fhtiri, v zheterti ofem, v peti fheft-
najft, v fhefti dva in trideset tavshent ftopinj
gnade. Zhe tako fhtejemo djanja zhednofti in
saflushenje Marije Devize zeliga dneva, in
fhe dalej preminimo, koliko to fturi v de¬
vetih mefzih, oh kako velike saklade gnad,
saflushenja in fvetofti je prinefla s feboj Ma¬
rija, kadar je na fvet prifhla!

Vefelimo fe toraj s fvetim Detetam,
ktero je tako fveto, tako Bogu prijetno,
tako polno gnade na fvet prifhlo. Ne ve¬
felimo fe pa farno savoljo Marije, temuzh
vefelimo fe savoljo farnih febe, ker ona ni bila
le savoljo fvojiga povikfhanja, temuzh savoljo
nafhe frezhe tako polna gnade. §>veti To-
mash uzlii, de je bila Marija na tri vishe
gnade polna: Pervizh je bila polna gnade
na dufhi, sakaj njena dufha je bila od sa-
zhetka vfa in popolnama boshja. Drugizb
je bila polna gnade na telefu, kjer je gnado
saflushila s fvojim prezhiftim telefam vezhno
Befedo s mefam oblezhi. Tretjizh je bila
ptjjlna gnad tudi sa fploh frezho vfih, de
fo je mogli vfi ljudje deleshni biti. Nekteri
letniki, rezhe f. Tomash, fo prejeli toliko
gnad, de nifo bile sadofti farno sa njih,

108

temuzh tudi sa svelizhanje veliko drusih lju¬
di; pa vender te gnade nifo bile sadofti sa
vfe, le Jesuf in Marija fta imela obilnoft
gnade, de je je bilo sadofti sa vfe. Kakor po
tem takim govori fveti Janes od Kriftufa,
de fo namrezh od njegove obilnofti vfi pre¬
jeli, to govore fvetniki od Marije. J^veti
Tomash is Vilanove pravi: „Ona je polna
gnade, od ktere polnofti vfi prejemajo 44 . Rav¬
no tako govori f. Anselm, ki pravi, de no-
beniga ni, kteri bi od njene polnofti delesha
ne imel. Kdo vender bi bil na fvetu, do
kteriga bi fe Marija ne fkasala dobrotljiva,
kterimu bi kake milofti ne dodelila? Opom¬
niti vender moramo, de od Jesufa prejema¬
mo gnade kakor od Sazhetnika gnad, od
Marije pa kakor od ^rednize milofti; od
Jesufa kakor od Svelizharja, od Marije pa
kakor od Befednize; od Jesufa kakor is
isvira, od Marije pa kakor is vodotozha.

Savoljo tega pravi f. Bernard, de je
Bog poftavil Marijo kakor vodotozh, fkos
kteriga gnade, ktere on hozhe ljudem do¬
deliti, do njih pridejo; in sato je obdaril
Marijo s toliko gnadami, de vfakterimu
fvoj del more rasdeliti. Ta fvetnik naf
vfe opominja prav premifliti, s ktero lju—
besnijo Bog hozhe de prefveto Devizo zha-
ftimo, ker je vfe fvoje dobrote vanjo po-

109

loshil; ker fe imamo sa vfe upanje, vfo gna-
do, vfe svelizhanje in sa vfe druge dobrote
le fvoji ljubesnivi Kraljizi Marii sahvaliti,
ker vfe fkos njene roke in po njenih profh-
njah do naf pride. „Glejte, fo befede f. Ber¬
narda, s kakfhno poboshnoftjo, hozhe Bog,
de Marijo zhaftimo, ker je obilnoft vfih gnad
vanjo poloshil, de fposnamo, de vfe nafhe
upanje in nafhe svelizhanje od nje do naf
pride. 44  Oh, uboga tifta dufha, sa ktero ta
vodotozh gnade boshje ne tezhe, ktera nam-
rezh fe Marii ne priporozhujel Holofernes,
ko je hotel mefto Betulia vseti,je pred vfim
drugim lkerbel vodotozhe prekopati: Je sa¬
po v e d a 1 prefekati njih vodotozhe.
(Jud. 7, 6.) Ravno to fturi hudizh; kadar
hozhe kako dufho v oblaft dobiti, jo napravi
de poboshnoft do Marije Devize opufti, sakaj
zhe je vodotozh samafhen, bo dufha kmalo
sgubila luzh, ftrah boshji in vezhno sveli¬
zhanje. Berimo fledijozh sgled, in fposnajmo
is njega, kako ufmiljeno je ferze Marije De¬
vize, in v kako nefrezho fe pogresne,kdor
fi ta vodotozh gnade boshje sapre, in zhe-
fhenje nebefhke Kraljize opufti.

Sgodba.

Tritemi, Kanisi in drugi pripovedujejo,
d e j e  v Magdeburgu na Nemfhkim shivel

tio

neki Udo, kteri je v fVoji mladofti tako
flabe glave bil, de fo fe njegovi tovarfhi
v fholi norza is njega delali. Enkrat, ko
je bil lilo shaloftin savoljo fvoje nerasum-
nofti, je le fhel in pokleknil pred podobo
Matere boshje,in fe ji je priporozhil. Marija
fe mu v fanjah prikashe in mu rezhe: Udo,
lej jeft te hozhem uflifhati, toliko rasumnofti
ti bom od Boga sadobila, de te ne bodo
drugi sanaprej nizh vezh sanizhvali, temuzh
fhe zhudili fe bodo nad teboj; poverh tega
‘bofh po fmerti fhkofovi na njega mefto
svoljen. Kakor je bila Marija obljubila, tako
fe je sgodilo. Mladenzh fe je sazhel prav
dobro uzhiti, in je bil na sadnje v meftu
Magdeburg sa fhkofa poftavljen. Tode Udo
je bil Bogu in fvoji dobrotnizi Marii l)e-
vizi tako nehvaleshin, de je vfo poboshnoft
sgubil, in je vlim ljudem pohujfhanje dajal.
Eno nozh ko je ravno v hudobni drufliini
greh delal, je saflifhal glaf, ki mu je djal:
„Udo, sapufti igro hudo, sadofti fi igral, Udo w .
Pervizh, ko je te befede saflifhal, je bil
hud, ker je menil, de ga kdo domazhih
klizhe in opominja. Ko je pa flifhal ravno
te befede drugo in tretjo nozh,fe je sazhel
bati, de bi ne bilo to glaf is nebef. Pa pri
vfim tem je vender ravno tako hudobno
shivel. Zhes tri mefze pa, ktere mu je Bog

i 11

puftil sa njegovo fpokorjenje, je bil na na¬
glim fhtrafan. Neki bogabojezh korar, po
imenu Frederik, je molil eno iiozh v zerkvi
fvetiga Maurizja, in je profil Boga, de bi
pobujfhanju, ki ga je fhkof dajal, konz
fturil, in kar velik veter zerkvene vrata od¬
pre. Dva mladenzha s prishganimi baklami
fe prikasheta in vftopita vfak na eno ftran
altarja. Na to prideta dva druga, ktera fta
pogernila fukno pred altar in fta poftavila
nanj dva slata ftola. Sadnjizh pride fhe en
mladenzh, kteri je bil po vojafhko naprav¬
ljen, je imel mezh v roki, in je v fredi
zerkve obftal in saklizal: O vi fvetniki v
nebefih, kterili kofhize v ti zerkvi pozhi-
vajo, pridite in bodite prizhe fodbe, ktero
bo nar vifhi fodnik sdaj fturil. Na ta glaf
je prifhlo veliko fvetnikov, med njimi tudi
dvanajfteri apoftelni, de bi bili prizhe te
fodbe. Poflednizh je prifhel Jesuf Kriftuf
in fe je ufedel na eniga dveh ftolov. Pri-
kasala fe je tudi Marija Deviza fpremljena
od velike trume fvetih deviz; in je fedla
na drug ftol sraven Jesufa. Na to sapove
$odnik pripeljati hudodelnika, kteri je bil
nefrezhni Udo. $veti Maurizi je govoril
pervi, in je hotel imeti pravizo soper hudo¬
delnika savoljo pohujfhanja, kteriga je lju¬
dem dajal. Vfi fe oglafe in pravijo: Go-

112

fpod, hudodelnik je fmerti vredin. Umerje
naj, pravi na to vezhni J^odnik. Pa preden
je bila fodba fpolnjena, (ju vidimo, kako
je Marija ufmiljena,) je vftala ufmiljenja
polna Mati, de bi ne bila v prizho pri tej
ftrafhni fhtrafi, in je fhla is zerkve; na to
pa je nebefhki flushabnik boshje pravize,
kteri je bil pred s mezhem v zerkev pri—
fhel, priftopil k fhkofu Udotu, in mu je s
enim maham glavo odfekal; — in prikasen
je sginila. VTe je bilo fpet tarna; trepeta-
jozh je fhel prishgat korar luzh na lampi,
ki je pod zerkvijo gorela, pride in vidi truplo
Udotovo, in odfekano glavo, in zerkvene tla
vfe s kervijo pofhkropljene. Ko fe je
dan kuril, in fo ljudje v zerkev prifhli,
je pripovedoval korar prikasen, ktero je
vidil, in ftrafhno prigodbo, ki fe je sgo-
dila. §>he tifti dan fe je prikasal nefrezhni
Udo v pekel obfojen enimu njegovih kapla¬
nov, kteri fhe nizh ni vedil, kaj fe je v
zerkvi sgodilo. Truplo njegovo fo v mlako
vergli, njegova kri pa je oftala v vezhni
fpomin v tleh, ktere fo s fuknam pogernili.
Posneje je bila navada, de fo vfelej, ka¬
dar je bil nov fhkof v zerkev pripeljan,
kervave tla odgernili, de bi bil od fpomina
na tako ftrafhno fhtrafingo opominjan bo-
gabojezhe shiveti, in ne tako kakor Udo

113

Bogu in Marii Devizi sa toliko prejetih
gnad nehvaleshin biti.

Molitev.

O fveto in nebefhko Dete, ki fi na¬
menjeno biti Mati mojiga Svelizharja, mo-
gozhna Jjiredniza ubogili grefhnikov, ufmili
fe me! Glej tukej pred tvojimi nogami ne-
hvaleshnika, ki k tebi pribeshi, in te sa
miloft profi. Ref je, de savoljo tvoje ne-
hvaleshnofti do Boga in do tebe bi bil vredin
od Boga in od tebe sapufhen biti; ali ven-
der flifhim govoriti, in tako verujem, ker
vem, kako velika je tvoja miloft, de fe ni¬
koli ne branifh pomagati tiftimu, kteri fe
tebi s saupanjem priporozhuje. Toraj, o $tvar
nar vikfhi zeliga fveta, sakaj le Bog je
fhe vezhji kakor ti, in nar vezhji fvetniki v
nebefih fo majhini proti tebi; o ^»vetniza
fvetnikov! o Marija, ti bresno gnade! ti,
ki fi polna milofti, pridi na pomozh ubosh-
zu sanizhljivimu, ki je gnado fam sapravil.
Jeft vem, de fi Bogu tako dopadljiva, de
ti nizh ne odrezhe. Vem tudi, de je tvoje
"vefelje de s fvojo veliko mogozhuoftjo ubo¬
gim grefhnikam pomagafh. $kashi toraj ka¬
ko velika je mozh gnade, ktero fi pred
Bogam dofegla, in sadobi mi rasfvetlenje,
m tako mogozhin nebefhki plamen, de me

114

Is grefhnika fpremeni v fvetnika, me od-
terga od polVetnih shelj, in me vfiga uname
v boshji ljubesni. $turi to, moja Gofpa,
fej lahko fturifh. $turi to savoljo ljubesni
tiftiga Boga, kteri te je fturil tako veliko,
tako mogozhno, tako miloftljivo. Tako upam,
tako naj bo. Amen.

Tretje premifhljevanje.

Sa prašnik darovanja Marije Devize.

Darilo, kterig a j e M a r ija Bogu pri-
nefla, ko fe mu je farna febe daro¬
vala, je bilo hitro bres opotavljanja,
in je bilo popolnama bres prider-
sh  ka.

$he nikoli sgol ftvar ni prinefla vezhji-
ga in bolj popolnama darila ali ofra, in
tudi ga nikoli ne bo, kakor je bilo darilo,
kteriga je Marija Bogu prinefla, ko je tri
leta ftara v tempel prifhla, in mu ne difhav,
ne telet, ne slata, ampak farno febe v po¬
polnama shgavni ofer Gofpodu darila, in fe
mu v vedin klavni dar pofvetila. Ona je
dobro flifhala in saftopila glaf boshji, kteri
jo je she takrat klizal fe vfo njegovi lju¬
besni pofvetiti s temi befedami: Vftani,

115

hiti, moja prijatliza in pridi. (Vif.
Pef. 2.) Gofpod je hotel, de naj she takrat
Marija sapufti fvojo domazhijo, fvoje ftari-
fheinvfe,  de bo fkerbela le farno njega
ljubiti in njemu dopafti. Pofluf haj, hzher,
in glej, in nagni fvoje uho; in po-
sabi fvoje ljudftvo in hifho fvojiga
ozheta.  (Pfl. 44.) Hitro je bila Marija
pokorna boshjimu klizanju. Premiflimo loraj,
kako dopadljivo je bilo Bogu darilo, ki mu
ga je Marija dala, ko fe mu je farna febe
darila; sakaj darila fe je hitro in popolnama.
Hitro, bres opotavljanja; popolnama bres
pridershka; to fta dva odftavka nafhiga pre-
mifhljevanja.

Pervi od/lavik.  Marija fe je darila
Bogu hitro. Od perve prizhe, ko je bila ta
nebefhka Hzhi v telefu fvoje matere po-
fvezhena, namrezh v pervi prizhi fvojiga
fpozhetja, je prejela popolnama saved fvoje
pameti, tako de G je she od tiftiga zhafa
mogla saflushenje nabirati, kakor vG uzhe-
niki s patram ^uarezam terdijo. On uzhi s
fvetim Tomashem vred, de nar bolj popol¬
nama visha, po kteri Bog dufho more po-
fvetiti, v tem obftoji, de jo fkos laftno sa¬
flushenje pofveti, in sato moremo verjeti,
de je Bog Marijo na to visho pofvetil. Zhe
fo po nauku fvetiga Tomasha angelzi, in

116

fhe zlo Adam od Boga (o prednoft imeli,
koliko bolj moremo verjeti, de je bila Mati
boshja s njo obdarovana, od ktere moramo
miniti, de ker jo je Bog k vifoki vrednoftj
fvoje Matere povsdignil, ji je tudi vezhji
gnade, kakor vfim drugim ftvarem dodelil,
kakor ravno ta fvetnik govori. Ker je Mati,
pravi ^Juarez , ima pofebno pravizo do vfih
darov fvojiga $inu. Ker je pa zhlovefhtvo
Jesufovo savolj na tanko sedinjenja s boshjo
naturo imelo polnoft in obilnoft vfih gnad, fe
je lpodobilo,de je Jesuf dolshnofti fina fpol-
niti, prefveti Devizi vezhji gnade dodelil, ka¬
kor vfim drugim fvetnikam in angelzam.

Tako je od sazhetka fvojiga shivljenja
Marija Boga fposnala, in gaje tako fposnala,
de kakor je povedal angel fveti Brigiti, noben
zhlovefhki jesik ne more dopovedati, kako
globoko je um Marije Devize bosbje bitje
pregledal v pervi prizhi, ko ga je fposnala.
She takrat, ko je bila s to pervo luzhjo ras-
fvetljena, fe je Marija popolnama darila Go-
fpod Bogu, in fe je ofrala vfa njegovi ljubesni
in njegovi zhafti, kakor je tudi angel f. Bri¬
giti rasodel.

$veto Dete je vedilo tudi, de fo ga
njegovi ftarifhi f. Joahim in f. Ana s oblju¬
bo Bogu darili, kakor veliko pifarjov terdi,
de fo namrezh ftarifhi Marije Devize oblju—

117

bili, de zhe Bog njih sakon poshegna, bodo
dete v tempeljnu Bogu v flushbo pofvetili,
§tara navada je bila pri Judih fvoje kzhere
dati v zelize, ktere fo bile pri tempelnu, de fo
bile tam lepo suzliene in srejene, kakor pravi¬
jo Baronij, Nizefor, Zedrin, §uarez in drugi
na fprizhevanje Judovfkiga pifarja Joshefa,
fvetiga Janesa Damafhkiga, Gregorija is
Nikomedije, fvetiga Anselma in fvetiga
Ambrosha. Ravno to fe vidi is drugih bu¬
kev Makabejev, kjer fe pripoveduje, de je
hotel Heliodor v tempel vlomiti, in saklad,
ki je bil tam fpravljen, pobrati, tu fe nam-
rezh bere: Ker je tempel imel v sa-
nizhevanje priti — fo tekle devize,
ki fo bile tam saperte k Oniju.  ( 2 >
Mak. 3, 20.) — Ker je Marija vedila ob¬
ljubo fvojih ftarifhev, fe je hotla, ko je bila
po fprizhevanji f. Germana in f. Epifanija
fhe le tri leta ftara, Bogu zhaftitljivo ofrati
in v tempelnu pofvetiti, defiravno je to tifta
ftaroft, v kteri majhini otroži fhe nar bolj
pomozhi fvojih ftarifhev potrebujejo. Sato
je Marija fvoje fvete ftarifhe perva profila,
de naj jo v tempel peljejo, in tako fturjeno
obljubo fpolnijo. Njena fveta mati Ana po
fprizhvanji f. Gregorja is Nife ni vezli zha-
bala, temuzh je Marijo prezej peljala vtem—
P e l in jo Bogu ofrala.

118

Glejmo toraj, kako Joahim in Ana
radovoljno darita nar ljubfhi del fvojiga fer-
za, kteriga fta na (Vetu imela, kako grefta
is Nazareta in nefeta sdaj eden sdaj eden
v narozhji fvojo preljubo lr/herko, sakaj fa¬
rna fhe ni mogla hoditi tako dolgo pot,
kakor je bila is Nazareta do Jerusalema,
kjer je po fprizhvanji veliko pifarjev, olem-
defet milj. Malo snanzov jih je fpremilo,
tode trume angelzov fo jih po befedah f.
Gregorija Nikomedijfhkiga obdajale na tem
popotvanji, in ftregle ti nebefhki Devizhizi,
ktera je fhla boshjimu velizhaftvu fe darit-
Kako lepe fo tvoje ftopinje, kneshja
bzhi.  (Vif. pef. 7, 1.) Tako fo ji pazh mogli
peti angelzi: kako lepe, kako prijetne Bogu fo
te tvoje ftopinjize, ktere delafh, ko grefh fe
darovat fvojimu Bogu, o vifoka in preljuba
Hzhi naf vfih Gofpoda! Bog fam, kakor govori
Bernardin Bufto, je pofebno prasnoval ta dan,
ko je bila njegova fveta Nevefta v tempel pe-
Ijana, s vfimi fvojimi nebefhkimi angelzi. Ša-
kaj nikoli ni vidil ftvari bolj fvete in bolj ljubes-
njive, ktera bi fe mu bila darila. Sato pravi f.
German velki fhkof Konftantinopolitanfki:
Pojdi tedej, o Gofpa, Mati boshja,
pojdi polna vefelja v hifho Gofpodo-
vo,in prizhakuj tam prihoda fvetiga
Duhain fpozhetjaEdinorojeniga$iina.

119

Ko je bila fveta drushina v tempel pri-
fhla, fe je obernilo preljubo dele Marija v
fvoje ftarifhe, je pokleknila prednje, jim roke
kufhne in jih profi sa shegen ; potem pa fe ni
vezh obernila nasaj, ampak je fhla na ravnoft
vfih petnajft fhtabel tempelna, (Thtevilo flita—
bel pove Aria Montan po Joshefu Hebreji)
in fe je poftavila, kakor pravi f. German, pred
velkiga duhovna Zaharija. Tako je Marija
sapuftila fvet sa vlelej, fe je odpovedala vlim
dobrotam, ktere Ivet fvojim prijatlam obeta,
in fe je darila in pofvetila fvojimu Stvarniku.

Ko je bil ob zhafu potopa Noe fpuftil
Orla is barke, je oftal sunaj in fe je nad
mertvimi trupli pafel, golob pa fe ni do¬
taknil s nogami semlje, ampak fe je prezej
nasaj v barko vernik §ie je v.ernil k nje¬
mu v barko.  (I. Mojs. 8, 9.) Veliko jih
je, ktere je Bog na ta fvet poftavil, in fe
nefrezhni semlje primejo in njene dobrote
vshivajo. Tako ni fturila nafha nebefhka
Golobiza Marija; ona je fposnala,de nafha
edina dobrota, nafhe edino upanje, nafha
edina ljubesen je Bog; fposnala je, de je
fvet poln nevarnoft,in kolikor pred ga kdo
sapufti, toliko bolj je obvarvan njegovih
naftav; sato je she v fvoji pervi mladofti
botla beshati pred njim, in fe sapreti v fveto
lamoto tempelna, kjer bi boshji glaf bolj.

120

flifhala, Boga bolj zhaftila in ljubila. Sato je
bila Marija od sazhetka fvojiga djanja Bogu
tako ljuba in dopadljiva, de ji fveta zerkeV
tele beft-de na jestk da: „Blagorvajte m®
vfi, kteriGofpoda ljubite, sakaj ko
fim bila  fhe  inajh i n a, fim Nar vifhimU
d o pa  dl  a u . Salo je Marija (udi luni primer-
jena, sakaj kakor luna hitrejfhi fkonzha ivoj
tek, kakor drugi planeti, tako je tudi Marija
pred dofegla popolnamoft, kakor drugi fvet-
niki, ker fe je Bogu darila hitro; bres opo-
tavljanja in odlafhanja, in fe mu je ofrala,
popolnama, bres priderslika. Sdaj preftopimo
k premifhljevanji drusiga odftavka, kjer
imamo fhe veliko govoriti.

Drugi od/lavik.  Rasfvetljena Dekliza
je dobro vedila, de Bog ne mara sa ras-
deljeno ferze; ampak ga hozlie vfiga po-
fvezheniga njegovi ljubesni, kakor pravi
dana sapoved: Ljubi Gofpoda fvojiga
Boga is vfiga fvojiga ferza.  Sato je
ona od perviga sazhetka fvojiga shivljenja
sazhela ljubiti Boga is vfih mozhi, in fe mu
je vfa darila. Njena fveta dufha je prizhakvala
s gorezhimi sheljami zhafa,debi fe tudi po
unajno in zhaftitljivo mogla dariti fvojimu
Bogu. Premiflimo toraj,s kakfhno gorezh-
noftjo je ljubesni polna Devizbiza, ko fe je^
she na tem fveiim kraji saperto vidila, nar-

121

P r ed pokleknila kufhnit semijo v hifhi Go¬
spodovi 5  kako je boshje velizbaftvo molila,
in ga sa gnado sahvalila, de je tako mlada
v prebivalifhe hifhe boshje vseta. Potem fe je
darila vfa fvojimuBogu, vfa, bres de bi bila
kaj febi pridershala, je darila vfe fvoje mo-
zhi, vfe pozhutke, vfe mifli,vfe ferze, vfo
dufho in vfe telo. Takrat je bilo, kakor nek-
teri uzheniki pravijo, deje, Bogu bolj dopafti,
fturila obljubo devifhtva. To obljubo je Ma¬
rija perva fturila, kakor govori Rupert abat.
Marija fe je darila Bogu sa vfelej, pravi
Bernardin Bufto. She takrat je shelela fe v
flushbo boshjo v tempelnu dati sa zelo fvoje
slavljenje, ko bi bila volja boshja tako, de
bi ne bila nikoli vezh is tega fvetiga kraja
fhla. Oh, s kako gorezhnoftjo je pazh Marija
takrat befede nevefte v vifoki pefmi povselai
Mo j ljubik je moj, injeftfim njegova.
(jVif. pef. 2, 11.) Njegova lim, ker le is
ljubesni do njega shivim, in njemu umerjem,
rasloshi kardinal Hugo te befede. Moj Go-
fpod in moj Bog, je rekla fveta Deviza,
le sato flm femkej prifhla, de bi tebi do-
padla, tebe zhaftila, kolikor mi je mogo¬
če; tukaj hozhem le tebi shiveti, in tudi
te bi umreti, zhe je tvoja fveta volja. $prej-
ta ofer, ki ti ga uboga dekla prinefe,
ln  pomagaj mi, de ti svefto flusbim.

6

122

Premiflimo sdaj kako fveto je bilo
shivljenje Marije Devize v tempelnu, ker
je, kakor sarija, ki je smeraj lepfhi, tudi
Marija smeraj bolj v popolnamofti raftla.
Nemogozhe je popifati, kako fo vfak dan
lepfhi fvetile njene zhednofti, ljubesen , po-
hlevnoft, ponishnoft, molzhezhnoft, pokor-
jenje in krotkoft. Ta lepa oljika, pravi fveti
Janes Damafhki, fajena v hifhi Gofpodovi
in salivana od fvetiga Duha, je poftala
prebivalifhe vfih zhednoft. Na drugim kraji
pravi ravno ta fvetnik, de je bil obras pre-
fvete Devize vef pohlevin, de je bilo njeno
ferze vfe ponishno, in njene befede, ktere
fo prifhle is sbraniga notrajniga, vfe lju-
besnive. >She drugej pravi, de je Deviza
vfe mifli na pofvetne rezili pregnala, je
objela vfe zhednofti, in fe v popolnamofti
tako vadila, de je v kratkim zhafu tako
dalezh prifhla, de je saflushila vredin tem-
pel boshji poftati.

§iveti Anselm pofebno govori od slav¬
ljenja prefvete Devize v tempelnu in pravi:
Marija je bila prav ukosheljna, je malo
govorila, je bila vfelej pohlevna, fe ni ni¬
koli fmejala, ni bila nikoli rasmifhljena. Je
bila nepremaknjena v molitvi, v branji fveti¬
ga pifma, v poftih in drusih fvelih delili.
§>veti Hieronim pripoveduje fhe bolj na tan-

123

ko, in pravi, de je Marija vfe fvoje opra¬
vila v tenipelnu lepo sverftila: Od jutra
do tretje ure dneva je molila, od tretje do
devete ure dneva je fvoje dela opravljala; ob
deveti uri je fpet molila, tako dolgo, de
Ji je angel jefti prinefel, kakor je bilo na¬
vadno. ^Jkerbela je, de je bila perva sbu-
jena, de je nar bolj na tanko boshjo po-
ftavo fpolnovala, nar bolj ponishna, in v
vlili zhednoftih nar bolj popolnama. Nihzher
je ni vidil jesne, vfe njene befede fo bile
polne krotkofti, de fe je v vfitn njenim go¬
vorjenji Bog vidil.

$veti Bonaventura pifhe, de je Mati
boshja farna rasodela fveti Elisabeti Bene-
diktinki, de je, ko fo jo bili njeni ftarifhi
v tempelnu puftili, vedno le to miflila, ka¬
ko bo sdaj le Boga imela sa Ozheta, in
de je pogofto prevdarjala, kako bi kaj Bogu
bolj dopadljiviga mogla fturiti. „Nato fim
fklenila,  je reklaMarija f. Elisabeti, d e—
viflitvo ohraniti, na fvetu nobeniga
premoshenja imeti, in vfo fvojo vo¬
ljo fim Bogu sdala.“  Daljej je rekla
Marija, de fi je med vfimi sapovedmi po¬
sebno to sapoved pred ozlii poftavljala: Ljubi
^ofpoda fvojiga Boga;  de je fhla
opolnozhi profit Gofpoda pred altarjem v
tempelnu, de bi ji dodelil gnado vfe sapo-

124

vedi fpolnovati, in de bi vidila rojeno Ma¬
ter fvojiga Odrefhenika; profila je Boga?
de bi ji ohranil ozhi,de bi jo vidila, jesik,
de bi jo hvalila, roke in noge, de bi ji flu-
shila, in kolena, de bi v njenim narozhji
molila njeniga nebefhkiga $inu. Ko je Eli—
sabeta to 1 lifhala, je djala: „Pa, moja
Gofpa, ali nifi bila polna gnade in
zhednofti?“  In Marija ji je odgovorila t
j, V e d i, d e f i m v e d n o m i f 1 i 1 a k a k o f i m
nar bolj s a n i z h 1 j i v a, in nevredna
boshje gnade; sato fi m ga profila
tako sa gnado  i n zb  e dnofl“. Na sadnje r
de bi fe mi preprizhali, kako potreba nam
je vfim sa vfe gnade, kterih potrebujemo^
Boga profiti, je priftavila fhe Marija: „Ali
menifh, de fim imelagnadoinzhe-
d n o ft i b r e s p r i s a d e v a n j a. V e d i, d e n i-
fim imela nobene gnade od Boga
bres velikiga truda,bres ftanovitne
molitve, gorezhih s h e 1 j, obilnih  fols
in bres fpokornih  del“.

Pofebno imenitno pa je rasodenje ftur-
jeno fveti Brigiti, od zhednoft in poboshniga
djanja Marije Devize v njeni otrozhji fta-
rofti. Od otrozhjih let, fe bere v tem ras-
odenji, je bila Marija polna fvetiga Duha,
de je kakor v ftarofti tako tudi v gnadi
fooshji raftla. She takrat je fklenila Boga

125

is zeliga ferza ljubiti, de ga ref ni nikoli ne
s befedo ne s djanjem rasshalila. Sato je
sanizhvala vfe dobrote tega fveta, in je
dala ubogim, kolikor je mogla. V  jedi je
bila tako smerna, de je le toliko jedla,
kolikor je bilo treba shivot ohraniti. Ko je
Marija is fvetiga pifma bila fposnala, de ima
Bog v telefu devize fpozhet in rojen biti, de
bi fvet odrefhil, fe je njeno ferze tako unelo
od ljubesni boshje, de ni nizh shelela in
nizli drusiga miflila, kakor le na Boga; in
ker je le v Bogu velelje nafhla, fe je ogi¬
bala zlo fvojih ftarifhev, de bi je nizh ne
bilo od mifel na Boga odvernilo. Pred vfim
drugim je shelela doshiveti prihod Mefijev,
de bi bila mogla biti dekla prefrezhne de¬
vize , ktera bo vredna poftati Mati boshja.

Gotovo je, deje is ljubesni do te fvete
Devize Svelizhar hitrejfhi prifbel na fvet;
sakaj med tem, de fe je nevredno dershala
biti dekla Matere boshje, je bila farna sa to
Mater svoljena; s prijetnim duham fvojih
zhednoft in s fvojimi mogozhnimi molitvami
je boshjiga Jjiinu v fvoje devifhko telo po¬
tegnila. Sato je bila imenovana Marija od
fvojiga boshjiga Shenina gerliza: Glaf

gerlize fe je saflifhal v nafhi semlji;
m. pef. 2, 11.) to ne le savoljo tega,
ke rj e  Marija, kakor gerliza, famoto ljubila

126

in je na tem fvetu kakor v pufhavi shivela,
temuzh tudi sato, ker kakor gerliza sdiha-
jozh po polji leta, je tudi Marija neprene-
hama v tempelnu obmilovala nadloge grefh-
niga fveta in vdihovala k Bogu sa Odrefhe-
nika vfih ljudi. Oh, s kako gorezhnoftjo, in
kako is ferza je ponavljala sdihvanje pre¬
rokov po prihodu Odrefhenikovirn: Pofhlji
jagnje, o Gofpod, gofpodvavza
s e ml  j e. (Isai. 16, 1.) Rofite nebefa
od sgoraj, oblaki deshite Pravizh-
n i g a. (Isai. 45, 8.) O de bi prederl
nebefa in doli prifhel!  (Isai. 64, l.J
Veliko dopadenje in vefelje sa Boga
je bilo viditi, de fe to majhino Dete k nar
vezhji popolnamofti povsdiguje, kakor oblak
difhezhiga dima, kakor govori fveti Duh od
Marije v vifoki pefmi, rekozh: Kdo je ta,
ki gre gori is pufhave kakor  fiteber
dima is difhav mire  in  kad  ila  in  vfi-
ga mnogiga praha kupzhevavza s
d if ha vami?  (Vif. pef. 3, 6.) To Dete,
pravi Sofronij, je bilo ref vert prijetnofti
Gofpodov, v kterim je Bog vfe mnoge
zvetize in difhavo vfih zhednoft nafhel.
§veti Janes Krisoftom pravi, de je Bog
Marijo sato na semlji sa fvojo Mater svolil,
ker na želim fvetu nobene fvetejfhi in bolj
popolnama ftvari, kakor njo, in nobeniga

127

v rednifhiga prebivaliflia, kakor nje fveto
telo, ni mogel najti, kar tudi fveti Ber¬
nard poterdi. Tudi fveti Antonin pravi, de
je mogla prefveta Deviza, de bi mogla sa
vifoko vrednoft Matere boshje s v olj en a biti,
tako popolnama biti, de je popolnamoft vfih
drusih ftvari prefegla.

Po tem takim fe je fveta Devizhiza
Marija v tempelnu Bogu darila hitro in po-
polnama. Tako fe tudi mi danfi bres odla-
fhanja hitro, in bres pridershka popolnama
darimo Marii, in jo profimo, de naf ona
Bogu ofra, ker naf ne bo savergel, zhe
bo vidil, de fe mu darimo fkos roke tifte,
ktera je poftala shiv tempel fvetiga Duha,
vefelje fvojiga Gofpoda, in svoljena Mati
vezhniga $inu boshjiga. Saupajmo tudi v
to vifoko in hvaleshno Gofpo, ktera s ve¬
liko ljubesnijo povrazhuje nar manjfhi dela
fvojih flushabnikov, kakor fe fposna is fle—
dezhiga sgleda.

Sgodba.

V shivljenji feftre Dominike is Para-
disha, ki ga je pifal pater Ignazi Niente,
fe bere, de je bila ta deviza v vali po
imenu Paradish bliso Florenzje od ubogih
jt^rifhev rojena. Dekliza je od otrozhjih let
Materi boshji pofebno flushila; zel teden fe

128

je vfak dan na zhaft Marii Devizi poftiia,
v faboto pa je prihranjene jedi vbogajme
dala. Tudi je fhla vfako faboto na vert Tvo¬
jih ftarifhev, ali na blishno poljo, je na¬
brala zvetiz, kolikor je mogla, in je ozirala
podobo Marije Devize s Jesufhkam v na-
rozhji, ki jo je v hifhi imela. Poflufhajmo
sdaj kakofhne gnade je hvaleshna nebefhka
Gofpa povernila tej fvoji flushabnizi sa nje¬
no ljubesen. Dominika je ftala enkrat pri
oknu, fhe le defet let je bila ftara takrat,
in je vidila na zefti prav lepo sheno, ki je
imela fantizhka pri sebi; oba fta roke kvi-
fhko proti nji molila in jo vbogajme pro¬
fila. Ona gre hitro kruha ifkat, pa kar sa-
gleda, bres de bi fe bile duri odperle, ma¬
ter in otroka pred feboj ftati, in vidi, de
ima fantizh roke, noge in perfi ranjenje.
Poprafha lepo sheno, kdo de je ranil otro¬
ka, in mati odgovori: „Ljubesen ga je ra¬
nila 44 . Dominika vfa prevseta od lepote in
prijasnofti maliga fantizha,ga poprafha zhe
ga te rane kaj bole; pa on nameft odgo¬
voriti, fe ji prijasno pofmeja. Na to fta
ftopila blisheje k podobi Matere boshje s
Jesufam v narozhji, in shena rezhe Domi¬
niki: „Povej mi, moja hzherka, sakaj fi to
podobo s zvetizami ozirala? 44  Dominika ji
odgovori, de jo ljubesen, ktero ima do Je-

129

sufa in Marije, na to napelje. „Ali jih slo
ijubifh? is  prafha shena, in dekliza pravi:
tako mozhno, kakor jih le morem. „Koliko
jih pa morefh?“ govori dalej nesnana shena,
m Dominika odgovori: kolikor mi dafta jih
ljubiti. Nato pravi shena: „Le ftanovitno jih
ljubi, in le upaj, de ti bota kdaj v para-
dishu povernila 4£ .

Ko je dekliza na to saduhala neki ne-
befhki duh,  kteri je is ran fantizhevih pri—
fhel, je prafhala mater s kterim masilam
mu jih namashe, in zhe bi ne mogla tudi
nji taziga mašila dobiti. „S vero in s do¬
brimi deli fe kupi tako mašiloodgovori
shena. Dominika jima ponudi kofhzhik kru¬
ha, pa lepa mati ji rezhe: „Jed tega mojiga
fina je ljubesen. Le rezi mu, de Jesufa lju-
bifh, in bo vefel ££ . Fantizh, ko je saflifhai to
fladko ime, je poftal od ljubesni vef gorezh,
in je prafhal deklizo, koliko Jesufa ljubi. Ta¬
ko ga ljubim, je odgovorila Dominika, de
nozh in dan nanj miflim, in de nizh drusiga
ne shelim, kakor, kolikor morem, njemu do-
pafti. „Le ftanovitno ga ljubi, je odgovoril
fantizh, in tako te bo ljubesen fhe bolj uzhila
kaj fturi, de mu bofh fhe bolj dopadla. Ko je
bil lep duh is ran fantizhevih zhedalje mozh-
ne ji, je saklizala Dominika: O moj Bog!
duh fturi, de bi fkoraj od ljubesni umerla.

6 «-

130

Zlie je duh fantizha tako fladak, kaj bo fhe
le duh v paradishu! Pa lej! na enkrat fe vfe
fpremeni; mati fantizheva je bila na enkrat
kakor kraljiza lepo oblezhena in s fvetlobo
obdana, fantizh pa fe je fvetil, kakor nar
fvetlejfhi folnze; vsel je zvetize in jih je
rastrefil na glavo mlade Dominike, ktera je
bila, ko je fposnala Jesufa in Marijo, na
kolena padla pred nje, in jih zhaftila. Tako
je minula prikasen. Dominika je fhla v
klofhter k Deminikankam in je tam v letu
1553 v glafu fvetofti umerla.

Molitev.

O Ljuba Gofpodova, o preljubesnivo
Dete Marijal oh de bi pazh tudi jeft mogel
danfi, kakor fi fe ti v tempelnu hitro in po-
polnama darila zhafti in ljubesni fvojiga Go-
i'poda,perve leta fvojiga shivljenja tebi da-
riti, in fe popolnama v tvojo flushbo sdati,
o moja prefveta in prefladka Gofpa! Ali oh,
tifti zhaf je she prezhl Jeft nefrezhni fim
veliko let v flushbi fveta in fvojiga napazh-
niga nagnjenja sapravil, in fim bil na tebe
in na Boga popolnama posabil. O nefrezhni
zhafi, v kterih tebe, o Marija, nilim ljubil!
Pa vender, boljfhi je posno, kakor nikoli
sazheti. Sato, o Marija, fe danfi pred tebe
poftavim, in fe popolnama v tvojo flushbo

131

Jarim sa to malo ali veliko zliafa, kar imam
fhe na semlji shiveti5 kakor ti, tudi jeft fe
odpovem vfim ftvarem, in fe popolnama
ofiarn v ljubesen fvojiga Stvarnika. Tebi, o
Kraljiza, toraj pofvetirn fvoj um, de bom
vfelej miflil na ljubesen, ktero saflushifh5
fvoj jesik, de te hvalim, fvoje ferze, de te
ljubim. Vsemi ta ofer, o prefveta Deviza,
kteriga ti tako sanizhljiv grefhnik prinefe;
profirn te, fprejmi ga savoljo vefelja, kteriga
je tvoje ferze takrat obzhutilo, kader fi fe
v  tempelnu Bogu darila. Ker pa fhe le tako
posno sazhnem ti flushiti, je moja dolshnoft,
Je sgubljeni zhaf s toliko vezilji gorezhnoftjo
v  tvoji flushbi, s (oliko vezilji Ijubesnijo sa-
doprinefem. Podperaj ti, o Mati milofti, s
fvoj o mogozhno profhn jo mojo flaboft, in
sadobi mi od fvojiga Jesufa ftanovitnoft in
mozh, de ti do fmerli sveft oftanem, de ti
bom vedno flushil na semlji in te vezhno
hvalil v nebelih. Amen.

Zheterto premifhljevanje.

Sa prašnik osnanenja Marije Devize.

vzhlovezhenji §>inu boshjiga fe
Marija ni mogla bolj ponishati, ka-

132

kor feje ponishala; pa tudi Bog je
ni mogel bolj povikfhati, kakor jo
je povikfhal.

Kd or fe povikfhuje, bo ponishan, in
kdor fe ponishuje bo povikfhan; to je go¬
vorjenje Gofpodovo, in ne more goljfati. Sato
je Bog, ki je hotel zhlovek poftati, de bi
sgubljeniga zhloveka refhil, in tako grefhnimu
fvetu fvojo nefkonzhno dobroto na snanje
dal, ker li je mogel na semlji mater svoliti,
med vfimi shenami nar fvetejfhi in nar bolj
ponishno poifkal in svolil. Med vfimi pa
mu je ena nar bolj dopadia,to je bila De-
viza Marija, ktera je bila toliko bolj po
golobje krotka in ponishna, kolikor je bila
v vfih zhednoftih bolj popolnama. Bres
fhtevila je deviz,  pravi Gofpod, pa le
ena je moja golobiza, moja popolna.
(Vif. pef. 6, 8.) Sato, je rekel Bog, ho-
zhem njo sa fvojo Mater svoliti. Premiflili
bomo toraj, kako je bila Marija ponishna,
in kako jo je sato Bog povikfhal. Marija
fe pri vzhlovezhenji §>inu boshjiga ni mogla
bolj ponishati, kakor fe je ponishala, to bo
pervi odftavik; Bog Marije ni mogel bolj
povikfhati, kakor jo je povikfhal, to bo
drugi.

Pervi odftavik.  Ko je Gofpod govo-

133

v vifoki pelini od ponishnofti Marije nar
bolj ponishoe Devize je rekel: Ko je bil
kralj v f v oj im p oz h itku,  j e m o j a nar-
da fvoj duh dajala.  (Vif. pef. 1, 11.)
§veti Antonin pravi zhes te befede, de je
narda, ki je majhno in niško selifhe, po¬
doba ponishnofti Marije Devize, od ktere
je tako prijetin duh v nebefa fhel, de je
§inu boshjiga od vezhniga Ozheta v njeno
devifhko telo potegnil. Ko je Gofpod Bog
hotel zhlovek poftati, de bi bil fvet odrefhil,
je od tega prijetniga duha ponishne Devize
nafe vlezhen, njo sa fvojo Mater svolil. De
hi bil pa fvoji Materi vezh saflushenja in
vezhji zhaft dodelil, ni hotel bres njeniga pri¬
voljenja njen $in poftati; sato pravi fveti
Guilielm abat: „Ni hotel vseti telefa is nje,
zhe bi ga ne bila farna dala 44 . Sato je, ka¬
kor je bilo rasodeto f. Elisabeti Benediktinki,
ravno ko je ponishna Deviza Marija v fvoji
hifhizi bila, tukaj sdihvala, in bolj gorezhe
kakor fzer Boga profila, de bi fkoraj po-
flal Odrefhenika, angel Gabriel s imenitnim
porozhilam prifhel, je pred njo ftopil in
j° posdravil rekozh: Zhefhena Marija,
gnade polna, Gofpod je s teboj, she-
gnana fi med shenami.  (jLuk. 1.) Bodi
posdravljena, o Deviza polna gnade boshje,
sakaj ti fi bila vfelej na gnadi bolj bogata,

134

kakor vfi drugi fvetniki. Lej, Gofpod je s
teboj, kerfi tako ponishna. Ti fi shegnana
med shenami, sakaj vfe druge fo padle v
prekletftvo greha; ti pa, ker fi Mati She-
gnaniga, fi tudi, in bofh vfelej shegnana in
profta vfih madeshev.

Kaj pa je Marija odgovorila na to po-
sdravljenje polno hvale? Nizh ni odgovorila,
temuzh uftrafhila fe je, ko je premifhljevala
te befede. Ko je to saflifhala,  fe  je
u ftr a f hi  la  nad  njego v i m g o v o r j enj e m,
injepremifhljevaIa,kakfhinobibilo
to  pos  dr  a vij  en  j e. (Luk. 1,29.) Pa sa¬
kaj fe je uftrafhila? Morebiti salo, ker fe
je bala, de bi ne bilo to kaka smota; ali
savoljo framoshljivofti, ker je mofhkiga pred
feboj sagledala, kakor nekteri menijo, ki
miflijo de fe ji je angel v podobi inladenzha
prikasal? Ne savoljo tega, befede fvetiga
pifma fo ozhitne: fe je uftrafhila nad
njegovim govorjenjem.  Ni fe uftrafhila
njegoviga obrasa, ampak njegoviga govor¬
jenja, pravi Eusehij. Toraj je prifhel njeni
ftrah sgol is ponishnofti, ker je flifhala tako
hvalo, povsdigovanje, ktero je bilo dalezli
prezh od tega, kar je farna od febe miflila.
Kolikor bolj je angela flifhala jo povikfhvati,
toliko bolj fe je farna ponishala, in je fvojo ne-
vrednoft premifhljevala. $veti Bernard opom-

135

ni, de ko bi ji bil angel rekel, de je ona
nar vezilji grefhniza zeliga fveta,bi fe Ma¬
rija ne bila tako sazhudila; ker je pa sa-
Tlifhala tako vifoko hvalo, fe je vfa pre-
ftrafhila. §e je uftrafhila, sakaj, ker je bila
tako slo ponishna, je zhertila fvojo hvalo
in je le skelela, de bi bil njen §>tvarnik in
delivz vfih dobrot vfelej hvaljen in zliefhen.
Ravno to je Marija farna rasodela fveti
Brigiti.

Pa Deviza Marija je faj vedila is fve-
tiga pifma,de je zhaf she prifhel, v kteriga
fo preroki prihod Mefijev prerok vali $ je ve¬
dila, de je sadnji teden od preroka Daniela
prerokvan fe priblishal; de je zeptar Juda-
tov, kakor je prerokval ozhak Jakob, she
v pluje roke kralja Herodesha prifhel; ve¬
dila je tudi, de bo deviza mati Svelizharjeva.
Kjer je toraj zhefhenje angelovo saflifhala,
kakorfhno le Materi boshji gre5 ali ji ni ta
mifel v glavo prifhla, de je morebiti ona
tifta Deviza sa Mater Gofpodovo namenjena?
Ne, njena globoka ponishnoft ni pripuftila,
de bi ji bilo kaj taziga na mifel hodilo. Na-
fproti jo je to zhefhenje v tak ftrah pri¬
pravilo, kakor govori fveti Peter Krisolog,
de kakor je bil Kriftuf v fvojih fmertnih te¬
žavah od angela pokrepzhan, tako je mogla
tudi Marija od angela v ferzhnofti poterjena

136

biti. Ker je tedej angel Gabriel Devizo Ma¬
rijo vidil, de fe je pri tem pozhefhenji tako
uftrafhila, ji je ferzhnoft prigovarjal rekozh:
Ne bjoj fe, Marija, ker fi miloft na-
fhla pri Bogu.  Nikar fe ne boj, nikar
fe ne uftrafhi velike zhafti, s ktero te po-
sdravirn, sakaj zhe fe farna febi tudi majhina
in niška sdifh, te je vender Bog, kteri
ponishne povikfhuje, vredno nafhel, de gua-
do najdefh, ktero fo ljudje sgubili. Sato te
je Gofpod isvirniga greha, kteriga fo vfi
ljudje deleshni, obvaroval; sato ti je od
sazhetka tvojiga slavljenja vezhji gnade do¬
delil, kakor vfim drugim fvetnikam; sato
te silaj zlo k vifoki vrednofti povsdigne,
de bofh njegova Mati, sakaj: Glej, fpo-
zhela bofh,in§iinu rodila,in njego¬
vo ime bofh imenovala Jesuf.

Pa kaj  fe pomifhljujefh, Marija, pravi
fveti Bernard, lej angel zhaka tvojiga od¬
govora; pa tudi mi, o prefveta Deviza,
zhakamo befede milofti, mi, kteri pod fodbo
vezhniga pogubljenja jezhimo. Lej, nafha
Mati, odkupfhina sa nafhe svelizhanje, §in
boshji, kteri ima v tebi zhlovek poftati, fe
d she daje; zhe ga sa fvojiga Jjlina vsa-
mefh, fmo vfi prezej od fmerti refheni. Tvoj
Svelizhar fam, kteri je savoljo tvoje lepote
od ljubesni do tebe unet, ravno tako sheli

137

tvojiga privoljenja, fkos kteriga je fklenil fvet
odrefhiti. Odgovori, o fveta Deviza, fveti
Augufhtin Marii Devizi prigovarja, hitro
odgovori, sakaj mudifh svelizhanje fveta,
ki bo is tvojiga privoljenja prezej prifhlo?

Pa, lej, Marija odgovori, odgovori
angelu in pravi: Glej, dekla Gofpodo-
va fim, sgodi fe mi po tvoji befedi.
Oh odgovor, de bi lepfhiga, bolj ponishni-
ga, bolj modriga ne bila mogla snajti
modroft vfih ljudi in vfih angelov, ko bi bili
tudi milion let nanj miflili. Oh odgovor mo-
gozhni, kteri fi nebefa rasvefelil, in morje
gnad in dobrot na semljo prinefel! Odgovor,
kteri, komaj de li is ponishniga ferza Ma¬
fije Devize prifhel, fi potegnil is narozhja
vezhniga Ozheta edinorojeniga §inu v pre-
zhifto telo prefvete Devize, de je zhlovek
poftal. Sakaj, komaj fo bile befede isrezhe-
ne:DeklaGofpodova fi m, sgodi femi
po tvoji befedi,  je prezej Befeda mefo
poftal  a;  boshjiJpin je poftal tudi $in Marije
Oevize. „0 mogozhni sgodi  fe  pravi f.
Tomash is Villanove, o fturivni sgodi  fe;
° zhaftitljivi sgodi  fe  zhes vfe drugo hvale
vredno! S drugim sgodi  fe  je Bog vftva-
fjl fvetlobo, nebo, semljo; pa s tem Ma¬
snim sgodi  fe  je Bog poftal zhlovek,
kakor fmo mi w .

138

Premiflimo sdaj veliko ponishnoft Ma¬
rije Devize v tem odgovoru. Sadofti je bila
rasfvetljena, de je vedila kako vifoka vred¬
notit in zhaft je boshja Mati biti. She ji je
bil angel osnanil, de je ona tifta frezhna sa
Mater boshjo svoljena Deviza. Pa pri vlim
tem fi ni nizh vezli miflila farna od febe,
fe ni nizh prevsela savoljo tega povikfha-
nja, ker je premiflila od ene ftrani fvoj
nizh, od druge ftrani pa nefkonzhno Veli-
zhaftvo fvojiga Boga, ki jo je v fvojo Ma¬
ter svolil j fe je fposnala nevredno take zha-
fti, pa vender fe ni hotla vftavljati boshji
volji. Toraj prafhana po privoljenji, kaj je
fturila ? kaj je rekla ? Ona vtopljena popol-
nama v fvoj nizh, vfa uneta od shelja fe
kolikor je nar bolj mogozhe s fvojim Bo-
gam fkleniti, vfa vdana v boshjo dobroto
odgovori: Lej, dekla Gofpodova fim<
Lej, fushna fim Gofpodu, dolshna fturiti,
kar on sapove. Hotla je rezhi: Zhe je Go-
fpod mene svolil sa fvojo Mater, ki nimam
nizh fvojiga, in je vfe, kar imam, le nje¬
gov dar,  kako bi mi bilo mogozhe mifliti,
de me je savoljo mojiga saflushenja svolil?
Lej, dekla fim Gofpodova.  Kako bi
mogla fushna toliko saflushenja imeti, de
bi poftala mati fvojiga gofpoda? Lej, de¬
kla fim Gofpodova.  Toraj naj fe hvali

139

dobrota Gofpodova, in ne hvali naj fe fushna;
s akaj le dobrota Gofpodova je, de je fvoje
pzhi obernil v ftvar tako niško, kakor fim
jeft, in jo je tako vifoko fturil.

O ponishnoft, saklizhe tukej abat Gue-
rik, ktera je tako majhina farna febi in tako
velika predBogam, tako nevredna v fvojih
ozheh, pa vredna pred ozhmi nefkonzhniga
Gofpoda, kteriga zel fvet ne more sapo-
pafti! $he lepfhi fo befede fvetiga Bernarda,
v njegovi zheterti pridigi od Marije v nebo
vseie, v kteri fe prezhudi nad ponishnoftjo
Marije Devize in pravi: O moja Gofpa,
kako je bilo mogozhe, de fi tako ponishne
oiifli farna od febe v fvojirn ferzi imela, ker
fi vender ob enim imela toliko zhiftoft, toliko
nedolshnoft, toliko obilnoft gnade? Od kod
je, de je bila v tebi ponishnoft, in tako ve¬
lika ponishnoft, ker fe vender vidifh od
Boga tako zhefheno, tako povikfhano? Ko
je luzifer vidil fvojo lepoto, je hotel fvoj
tron povsdigniti zhes svesde, je hotel Boga
e nak biti: Zhes svesdeboshje bom po¬
javil fvoj fedesh, in bom enakNar-
vifhimu.  (Is. 14, 13.) Kaj bi bil ta pre¬
letni duh fhe le rekel, kaj bi bil fhe le
Buril, ko bi bil lepoto Marije Devize imel?
^onishna Marija Deviza ni fturila tako; am-
pak kolikor bolj fe je vidila povsdignjeno,

140

toliko bolj fe je ponishvala. O Gofpa, tako
fklene f. Bernard, s to fvojo tako lepo po-
nishnoftjo fi bila vredna, de te je Gofpod
Bog tako pofebno ljubil, s svojo lepoto fi
unela fvojiga Kralja v ljubesni, s prijetnim
duham fvoje ponishnofti fi vezhniga $ina is
njegoviga pozhitka, is narozhja boshjiga v
fvoje fveto telo potegnila. Sato pravi Ber¬
nardin Buftis, de je Marija vezh saflushila
s tem odgovoram dekla fimGofpodova,
kakor fo mogle vfe ftvari s vfimi fvojimi deli
saflushiti.

Tako je, pravi fveti Bernard, defiravno
je Marija, nedolshna Deviza, savoljo fvojiga
devifhtva Bogu dopadla, vender le savoljo
fvoje ponishnofti vredna bila, kolikor fe more
ftvar vredno fturiti, poftati Mati fvojiga
Stvarnika. „Savoljo zhiftofti je dopa¬
dla, savoljo ponishnofti je fpozhe-
Ia“. Ravno to poterdi tudi fveti Hieronim,
ki pravi, de je Bog Marijo bolj savoljo
njene ponishnofti, kakor savoljo vfih drusih
njenih zhednoft sa fvojo Mater svolil. Ma¬
rija farna je povedala to fveti Brigiti, re-
kozh: Od kod bi bila jeft saflushila biti
Mati mojiga Gofpoda, ko bi ne bila sato,
ker fim fposnala fvoj nizh, in fim fe ponish¬
vala. V fvoji ponishni pefmi she je Marija
ravno to povedala: Oserl fe je na n is-

141

k o ft  f v o j e dekle — mi je velike rezhi
fturil, kteri je vfi gamogozh in. (Luk-

I, 48.) §veti Lorenz Juftinian opomni, de
Marija ne rezhe: fe je oserl na zhiftoft, na
nedolshnoft fvoje dekle, ampak: se je oserl
na ponishnoft fvoje dekle. $veti Franzifhk
Salesianfki fhe opomni, de Marija s temi
befedami ni hotla hvaliti fvoje ponishnofti,
ampak je le hotla na snanje dati, de fe
je Bog oserl na njen nizh, njeno niskoft,
in de jo je le is sgol dobrote tako vifoko
povsdignil.

Po verh vliga tega pravi fhe fveti Au-
gufhtin, de je bila ponishnoft Marije Devize
kakor ftopnize, po kterih je hotel Bog s
nebef priti, in v njenim telefu zhlovek poftati.
To poterdi tudi fveti Antonin, ki pravi, de
je bila ponishnoft nar perva in nar potreb-
nifhi priprava sa Marijo Devizo, de je
mogla Mati boshja poftati. Tako fe rasume,
karjelsaija prerokval, rekozh: S rafti a bo
mladika is korenine Jefove, in zvet
bo pognal is njegove korenine.  (Isai.

II, 1.) Albert velki rasloshi te befede in pravi,
de boshji zvet, to je edinorojeni $in boshji
je imel rojen biti ne is verha ali ftebla Je-
foviga drevefa, ampak is njegove korenine,
v  snamnje ponishnofti njegove Matere; ko¬
pnina Jefova pomeni ponishnoft njeniga ferza-

142

§>veti Jourdan pravi tudi: „PomifIi, de ne
is verha, ampak is korenine bo pognal zvet w .
Sato pravi v vifoki pelini Gofpod tej fvoji
ljubi hzheri: Oberni fvoje oz hi od me¬
ne, sakaj s a volj o njih  mi  je  sa sle-
teti.  (Vil. p. 6,4.) To rasloshi fveti Au-
gufhtin, ter pravi: „Od kod drugje bi sle-
tel, kakor is nebefhkiga Ozheta v telo pre-
zhifte Matere ?“ Uzheni raslagovz Fernan-
dez govori ravno od teh befedi, in pravi,
de fo ponishne ozhi, s kterimi je Marija
vfelej boshjo mozh in velikoft pregledovala,
in nikoli ni fvoje niskofti is mifel puftila,
Bogu toliko lilo delale, de fo ga potegnile
v njeno devifhko telo. Is tega fposnamo tudi,
kakor govori abat Frankon, sakaj je fveti
Duh lepoto te fvoje nevefte tako hvalil, sa-
voljo njenih golobizhnih ozhi: Kako lepa
fi, prijatliza moja! kako lepa fi! ozhi
tvoje fo ozhi golobje.  (Vif. pef. 4,1.)
Ker je Marija s priproftimi, ponishnimi ozhrni
golobize v Boga gledala, ga je s fvojo le¬
poto toliko unela v ljubesni, de ga je s llad-
kimi vesmi ljubesni v fvoje devifhko telo
uklenila. —Po tem takim fe je Marija, ka¬
kor fmo do sdaj vidili, per vzhlovezhenjt
boshjiga §inu toliko ponishala, de fe ni
mogla bolj ponishati. Premiflimo sdaj  fhe
kako de je tudi Bog, ker jo je fvojo Mater

143

fturil, ni mogel boli povikfhati, kakor ja
je povikfhal.

Vvugi od/lavik.  De bi mogli sapopafti
kako vifoka je bila vrednoft, v ktero je bila
barija povsdignjena, bi mogli vifokoft in ve-
likoft boshjo sapopafti. Sadofti nam mora
toraj biti, zhe fe rezhe, de je Bog to De-
Vizo fturil fvojo Mater, in to naf mora pre-
prizhati, de je Bog ni mogel bolj povik¬
fhati, kakor jo je povikfhal. Arnold Kar-
notenfki tedej prav govori, ko pravi, de
j e  Bog Marijo Devizo, kadar je nje §>in
poftal, vifhej povsdignil, kakor vfe fvetnike
•n angele. Sato je ona sunaj Boga bres vfe
primere vikfhi, kakor vfi nebefhki duhovi,
kakor govori fveti Efrem, kar fveti Andrej
Kretarifki in fveti Anselm poterdita. Ta
Uzhenik pravi: „Tebi, Gofpa, ni nizh ena-
kiga, sakaj, vfe kar je, je ali nad teboj,
ali pod teboj $ kar je nad teboj, je Bog
fam, in kar je pod teboj, je vfe, kar ni
Bog w . S eno befedo, vifokoft te Devize
je tako velika, pravi fveti Bernardin, de¬
jo fam Bog ve in more sapopafti.

Savoljo tega fe nam ni zhuditi, govori
j* 1’omash is Villanove, de fveti evangelifti,
k*eri tako fhiroko popifujejo hvalo kakiga
Janesa kerftnika, kake fvete Magdalene,
tako fkopi v popifvanji hvale Marije Do-

144

vize. Sadofti je bilo , pravi ta fvetnik, de
fo rekli od Marije: od ktere je rojen
Jesuf.  Kaj fo kotli vezh rezhi evangelifti od
vifokofti te Devize, fej je sadofti, zhe pri—
zhajo, de je Mati bosbja. Ker fo farno s
tim na snanje dali poglavitno njeno zhaft,
ni bilo treba, de bi bili fhe pofebej kaj
od nje pifali. Saref, pravi fveti Anselffl
povedati od Marije farno to, de je Mati
boshja, prefeshe vfo vifokoft, ktero fi sa Do¬
gam moremo miflili. Tako pravi tudi Peter
Zelenfki, ko bi Marijo imenovali Kraljizo
nebef, angelov Gofpo, ali ko bi ji dali kako
drugo zhaftito ime, bi je vender ne mogli
tako pozbaftiti, kakor zhe jo imenujemo Ma¬
ter boshjo.

Sakaj to, je ozhitno, ker kakor go¬
vori f. Tomash, kolikor bolj fe ktera ftvar
fvojimu sazhetku priblisha, toliko vezilji po-
polnoft od njega sadobi; in sato ko je Ma¬
rija Bogu nar bolj blishna ftvar, je tudi
sadobila od njega vezh gnad, vezilji po-
polnoft in vifokoft, kakor vfe druge. Savoljo
tega terdi pater §iuarez, de je vrednoft Ma¬
tere boshje vikflii verfte, kakor vfaka dru¬
ga vftvarjena vrednoft, in nekako dofeshe
verfto fklenjenja boshje in zhloveflike nature
vKriftufu, s kterim je Marija bila na tanko
fklenjena. Tako tudi terdi f. Dionisij Kar-

145

lusian rekozh: „Po fklenjenji boshje in zhlo-
Vefhke nature v Kriftufu, ni nobene tako
blishnje, kakor je fklenjene Matere boshje s
tvojim §>inam“. To je nar vifhji fklenjenje,
ktero je mogla sgol ftvar s Rogam imeti,
govori f. Tomash. Albert velki tudi pravi,
de sa boshjo vrednoftjo pride prezej vred¬
noti Matere boshje; in de Marija ni mogla
s Bogam bolj na tanko fklenjena biti, ka¬
kor je bila, drugazhi ne, kakor zhe bi bila
bog poftala.

J^veti Bernardin naf uzhi, de je mogla
Marija Deviza, de bi mogla Mati boshja
poftali, fkos nefkonzhno velike gnade k
nekakfhni enakofti s boshjimi perfhonami
povsdignjena biti. Kakor to otrozi in pa njih
ftarifhi tako rekozh eno, in imajo zliaft in
premosbenje med feboj rasdeljeno, tako je
tudi Bog, po befedah f. Petra Damiana,
. kteri v ftvareh na mnogo visho prebiva, v
Marii na pofebno visho prebival, ker je ho¬
tel s njo eno biti. Sato saklizhe ta fvetnik:
»Molzhe in trepetajo naj tukej vfeftvari,in
komaj naj ti upajo v tako nefkonzhno vred¬
noti fe osreti; Bog prebiva v Devizi, s
ktero ima enakoft ene nature“.

t^veti Tomash uzhi, de je Marija, ko
.) e  poftala Mati boshja, savoljo tega tankiga
fklenjenja s nefkonzhno dobroto, tudi fkor

7

146

nefkonzhno vrednoft dofegla, ktero pater
§!uarez imenuje nefkonzhno po fvoji forti.
Vrednoft Matere bosbje je po tem takim nar
vifhji vrednoft, ktero Bog sgol ftvari samore
dati. $veti Tomash uzlii, de, defiravno bi
bil Kriftuf, kakor zhlovek, vezli prebivajozhe
gnade samogel dofezhi, vender savoljo fkle-
njenja s boshjo perfhono ni mogel prejeti
vezilji vrednofti. Tako pa tudi Marija, ka¬
kor priftavi ravno ta uzhenik, ni mogla vezhji
vrednofti dofezhi, kakor je vrednoft 31atere
boshje. Ravno tako pifhe f. Tomash is Villa-
nove, ki pravi: „Mati Nefkonzhniga bi*i je
nekaj nefkonzhniga". J^veti Bernardin pravi
de je ftan, v kteriga je Bog Marijo fvojo
Mater povikfhal, nar vikfhi ftan, ker je ni
mogel bolj povikfhati. To poterdi tudi Al¬
bert velki, rekozh: „Gofpod je Marii Devizi
dal, kar je nar vikfhiga; kolikor sgol ftvar
more prejeti, namrezh dodelil ji je Mater-
ftvo boshje".

Savoljo tega pifhe freti Bonaventura
te imenitne befede: „Biti Mati boshja, je
nar vezhji gnada sgol ftvari dodeljiva". Ve¬
zhji kakor je ona, Bog ne more fturiti. Vezhji
fvet Bog more vftvariti, ali vezhji nebefaj
vezhji fturiti pa, kakor Mater boshjo, ne
more". §he lepfhi, kakor vfi drugi, je pa
Mati boshja farna isgovorila vifokoft, v ktero

147

j° je Bog povikfhal, ko je rekla: Velike
f ezhi mi je fturil, on, kije  vfiga-
mogozhin. (Luk. 1,49.) Pa sakaj Marija
Deviza ni rasloshila, kaj fo tifte velike rezili,
ktere ji je bil Bog fturil ? §>. Tomash Villa-
novanfki odgovori: „Marija ne rasloshi, kaj
fo te velike rezili, ker fe ne dajo rasloshiti‘ c .

Po tem takim prav govori fveti Ber¬
nard, ki pravi, de je Bog savoljo Marije
Devize, ki je imela njegova Mati biti, zel
Ivet vftvarilj in fveti Bonaventura, ki uzhi:
de Bog savoljo Marije fvet ohrani, ki ga
je od sazhetka s njim vred tudi ona vftav-
Ijala. Ta uzhenik s temi befedami opomni
na befede fvetiga pifma, ktere zerkev na
Marijo oberne: S n j i m f i m b i I a i n fim
v fe ravnala.  (Prip. 8, 30.) J^veti Ber¬
nardin fhe priftavi, de Bog zhloveka po
Adamovim grehu savoljo Marije ni pogubil.
Sato po pravizi fveta zerkev rezlie od Ma¬
rije, de fi je nar boljfhi del s volil  a.
Marija Deviza fi ni svolila le nar boljfhi
rezhi, temuzh nar boljfhi del od nar boljfhi
rezhi, ker ji je Bog savoljo njene vifoke,
v rednofti, kakor Matere boshje, dodelil v
nar vifhji ftopnji vfe gnade, in vfe pogla¬
vitne in pofebne darove, ktere je drugimi
ftvarem dal, kakor naf uzhi Albert velki.
lako,  poftavim, je bila Marija otrok, pa

7 *

148

od otrozhjiga je imela farno nedolshnoft, ne
pa nevednofti, ker je prež od fvojiga sa-
zhetja imela popoinama vfo pamet. Je bila
deviza, pa bres framote nerodovitnofti. Je
bila mati, pa je vfelej zhaft devifhtva ohra¬
nila. Je bila lepa, in grosno lepa, kakor
govore Rihard od §i. Viktorja, fveti Gregor
Nikomedijfki in fveti Dionisij Areopagit, od
kteriga fe pripoveduje, de je bil tako fre-
zhin enkrat viditi njeno lepoto, in je rekel
sato, de, ko bi mu njegova vera ne bila
povedala, de je Marija sgol ftvar, bi jo bil
kakor Boga zhaftil. Gofpod fam je rasodel
fveti Brigiti, de je lepota njegove Matere
prefegla lepoto vfih ljudi in vfih angelzov.
Marija je bila toraj saref lepa, tode njena
lepota ni bila nikomur nevarna, kteri jo je
pogledal 5  njena lepota je fhe le preganjala
vfe nezhifte nagibke,in navdajala s Ijubes-
nijo do fvete zhiftofti, kakor uzhi fveti Am-
brosh in poterdi fveti Tomash. Sato je ime¬
novana Marija v fvetim pifmu mira,  ker
gnjilobe varuje : K a k or s b r a n a mira fim
prijetin duh dajala.  (§ir. 24, 20.} Te
befede oberne fveta zerkev na Marijo. V
opravilih je delala, pa njeno delo je ven-
der nikoli ni od vednih mifel na Boga od-
vernilo. V premifhljevanji je bila v Bogu
sbrana,pa vendernizh potrebniga zhafniga.

149

sli dolshne ljubesni do blishniga ni v neinar
puftila. Tudi fmert jo je~sade!a,pa vender
bres smertnili teshav,in tako, de njeno telo
ni ftrohnelo.

§>konzhajmo toraj. Mati boshja je ne-
fkonzhno dalezli pod Bogam, pa vender
bresmerno vifoko nad vfimi ftvarmi. Kakor
je nemogozhe najti imenitnifhiga fina, kakor
jeJesuf, tako je tudi nemogozhe najti ime-
nitnifhi mater, kakor je Marija. To more
poduzhiti zhaftivze te nebefhke Kraljize,ne
le vefeliti fe nad njeno vifokoftjo, temuzh
toliko bolj saupati v njene mogozhne profh-
nje; sakaj, ker je Mati boshja, pravi pater
§>uarez, ima nekako pravizo do boshjih da¬
rov, de jih sadobi tiftim,sa ktere ona profi.
§veti German fhe opomni, de ni mogozhe,
de bi Bog profhenj te Matere ne uflifhal,
ker jo sa fvojo pravo in neomadeshano Mater
fposna. Tako tebi, o Mati boshja in nafha
Mati! ne manka mozhi nam pomagati, pa
tudi ne volje, kakor poterdi fveti Bernard.
§>ej vefh, klizhem v te s fvetim Jourdanam,
de te Bog ni farno sa fe vftvaril, temuzh te
je dal angelam v ponovljenje, ljudem v od-
refhenje, in hudizhem v njih premaganjej
fkos tvoje fredftvo sadobimo mi gnado boshjo,
* n  fkos tebe je nafh fovrashnik premagan
potert.

150

Zhe hozhemo Materi boshji dopafti, jo
posdravimo pogofto s angelfkim zhefhenjem:
Zh ef h e na M a rij a. Marija fe je prikasala
enkrat (Veti Mehtildi in ji je rekla, de je
ne moremo bolj pozhaftiti, kakor zhe jo s
to molitvizo posdravimo. S to molitvijo bomo
tudi pofebne dobrote fprofili od Matere mi-
lofti, kar fe is fledezhiga sgleda vidi.

Prigodba.

§iledezha prigodba, ktero pater Paul
Segneri pripoveduje v bukvah imenovanih:
dobro poduzhen kriftij  an,  je flovezha.
Neki mladenzh, kteri je imel veliko nezhi-
ftih grehov in hudih navad nad feboj, je
fhel v Rimu k patru Miklavshu Zuki k fpo-
vedi. Spovednik ga je prijasno fprejel, mu
fvoje ufmiljenje nad njegovim shaloftnim fta-
nam fkasova! in mu je rekel, de le pripo-
rozhvanje Marii Devizi ga bo moglo is te
pregrehe refhiti 5 na to mu je naloshil sa
pokoro do perve fpovedi vfako jutro in vfak
vezher, kadar bo vftal in fpat fhel, eno
Zhefheno Marijo Materi boshji na zhaft mo¬
liti, ji fvoje ozhi, fvoje roke in vfe fvoje
telo ofrati, in jo profiti de bi ga Marija mi-
loftljiva v fvojo laft vsela, poflednizh pa
trikrat tla kufhniti. Mladenzh je opravljal
to pokoro, in od sazhetka s majhnim po-

151

boljfhanjem; ali fpovednik ga je opominjal,
de naj ne prejenja, in te pokore ne opufti,
ter mu je priporozhal terdrio saupanje v
ntogozhno pomozh miloftljive Marije Devi¬
ze. Zhes to je mladenzh s doma fhel, in
s drugimi tovarfhi vezh let po fvetu hodil.
Ko je bil fpet v Rim domu prifhel, je po-
ifkal fvojiga fpovednika, kteri fe je grosno
sazhudil nad njim, ker ga je najdel viiga
fpremenjeniga in is ftarih navad refheniga.
Moj fin, ga je prafhal fpovednik, kako fi
dofegel od Boga tako lepo fpreobernjenje?
Mladenzh odgovori: Zhaftit pater! Mati bo-
shja mi je savoljo tifte majhine molitve, ki
fte mi jo vi priporozhili, sadobila od Boga
to gnado. Pa vender to ni bilo fhe vfe;
temuzh ta fpovednik je to prigodbo v pridigi
povedal. Neki kapitan, ali foldafhki ftotnik,
kteri je she veliko let s neko sheno fiabo
shivel, je flifhal to prigodbo, in je fklenil
ravno to fturiti, kar je mladenzh delal, in
je upal refhen biti is ftrafhne vesi, s ktero
ga je hudizh imel uldenjeniga; tako je tudi
on sapuftil hudobijo in je shivljenje fpreo-
bernil. (Vfim takim grefhnikam je to po¬
trebno, zhe hozhejo, de jim bo Marija De-
viza pomagala.)

Pa kaj fe sgodi ? §*heft mefzov po tem,
Whe nefpametno, ker je fam v febe pre-

152

prevezh saupal, iti obifkat tifto shenfko, de
bi bil vidil, zhe je tudi ona shivljenje pre-
obernila. Pa ko fe je bil priblishal hifhnim
vratam, kjer bi bil fpet v ozhitno nevarnoft
prifhel v poprejfhin greh pafti, fe je zhutil
od nevidne mozhi nasaj pahnjeniga, je vidil,
de je tako dalezh od tifte hifhe, kakor fo
bile žele ulize dolge, in je ftal pred fvojo
hifho. Is tega je ozhitno fposnal, de ga
J' e  Marija tako is nevarnofti refliila. Is te
pripovefti fposnamo, de kako fkerbna je
Marija naf ne le is greha potegniti, te-
muzh tudi nevarnofti obvarovati de vnovizh
ne pademo.

Molitev.

O neomadeshana in fveta Deviza, o
ftvar nar bolj ponishna in pred Bogam nar
bolj povikfhanal Ti fi bila tako majhina v
fvojih ozheh, in tako velika pred ozhmi
fvojiga Golpoda, kteri te je tako vifoko po-
vikfhal, de te je svolil sa fvojo Mater, in
sato fturil Kraljizo nebef in semlje. Sato
hvalim Boga, kteri te je tako povsdignil,
in fe vefelim s teboj, ker te vidim s Bogam
tako fklenjeno, kolikor sgol ftvari ni bolj
pripufheno. Jeft sanizhljivi, prevsetni in s
grehi obloshen zhlovek fe framujem fe pri—
kasati pred teboj, ki fi pri toliki vrednofti

153

in zhafti tako ponishna. Pa sanizhljir, kakor
fim, te vender kozli e m pozhaftiti: Zhefhena
Marija, gnade polna! Ti fi polna gnade,
sadobi je meni tudi nekoliko. Gofpod je s
teboj. Tifti Gofpod, ki je bil s teboj od
perve prizhe troji ga ftrarjenja, je sdaj fhe
bolj s teboj fklenjen, ko je troj §5in poftal.
Shegnana fi med shenami. O shena, she-
gnana med rfimi shenami, sadobi tudi sa
naf nebefhki sliegen. In shegnan je fad
trojiga telefa. O prefrezhno drero, ki fi
dala fretu tako shlahtin in fret fad. Jureta
Marija, Mati boshja. O Marija, jeft fposnam,
de fi prara Mati boshja, in sa to refnizo
fim priprarljen tarshentkrat shirljenje dati.
Profi sa naf grefhnike. Zhe fi pa Mati
boshja, fi tudi Mati nafhiga srelizhanja, in
naf ubogih grefhnikor, ker je Bog grefhni¬
ke srelizhati zhlovek poftal; lej, Bog je po¬
ftal troj $in, de bi troje profhnje mozh sa-
dobile, rfaziga grefhnika, bodi fi kakorfhin
hozhe, srelizhati. Profi tedaj, o Marija,
profi sa naf. Sdaj in nafho fmertno uro.
Profi rfelej, p; ofi sdaj, ko fmo r shirljenji,
v fredi toliko fkufhnjav in nerarnoft Boga
sgubiti: pa fhe bolj profi takrat, kadar na-
fha fmertna ura pride, kadar nam bo s tega
fveta iti, in Utopiti pred boshjo fodbo, de
bomo svelizhani fkos saflushenje Jesufa Kri-

151

ftufa in fkos tvojo profhnjo, in pridemo kdaj
v nebefa,kjer te bomo bres ftrahu te sgu-
biti s tvojim ^inam fltos zelo vezhnoft zha-
ftili in hvalili. Amen.

Peto premifhljevanje.

Sa prašnik obifkanja Marije Devize.

Marija je kljuzhariza vfih gnad
boshjih. Tedej,kdor gnad sheli,naj
k Marii pribeshij in kdor k Marii
pribeshi, naj sa terdno upa, de bo
dofegel gnade, kterih  s h e 1 i.

§}rezhno fe fhteje hifha, zhe jo kaka
kraljeva perfliona obifhe, nekaj savoljo
zhafti, ktera hifho sadene, nekaj pa sa¬
voljo prida, ki ga upa is tega obifkanja
dofezhi. Vender veliko frezhnifhi fe more
imenovati tifta dufha, ktero obifhe Kraljiza
zeliga fveta, Marija Deviza, ktera ne more
de bi ne napolnila tiftih dufh s dobrotami
in gnadami, ktere obifhe s fvojo dobrot-
Ijivoftjo. Blagordarjena in shegnana je bila
hifha Obededomova, ko je bila obifkana od
fkrinje Gofpodove. Gofpod j e poshegnal
njegovo hifho.  (1. Pavel 13,) Pa s ko¬
liko vezhjimi dobrotami fo napolnjeni tiftij

155

ktere ljubesnjivo obifhe shiva §krinja Go¬
spodova, Mati boshja! „Blagor tifti hifhi,
ktero Mati boshja obifhepifhe  Engelgrave.
Tega fe je preprizhala hifha fvetiga Janesa
berftnika, sakaj komaj de jo je Marija ob-
ifkala, je she napolnila zelo drushino s gna-
dami in dobrotami nebefhkimi. Sato fe ime¬
nuje danafhnji prašnik, obifkanja Marije De¬
vize, tudi prašnik Matere boshje vfih gnad.
Sato hozhemo danfi premifliti, kako je Mati
boshja kljuzhariza vfih gnad, in rasdelimo
zelo premifhljevanje v dva odftavka. V  per-
v *m odftavku bomo vidili, de kdor sheli
gnad, naj pribeshi k Marii; v drugim od¬
ftavku pa fe bomo preprizhali, de kdor k
Marii pribeshi, fme terdno upati, de bo
prejel gnade, kterih sheli.

Perm odflavik.  Potem ko je Marija
Dev iza saflifhala, de je njena teta Elisa-
beta v fheftim mefzu nofhezha, je bila ras-
fvetljena s fvetim Duham, in je fposnala,
de je vzhlovezhen §in boshji, in sdaj tudi
njeni Jj>in, hotel sazlieti rasodevati fvetu
bogaftvo fvoje milofti s perviml gnadami,
ktere je hotel vfi ti drushini dodeliti. Sato
je bres odlafhanja vftala Marija in je
fbla jaderno v gore.  ^Luk. 1, 39.)
» S(jjg n |] a  j e 0( j n ebefhkiga pre¬

seljevanja, v kterim je smeraj bila, je

156

sapuftila fvojo ljubo famoto in fe je hitro
podala na pot k Elisabeti. Ker fveta Iju-
besen vfe prenefe,  in ne posna odla-
fhanja, kakor ravno zhes te befede fvetiga
evangelija govori fveti Ambrosh rekozh:
„Gnada fvetiga Duha ne posna kafniga
pomifhljevanja;“ sato ni miflila na teshavo
dolge poti, deliravno fhe mlada in flaba De-
viza, ampak fe je hitro napravila na pot.
Ko je bila v hifho prifhla, je posdravila
fvojo teto: In je ftopila v hifho Zaha-
rijevo in je posdravila Elisabeto.
fLuk. 1, 40.) veti Ambrosh opomni tukej,
de je Marija nar poprej posdravila Elisa¬
beto. To de obifkanje Marije Devize ni bilo
tako, kakorfhno je obifkanje pofvetnih ljudi,
ki fo vezhjidel prasne zeremonije in lashnji-
va prijasnoft; obifkanje Mariino je prineflo
obilnoft gnade v hifho. Sakaj pri ti prizhi,
kakor je Marija v hifho ftopila in posdravila,
je bila Elisabeta napolnjena s fvetim Du¬
ham, in fveti Janes je bil od isvirniga greha
oproften in pofvezhen; v snamnje fvojiga
vefelja je dete pofkozhilo v telefu fvoje ma¬
tere, in je s tem osnanilo gnado, ktero je
prijelo fkos Marijo Devizo, kakor je Elisa¬
beta farna na snanje dala rekozh: Ko je
prifhel glaf tvoj iga posdravlj en ja v
moje ufhefa, je dete pofkozhilo od

157

v efelja v mojim telefu. (Luk. 1,44.)
Ravno to poterdi Bernardin Buftis, ker pravi,
de je fveti Janes fkos posdravljenje Marije
Devize gnado fvetiga Duha prejel, s ktero
je bil pofvezhen.

Zhe fo tako perve gnade odrefhenja
fkos Marijo prifhle, in je bila ona vodotozh,
po kterim je dofegel f. Janes kerftnik gna¬
do, Elisabeta f. Duha, Zaharija prerokva-
nje, in žela hifha toliko drusih gnad, ktere
fo bile, kolikor vemo, perve gnade, ktere
je boshji §in po fvojim vzhlovezhenji na
semlji delil 5  fmemo po pravizi verjeti, de
je Bog Marijo od tega zbala poftavil, ka¬
kor pravi fveti Bernard, fplofhin vodotozh,
po kterim imajo sanaprej vfe gnade do naf
priti, ktere nam hozhe Bog dodeliti, kakor
litri svishal v pervim delu teh bukev, v petim
poglavju.

Po pravizi toraj Mater boshjo imenuje¬
mo Saklad, Kljuzharizo in delivko boshjih
dobrot in gnad. Tako pravi fveti Jourdan,
de je Marija saklad Gofpodov, in sakladni-
za ali kljuzhariza boshjih gnad. $veti Peter
Damiani jo imenuje saklad boshjih gnad;
Albert velki ji pravi sakladniza Jesufa Kri-
ftufa; fveti Bernardin ji da ime: delivka
gnad; neki gerfhki uzhenik, ki Petavij
govori od njega, jo imenuje f-hrambo vlih

158 —

dobrot; fveti Gregor zhudodelnik pravi, de
fe imenuje Marija polna gnade, sato ker je
sakiad gnad v nji fpravljen; Rihard od §5.
Lorenza pravi: „Marija je sakiad, ker je
Gofpod v njo kakor v f-hrambo vfe daro¬
ve gnade saperl, in is tega saklada deli
obilno plazhilo fvojim vojfhakam in delovzam w .

V evangelfki priliki od njive, v kteri
je velik sakiad sakopan, in li jo modri zhlo-
vek kupi sa vfe fvoje premoshenje: N e-
befhko kraljeftvo je podobno sakla-
du v njivi fkritimu, kteriga je zhlo-
vek,ki ga je n ajd el, f kril, in od ve-
felja nad njim gre in proda vfe,kar
ima, in kupi tifto njivo  (jMat. 13,44.)
pravi fveti Bonaventura, de je ta njiva
nafka Gofpa Marija Deviza, v kteri je sa¬
kiad Boga Ozheta, to je JesufKriftuf fkrit,
in v Jesufu Kriftufu vir in ftudenz vfih gnad.
Tudi fveti Bernard naf uzhi, de je Gofpod
Bog vfe gnade, ktere nam hozhe dodeliti,
v roke Marije Devize poloshil, de bi vedili,
de vfe, karkoli dobriga imamo ali upamo,
le po njenih rokah do naf pride. To nam pri—
zha Marija farna, ko pravi: V  meni je
gnada vfe poti in refnize.  (j^Jir. 24,
25.) V meni, je rekla, fo vfe gnade, in
prave dobrote, kterih vi vfi v fvojim shiv-
Ijeni morete miflili in skeleti. O, pazil dobro

159

vemo, odgovori fveti Peter Dainiani, de
fo vfi sakladi milofti boshje v tvojih rokah,
o Marija, nafha Mati, nafhe upanje! Pa
fhe pred je ravno to isrekel fveti lldefons,
ki pravi: Vfe. gnade, o Gofpa, ktere je
Bog namenil ljudem dati, vle jih je name¬
nil dati po tvojih rokah, in sato je vfe sa-
klade fvoje milofti tebi srozhil. Potem takim,
o Marija, fklene fveti German, ni nobene
gnade, ktera bi bila komu drugazhi do¬
deljena, kakor fkos tvoje roke. Pri befedah,
ktere je angel Marii govoril: Ne boj fe,
Marija, gnado fi nafhla pri Bogu,
(Luk. 1.) Albert velki prav lepo pravi:
5,Ne boj fe, Marija, ker fi gnado nafhla.
Je nifi vsela po fili, kakor pervi med angeli;
je nifi sgubila, kakor pervi zhlovek; je nifi
kupila, kakor $imon zopernik; ampak na¬
fhla fi jo, ker fi je ifkala. Nafhla fi gnado
nevftvarjeno, in v nji vfe ftvari 44 . Nifi vsela
po fili gnade, kakor jo je hotel vsetiLuzi-
fer, je nifi kupila, kakor jo je hotel §imon
zopernik od apoftelnov kupiti; fi jo nafhla
nevftvarjeno, to je Boga famiga, kteri je
tvoj $in poftal, in s njim fi nafhla vfe dru¬
ge vftvarjene darove. §iveti Peter Krisolog
to poterdi in pravi, de je Mati boshja to
gnado nafhla, de bi vfim ljudem svelizha-
n je dodelila. Drugje pravi ravno ta uzhenik,

160

de je Marija nafhla toliko obilnoft gnade,
de bi je bilo sadofti svelizhati vfe ljudi.
Ravno tako, kakor je Bog vftvaril folnze,
pravi Rihard od Lorenza, de bi s njim
sernljo rasfvetlil; tako je vftvaril Marijo,
de bi bila fkos njo zelimu fvetu miloft do¬
deljena. §veti Bernardin fhe priftavi, de
potem, ko je Marija poftala boshja Mati, je
sadobila nekakfhno pravizo in oblaft zhes
vfe gnade boshje.

$konzhajmo ta odftavik s befedami f.
Lorenza, kteri pravi, de, zhe skelimo kte-
ro gnado dofezhi, priporozhimo fe Marii,
ker fvojim flushabnikam vfe dofeshe, kar
jo profijo, in ker je gnado boshjo nafhla
in jo fhe smeraj najde. §veti Bernard ravno
to mifli, ki pravi: „Ifhimo gnade boshje,
in ilhimo je fkos Marijo, sakaj kar ona
ifhe, to najde; njeno upanje ne more biti
sapeljano“. Zhe toraj shelirno gnade dofe¬
zhi; fe moramo satezhi k tej kljuzharizi in
delivki gnad, sakaj volja tiftiga, od kteriga
vfak dober dar pride, je, kakor pravi fveti
Bernard, de fe vfe gnade fkos roke Ma¬
rije Devize dele. To je volja  boshja,
pravi, de vfe fkos Marijo doleshemo.
Vfe, vfe, kdor pravi vfe,nizh ne odrezhe.
Ker je pa, de gnade dofeshemo, saupanje
potrebno, premiflimo fhe kako gotovo fine-

161

fflo upati, de bomo vfe gnade dofegli, zhe
fe Marii priporozhimo.

Drugi odftavik.  Zhimu bi bil neki Je-
suf Kriftuf saklade fvoje milofti, klere nam
hozhe dodeliti, v roke fvoje Matere poloshil,
kakor sato, de bi ona vfe fvoje zhaftivze,
kteri jo ljubijo in hvalijo, in fe s saupanjem
nji priporozhujejo, s njimi obogatila. S me¬
noj je bogaftvo—de obogatim  tifte,
kteri me ljubijo.  (Prip. 8.) To nam sa-
terdi Marija Deviza farna s temi befedami,
ktere fveta zerkev na njo oberne. Sa nizh
Jrusiga, kakor nam pomagati, po befedah
abata Adama, hrani Marija te saklade vezh-
niga shivljenja; sato je Svelizhar poloshil
v anjo saklad ubogih, de bi reveshi fkos te
saklade obogateli. Marija, pravi fveti Ber¬
nard, kakor berem pri nekim pifarji, je bila
Sato fvetu dana, kakor vodotozh milofti, de
bi po tem vodotozhi ljudem neprinehama
nebefhki darovi tekli.

Ravno ta fvetnik premifhluje sakaj je
angel Gabriel, ki je Mater boshjo polno
milofti nafhel, in jo posdravil: zhefhena,
gnade polna,  zhimu ji je vender fhe re¬
kel, de bo fveti Duh v njo prifhel, in jo
^ke bolj s gnado napolnil? Zhe je bila she
polna gnade, kaj ji je mogel prihod fvetiga
Duha vezh fturiti? Marija je bila polna

162

gnade, odgovori Cvetnik, pa Cveti Duh jo je
Che bolj napolnil s njo savoljo naC, de bi bili
mi ubogi od obilnofti njenih gnad preCkerbljeni.
Sato je imenovana Marija tudi luna, od ktere
Ce pravi: Luna, polna Cebi in drugim.

Kdor mene najde, najde shiv-
I j e n j e,  in  bo  p r e j e 1 s v e 1 i z h a n j e od
GoCpoda. (jPrip. 8, 35.) Blagor mu, kdor
mene najde in k meni pribeshi, nam pravi
naCha Mati. On najde slavljenje, in ga lahko
najde; sakaj, kakor Ce v velikim ftudenzu
lahko toliko vode dobi, kolikor Ce je sheli,
tako je lahko najti gnade in vezimo sve-
lizhanje, zhe k Marii pribeshimo. Neka Cveta
duCha je djala vezhkrat, de le Mater
boshjo sagnado proCimo,josheima-
mo. In Cveti Bernard pravi, de je pred roj-
ftvam Marije Devize sato mankalo vfim
obilnofti gnad, ker Che ni bilo tega sashe-
Ijeniga vodotozha, kteri je Marija. Sdaj pa,
ko imamo to Mater milofti, ktere gnade bi
nam Bog mogel odrezhi , zhe pred noge
uCmiljene Devize pribeshimo, in njo sa nje
profimo? $veti Janes DamaChki tele befede
Marii na jesik dene: Jeft fim mefto pribe-
shalifha vfim tiftim, kteri Ce k meni sate-
zhejo. Pridite toraj, ljubi moji otrozi, in
prejemajte od mene vezhji gnade, kakor fe
jih morete nadjati.

163

Ref je, veliko jih fkufi nad feboj, kar
je vidila enkrat zhaftita feftra Marija Vilani
v fveti prikasni. Ta flushabniza boshja je
vidila narnrezh enkrat Mater boshjo v po¬
dobi veliki ftudenza, na kteriga jih je ve¬
liko fhlo sajemat vodo boshjih gnad. Pa kaj
fhe vidi? Tifti, kteri fo imeli žele pofode,
fo gnade obdershali, kteri fo jih pa v ubi¬
tih pofodah, to je v ferzih s greham oblo-
shenih, nefli, fo gnade fzer prejeli, pa fo
jih prezej sgubili. Tako je ref,devfi  ljudje,
tudi nehvaleshni grefhniki in sanizhljivi hu-
dobniki vfak dan bres fhtevila gnad preje¬
majo, sakaj kakor govori fveti Augufhtin:
„§kos tebe, o Marija, sadobimo sanizhljivi
miloft, nehvaleshni gnado, grefhniki odpu-
fhenje, flabi vifoke, pofvetni nebefhke rezhi,
Umerjozhi shivljenje in tujzi nebefhki dom“.

Ponovimo toraj vfelej bolj fvoje sa-
upanje, o zhaftivzi Marije Devize, kolikor-
krat fe ji sa gnade priporozhimo. De pa to
saupanje smeraj bolj oshivimo, fe fpomnimo
dveh njenih lepih laftnoft, narnrezh kako
Marija sheli  nam pomagati, in kako mo-
gozhna  je pred fvojim $inam nam vfe do-
fezhi, sa kar jo profimo. De fposnamo, kako
Marija sheli  vfim ljudem pomagati, je sa-
dofti, de le danafhniga prašnika fkrivnoft
premiflimo, narnrezh de je Marija Elisabeto

164

obifkala. Dalja od Nazareta, kjer je takrat
Marija bila, do mefto Hebron, ki je po
evangeliftu Lukeshu v Judeji ftalo, in kjer
je po befedah Baronija in drusih pifarjev
Elisabeta prebirala, je bila okoli fheftnajft
milj, kakor pifhejo joshef od Jesu Maria,
Karmelit, Beda in Brokard. Pa vender
tako velika dalja Marije flie mlade devi-
zhize, teshavniga pota ne vajene, ni oftra-
fhila, de bi fe ne bila prezej na pot podala.
Pa kaj jo je napravilo na tako hitroft? Ve¬
lika ljubesen, ktere je bilo njeno ferze vfelej
polno , jo je napravila hitro fe na pot po¬
dati, in sazheti fvojo imenitno flushbo, ker je
bila delivka gnad. Tako govori f. Ambrosh
od tega pota Marije Devize, ker pravi,
de fe Marija ni sato podala na pot, de bi
bila vidila ali je to ref, kar ji je angel
od nofhezhofti Elisabete povedal; ampak hre¬
penela je od shelja tej hifhi pomagati, in
od vefelja drugim dobro fturiti, je hitela
fvojo ljubesen fkasovati. §5 e je vsdignila
in fhla  j ad  e mo. (Luk. 1,39.) Poglejmo,
de evangelift, ko govori de je fhla Marija
k Elisabeti, pravi de je fhla hitro, ali
jaderno,  ko pa govori od odhoda is te
hifhe, ne rezhe nizh vezli od hitrofti, te-
muzh pravi: Marija pa je pri nji oftala
okoli tri mefze; in fe je vernila na

165

fvoj dom. (Luk. 1 ,  56.) Sakaj drusiga je
pazh Marija hitela, kadar je fhla obifkat
liifho Janesa Kerftnika, kakor savoljo Iju—
besni in shelje drugim dobro fturiti? pravi
fveti Bonaventura.

Ko je Marija v nebefa odfbla, fe njena
ljubesnivoft do ljudi ni smanjfhala, fhe le
vezhji le poftala, ker sdaj nafhe potrebe
bolj posna, in ima do naf v nadlogah fhe
vezhji ufmiljenje. Bernardin Buftis pravi: de
Marija bolj sheli nam dobrote delili, kakor
mi sheliino od nje jih prejemati. §iveti Bo¬
naventura govori, de je njena Ijubesen do
naf tako velika, de jo rasshalijo tifti, kteri
je ne profijo. Sato pravi tudi fveti Jourdan:
„Marija je saklad Gofpodov, in kljuzbariza
njegovih gnad. S pofebnimi danni obilno
obogali Ivoje flusbabnike“.

Sato pravi ravno ta fvetnik, de kdor
Marijo najde, vfe dobro najde. Vfakdo,
govori dalej, tudi nar vezhji grefhnik jo
samore najti, sakaj ona je tako miloferzh-
na, de nobeniga, kteri k nji pribeshi, ne
more od febe pahniti. Tomash Kempenfki
te befede Marii na jesik da: Vfe vabim,
vfih zhakam, vfih shelim, nikoli nobeniga
grefhnika ne savershem, bodi fi fhe tako
sanizhljiv, zhe me sa pomozh profi. Vfak,
kdor Marijo sa miloft profi 5  pravi Rihard,

166

jo najde vfelej pripravljeno in voljno mu po¬
magati, in mu vfe gnade dofezhi, kterih po¬
trebuje sa fvoje svelizhanje.

S tvojo mogozhno  profhnjo nam Ma¬
rija samore vfe gnade dofezhi; to namrezh,
fim rekel, mora nafhe saupanje v njo fhe
bolj oshiviti, de vemo, de ona vfe dofeshe
od Boga, kar profi sa tifte, kteri fe ji pri—
porozhujejo. Premifli, pravi fveti Bonaven¬
tura, kako veliko mozh fo imele befede
Marije Devize pri obifkanji Elisabete. Ko¬
maj je ufta odperla, in she je bila, kakor
pove evangelift, Elisabeti in Janesu gnada
fveti Duha dodeljena. In sgodilo fe je,
ko je saflifhala Elisabeta posdrav-
ljenje Marij n o,je pofkozhilo dete V
njenim telefu. In Elisabeta je bila
napolnjena s fvetim duham.  (Luk. 1,
41.) Teofil Alekfandrijfki pravi, de Jesufa
slo vefeli, kadar ga Marija profi sa naf,
ker mifli, de gnad, ktere nam premagan
fkos profhnje fvoje Matere fturi, ne fturi
nam, temuzh fvoji Materi. Dobro premiflimo
te befede: premagan fkos profhnje
fvoje Matere,  sakaj, kakor govori fveti
German, Jesufu je nemogozhe, de bi fvoje
Matere ne uflifhal, kadar ga sa kaj profi,
ker ji, kakor fvoji pravi Materi, vfelej hozke
pokorn biti. Sato,po befedah tega fvetnika^

167

imajo profhnje te Matere nekako mozh zhes
Jesufa, in tudi nar vezbjim grefhnikam,
kteri k Marii pribeshe, sadobe odrefhenje.
Ravno to fe je fkasalo tudi na shenitvanji
v Kani, pravi fveti Krisoftom, kjer je Je-
suf fvoji Materi, ki ga je sa vino profila:
Vina nimajo,  odgovoril: Shena, kaj
je meni in tebi mar? Moja ura fhe
ni prifhla.  (Jan. 2, 4.) Defiravno fhe
zhaf, kteriga je Gofpod sa fvoje zhudeshe
namenil, fhe ni bil prifhel, je hotel vender,
kakor pravi f. Krisoftom, fvoji Materi po¬
kom biti in zhudesh fturiti, sa kteriga ga
je profila, in vodo v vino fpreoberniti.

S a to, po opominvanji fvetiga Pavla,
s saupanjem priftopfmo k tronu gna-
de, de miloft dofeshemo, in gnado
najdemo, kadar pomozhi potrebuje¬
mo. (Hebr. 4, 16.) Tron gnade, pravi
Albert velki, je Marija Deviza. Ako ho-
zheino gnad dofezhi, moramo k tronu gnade,
k Marii priftopiti, fe moramo s saupanjem,
de bomo uflifhani, k Marii podati, ktera
vfe dofeshe, sa kar fvojiga §!ina profil.
Ifhimo toraj gnade, rezhem fhe enkrat s
fvetim Bernardam, pa ifhimo je fkos Marijo.
To poterdijo tudi befede, ktere je Deviza
barija farna govorila fveti Mehtildi, de jo
j e  namrezh fveti Duh, potem ko jo je s fvojo

168

miloftjo napolnil, Bogu tako prijetno fturilj
de vfak, kteri Boga fkos njo sa gnado
profi, jo tudi gotovo dofeshe.

Verjemimo toraj imenitnim befedam
fvetiga Anselma, ki pravi, de fe vzhafi
sgodi, de fmo hitreje uflifhani, zhe fe pri-
porozliimo Marii, kakor zhe profimo Je-
sufa famiga. To fe sgodi ne savoljo tega,
kakor de bi Jesuf ne bil vezh sazhetnik io
Gofpod vfih gnad, temuzh satc^ ker Ma¬
rija, zhe fe ji priporozhimo, sa naf profi,
in fo njene profhnje, ker fo profhnje Ma¬
terne, mozhneji, kakor pa nafhe profhnje*
Ne sapuftimo tedej nikoli te kljuzharize gnad,
in profimo jo vfelej s fvetim Janesam Da-
mafhkim: „§*veta Mati boshja, odpri nam
vrata milofti; sakaj ti fi svelizhanje zhlo-
vefhkiga rodu;“ ti fprofifh svelizhanje vfim
ljudem. Kadar fe Marii priporozhimo, je nar
boljfhi, de jo profimo, de nam tifte gnade
sadobi, sa ktere ona ve, de fo nam v svc-^
lizhanje nar bolj potrebne 5 kakor je delal
Dominikanfki frater Reginald. Ta menih je
bil enkrat hudo bolan, in je profil Marijo
Devizo sa sdravje. Nebefhka Gofpa farna
fe mu prikashe, fpremljena od fvete Zezilije
in fvete Katarine, in ga prav prijasno ogo¬
vori: $in, kaj hozhefh de ti fturim? Menih
fe na ta ljubesniv ogovor Marije Devize

169

vef preftrafhi, in fam ne ve, kaj odgovo¬
riti. Na (o mu ena teh dveh deviz rezhe:
Reginald, vefh kaj fturi? nizh ne proti,
temuzh popolnama fe srozhi v voljo Marije;
Sakaj ona ti bo vedila boljfhi gnado sado-
biti, kakor bi jo ti snal profiti. Tako je tudi
fturil bolnik, in Mati boshja mu je sdravje
sadobila.

Zhe shelimo, de bi ta nebefhka Kra-
ljiza tudi naf obifkala,jo moramo vezhkrat
pred kako njeno podobo, ali v kaki njeni
zerkvi obifkati. Is fledezhe sgodbe fposnaj-
mo s kakfhnimi dobrotami poverne Marija
tiftim, kteri njo zhafte in obifkujejo.

Priffodba.

V Franzifhkanfkih sgodbah fe bere,
de fta enkrat fhla dva franzifhkanfka me¬
niha na boshjo pot v zerkev Matere boslije,
in jih je nozh obfhla ravno ko fta bila v
fredi velikiga gojsda. ^kerbelo jih je, ko
nifta vedila kaj pozheti. Ko fta bila nekaj
pota naprej prefhla, fe jima je sdelo, defi-
ravno v veliki tami, de neko hifho pred
feboj vidita. S rokami fta tavala, in sadela
fta na sidovje; na to poifheta vrat, poter-
kata in flifhita naglo od snotraj prafhati,
kdo je? Odgovorita, de fta dva uboga me¬
niha, ki fta fe po nozhi v tem gojsdu sgu-

8

170

bila, in de ifheta kam pod ftrebo priti, de
bi jih faj volkovi ne fnedli. Hitro fe jima
vrata odpro, in dva drago oblezhena ftre-
sheja jih prijasno fprejmeta. Meniha prafhata,
kdo de prebiva v tem gradu, in una dva
odgovorita, de prebiva v njem slo fveta
Gofpa. Meniha pravita na to, de bi fe rada
gofpej priporozhila, in jo sa dobroto sahvalila.
Nama je ravno rezheno, pravita ftresheja,
vaji k nji peljati, ker farna sheli govoriti s
vama. Na to gredo po fhtengah, in najdeta
vfe ftanovanje s luzhmi rasfvetljeno, bogato
osalfhano in s prijetnim duham napolnjeno}
na sadnje ftopita v ftanizo, v kteri je gofpa
prebivala. Lepa, zhaftitljiva gofpa je bila,
ktera jih je Ijubesnivo fprejela in jih prafhala,
kam fta namenjena iti. Meniha odgovorita,
de hozheta neko zerkev Matere boshje ob-
ifkati. Zhe je to, jima odgovori gofpa, vama
bom pifmo s febo dala, ktero vama bo prav
dobro prifhlo. Med tem, de je lepa gofpa &
njima govorila, fta fe meniha zhutila od bo¬
shje ljubesni slo uneta, vefelje fta obzhutila,
kakorfhniga fhe nikoli. Na to fta fhla fpat,
tode od vefelja fkoraj nifta mogla ozhi ftif-
niti. Drugo jutro fta fhla fpet pred poboshno
gofpo, fta fe poflovila in sahvalila sa tako
dobrotljivo fprejembo, in profila sa obljubljeno
pifmo, kteriga fta.tudi prejela, in tako odfhla*

171

§he nifta bila dalezh od grada, ker sagle-
data, de pifmo nima napifa; hitro fe ver-
neta, pa hifhe vezh nifta mogla najti, deli—
ravno fta je na vfe kraje preifkala. Na
sadnje odpreta pifmo, de bi vidila komu
gre, in kaj je v njem, kar najdeta, de je
Marija Deviza to pifmo pifala, in de je
njima pifan. V tem pifmu jima je namrezh
Marija osnanila, de je bila ona tifta gofpa,
ktero fta po nozhi vidila, in de jima je ona
savoljo njih poboshnofti, ktero do nje imata,
v gojsdu to dobroto fkasala. Opominjala jih
je tudi v tem pifmu, de naj ji ftanovitno
flushita in jo ljubita, in de jima bo njih po-
boshnoft gotovo povernila, in jima v shiv-
ljenji in fmerti na ftrani ftala. Na konzu
pifma fta vidila podpif: J e ft, Deviza Ma¬
rija. Vfakdo fi lahko mifli, kako hvale-
shna fta bila meniha Materi boshji, in kako
fo bile v njih shelje unete Mater boshjo zelo
shivljenje ljubiti, in ji svefto in ftanovitno
flushiti.

Molitev.

O neomadeshana in blagoflavljena De¬
viza, ker li delivka vfih gnad bosbjih, fi
tudi upanje vfih, in tudi moje upanje. Vedno
hvalim Gofpod-Boga, de mi je dal tebe
fposnati in svediti frednizo, po kteri samo¬
st

172

rem gnade sadobiti, in fe svelizhati. ^redniza
fi ti, o vifoka Mati boshja! ker sdaj vem,
de svelizhanje sadobim fofebno fkos saflu-
shenje Jesufa Kriftufa, po tem pa fkos
tvoje profhnje. O Kralj iza moja, kako fi
hitela obifkati in s fvojim obifkanjem po-
fvetiti hifho Elisabete! oh obifhi, obifbi
kmalo ubogo hifho moje dufhe! Hiti, o
Marija, fej vefh bolj, kakor jeft, kako rev¬
na je moja dufha, kako flaba od toliko hu-
diga, od napazhnih shelj, od hudobniga na¬
gnjenja, od fturjenih grehov, od toliko ku-
shnih slegov, kteri jo ho/.hejo pogubiti. Ti
jo samorefh obogatiti, o kljuzhariza boshjih
sakladov; ti jo samorefh osdraviti vfih nje¬
nih bolesen. Obifhi me v mojim shivljenji,
pa obifhi me fofebno mojo sadnjo uro, ker
mi bo takrat tvoja pomozh nar bolj potrebna.
Ne nagovarjam tega, ker vem de nifim vre-
din, de bi me tukej na semlji vidno obifka-
la, kakor fi fturila mnogim fvojim flushab-
nikam, pa ne tako nevrednim fiushabnikam,
in nehvaleshnim , kakor fim jeft; meni je do¬
volj , de te gledam v tvojim nebefhkim kra-
ljeftvu, kjer upam, de te bom bolj ljubil in
sahvalil sa vfe dobrote, ktere fi mi tukej
fturila. Sdaj mi je sadofti,de me obifhefh s
fvojo miloftjo; sadofti je, de le profifh sa me.
Profi toraj sa me, o Marija, in priporozhuj

173

me fvojimu §>inu. Ti bolj posnafh moje potre¬
be in moje nadloge. Kaj ti hozhem fhe vezh
rezhi? Ufmili fe me! jeft fim tako revin
in nevedin, de fhe ne vem in ne snam ifkati
tiftih gnad, ktere fo mi nar bolj potrebne.
Kraljiza in Mati moja prefladka, fprofi mi
ti, in sadobi mi od fvojiga §>ina tifte gnade
ktere ti vefh, de fo moji dufhi bolj koriftne
in potrebne. V tvoje roke fe popolnama
srozhim, in farno profim Gofpod Boga, de
mi fkos saflushenje mojiga Švelizharja Je-
sufa dodeli tifte gnade, kterih ga ti sa me
profifh. O profi, profi toraj sa me, o pre-
fveta Deviza, kar fe ti nar boljfhi sdi. Tvoje
profhnje nifo savershene; fo profhnje Matere
pred §>inam,kteri te toliko ljubi, in ga ve-
feli fturiti, kar ga ti profifh, de bi te s tim
bolj zhaftil, in ti fvojo veliko Ijubesen do
tebe fkasal. Gofpa moja, pri tem oftaniva;
jeft shiviin poln saupanja v tebe, ti pa fkerbi,
de bom svelizhan. Amen.

f$he/lo premišljevanja.

Sa prašnik ozhifhevanja Marije Devize.

Kako velik je bil ofer, kteriga
je Marija ta dan Bogu darovala, ko
mu je shivljenje fvojiga §ina ofrala.

174

Pri rojftvu pervorojenih otrok fte bile
v ftarim teftamentu dve sapovedi; ena je
sapovedala, de naj mati, kakor ofkrunjena,
fhtirdefet dni doma v fvoji hifhi oftane, in
po preteklih teh dneh v tempelj k ozhifh-
vanju pride; druga pa, de naj ftarifhi dete
v tempelj prinefo, in Gofpodu ofrajo. Danfi
je hotla Marija Deviza obema sapovedarna
pokorfhino fkasati. Defiravno Marija ni bila
podversheua poftavi ozhifhevanja, ker je
bila vfelej Deviza in vfelej zhifta, je vender
savoljo ponishnofti in pokorfhine hotla kakor
druge matere iti fe ozhifhevat. Pokorna je
bila tudi drugi sapovedi, de je prinefla in
ofrala fvojiga $inu vezhnimu Ozhetu: In
kofo  bili dopolnjeni dnevi njeniga
ozhifhvanja po Mojsefovi poftavi, fo
ga prinefli v Jerusalem, de fo ga
poftavili pred Gofpoda.  (Trnk. 2, 22.)
To de Marija je fvojiga §inu drugazhi
ofrala Bogu, kakor fo druge matere fvoje
otroke ofrovale. Druge fo jih ofrovale, pa
fo vedile, de je to darovanje le sgol ze-
remonija poftave, in de fo s daram fvoje
otroke odkupile, in fe jim ni bilo vezh bati,
de bi jih bilo kdaj treba v fmert dati.
Marija pa je ofrala fvojiga §»ina saref v
fmert, in je sa terdo vedila, de bo ofer,
kteriga je takrat s shivljenjem fvojiga $inu

Bogu dala, enkrat v djanji na altarji krisha
fpolnjen. Ker je pa Marija fvojiga ^»inu ne-
fkonzhno ljubila, fe fine rezili, de je s ofram,
kteriga je v shivljenji fvojiga $inu Bogu
dala, farna febe Bogu ofrala. Puftimo toraj
na ftran vfe drugo premifhljevanje zhes mno¬
ge fkrivnofti tega prašnika, in premifiimo
farno to, kako velik je bil ofer, kteriga je
Marija danfi Bogu prinefla,ko mu je slav¬
ljenje fvojiga §!inu ofrala. To farno bo nafhe
danafhnje premifhljevanje.

Vezhni Ozhe je bil slie fklenil odre-
fhiti zhloveka sgubljeniga fkos greh, in ga
oteti vezhne fmerti. Ker je pa hotel, de bi
ravno ta zhaf njegova fveta praviza ne bila
bres vredniga in dolshniga sadoftenja, sato
ni prisanefel slavljenju fvojiga laftniga $ina,
ki je bil she zhlovek poftal,de bi vfe ljudi
odrefhil, ampak je hotel, de bi bil on ter-
pel po vfi ojftrofti fhtrafo, ktero fo fi ljudje
bili saflushili. Kteri fvojimu laftnimu
§>inu ni prisanefel, temuzh  ga  je  sa
naf  vfe  dal. (Rimi. 8, 32.) Preden je
Bog fvojiga §>inu na fvet poflal, de bi
zhlovek poftal, mu je namenil Mater, in ta
Mati je bila Marija Deviza. Pa kakor ni
hotel, de bi bil njegov §in poftal §in Ma¬
fije Devize bres njeniga pofebniga privolje¬
nja, tako tudi ni hotel, de bi bil Jesuf fvoje

176  —

shivljenje sa vfe ljudi dal, bres de bi bila
Marija pred v to privolila; de bi bilo na
tako visho s shivljenjem §>ina vred tudi fer-
ze Matere ofrano. §>veti Tomash uzlii, de
laftrioft matere da pofebno pravizo zbes
otroke; ker je bil toraj Jesuf nedolshin, in
ni nobene fhtrafe saflushil, fe pravizhno
sdi, de ni bil dan v finert na krishu sa
odrefhenje grefhniga fveta bres privoljenja
Matere, s kterim ga je radovoljno v fmert
ofrala.

Defiravno je she Marija takrat, ko
je Mati Jesufova poftala, privoljenje dala
v njegovo fmert, je Bog vender hotel, de
je danafhni dan v tempeljnu farna febe nje¬
mu v ofer dala, ko mu je darila fvojiga
§inu, in je njegovo drago shivljenje boshji
pravizi ofrala. Sato jo imenuje fveti Epifa-
nij mafhnika: Devizo imenujem kakor
mafhnika.  Premiflimo toraj, kolika shaloft
je bila sa Marijo ta ofer, in kakofhno vi-
tefhko ferzhnoft je mogla imeti, de je tako
rekozh podpifala v fmert obfojenje fvojiga
preljubiga Jesufa.

Glejte, kako fe Marija poda na pot
v Jerusalem ofrovat $ina, dela hitre fto-
pinje na kraj ofra, in farna nefe preljubi
fmertni ofer v fvojim narozhji! Sdaj ftopi
v tempelj, fe priblisha altarju in daruje tam

177

polna ponishnofti, pohlevnofti in poboshnofti
fvojiga preljubiga ^ina Narvifhimu. Pri ti
prizhi vsame $imeon, kterimu je bil Bog
obljubil, de ne bo pred umeri, preden ne
bo prizhakvaniga Melija vidil, nebefhko Dele
•s rok Marije, in rasfvetljen od fvetiga Duha
. ji prerokuje, kako drag ji bo prifhel ofer, ki
ga je s lVojim §!inam prinefla,s klerim ima
tudi njena blaga dufha ofrana biti. $veti
Tomash is Villanove premifhljuje tukej bo-
gabojezhiga ftarzhika, kteri je, ko je imel
ftraflino prerokvanje isrezhi, fe savsel, in
umolknil. Potem premifli Marijo Devizo
de §iimeona praflia: Sakaj fe preftrafhifh,
tako grosno, o $imeon, ravno v prizhi fvoji¬
ga nar vezhjiga vefelja? In §imeon ji odgo¬
vori: O preshlahtna in prefveta Deviza, jeft
bi hotel, de bi ti ne imel osnaniti tako sha-
loftne novize; ker pa Gofpod savolj tvojiga
vezhjiga saflushenja tako hozhe, poflufhaj
kaj ti povem. To Dete, ktero ti sdaj po
pravizi toliko vefelja dela, o Bog! ti bo
enkrat britko shaloft napravilo, kakorfhne
fhe nobena ftvar ni fkufila. To bo takrat,
ko ga bofh vidila od vfih ljudi preganjaniga,
saframovaniga in tepeniga, na sadnje pa
zlo kakor hudodelnika umorjeniga. Po nje¬
govi fmerti bo veliko tavshent marternikov,
bteri bodo savoljo ljubesni do tega tvojiga

178

Sina martrani in umorjeni; tode, zhe bodo
oni martrani na telefu, bofh ti, o boshja
Mati, martre terpela na fvojim ferzu.

Saref, na ferzu je mogla Marija ter-
peti, ker je namrezh terpljenje fvojiga Iju-
biga Sinu terpela, je bilo to foterpje mezh
bolezhin, kteri je imel po Simeonovim pre-
rokvanji ferze Materno prefuniti. In tvojo
laftno dufho bo mezh prefunil.  (Luk.
S, 35-3 Marija je fzer she vedila is fvetiga
pifma, pravi f. Hieronim, ktero terpljenje je
imel Odrefhenik v fvojim slavljenji, fhe bolj
pa v fvoji fmerti preftati. Vedila je is pifem
prerokov, de ga bo eden njegovih uzhenzov
sdal: Tifti, ki je moj kruh jedel, fe
jefovrashno zhes mene  v s d i g n i 1;
( l>fl. 40.) de ga bodo njegovi uzhenzi sa-
puftili: Udari pa ft ir ja, inovze fe bodo
raskropile.  (Zah. 13, 7.) Vedila je, kako
sanizhvanje, bitje in saframvanje bo mogel
Svelizhar preftati: S vo j e  telo fim dal
tiftim, ki bijejo; fvojo brado  tiftim,
ki jo pulijo, fvojiga obrasa nifim
obernil od tiftih,kteri me preklinja¬
jo in sapi  ju  jej  o. (Isai. 50, 6.) Vedila
je, de ga bodo imeli sa framoto ljudi in
sa isvershik nar bolj sanizhljive driihali:
Jeft pa fim zherv, ne z h love  k. (Pfl*
Sl.) Nafiten bo saframvanja.  (Jer.

179

skal. 3, 30.) Vedila je, de bo na kon-
zu njegoviga slavljenja njegovo telo ras-
bito in rasmefarjeno: On pa je ranjen
savoljo nafhe krivize, rastepen sa-
voljo nafhih pregreh;  (Isai. 53,5.) de
bo njegovo telo nesnano, de bo kakor go¬
bov s ranami pokrit, de fe mu bo do kofti
vidilo: Nima vez h podobe, ne lepote.
— Mi fmomiflili,de je kakor gobov.
(Is. 53,2.4.) Vfe moje kofti fo pre-
Ihteli.  (Pfl. 21.) Je vedila, de bo s she-
beljmi prebit: Moje roke in moje noge
fo prebili;  (Pfl, 21.) de bo med dvema
rasbojnikama krishan: In je bil med h u-
dodelnike fhtet.  (Is. 53, 12.) Je
vedila, de bo sadnjizh na krishu pribit
sa odrefhenje vfih ljudi umeri: Gledali
bodo v me,kteriga fo prebodli.  (Zah.
12 , 10 .)

Marija, pravim, je she pred vedila,
de bo njeni $in vfe te bolezhine imel pre¬
kati, ko je pa befede Simeonove saflifhala:
Tvojo laftno dufho bo mezh prefunil,
takrat je po farnim fposnala, kakor je ras-
odela farna fveti Teresii, vfe pofebne okol-
fhine sunajnih in notrajnih bolezhin, ktere
fo imele obdati Jesufa v njegovim terpljenji.
Vender, Marija je v vfe to privolila s fta-
novitnoftjo, nad ktero fo angelzi ftermelij

180

je isrekla obfojenje fvojiga $ina, de naj
umerje, in umerje s nar bolj saframvano in
nar bolj britko fmertjo, rekozh: Ker ti tako
hozhefh, vezhni Ozhe, naj fe sgodi tvoja
volja, ne moja; fvojo voljo fklenem s tvojo,
in ti darim tega fvojiga Jjiina; jeft dovolim,
de naj da fvoje shivljenje sa tvojo zhaft, in sa
odrefhenje fveta. S tim ti ofram tudi fvoje
ferze; naj ga prefune bolezhina, kakorfhna
ti hozhefh; sadofti mi je, de bofh ti, moj
Bog, s tim hvaljen in sadovoljen; ne moja,
ampak tvoja volja naj fe sgodi. O nesmer-
jena ljubesen! O ftanovitnoft, de ti ni enake!
O smaga, ki fi vredna, de fe nebo in semlja
neprenčdiama nad teboj zhudita!

Od tod pride, de je Marija pri terp-
Ijenji Jesufovim molzhala,ko fo ga po kri¬
vim toskili; ni rekla nobene befede Pilatu-
shu, ki je bil pri volji ga savoljo nedolsh-
nofti, ki jo je nad njim fposnal, refhiti;
ampak ozhitno le je prikasala, de bi bila
v prizho velikiga ofra, ki je imel na kal-
varii doprinefhen biti; je fpremila Jesufa
na kraj fmerti; je ftala pri njem pod krishem
od sazhetka do tiftiga zhafa, ko je fvojo du-
fho isdihnil,in ofer dokonzhal: Poleg kri-
sha Jesufoviga je ftala njegova  Mati.
To vfe je fturila, de bi bila ofer dopolnila,
kteriga je bila she pred Bogu prinefla.

181

De bi fposnali, kakfhno lilo ii je mo¬
gla Marija pri tem ofru farna febi fturiti,
bi mogli sapopafti ljubesen, ktero je imela
do Jesufa. §ploh govoriti, je materna lju¬
besen do otrok she taka, de takrat, ka¬
der imajo umreti, matere posabijo vfe njih
nerodnofti, njih napake, in tudi krivize,
ktere fo od njih preftale, in de neisrezhene
britkofti savoljo njih preftoje. Pa vender lju¬
besen teh mater je rasdeljena med druge
otroke, ali faj med druge ftvari. Marija pa
je imela eniga famiga $inu, in ta je bil
nar lepfhi med vfimi Adamovimi otrozmi;
je bil nar Ijubesnivfhi, ker je imel vle nar
bolj ljubesnive laftnofti; je bil pokorn, po-
boshin, nedolshin, fvet, s eno befedo, je
bil Bog. Ljubesen te Matere tudi ni bila
rasdeljena med druge ftvari, sakaj ona je
poftavila vfo fvojo ljubesen v tega $inu;
in fe tudi ni imela bati, de bi ga bila pre-
vezh ljubila, ker je ta $in Bog, kteri ne-
fkonzhno ljubesen saflushi. In tega fvojiga
$ina je mogla radovoljno v fmert ofrati.

Naj toraj vfak fposna, kaj je mogla
Marija fturiti, in kakfhno mozh duha je mo¬
gla pokasati v tem djanji, ko je slavljenje
tako ljubesniviga $inu na krishu ofrala.
Tako je bila Marija nar bolj frezhna Mati,
ker je bila Mati boshja; pa tudi ob enim

Mati nar bolj ufmiljenja vredna, ker je bila
Mati $inu, kteriga je vidila obfojeniga na
krish od tiftiga dne, ko ji je bil sa $ina
dan. Ktera mati bi vsela taziga finu, od
kteriga bi vedila,de ga ima fkos framotno
fmert sgubiti, in ga s fvojimi ozhmi viditi
umreti? Marija pa ga je radovoljno vsela
s takim hudim pogojem; ga ni farno vsela,
temuzh ga je danafhnji dan na fvojih rokah
v fmert ofrala, in ga darovala boshji pra-
vizi. §»veti Bonaventura pravi, de bi bila
Marija Deviza radovoljno vfe terpljenje in
fmert fvojiga $inu farna nafe vsela; pa de
bi bila Bogu pokorna, je dala veliki ofer
shivljenja fvojiga preljubiga Jesufa, in je
premagala, deliravno s veliko britkoftjo,
ferzhno ljubesen, ki jo je imela do njega.
Od tod pride; de fi je Marija pri tem ofru
mogla vezhji lilo fturiti, in je vezhji ferzhnoft
pokasala, kakor de bi fe bila farna febe
vfimu temu terpljenju podvergla, kteriga je
imel njeni §Jin preftati. Premagala je takrat
ferzhnoft vfth marternikov, ker fo marter-
niki fvoje shivljenje ofrali, Marija pa je
darila shivljenje fvojiga $inu, kteriga je
bolj ljubila, in rajfhi imela, kakor fvoje
shivljenje.

Pa tukej fhe ni bil konz tega shaloft-
niga ofra, temuzh tukej fe je fhe le sazhe-

183

lo; sakaj od sdaj sanaprej je Marija fkos zelo
shivljenje fvojiga $inu imela vedno pred ozhmi
njegovo fmert in vfe britkofti, ktere je v
fvoji finerti imel terpeti. Toraj, kolikor bolj
je fposnala lepoto, priljudnoft, ljubesnivoft
fvojiga $inu, toliko vezilji je bila britkoft
njeniga ferza. O Mati preshaloftna, ko bi
bila ti fvojiga §iinu manj ljubila, ali pa, ko
bi bil tvoj $in manj ljubesniv, ali bi bil
tebe manj ljubil, bi bila gotovo manjfhi tvoja
shaloft, ko fi ga v fmert ofrala. Pa ni bilo
matere, in je ne bo, ktera bi fina bolj lju¬
bila kakor ti, ker ga ni bilo, in ga ne bo
Jjubesnivfhiga finu, kteri bi bil fvojo mater
bolj ljubil, kakor je tvoj Jesuf. O Bog! ko
bi bili mi vidili lepoto in fvetoft oblizhja tega
boshjiga Deteta, ali bi bili mi sadofti ferzhni
ofrati njegovo shivljenje sa nafhe svelizha-
nje? Ti pa, o Marija, ki fi njegova Mati,
Mati, ktera fi ga toliko ljubila, fi mogla
fvojiga nedolshniga $inu dariti sa svelizha-
nje zhlovefhko v nar britkejfhi in nar gro-
sovitifhi fmert, kakorfhne fhe nikoli noben
hudodelnik na semlji ni preftal!

Oh, kakfhin ftrafhan rasgled je od tega
dne ljubesen neprenehama poftavljala pred
ozhi Marije Devize, ko je miflila na vfe
krivize in na sanizhvanje, ktero je imel njen
ubog §»in preterpeti! Ljubesen ji ga je she

184

kasala v fmertnih britkoftih na vertu Getsema-
ne, rasgajshljaniga in s ternjem kronaniga
na fodifhu , obefheniga sadnjizh na sanizh-
ljivim lefu krisha na kalvarii. Lej, o Mati,
je rekla ljubesen, kako ljubesniviga in ne-
dolshniga §ina darujefh v take muke, v
tako grosovitno fmert! In kaj ti bo poma¬
galo ga oteti is rok Herodeshevib, in ga
prihraniti sa tak shaloftin konz?

Marija pa tudi ni ofrala fvojiga $inu
v fmert farno v tempelnu, temuzh ga je
ofrovala neprenehama zelo fvoje shivljenje 5
sakaj bolezhina, ktero ji je ^imeon pre-
rokval, ni nikoli prefhla is njeniga ferza
notri do njeniga nebovsetja, kakor je farna
rasodela fveti Brigiti. Sato rezhe Marii fveti
Anselm: „0 mila Gofpa, ne morem verjeti,
de bi bila mogla bolezhine te shalofti le
tako dolgo, kar bi s ozhmi trenil, preftati,
de bi ne bila uinerla, ako bi te fam Bog,
ki shivljenje daje, ne bil krepzhal 44 . Tako
prizha tudi fveti Bernard, ko govori od
velike britkofti, ktero je Marija ta dan ter-
pela, de je „shivijozh umirala, in terpela
vezhji bolezhine, kakor je fmert farna 44 . Ve¬
dno je shivijozh umirala, ker je vedno ter¬
pela ftrafhno shaloft savoljo fmerti fvojiga
preljubiga Jesufa; ktera shaloft je bila huj-
fhi, kakor fmert.

185

Savoljo velikiga saflushenja, kteriga
je Mati boshja sadobila v tem velikim ofru,
ki ga je sa svelizhanje zeliga fveta Bogu
dala, jo po vfi pravizi imenuje Iveti Au-
gufhtin ponovivko zhlovefhkiga rodu; fveti
Epifanij refhivko fushnih; fveti Ildefons po¬
novivko pogubijeniga fveta; fveti German
odvernivko nafhih nadlog; fveti Ambrosh
Mater vfih vernikov; fveti Augufhtin Mater
shivih; fveti Andrej Kretanfki Mater shiv-
Ijenja. Sato pravi tudi Arnold Karnotanfki
de je Marija pri fmerti Jesufa Kriftufa fvojo
voljo tako fklenila s voljo fvojiga $inu, de fta
oba eh ofer darila, in de fta tako $in in
Mati fpolnila odrefhenje zhlovefhkiga rodu;
Jesuf s tim,*de je sa nafhe grehe sadoftil,
Marija pa s tim, de nam je sadobila, de
fmo tega sadoftenja deleshni poftali. Dioni-
sij Kartusijan sato terdi, de Mater boshjo
fmemo imenovati refhivko fveta, ker je s
Jesufam vred mozhno terpela, in s takim fo-
terpjem saflushenje sadobila, in ker je s
fvojimi profhnjami dofegla, de fo vfi ljudje
saflushenja Jesufoviga terpljenja deleshni
poftali.

Ker je po tem takim Marija fkos sa¬
flushenje fvoje shalofti, in fkos ofer, ki ga
jo s fvojim $inam Bogu dala, poftala Mati
vfih odrefhenih, je po pravizi, de verjame-

186

mo, de fe jim le po njenih rokah deli mleko
boshjih guad, ktere fo fad Jesufoviga sa-
flushenja in svirk vezhniga shivljenja. Ravno
to mifli fveti Bernard, ki pravi, de je Bog
ženo nafhiga odrefhenja Marii Devizi v
roke dal, s kterimi befedami nam hozhe
ta fvetnik na snanje dati, de fe fkos profh-
nje Marije Devize dufham saflushenje Sve-
lizharjevo deli, ker fe po njenih rokah do-
delujejo gnade, ktere fo zena saflushenja
Jesufoviga.

Zhe je bil dar Abrahamov, ki je fvojiga
fina Isaka daril, Bogu tako prijetin, de mu
je obljubil njegov sarod pomnoshiti kakor
svesde na nebu; Ker fi to fturil, in sa-
voljo mene fvojimu edinimu finu nifi
prisanefel, te bom blagoflovil, in
bom pomnoshil tvoj sarod, kakor
svesde na nebu;  (I. Mojs. 22 ,  16.) mo¬
ramo saref verjeti, de veliko bolj prijetin je
mogel biti Bogu imenitni ofer, kteriga mu
je vifokaMati Jesufova darila; in sato ji je
bilo dano, de fe fkos njene profhnje mnoshi
fhtevilo svoljenih,to je frezhni sarod njenih
otrok, kar fo vfi tifti, ki njo zhafte.

§5vetimu $imeonu je bilo od Boga ob¬
ljubljeno, de ne bo umeri, preden nebo  vidil
rojeniga Mefija: De ne bo vidil fmertij
preden ne vidi GofpodovigaKriftufa?

187

(Luk. 2, 26.) pa to gnado je bil le fkos
Marijo dofegel, ker je Svelizharja v njenim
Harozbji najdel. Tako, kdor hozhe Jesufa
najti, ga ne bo nafhel drugazhi, kakor fkos
Marijo. Pojdimo toraj k ti Materi nebefhki,
^he shelimo Jesufa najti; in pojdimo k nji
s velikim saupanjem. Deviza Marija je rekla
enkrat fvoji flushabnizi Prudenziani Zagnoni,
de vfako leto, njeniga ozbiflivanja dan, kter
grefhnik veliko miloft dofeshe. Kdo ve, zhe
ne bo morebiti danfi kdo ismed naf tifti
grefhnik? Zhe fo veliki nafhi grehi, je fhe
vezhji mogozhnoft Marije Devize. $in ne bo
Materi nizh odrekel, sakaj po befedali fve-
tiga Bernarda bo „$in Mater gotovo ufli-
fhal 44 . Zhe fe Jesuf nad nami ferdi, ga
Marija hitro potolashi. Plutarh pripoveduje,
de je Antipater pifal Alekfandru velikimu
dolgo pifmo toshb zhes Olimpijo mater Ale-
kfandrovo. Ko je bil pifmo prebral,je re¬
kel: Ali ne ve Antipater, de ena farna fol—
siza moje matere sbrifhe breskonzhne pifma
toshb? Tako, miflimo, de odgovori tudi
Jesuf na toshbe, ktere hudizh zhes naf pri—
nefe, kadar ga Marija sa naf profi: Ali ne
ve luzifer, de ena profhnja moje Matere sa
kakiga grefhnika samore fturiti,de posabim
vfe toshbe savoljo meni fturjeniga rassha-
Ijenja? Nafledna prigodba naf tega preprizha.

188

Prigodba.

Kar tukej povem, ni v nobenih bukvah
sapifano, ampak nek duhoven, moj tovarfh,
mi je pripovedoval, kar fe je bilo njemu
sgodilo. Ta duhoven je enkrat fpovedval v
neki zerkvi, (kraj samolzhim, defiravno je
fpovedvanz dovolil osnaniti, kar fe je sgo¬
dilo) in je vidil pred fpovednizo mladenzha,
nad kterim fe je vidilo, de ne ve, ali bi fhel
k fpovedi, ali bi ne fhel. Duhoven ga po¬
gleda vezhkrat,in na sadnje ga poklizhe in
prafha, zhe hozhe k fpovedi iti. Mladenzh
odgovori, de bi fe rad fpovedal, in ker je
opomnil, de bo njegova fpoved bolj dolga,
ga je fpovednik peljal v bolj famotno kamro.
Tam mu sazhne pripovedvati mladenzh, de
je tujz in plemenit, pa ne verjame, de bi
mu Bog mogel odpuftiti, ker je tako hudobno
shivel. Sraven grehov bres fhtevila, ktere
je fturil s prefheftvanjem, s ubijanjem in
s drugimi krivizami,je djal,de je popolna-
ma obupal nad fvojim svelizhanjem, in je
s premiflikam delal greh, ne toliko de bi
fvojim sheljam uftregel, kakor is sanizh-
vanja, kteriga je do Boga fkasoval. Je po¬
vedal, de je med drugimi hudobijami en¬
krat britko martro vsel, in s sanizhvanjem
ob tla trefhil; de je ravno tifti dan sjutraj

189

fhel poln pregreh k fvetimu obhajilu farno
s tem namenam, de bi fveto hoftjo pohodil.
Ref je bil she vsel hoftjo v roke, in je
hotel fturiti, kar je mifliljpa vender ni ftu-
ril, ker je bil sadershan od ljudi, ki fo ga
vidili. In ref je pokasal pri ti prizhi fpoved-
niku fveto hoftjo, ki jo je imel v papirji
savito. Rekel je dalej, de je fhel ravno
pred memo zerkve, in je obzhutil, de ga
nekaj mozhno priganja notri iti, in ker fe
ni mogel ubraniti, je prifhel v zerkev. Na
to je sazhutil veliko shaloft nad fvojimi grehi,
in mifel ga je obhajala k fpovedi iti, deli—
ravno fam ni vedil, kaj bi fturilj sato fe je
bil vftavil pred fpovednizo. Pa vender,ko
je tam ftal, ga je bilo tako fram, de je
smeraj hotel prezh iti, pa nekaj ga je po
lili dershalo nasaj, tako dolgo, je djal fpo-
vedniku, de fo me oni poklizali. Sdaj tim
tukej , vidim, de lim pri fpovedi, pa ne vem
kako je to. Duhoven ga poprafha, zhe ni
dosdaj Materi boshji na zhaft kake pobosh-
nofti ali molitvize opravljal, ker po navadi
tako fpreobernenje le fkos Marijo pride.
Zhaftitljiv gofpod! pravi mladenzh, nizh ni-
fim opravljal, nizh molil, ker fim miflil, de
lim she pogubljen. Pomifli nekoliko, rezhe
duhoven. Nizh, prav nizh, odgovori mla¬
denzh, to le je vfe$ in pri teh befedah je

190

fegel s roko in odpel perfi, (er je pokasal
fhkapulir shaloftne Matere boslije. Poglej, moj
lin, mu pravi fpovednik, ali ne vidifh, de ti j e
Marija Deviza to veliko gnado fprofila? Lej,
zerkev, v ktero ii prifliel, je Matere boslije
zerkev. Ko je mladenzh to saflifbal, je bij
ginjen, je zliutil veliko shaloft nad lvojimi
grehi, in je sazhel jokati; zhedalje bolj je
fposnal fvoje grehe, obzhutil smeraj vezilji
grevengo, folse fo,ga polile, in kakor v
omedlevzi fe je fofedel fpovedniku pred noge.
Spovednik ga je oshivil s mozhno vodo, de
je fpoved fkonzhal, mu jo dodelil Iveto od-
veso, in ga je fpuftil sgrevaniga in fpokorje-
niga na njegov dom. Mladenzh je fpovedniku
rekel rasglafiti veliko miloft in gnado, ktero
mu je Marija Deviza dofegla.

Molitev.

O fvetaMati boslija, in Mati moja Ma¬
rija, ti fi bila tako fkerbna sa moje sveli-
zhanje, de fi liotla to, kar je bilo tvojimu
ferzu nar ljubfhiga, fvojiga ljubiga Jesufa v
fmert dariti. Zlie toraj tako shelifh moje sve-
lizhanje, je po pravizi, de v tebe poftavim vfe
fvoje saupanje. O fveta Deviza, v tebe po-
polnama saupam. Oh! savoljo saflushenja
tega velikiga ofra, kteriga fi darili Bogu
darila s slavljenjem fvojiga §iina, ga profij

191

de naj fe ufmili moje dufhe, sa ktero to ne-
dolshno Jagnje ni odreklo fmerti na krishu
fe podvrezhi.

Tudi jeft, o moja Kraljiza, bi hotel
danfi po tvojim sgledu ofrati Bogu fvoje rev¬
no ferze; pa fe bojim, de bi ga ne savergel,
zhe ga tako omadeshaniga in oftudniga sa-
gleda. Pa zhe mu ga ti ofrafh, ga ne bo
savergel. Ofre, kferi fo mu darjeni fkos tvoje
prezhifte roke, Bog vfe s vefeljem fprejme,
in vsame. Revin, kakor fim, fe toraj danfi
tebi darim, o Marija, tebi fe popolnama
ofram. Ofraj me ti, kakor kaj fvojiga, vezh-
nimu Ozhetu s Jesufam vred, in profi ga,
de me savoljo §!ina in savoljo tebe v fvojo
laft vsame. Oh moja prefladka Mati, sa¬
voljo ljubesni tega ofraniga J^inu mi poma¬
gaj, in nikar me ne sapufti. Nikar ne pri—
pufti, de bi me ta moj preljubesnivi Sve-
lizhar, kteriga fi ti danfi s tako britkoftjo
na krisli ofrala, kdaj savolj mojih grehov
pogubil. Rezi mu, de fim tvoj flushabnik;
rezi mu, de fim v tebe poftavil vfe fvoje
saupanje, rezi mu s eno befedo, de shelifh
Moje svelizhanje, in gotovo te bo uflifhak
Amen.

192  —

jedrno premifhljevanje.

Sa prašnik nebovsetja Marije Devize.

Te dni sheli fveta zerkev, de bi mi ob¬
hajali fpomin dveh imenitnih prigodb na zhaft
Marije Devize, namrezh njen frezhin odhod
is tega fveta, in njeno zhaftito vsetje v nebo-
V tem premifliljevanji hozhemo govoriti od
njeniga odhoda, v nafiednim pa od njeniga
nebohoda.

Kako draga je bila fmert Marije Devize-

1. Savoljo pofebnoft, ktere pri nji najdemo,

2. savoljo vishe, na ktero fe je sgodila.

Ker je fmert fhtrafa greha, fe sdi,de
bi Mati boshja, vfa fveta in zhifta madeshev
greha, ne bila imela podvershena biti fmerti,
in terpeti vfe nefrezhe, ktera je Adamov
sarod s greham okushen sadela. Pa ker je
Bog hotel, de bi bila Marija Jesufu vfa
podobna, je mogla, ker je $»in umeri, tudi
Mati umreti. Bog je tudi hotel dati pra-
vizhnim sgled drage fmerti, sato je hotel,
de je tudi Deviza Marija fladke in frezhne
fmerti umerla. Sato premiflimo sdaj kako
draga je bila fmert Marije Devize; pervizh,
savoljo pofebnoft, ktere pri nji najdemo,
drugizh savoljo vishe, na ktero fe je sgodila-

Pervi od/tavik.  Tri rezhi po navadi

193

fture fmert grenko: navesanje na fvet, pe-
zhenje vefti, in negotovoft svelizhanja. To-
de fmert Marije Devize je bila popolnama
profta teh britkoft,in fklenjena s tremi do¬
brotami, ktere fo jo fturile drago infladkoj
Marija namrezh je umerla popolnama odlo-
zhena od vfih pofvetnih dobrot, kakor je
tudi shivela; je umerla s popolnama mirno
veftjo, in je umerla popolnama fvefta vezh-
niga svelizhanja.

Gotovo je nar pred, de navesanje na do¬
brote tega fveta pofvetnjakam fmert grenko
dela, kakor pravi fveti Duh: O fmert,
kako grenak je tvoj fpomin zhlove-
ku, kteri fvoje premoshenje v miru
vshiva!  (j$ir. 41, 1.) Ker pa fvetniki
Umerjejo odlozheni od dobrot fveta, njih fmert
ni grenka, temuzh fladka, ljubesniva in dra¬
ga, to je, kakor pravi f. Bernard, vredna,
de li jo sa nar vezhji ženo kupimo. Blagor
mertvim, kteri v Gofpodu  umerjo'.
($kriv. ras. 14, 13.) Kteri fo pazh tifti,
kteri umerjo, ko fo shemertvi? To fo ravno
tifte frezhne dufhe, ktere v vezhnoft pridejo,
ko fo fe she popred odtergale, in tako rekozh
Kmerle vfimu nagnjenju do posemeljfkih rezhi';
ktere fo v Bogu nafhle vfe fvoje dobrote,
kakor fveti Franzifhk Afifijan, ki je rekel:
»Moj Bog, in moje vfe K . Pa ktera dufha je bila

9

194

kdaj bolj odlozhena od vfih pofvetnih rezhi,
kakor lepa dufha Marije Devize? Popolna-
ma je bila odlozhena od fvojih ftarifhev,
ker jih je tri leta ftara sapuftila; takrat, ko
druge dekleta ftarifhev nar bolj potrebujejo?
in fo nar bolj nanje navesane, jih je tako
neuftrafheno sapuftila, in fe v tempelj saperla,
de bi farno na Boga miflila. Odlozhena jo
bila od pofvetniga premoshenja, in je bil*
pripravljena vfelej v revfhini shiveti, in fo
prefkerbeti s delam fvojih rok. Odlozhena
je bila od pofvetne zhafti, je ljubila ponishno
in sanizhvano slavljenje, defiravno ji je fhla
kraljeva zhaft, ker je bila Israelfkiga kra-
ljeviga rodu. Deviza Marija je rasodela fa¬
rna fveti Elisabeti Benediktinki, de, ko fo
jo bili ftarifhi v tempeljnu puftili, je fklenila
v fvojim ferzu nobeniga drusiga ozheta
imeti, in nizh drusiga ljubiti, kakor famiga
Boga.

$veti Janes je vidil Marijo v podobi
tifte shene, ki je bila s folnzam oblezhena, in
je imela luno pod nogami: Veliko snam-
nje fe je prikasalo na nebu: Shena
oblezhena s folnzam, in luna pod
njenimi nogami.  (§kriv. ras. 12, k)
Po raslaganji uzhenikov pomeni luna po¬
fvetne dobrote, ktere fo minljive in po-
mankljive, kakor luna. Na vfe te dobrote

195

Marija nikoli ni ferza navesovala, temuzfa
jih je sanizhvala, in jih je imela pod nogami,
ter je shivela na tem fvetu kakor gerliza
famotna v pufhavi, in ni nobene rezili po-
shelela, kakor fe rezhe od nje: Glaf gerli¬
že fe je saflifhal v nafhi semlji.  (jVif.
pef. 2, 12-3 In na dragim kraji: Kdo je
tifta, ktera fkos pufhavo vs-haja?
(Vif. pef. 3, 6.3  Pri teh befedah pravi
Rupert: „Tako fi prifhla fkos pufhavo, to
je, ker fi imela famotno dufho w .

Ker je toraj Marija vfelej in popolnama
odlozhena bila od vfih pofvetnih rezhi, in farno
8 Bogam fklenjena, ni bila grenka, temuzh
prefladka in draga njena fmert, ki jo je
fhe bolj na terdo s Bogam fklenila s vezh-
nimi vesmi v paradishu.

Drugizh pravizhnim fturi drago njih fmert
mir vefti. Grehi v shivljenji fturjeni fo tifti
zhervi, kteri ferza ubogih grefhnikov pri
fmerti nar bolj ftrafhijo in grisejo; ker imajo
v kratkim fe prikasati pred fodbo boshjo,
fe vidijo ravno takrat obloshene s fvojimi
grehi, kteri jih ftrafhijo, in jim od vfih ftrani
vpijejo, kakor pravi f. Bernard: „Tvoje delo
fmo, ne bomo te sapuftili“. Marija pa go¬
tovo pri fmerti ni mogla nadleshvana biti od
nobene teshe vefti, ker je bila vfelej fveta,
v felej zhifta, vfelej bres fenze fturjeniga ali

9 *

196

isvirniga greha; sato fe pravi od rje: Vfa
fi lepa, moja prijatliza, in madesha
ni v tebi. (Vif. pef. 4.) Od tiftiga zhafa,
kar fe je fvoje pameti savedila, to je od
fvojiga fpozhetja v telefu fvete Ane, je sa-
zhela Boga ljubiti is vfe mozhi, in tako je
fturila smeraj naprej, in je tako vedno raftla
v popolnofti in ljubesni zelo fvoje shivljenje.
Vfe njene mifli, vfe njene shelje, njeno
hrepenenje ni bilo drusiga, kakor Bog fam j
ni fpregovorila, ne fe ganila, ni kaj po¬
gledala, ne fape povsela sa kaj drusiga,
kakor sa Boga in sa njegovo zhaft; nikoli fe
ni premaknila le sa eno ftopinjo, ni fe odlo-
zhila kar bi s ozhmi trenil od boshje ljubesni.
Njene frezhno fmertno uro fo obdajale njeno
pofteljo vfe njene lepe zhednofti, ki jih je
v shivljenji doprinafhala; njena tako ftano-
vitna vera, njeno saupanje v ljubiga Boga,
njena nepremakljiva poterpeshijivoft v fredi
tolkiga terpljenja, njena ponishnoft pri tol—
kih gnadah, njena poldevnoft, njena krotkoft,
njena prijasnoft in miloft do vfake dufhe,
njena gorezhnoft sa boshjo zhaft; zhes vfe
pa njena popolnama ljubesen do Boga, njena
popolnama vdanoft v voljo boshjo; vfe zhed¬
nofti vkup fo jo obdale, jo trofhtale in ji
rekle: „Tvoje delo fmo, ne bomo te sapu-
ftile“. Gofpa in Mati nafha, vfi fmo otrozi

197

tvojiga Iepiga ferza. Sdaj, ko ti to revno
shivljenje sapuftifh, mi tebe nozhemo sapu-
ftiti; zelo vezhnoft bomo pri tebi oftale, in
tvojo zhaft v nebelih povikfhevale, kjer bofh
fkos naf poftala Kraljiza vfih ljudi in vfih
angelov.

Tretjizh fmert fturi fladko gotovoft
vezhniga svelizhanja. §5mert fe imenuje pre-
ftop, ker fe fkos fmert preftopi is kratkiga
v vezhno shivljenje. Sato je ftifka tiftih tako
velika, kteri, kadar umerjo, nimajo upanja
svelizhani biti, kteri fe tifti ftrafhni uri s
pravizhnim ftraham blishajo, de fe ne bodo
morebiti v vezhno fmert preftopili. Nafproti
je veliko vefelje fvetnikov, kadar fe to zhafno
shivljenje sa nje konzha, ker fmejo terdno
Upati, de bodo zelo vezhnoft Boga vshivali.
Ko je sdravnik nuni is reda fvete Teresije
to no vizo prinefel, de bo kmalo umerla, je
bila nad tem tako rasvefeljena, de mu je
djala: Kako je to, de mi tako vefelo
novizo prinefete, in nizh plazhila sa to od
mene ne terjate? Ko je fveti Lorenz Ju-
ftinian bliso fmerti bil, in je flifhal fvoje
domazhe shaloVati in jokati, jim je djal:
„Pojdite prezh s fvojimi folsami; sdaj ni
zhaf fols 44 . Pojdite drugam jokat; zhe ho-
z hete tukej pri meni biti, fe morate ve-
feliti, kakor fe jeft vefelim, ki vidim, de

198

fe mi nebefhke vrata odperajo, in de fe
bom sdaj na vekomaj s Bogam fklenil*
Tako fe je vefelil fveti Peter Alkantara,
fveti Alois Gonzaga in toliko drugih fvet-
nikov, ko fo svedili de bodo umerli. Pa
vender ti fvetniki nifo imeli gotovofti, de
bodo v gnadi boshji umerli, nilo tako sa
terdno vedili, de fo fveti, kakor je Ma¬
rija vedila. Oh, kakfhno vefelje je mogla ob-
zhutiti Mati boshja, ko je svedila novizo
blishnje fmerti,ona, ki je sa terdno vedila,
de je v gnadi boshji, pofebno ko ji je bil
angel saterdil, de je polna gnade, de she
ima fvojiga Boga: Zhefhena Marija,
gnade polna, Gofpod je s teboj—mi-
loft fi nafhla.  §iama je pazh nar bolj ve¬
dila, de je njeno ferze neprenehama gorelo
od ljubesni boshje, tako de je Marija, ka¬
kor govori Bernardin Bufto, s pofebno gna-
do, ktera drugim fvetnikam ni bila dodelje¬
na, Boga neprenehama ljubila vfako uro
fvojiga shivljenja, in fzer s tako gorezh-
noftjo, kakor pravi fveti Bernard, de je bil
neprenehama zhudesh potrebin, de je v ta¬
kim ognji ljubesni mogla shiva oftati.

Od Marije fe pravi v vifoki pefmi: Kdo
je tifta, ktera gre is puf h a v e, kakor
fteber dima is difhave od mire, ka¬
dila in mnogiga prahu difhavarja?

199

(Vif. pef. 3,6.) Njeno pokorjenje, kteriga
pomeni mira, njene gorezhe molitve, kterih
podoba je kadilo, in vfe njene fvete zhed-
uofti, fklenjene s njeno popolnama ljubesnijo
boshjo, fo v nji tako velik ogenj sashgale,
de je njena fveta dufha, vfa ofrana in fo-
shgana s ljubesnijo boshjo, neprenehama,
kakor oblak dima, proti nebefam kupela,in
je na vfe ftrani lep duh od febe dajala.
Marija je bila tifti fteber dima, pifhe Ru¬
pert. Ravno to pravi Euftahij fhe s bolj
mozhnimi befedami: rekozh: Je bila fteber
dima, ker je bila od snotraj od ognja boshje
ljubesni kakor ofer foshgana, in je prijetin
duh od febe dajala. Pa kakor je shivela,
tako je umerla ljubijozha Deviza. Kakor ji
je ljubesen boshja dajala shivl jen je, tako ji
je dala tudi fmert; ker je, kakor uzhe fploh
vfi uzheniki in fveti ozhetje, umerla sgol od
ljubesni, ne pa od kake druge bolesni, in
kakor pravi fveti Ildefons, Marija bi bila
imela umreti sgol od ljubesni, ali pa ne
umreti.

Drugi od/lavek.  Premiflimo sdaj kako
le je sgodila njena fveta fmert. Po nebohodu
Jesufa Kriftufa je Marija oftala na fvetu,
de je zhula nad rasglafhanjem vere. Sato
fo pri nji pomozhi ifkali Jesufovi uzhenzi,
°na jim je v dvomih fovet dajala, jih je po-

200

terdvala v preganjanji, jim je ferzhnoft da¬
jala fe truditi sa zhaft boshjo in sa sveli-
zhanje odrefhenih dufh. Marija je radovoljno
oftala na fvetu, ker je vedila, de je to
volja boshja savoljo prida fvete zerkve; pa
vender ni mogla, de bi ne bila zhutila bo-
lezhine lozhena biti od prizhijozhnofti in gle¬
danja fvojiga ljubiga §>inu, kteri je bil she
v nebefa odfhel. Kjer je vafli saki a d,
tam bo tudi vafhe ferze,  pravi Sveli-
zhar. (Luk. 12, 34.) Kjer kdo meni, de
je njegov saklad in njegova frezha, tam je
tudi njegova ljubesen, in shelje njegoviga
ferza. Ker (oraj Marija ni nizh drusiga lju¬
bila, kakor fvojiga Jesufa, ki je bil v ne-
befih, fo bile v nebefih tudi vfe njene shelje.
Tauler pifhe od Marije: Zeliza Marije fo
bile nebefa, ker je s fvojim duham nepre-
nehama v nebefih prebivala ; njena fhola je
bila vezhnoft, ker je bila vfelej bres vfih
shelj do pofvetnih dobrot; njen uzhenik je
bila vezhna refniza,ker je vfelej po boshjim
rasfvetljenji ravnala; njeno serkalo, ali fhpe-
g el > je bil Bog fam, ker je vfelej na Bo¬
ga gledala, in shelela s njegovo voljo fe
fkleniti; njena lepotiza je bila poboshnoft,
ker je bila vfelej pripravljena to fturiti,
kar Bogu dopade; njen pozhitik je bila
fklenitev s Bogam, ker je najdla fvoj

201

mir le v tem, de je bila s Bogam fkle-
njena; njen saklad, in kraj njeniga ferza,
je bil Bog fam, ker je bilo njeno ferze
vedno le v Boga samifhljeno. Od Marije
Devize fe pripoveduje, de je fvoje ljube¬
zni polno ferze, shaloftno savoljo tega,
ko je bilo od preljubiga $ina lozheno, s tim
trofhtala, de je tifte fvete kraje v Paleftini
obifkovala, ker je njeni §in v fvojim shiv-
Ijenji bil; je obifkala vezhkrat Betlehemfko
fhtalizo, kjer je bil Jesuf rojen; hifho v
Nazaretu, kjer je Jesuf vezh let ubog in
sanizhvan prebival; vert Getfemani, kjer
fe je bilo sazhelo njegovo terpljenje; fodni
kraj Pilatushev, kjer je bil njeni $in gajsh-
ljan; kraj, kjer je bil kronan; nar bolj po-
gofto pa je obifkvala kalvarijo, kjer je Je¬
suf umeri, in fveti grob, kamor je bil po-
loshen. Tako fe je preljubesniva Mati to-
lashila in trofhtala v fvojim revnim shiv-
ljenji na semlji. Pa vender vfe to ni moglo
sadofti sadovoljiti njeniga ferza, ktero na
tem fvetu ni moglo najti praviga popolnama
miru; satoraj ni nikoli prenehala sdihovati
po fvojim Svelizharji, in je klizala fhe bolj
gorezhe, kakor David: Kdo mi ho dal
golobje perute, de sletim in pozhi-
jem?  (Pfl.57, 7.) Kdo mi bo dal perute
de bi sletela k fvojimu Bogu, in v njem

202

fvoj pozhitik najdla? Kakor jelen hrepe¬
ni po ftudenzih rek, tako hrepenimo-
ja dufha po tebi, moj Bog. (Pfl. 41, 2 -)
Kakor jelen ranjen hrepeni po ftudenzu, de
bi fvojo shejo ogafil, tako hrepeni moja od
ijubesni ranjena dufha po tebi, moj Bog-
S^erzu njeniga Boga ni bilo mogozhe, de
bi ne bil uflifhal sdihvanja te fvete gerlize,
ktero je toliko ljubil: Glaf gerlize fe je
saflifhal v nafhi semlji.  £Vif. pef. 2 ,
12.) Satoraj ni hotel vezh odlafhati rasve-
feliti fvoje ljube, uflifhal je njene shelje, in
jo je poklizal v fvoje kraljeftvo.

Zedren, Nizefor in Metafraft pripove¬
dujejo, de je Bog, nekaj dni pred fmertjo
Marije Devize, angela Gabriela k nji po-
flal, ravno tiftiga angela, kteri ji je bil
nekdaj prinefel vefelo osnanilo, de je ona
tifta frezhna Deviza, ki je svoljena Mati
boshja poftati. Moja Gofpa in moja Kraijiza,
ji je rekel angel, Bog je uflifhal tvoje fvete
shelje, mene je poflal ti povedat, de fe
pripravi sapuftiti ta fvet, ker te hozhe v
paradishi pri febi imeti. Pridi toraj in vsemi
v pofeft fvoje kraljeftvo, jeft in vfi prebi-
vavzi nebefhki te prizhakujemo, po tebi hre¬
penimo. Na to vefelo osnanilo ponishna in
fveta Deviza ni mogla drusiga fturiti, ka¬
kor fhe bolj fe fkriti na dno fvoje bres-

203

konzhne ponishnofti, in odgovoriti to, kar
je odgovorila takrat, ko ji je bil Gabriel
osnanil, de bo Mati bosbja poftala: Lej,
dekla Gofpodova fim.  Lej, je rekla
tudi sdaj, dekla fim Gofpodova, kteri me
je is sgol dobrote svolil in fturil fvojo Ma¬
ter, in sdaj me klizhe v paradish. Ne te,
ne une zhafti nifim saflushila. Pa ker ho-
zhe on fvojo nefkonzhno dobrotljivoft nad
menoj fkasati, fim pripravljena iti, kamor
on hozhe. Lej, dekla Gofpodova fim,
naj bo fpolnjena nad menoj vfelej volja moji-
ga Boga in Gofpoda.

Ko je bila Marija to vefelo fporozhilo
prejela, ga je osnanila fvetimu Janesu. Lah¬
ko fi miflimo s kakfhno shaloftjo je fprejel
to novizo ta fveti apoftel, kteri je toliko let
kakor fin pri nji bil, in v drufhini te Ma¬
tere she nebefhko vefelje vshival. §he en¬
krat je fhla na to obifkat fvete kraje v Je-
rusalemu, in fe je milo poflovila od njih, po—
febno od kalvarije, kjer je bil njeni ljubi
§in shivljenje dal. Po tem fe je podala v
fvojo revno hifho sa fmert fe perpravit. Med
tem zhafam nifo prejenjali angelzi obifkovati
in pozhaftiti fvoje ljubesnjive Kraljize, polni
vefelja, ker fo vedili, de jo bodo kmalo vidili
kronano v nebefih. Pifarji (Tveti Andrej Kre-
tanfki, Janes Damafhki, Eutimij) pripove-

204

dajejo, de fo, preden jeumerla, apoftelni, in
tudi nekaj uzhenzov, fkos zhudesh prifhli od
vfih krajev fveta, kamor fo fe bili rasfhli, in
fo fe v hifhi Marije sbrali. Ko je Marija te
ljube fvoje finove vidila sbrane pred feboj,
jim je sazhela tako govoriti: Ljubesnivi
moji otrozi, savoljo ljubesni do vaf, in de
bi vam pomagala, me je moj §!in pri vaf
sapuftil. Sdaj pa, ko je fveta vera po fvetu
she rasfijana, ko je she fad nebefhkiga
femena fe saraftelj sdaj, ko moj Gofpod
vidi, de moja pomozh na fvetu ni vezh po¬
trebna, in fe me je ufmilil, de fim tako
dolgo od njega odlozhena, je uflifhal moje
shelje sapuftiti to shivljenje, in iti v nebela
ga gledat. Vi oftanite fhe tukaj, de bote
delali sa njegovo zhaft. Zhe vaf sapuftim,
vaf ne sapuftim s ferzam, ampak s feboj
bom vsela preferzhno ljubesen, ktero imam
do vaf. V nebefa grem, in tam bom profila
sa vaf. Oh, kdo more sapopafti kako britke
folse fo polile apoftelne, kako fo shalovali,
ko fo premiflili, de fe bodo mogli kmalo
od fvoje ljube Matere lozhiti. Tedej naf ho-
zhefh sapuftiti, o Marija, fo djali vfi ob¬
jokani! Ref je, de ta fvet ni pravi in vre¬
dni kraj sa tebe, in mi nifmo vredni dru-
fhine s Materjo boshjo fe vefelitij pa ven-
der, fpomni fe, de fi nafha Mati. Ti fi bila

205

dosdaj nafha uzheniza v dvomih, nafha
trofhtarza v ftifkah, nafha mozh v prega¬
njanji; oh, kako naf hozhefh sdaj sapuftiti
farne, bres tvoje pomozhi v fredi toliko fo-
Vrashnikov, in v takim boji ? Lej, fvojiga Ozhe-
ta in Uzhenika Jesufa fmo na fvetu she
sgubili, ki je v nebefa fbelj dosdaj fmo fe
trofhtali s teboj, ki fi nafha Mati, kako to-
raj naf hozhefh tudi ti sapuftiti uboge firote
bres Ozheta in bres Matere? O Gofpa na¬
fha, ali oftani pri naf, ali pa naf vsemi s
feboj. Tako pripoveduje fveti Janes Damafh-
ki sadnji pogovor med Marijo in apoftelni.
Ne tako, odgovori preljubesnivo zhaftita
Kraljiza, ne tako, moji ljubi otrozhizhi, to
bi ne bilo po volji boshji. Podversite fe temu,
kar je Bog s menoj in s vami fklenil. Vi
morate fhe na semlji delati sa zliaft fvojiga
Svelizharja, in tako doverfhiti fvojo vezimo
krono. Jeft ne grem od vaf,de bi vaf sa-
puftila, temuzh lozhim fe od vaf, de vam
bom toliko bolj pomagala s fvojimi profh-
njami pred Bogam v nebefih. Utolashite fe
toraj. Priporozhim vam fveto zerkev, pri-
porozhim vam odrefhene dufhe; to je moje
sadnje flovo, to je, kar vam sapuftim v fpo-
min. ^turite to, ako me ljubite, delajte sa
dufhe, in sa zhaft mojiga $ina. y ne befih
fe bomo kdaj fpet vidili, fklenjeni v para-

— 206  —

dishu, kjer fe ne bomo na vekomaj vezh
lozhili.

Potem je profila Marija apoftelne, de naj
pokopljejo njeno telo po fmerti, jih je poshe-
gnala, in je rekla fvetimu Janesu, kakor pove
fveti Janes Damafhki, de naj njeno dvoje
oblazhilo po njeni fmerti da dvema devizama,
kteri fte ji nekaj zhafa ftregle. (To pripove¬
dujeta tudi Nizefor in Metafraft.J Na to feje
lepo ulegla na fvojo revno pofteljo, s sheljami
pozhakati fmerti, in s fmertjo prihoda fvojiga
nebefhkiga Shenina, kteri je imel v kratkim
priti, in jo s feboj vseti v nebefhko kraljeftvo.
She je sazhela zhutiti v fvojim ferzu neis-
rezheno vefelje, ki ga je imela pred priho-
dam fvojiga nebefhkiga Shenina, ktero jo
je vfo s novo, nefkonzhno fladkoftjo napol¬
nilo. Ko fo apoftelni vidili, de bo Marija
sdaj sdaj sapuftila semljo, fo vnovizh sa-
zheli folse tozhiti, fo pokleknili vfi okoli nje¬
ne poftelje, eden je kufheval njene fvete
noge, drug jo je profil pofebej sa shegen,
drug fe ji je priporozhval v fvoji pofebni po¬
trebi, in vfi fo britko jokali ranjeni od bo-
lezhine viditi, de fe bodo mogli na tem fvetu
sa vfelej lozhiti od fvoje ljube Gofpe. Marija
je fkasovala fvoje ulmiljenje do vfih,je  po-
trofhtala vfaziga,in je enimu obljubila fvoje
pofebno pomozh, drusiga ljubesnivo shegna-

207

Ja, fpet drugima dajala ferzhnoft delati sa
fpreobernenje zeliga fveta. Pofebno je ogo¬
vorila fvetiga Petra, mu je kakor poglavar¬
ju zerkve in nameftniku fvojiga ISina pripo-
rozhila rasfhirvanje vere, in mu je obljubila
is nebef pofebno fvojo pomozh. Pofebno pa
je poklizala k febi fvetiga Janesa, kteri je
bil bolj shaloftin, kakor vfi drugi, savoljo lo-
zhenja od fvete Matere, ^pomnila fe je hva-
leshna Gofpa pofebne ljubesni in fkerbi, s
ktero ji je ta fveti uzhenz vfe leta po fmerti
!£»ina flushil in ftregel,in mu je pofebno lju—
besnivo rekla: Sahvalim te, moj ljubesnivi
Janes, sa vfo poftreshbo, ktero fi mi fka-
sovalj moj preljubi fin, terdo fe sanefi, de
ti ne bom nehvaleshna. Zhe te tudi sdaj sa-
puftim, grem profit sa tebe. Oftani ti v miru
na tem fvetu tako dolgo, de fe bova fpet vi-
dila v nebefih, kjer te bom zhakala. Nikar
ne posabi na me, v vfih fvojih potrebah mene
na pomozh klizhi, jeft tebe ne bom nikoli
posabila, moj preljubi fin. $voj shegen ti
sapuftim, moj fin, oftani tukaj v miru, Bog
te obvaruj!

Pa she je bliso fmert Marije Devize j
ljubesen boshja je bila s fvojim fvetim in
mozhnim platnenam poshgala she fkor vfe
m ozhi shivljenja, in nebefhka ptiza fenikf je
dala v fredi nebefhkiga ognja ljubesni fvoje

208

shivljenje. Angelzi nebefhki fo v trumah pri—
fhli k nji, pripravljeni jo s veliko zhaftjo
fpremiti v nebefhki paradish. Viditi te fvete
duhove je bila Marija pazh s trofhtam na¬
vdana, pa vender ni bila fhe popolnama po-
trofhtana, ker fhe ni vidila fe prikasati fvoji-
ga preljubiga Jesufa, kteri je bil vfa lju—
besen njeniga ferza. Sato je prafhala vezh-
krat angelze, kteri fo s nebef prifhli jo
trofhtat: Sarotim vaf, vi hzhere Je-
rusalemfke,zhe mojigaLjubiga  naj¬
dete,povej te mu, de od ljubesni me¬
dlim.  (Vif. pef. 5 , 8.) O vi fveti angelzi,
o lepi prebivavzi nebefhkiga Jerusalema, vi
pridete v velikih trumah me trofhtat, in me
ref trofhtate s fvojo ljubo prizhijozhnoftjo.
Sahvalim vaf sa to 5 pa vender vi vfi me
ne morete sadofti rasvefeliti, ker fhe ne vi¬
dim fvojiga §!inu, de bi me rasvefelil. Oh, zhe
me radi imate, vernite fe, vaf prolim, vne-
befa, in režite mojimu Ljubimu de od lju¬
besni medlim;  režite mu, de medlim in
pefham od ljubesni do njega. Režite mu, de
naj pride, de naj hitro pride, ker zhutim de
umiram od shelj njega viditi,

Pa lej! she je prifhel Jesuf po fvojo
Mater, de jo bo peljal v kraljeftvu svelizha-
nja. §veti Elisabeti je bilo rasodeto, de pre¬
den je Marija dufho isdihnila, fe ji je pri-

209

basal Jesuf s krishem v roki, de bi ji po¬
našal pofebno velizhaftvo, ktero je fkos od-
r efhenje dofegel, ker je s fvojo fmertjo pri¬
dobil njo, prefveto Devizo in zhaftito ftvar,
btera je namenjena na vezhne zhafe njega
bolj zhaftiti, kakor vli drugi fvetniki in angeli.
$veti Janes Damafhki pove, de je Jesuf fam
fvoji Materi podal Popotnizo, in je poln
ljubesni rekel: Vsemi, o moja Mati, is mo¬
jih rok tifto Telo, kteriga fi mi ti dala. Ko
je bila Mati boshja s nar ferzhnejfhi Ijubes-
nijo prejela to fveto sadnje Obhajilo, je rekla,
preden je dufho fpuftila, te befede: Moj $in!
v tvoje roke srozhim fvojo dufho. Srozhim ti
to dufho, ktero fi fkos fvojo dobroto vftvaril
od sazhetka bogato tolikih gnad,in fi jopo
pofebni milofti obvaroval madesha greha.
Srozhim ti fvoje telo, is kteriga fi ti hotel
ttefo in kri prejeti. Srozhim ti tudi te fvoje ljube
finove, (jniflilaje na apoftelne, kteri fo okoli
nje ftali) oni fo shaloftni, ker od njih gremj
trofhtaj jih ti, ki jih bolj ljubifh, kakor jeft;
shegnaj jih, in daj jim mozh, de bodo ve¬
like rezhi sa tvojo zhaft delali.

Ko je bil prifhel konz shivljenja Marije
Devize, fe je saflifhala v hifhi, v kteri je
leshala, lopa musika, kakor pripoveduje fveti
Hieronim, in velika fvetloba je vftala, kakor
je bilo rasodeto fveti Brigiti. Po ti musiki in

210

po ti fVetlobi fo apoftelni fposnali,de je ura
lozhenja Marije Devize prifhla; sato fo vno-
vizh sazheli jokati in sdihvati, roke fo po-
vsdignili,in fo s enim glafam sakrizhali: O
ljuba nafha Mati, ti grefh sdaj v nebefa in
naf sapuftifh, daj nam fvoj sadnji shegen;
nikar ne posabi na naf! Po tem fe je Ma¬
rija fhe enkrat oserla na vfe, je sadnjizb
vsela flovo od njih, in je rekla: Bog vaf
obvaruj, ljubesnivi finovi, shegnam vaf; ni¬
kar fe ne bojte, nikoli vaf ne bom posabila.
— Na sadnje je prifhla fmert, pa ne ob¬
dana s shaloftjo in britkoftjo, kakor k dru¬
gim ljudem pride, ampak s fvetlobo in ve-
feljem olepfhana. Pa, kaj fmert? sakaj pra¬
vimo fmert? režimo rajfhi: ljubesen boshja
je prifhla odresat nit shlahtniga shivljenja
fvete De vize. Kakor lampa, preden ugafne,
vezhkrat, in na sadnje nar vezhji fvetlobo
poshene in umerje; tako je tudi lep metulj,
prezhifta Deviza, ki jo je Jesuf k febi kli—
zal, vtopljena v plamen fvoje ljubesni,med
fvojimi ferzhnimi isdihljeji na sadnje nar
ferzhnejfhi in nar globokejfhi isdihnila, in je
ugafnila, je umerla. Tako fe je ta vifoka
dufha, ta lepa golobiza Gofpodova refhila
od vesi tega shivljenja, in je fhla v vezhno
velizhaftvo, kjer fedi, in bo fedela Kraljiza
nebef fkos zelo vezhnoft.

211

Tako je Marija sapuftila fvet,in je she
v  nebefih. Od ondod ufmiljena Mati gleda
n a naf,ki fmo fhe v tej dolini fols, in ima
^miljenje s nami, in nam obeta fvojo po-
toozh, zhe jo hozhemo. Profimo jo vfelej,
de nam fkos saflushenje fvoje fvete fmerti
s adobi frezhno fmert; de nam fprofi, zhe
bi volja boshja bila, umreti v faboto, kteri
'lan je riji v zhaft pofvezhen, ali kak dan
v  noveni pred, ali v ofmini po kterim njenih
prašnikov, kakor je dofegla mnogim fvojih
zhaftivzov, in pofebno fvetimu ^taniflavu
Koftka, kterimu je fprofila,de je umeri dan
Pjeniga vsetja v nebo, kakor pripoveduje
pater Bartoli v njegovim shivljenji.

Prigodba.

V shivljenji tega fvetiga mladenzha,
kteri je bil ljubesni do Marije Devize vef
vdan, fe je prigodilo, de je pervi dan mefza
Velkiga ferpana flifhal pridigo patra Petra
Kanisi, v kteri je on pridgoval novinzam
drufhtva, in jim gorezhe priporozhval, vfak
dan tako shiveti, kakor de bi bil sadnji dan
življenja, kjer fe bomo mogli pred fodni
ftol boshji prikasati. Po pridigi je rekel fveti
§taniflav fvojim tovarfhem, de je bila ta
pridiga pofebno sa njega glaf boshji, ker
bo ta mefez umeri. To je rekel ali sato,

212

ker mu je bil Bog to rasodel, ali pa, ker
fe mu je dosdevalo, kar fe je posneje sgo-
dilo. Ko je fveti mladenzh fhtiri dni posneje
s patram Emanuelam §*a zerkev Marije ve¬
like v Rimu obifkal, in fe s njim od prihod—
niga prašnika nebovsetja Marije Devize po¬
govarjal, je rekel: Jeft menim, moj pater,
de fe ta dan v nebefih nove nebefa najdejo,
ker vidijo Marijo, Mater boshjo, v vfim nje¬
nim velizhaftvu kronano Kraljizo nebef, in
tako bliso Boga zhes vfe kore angelzov po-
ftavljeno. Zke je to ref, kar jeft terdno ver¬
jamem, de fe v nebefih ta prašnik vfako
leto ponavlja, upam, de bom penviga tudi
jeft v nebefih prasnoval. V drufhtvu Jesuit-
fhkim imajo navado, de vfak tovarfh sa vfak
mefez poiebniga patrona vsdigne, in §>ta-
niflav je bil vsdignil tifti mefez fvetiga mar-
ternika Laurenzja. i^taniflav je pifal pifmo
fvoji Materi Marii Devizi, v kterim jo je
profil, de bi mu to dofegla, de bi ta njen
prašnik v nebefih vidik fvetiga Laurenzja
da£n je fhel k fvetimu Obhajilu, in potem je
profil tega fvojiga patrona, de bi srozhil to
pifmo Materi boshji, in de bi profil sanj, de
bi ga prefveta Deviza uflifhala. In lej, fhe
tifti vezher je sbolel, in defiravno bolesen ni bila
huda, je §*taniflav vender sa terdno veroval,
de je uflifhan, in de bo kmalo umeri. Ko fe

213

je mogel v pofteljo vlezhi,je vefel s vefelim
eblizhjem saklizal: S le poftelje ne bom nizh
v ezh vftal. Patru Klaudiju Akvaviva je re¬
kel: Jeft menim, de mi je fveti Laurenz od
Marije to gnado dofegel, de bom prašnik
nebovsetja Marije Devize pri nji v nebelih.
Is teh befedi fi pa vender njegovi tovarfhi
nizh nifo fturili. Pred prasnikam ta dan ni
bila bolesen fhe nizh hujfhi, pa vender je
rekel Ivetnik enimu bratov, de bo fhe tifto
nozk umeri. Tovarfh mu na to odgovori:
Ljubi moj brat, vezbji zhudesh bi vender
bil, zhe bi ti sa tako majhino bolesnijo
Umeri, kakor pa zhe bi osdravel. Pa komaj
je poldne preteklo, je padel v mervafbko
omedlevzo, mersel pot je po njem ftopil, in
vfe mozhi je sgubil. $uperiorja, ki je bil k
njemu prifhel, je profil, de naj dovoli, de
ga na tla poloshe, de bo kakor fpokornik
ttogel umreti, kar mu je bilo tudi dovolje¬
no , in je bil na gol flamnizo poloshen. Na to>
fe je fpovedal, in je prejel fveto Popotnizo.
Vfi fo mogli jokati, sakaj, ko fo bili fveto
refhnje Telo k njemu prinefli, fo ga vidili
vfiga s nebefhko fladkoftjo napolnjeniga,
njegovo oblizhje 1 ' je bilo od ljubesni bosbje
tako ushgano, de je bil kakor §*eraf. Pre¬
jel je tudi fveto poflednje Olje, in fvoje ozhi
je sdaj v nebefa obrazhal, sdaj v podobo

214

Marije Devize, ktero je v rokah dershal,
jo kufhval in na ferze pritifkal. Patrov eden
ga je prafhal zhemu mu je paternofhter, ki
gaje imel okoli roke ovitiga, ko ga ne
more moliti. $vetnik mu je odgovori: Ve-
feli me in trofhta, sa to, ko je moje Ma¬
tere. Oh, koliko bolj vefel bofh kmalo, je
rekel pater, ker jo bofh kmalo v nebelih
vidil, in ji roko kufhnil! Na to je bilo ferze
mladenzhevo vfe uneto od Ijubesni, povsdi-
gnil je fvoje roke nakvifhko, in je s tim
hotel na snanje dati, kako sheli fkoraj pri
fvoji ljubi Materi biti. Potem fe mu je pri—
kasala Marija Deviza, kakor je povedal fam
prizhijozhim, in kmalo na to, 15. velkiga
ferpana, ko fe je komaj dan napozhil, je
kakor fvetnik, s ozhmi v nebefa upertimi,
dufho isdihnil, de fe kar ni sganil, tako de
fo fhe le po tem, ko fo mu podobo Matere
bosbje dali kufhniti, in fe ni premaknil,
fposnali, de je she odfhel v nebefa, kufhnit
noge fvoji preljubi Kraljizi.

Molitev.

O prefladka Gofpa, in Mati nafha!
Ti li she sapuftila semljo, fi she prifhla v
fvoje Kraljeftvo; kjer fedifh Kraljiza zhes
angelfke kore, kakor poje fveta zerkev:
Povsdignjena fi zhes kore angelov

215

v  nebefhko kraljeftvo. Mi grefhniki
dobro vemo, de te nifmo vredni imeti tukej,
v  tej tamni dolini. Pa verno tudi, de ti v
fvoji vifokofti naf nifi posabila, in de v tako
velizhaftvo povsdignjena, nifi sgubila ufmi-
Ijenja do naf ubogih Adamovih otrok, te-
Oiuzh ga fhe le vezh imafh. Oberni toraj
s vifokiga trona, na kterim kraljujefh, o
Marija, fvoje miloftive ozhi tudi na naf, in
ufmili fe naf. Le fpomni fe, de fi nam pri
fvoj im odhodu is tega fveta obljubila, de
naf ne bofh posabila. Varuj naf, in poma¬
gaj nam. Poglej, v kakfhnih viharjih in v
kakfhnih fkufhnjavah fmo vedno, in bomo,
dokler ne pritezhe konz nafhiga shivljenja.
§>kos saflushenje fvoje fvete fmerti nam sa-
dobi fveto ftanovitnoft v boshji prijasnofti,
de bomo na sadnje v gnadi boshji is tega
fveta odfhli, in tako enkrat prifhli tudi mi
tebi kufhnit noge v nebefih, kjer fe bomo,
pridrushili fvetim duhovam, tebe, kakor fi
vredna, hvaliti in tvojo flavo prepevati. Amen.

Ofmo premifhljevanje.

Drugo ea prašnik nebovsetja Marije.

l.Kako zhaftitljiv je bil neboho d
Marije Devize;

216

2.  kako vifok je bil tron,na kte-
riga je bila v nebelih povikfhana.

Po vfi pravizi fe sdi, de bi naf nebo-
vsetja Marije Devize prašnik fveta zerkev
bolj imela napeljevati na jokanje, kakor na
vefelenje, ker je ta nafha prefladka Mati
fhla is tega fveta, in naf je sapuftila s
fvojo drago prizhjozhnoftjo, kakor govori
fveti Bernard: „Bolj, fe sdi, nam je jokati,
kakor fe vefeliti“. Vender naf fveta zerkeV
opominja k vefeljn: „Vefelimo fe vfi v Go-
fpodu, ker prašnik obhajamo na zhaft pre-
fvete Devize Marije“. In po pravizi: Zhe
mi to fvojo Mater ljubimo, moramo bolj ve-
feli biti savoljo njene zhafti, kakor savoljo
fvojiga trofhta. Kter fin bi fe ne vefelil,
zhe fe tudi od Matere fvoje lozhi, zhe ve,
de gre sato od njega, de bi kraljeftvo v
pofeft vsela? Marija gre danfi, de bo kro¬
nana Kraljiza nebefj ali je mogozhe, de
bi mi sato vefeliga prašnika ne prasnovali,
zhe jo refnizhno ljubimo? Vefelimo fe vfi,
vefelimo fe. In de bomo savoljo njeniga po-
vikfhanja bolj rasvefeljeni, premiflimo per-
vizh,kako zhaftit je bil nebohod Marije De¬
vize, in drugizh, kako vifok je tron, na
kteriga je bila v nebefih povikfhana.

Pervi odflavek.  Po tem, ko je bil Je-

217

sur Kriftuf, nafli Svelizhar, dopolnil delo na-
fliiga odrefhenja s fvojo fmertjo, fo hrepe¬
neli angelzi v nebelih po njem, sato fo ga
neprenehama profili s Davidovimi befedami:
Pojdi gori, Gofpod, v fvoj pozhitik,
ti in fkrinja tvojiga pofvezhenja.
(Pf. 13, 8.) Povsdigni fe, Gofpod, sdaj, ko
fi she odrefhil ljudi, pridi k nam v fvoje
kraljeftvo, in vsemi s feboj shivo J^krinjo
fvojiga pofvezhenja, to je fvojo ljubo Mater,
ki je od tebe pofvezhena fkrinja, ki fi pre¬
bival v nji. Te befede fveti Bernard angel-
zam da na jesik: „Naj pride gori tudi Ma¬
rija, tvoja prefveta Mati, pofvezhena v tvo¬
jim fpozhetji“. Sdaj je hotel Gofpod fpolniti
shelje teh nebefhkih prebivavzov; in je po-
klizal Marijo v nebefa. Zhe je Bog hotel,
de je bila fkrinja savese s veliko zhaftjo v
Davidovo mefto nefhena: In David, in
žela hifha Israelova fo peljali fkri-
njoGofpodovo s jukanjem,in  s gla-
fam trobente;  (4. Kralj. 6.) s koliko ve-
zhji zhaftjo in velizhaftvam je hotel fhe le
napraviti nebovsetje fvoje Matere! Prerok
Elija je bil v nebo vset na gorezhim vosu,
kteri, kakor pravijo uzheniki, ni bil nizh
drusiga, kakor truma angelov, kteri fo ga
kvifhko nefli. „Tebe pa v nebefa nefti, o
Mati boshja, govori abat Rupert, ni bil

10

218

sadofti en fam ognjen vos, temuzh s Kra¬
ljem , tvojim $inam, je prifhla vfa truma ne-
befhkih angelov.

Ravno teh mifel je fveti Bernardin
jenfki,de je namrezh Jesuf, Mariin nebohod
poflaviti, fam prifhel is nebef naproti,in jo
je fpremil. Sato, pravi fveti Anselm, jo
hotel nafh Svelizhar pred fvojo Materjo
v nebefa iti, de bi ji bil v kraljeftvu bosh-
jim fedefh pripravil, in de bi bil njen nebo¬
hod s tim poflavil in pozhaftil, de jo je fam
s vlimi tvojimi angelzi fpremil. In fveti Pe¬
ter Damiani, ko premifhljuje zhaftitoft vsetja
Marije Devize v nebo, pravi, de je bilo
nebovsetje Marije Devize fhe zhaftitljivfhi,
kakor nebohod Jesufov, sakaj Svelizharju
fo prifhli naproti farni angelzi, Materi pa
je prifhel naproti §in fam, s vfo nebefhko
trumo angelov in fvetnikov. Sato tudi abat
Guerik Jesufu te befede na jesik da: De
bi Ozheta zhaftil, lim prifhel na fvet, de
bi pa Mater zhaftil, fim fhel v nebo, de bi
ji tako mogel is nebef naproti priti, in jo
zhaftitljivo v nebefhko zhaft fpremiti.

Premiflimo tedej, kako je prifhel Sve¬
lizhar is nebef fvoji Materi naproti, in ko
jo je frezhal,ji te befede govoril: Vftani,
biti moja prijatliza, moja golobiza,
moja lepa, in pridi. Sima je pretekla,

219

in prefhla. (Vif. pef.2,10.) Pridi moja
ljuba Mati, moja lepa, moja zhifta golobizaj
sapufti to dolino fols, kjer fi toliko terpela
is ljubesni domene. Pridi sLibana mo¬
ja nevefta, pridi s Libana, kronana
bofh.  (Vif. pef. 4, 8. J Pridi s dufho in s
telefam, de bofh prejela plazhilo sa fvoje
fveto shivljenje. Zhe fi veliko terpela na
semlji, je vender tudi neisrezheno veliko
vefelje in velizhaftvo, kteriga fim ti v ne¬
belih pripravil. Pridi, de bofh fedela pri
meni, pride de prejmefh krono, ktero ti bom
dal kakor Kraljizi nebef in semlje. Lej, she
je sapuftila Marija semljo; fpomni fe tolikih
gnad, ki jih je tam od Gofpoda prejemala,
ljubesnivo in milo fe fhe osre na njo, ker
toliko ubogih otrok v nadlogah in nevarno-
ftih na nji sapufti. Jesuf ji poda roko, in
mila Mati fe vsdiguje kvifhko,sbe gre fkos
oblake, she plava fkos svesdifhe. She je
prifhla pred vrata nebefhke. Kada,r kralji
pridejo v mefto kraljeftvo v pofeft jemat, ne
gredo fkos meftne vrata,* ampak vrata fe
fnamejo,ali pa kralj gre zhes vrata v mefto.
Sato fo angelzi, kader je Jesuf Kriftuf v
nebefa fhel, vpili: Onemite, poglavar¬
ji, fvoje vrata, vsdignite fe vrata
vezhne, in Kralj zhafti bo notri fhel.
(Pfl. 23-3 Ravno tako sdaj, ko gre Marija

10 *

220

v pofeftvo jemat kraljeftvo nebefhko, krizhe
angelzi, kteri jo fpremljajo, unim kteri fo
snotraj: $nemite, poglavarji, (voje
vrata,invsdignite f e vrata v e z.h n e,
in bo fbla notri Kraljiza  zhaft i.

Lej, sdaj ste gre Marija v fvoj ne-
befhki dom. Kakor premifhljuje Origen.es, fo
nebefhki duhovi, ko fo jo ugledali tako lepo,
tako zhaftitljivo, prafhali s enim glafam an-
gelze, kteri fo jo fpremili: Kdo je ta,
ktera is puf have pride, s flaftjo  pre-
napoljnena, naflonjena na fvojiga
1 jubiga?  (Vif. pef. 8, 5.) Kdo je ta pre¬
lepa ftvar, ki pride is pufhave semlje, is
kraja ternja in ofata? Pa pride tako zhifta,
tako zhednoft bogata, naflonjena na fvojiga
ljubljeniga Gofpoda, kteri jo s tako zhaftjo
fpremlja? Kdo je ? Angelzi, kteri jo fprem-*
Ijajo, odgovore: To je Mati nafhig-v Kralja,
in nafha Kralj iza, shegnana med shenamif
gnade polna, fvetniza fvetnikov, boshja ljuba,
neomadeshana, golobiza, nar lepfbi med ftvar-
mi. Na to sazhno fveti duhovi jo blagorvati,
jo hvaliti in ji prepevati bolj po pravizi,
kakor fo nekdaj judje peli Juditi: Ti zhaft
Jerusalema, ti vefelje Israela, ti
zhefhenje nafhiga ljudftva.  (Jud. 15,
10.) Oh nafha Gofpa in Kraljiza, ti flava
nebef, vefelje nafhe deshele, ti fi zhaft naf

121

vfih; ti fi vfelej od naf s vefeljem fprejeta,
fi vfelej posdravljena; lej, tukej je tvoje
kraljeftvo, lej, mi vfi fmo tvoji podloshni, na
tvoje povelje pripravljeni tebi ftrezhi.

Na to fo prifhli jo fprejet in jo po-
sdravit kakor fvojo Kraljizo vfi fvetniki,
kteri fo takrat bili v nebefih. Prifhle fo fve-
te devize: Vidile fo jo hzhere in n jo
preferzhno imenovale, — in fo jo
zhaftile. fVif.  pef. 6, 8.) Mi, fo dja-
le, fmo tudi kraljize tega kraljeftva', pa
ti, o prefveta Gofpa, fi nafha' Krafjiza;
ker fi bila ti perva, ki fi nam sgled' dala,
fvoje devifhtvo Bogu pofvetiti; mi vfe te
sa to zhaftimo in hvalimo. Pote# fo pri-
fhli jo fprejet fveti fpovedvavzf 1 , jo po-
sdravit kakor fvojo uzhenizo, ki jim* je s
fvojim fvetim shivljenjem pokasala 1  toliko
lepih zhednoft. Prifhli fo tudi fveti tnarter-
niki jo fprejet kakor fvojo Kraljizo, ker jim
je s fvojo veliko ftanovitnoftjo v britkoftih
terpljenja njeniga §iinu pokasala , ib s fvojim
saflushenjem pridobila ferzhnoft dati fvoje
shivljenje sa vero. Tudi fveti Jakob, Men
ismed apoftelnov, kteri je bil takrat shef’ v
nebefih, ji je prifhel naproti, tn jt) je sa-
hvalil v imenu drusih apoftelnov, sa vfe po-
mozhi in dobrote, ktete jim je na semlji
fkasovala. Tudi preroki fo prifhli Mater

222

boslijo pozhaftit in ji pravijo: Ti, o mogozh-
na Kraljiza, fi tifta, ktero fmo v fvojim
prerokvanji osnanovali. Sveti ozhaki pridejo
in pravijo: Ti, o Marija, fi bila nafhe upanje,
po kterim fmo tako dolgo in tako mozhno
sdihovali. Pa nar bolj ferzhno fo jo sahva-
lili nafhi pervi ftarifhi Adam in Eva rekozh:
Ljuba Hzhi; ti fi krivizo popravila, ktero
fva midva zhlovefhkimu rodu fturila; ti fi
fvetu tifti shegen nasaj dobila, kteriga fva
s fvojo krivizo sgubila; fkos tebe fva sve-
lizhana, bodi sato hvaljena vekomaj.

Tudi fveti $imeon j e  prifhel kufhnit
noge Marii, in fe s velikim vefeljem fpomni
tiftiga dne, ko je Jesufa is njenih rok v
narozhje vsel. §veti Zaharija in fveta Elisa-
bet fta prifhla, in Devizo Marijo vnovizh
sahvalila sa ljubesnivo obifkanje, ko je tako
polna ponishnofti in ljubesni v njuno hifho
prifhla, in jima toliko gnad rasdelila. §iveti
Janes kerftnik jo je pofebno sahvalil, de
ga je s fvojo befedo pofvetila. Pa kako bi
mogel vredno popifati f-hod Marije Devize
s njenimi ftarifhi, fvetim Joahimam in fveto
Ano? Oh, s kakfhno ljubesnivoftjo fta jo
posdravila in pozhaftila! O preljuba Hzhi,
fta rekla, kako frezhna fva bila, ko fva
tako Hzher imela! Bodi sdaj najna Kraljiza,
ker fi Mati nafhiga Boga; tako te sdaj po-

223

sdraviva in pozhaftiva. — S nar bolj priferzh-
no ljubesnijo pa jo je fprejel njeni shenin,
fveti Joshef. Kdo bo popifal vefelje, kteriga
je ta fveti ozhak obzhutil, ko je vidil fvojo
nevefto tako zhaftitljivo v nebefa priti, ker
jo je fposnal Kraljizo vlih nebef? Priferzhno
ljubesnjivo ji je rekel: Preljuba Kraljiza,
predraga nevefta, kako mi je mogozhe nafhi-
ga Boga sadofti sahvaliti, de me je fturil
tvojiga shenina, ki fi refnizhno njegova Mati?
$kos tebe fim imel frezho, na fvetu pri nebefh-
kim Detetu, ki je zhlovefhko naturo nafe
vselo, prebivati, in mu ftrezhi, ga toliko¬
krat v narozhje vseti, in toliko pofebnih do¬
brot od njega prejemati. Oh preferzhne ure,
ktere fim v shivljenji Jesufu in tebi, moja
fveta nevefta, ftregel! Lej, tukej je najni
Jesuf; vefeliva fe, dene leshi vezh v hlevu
na terdi flami, kakor enkrat v Betlehe¬
mu, de ne shivi vezh ubog in sanizhvan
v revni hifhizi, kakor je kdaj shivel s nama
v Nazaretu; de ni vezh pribit na framotni
krish, kakor takrat, ko je sa svelizhanje
fveta na njem umeri; ampak de sdaj kralju¬
je na defnizi vezhniga Ozheta, kakor kralj
in Gofpod nebef in semlje. Nikoli vezh, moja
Kraljiza, fe ne bova lozhiia fpred njego¬
vih nog, kjer ga bova hvalila in molila
vekomaj.

224

Na to fo jo fprejeli vfi angelzi, in ona,
vifoka Kraljiza, je sahvalila vfe sa pofebno
pomozh, ktero fo ji na semlji fkasovali; po¬
febno je sahvalila angela Gabriela, kteri
je bil preferzhni osnanovavez vfe njene frezhe,
ko ji je bil prifhel povedat, de je Mati
boshja poftala.

Potem je prefveta Deviza Marija po-
nishno na kolenih molila vligamogozhniga
Boga, in je ponishana v fvoj nizh, ga sa¬
hvalila sa vfe gnade ji is sgol dobrote do¬
deljene, pofebno pa sa nar vezhji gnado,
de jo je Mater fvojiga vezhniga §>ina fturil.
Naj fi mifli, kdor fi more, s kakfhno lju—
besnijo jo je shegnala fveta Trojiza; mifli
fi, kako je fprejel vezhni Ozhe fvojo Hzher,
vezhni $in faojo Mater, fveti Duh fvo¬
jo Nevefto. Ozhe jo je kronal s fvojo mo-
gozhnoftjo, ktere jo je vdeleshil, $in s fvojo
modroftjo, fveti Duh s fvojo ljubesnijo. Vfe
tri boshje perfhone fo jo fturile Kraljizo ne-
bef in semlje, fo ji odlozhile fedesh na def-
nizi Jesufovi; fo sapovedale angelzam in
vfim ftvarem nji, kakor fvoji Kraljizi, flu—
shiti, in pokorfhino fkasovati. — Premiflimo
sdaj kako vifok je bil tron, na kteriga je
bila Marija v nebefih povsdignjena.

Drugi od/lavek.  Zhe zhlovefhka pa¬
met, po befedah fvetiga Paula ne more sa-

225

popafti nefkonzhne flave, ktero je Bog tiftim
pripravil, kteri fo gana  semlji ljubili, kdo
ho fbe le mogel sapopafti, kakor govori fveti
Bernard, kaj je Bog pripravil tifti, ktera ga
je rodila! Kakfhno velizhaftvo je fhe le pri¬
pravil fvoji preljubi Materi, ktera ga je na
semlji bolj ljubila \  kakor vfi drugi ljudje,
ktera je od perve prizhe fvojiga ftvarjenja
Jesufa bolj ljubila, kakor vfi ljudje in vli
angelzi fkupej! Toraj prav govori fveta zer-
kev, ko pravi, de ker je Marija Boga bolj
ljubila, kakor vfi angeli, je tudi zhes vfe an¬
gele v nebelih povsdignjena: „Povsdignjena
je Boshja Porodniza zhes kore angelfke v
nebefhko kraljeftvo". Sate pravi tudi Guili-
elm abat, de je povsdignjena Mati boshja
zhes angelfke kore, tako de nad feboj nima
nikogar drugiga, kakor famiga Jesufa, fvoji¬
ga: Jpina.

Uzheni Gerson terdi, de, zhe fe po
nauku fvetiga Tomasha Akvinfkiga in fve-
tiga Dionisija rasdele vfe verfte angelov in
fvetnikov v tri gofpoftva, ima Marija fvoje
laftno gofpoftvo, ktero je pervo sa gofpoft-
vam boshjiin. §iveti Antonin fhe priftavi,
de, zhe je gofpa veliko vikfhi kakor dekla,
fe tudi velizhaftvo angelzov s velizhaftvam
Marije Devize ne more meriti. ,,Marija De-
v *za je Gofpa angelov, toraj je bres pri—

10 «

— 226  —

mere zhes vfe gofpoftva angelov povikfha-
na“. De to sapopademo, fe moramo fpomniti
befed Davidovih, ki pravi, de je ta Deviza
poftavljena na defnizo fvojiga §>ina: Kra-
Ijiza  ftoji na tvoji defnizi.  (Pfl. 44.)
To fveti Atanasij rasloshi rekozh: Marija
je poftavljena na defnizo boshjo.

Gotovo je, pravi fveti Ildefons, de fo
dobre dela Marije Devize dobre dela vfih
fvetnikov nefkonzhno dalezh prefegle, sato
fe pa tudi velikoft plazhila in velizhaftva,
ki ga je sanje dofegla, ne da rasumeti. In
zhe je po befedah fvetiga Paula gotovo, de
Bog po saflushenji povrazhuje: $leher-
nimu bo povernil po njegovih delihj
(jRiml. 2,6.) je po nauku fvetiga Tomasha
tudi gotovo, de je prefveta Deviza Marija,
ktere saflushenje je vezhji, kakor saflushe-
nje vfih ljudi in angelov, zhes vfe nebefhke
verfte povsdignjena. S eno befedo, fveti
Bernard pravi, de moramo zhaft, ktero je
Marija v nebelih dofegla, po gnadah meriti,
ktere je na semlji sadobila.

Uzhen pifar, pater Kolombiere, pravi,
de je velizhaftvo Marije Devize v nebelih
popolno velizhaftvo, v zhemur fe od veli¬
zhaftva vfih drusih fvetnikov raslozhi. Ref
je, de fvetniki v nebefih popolnama mir in
fpolnjeno sadovoljnoft vshivajo; pa vender

227

je tudi ref, de nobeden ismed njih tifte
shafti ni dofegel, ktero bi bil lahko saflu-
shil, ako bi bil Bogu bolj svefto f!ushil,ako
bi ga bil bolj ferzhno ljubil. Defiravno toraj
fvetniki v nebefih nizh vezh ne shele, kakor
kar vshivajo, bi pa vender faj mogli fhe
vezhji velizhaftvo sheleti. Tudi je ref, de
grehi, ktere je kdo na fvetu fturil, ali zhaf,
ki ga je sapravil, v nebefih nobene brikofti,
vezh ne fture; pa vender fe ne more tajiti,
de da nar vezilji vefelje v nebefih, zhe je
kdo fhe vezh dobriga fturil, zhe je nedolsh-
noft ohranil, zhe je s fvojim zhafam mo¬
dro obrazhal. Marija v nebefih nizh vezh ne
sheli, sakaj sa njo ni nizh vezh, kar bi
mogla posheleti. Kter fvetnik v nebefih, pravi
f. Augufhtin, zhe bi bil prafhan, ali je fturil
kak greh ali ne, bi mogel odgovoriti, de
ne, sunaj Marije Devize? Po nauku Tri-
denfhkiga sbora je gotovo, de Marija ni¬
koli nobene krivize, nobeniga nar manjfhiga
pregrefhka ni fturila; nikoli ni gnade boshje
sgubila, nikoli je otamnila, pa tudi nikoli
nobene nepridama samudila; nikoli *ni dopri-
nefla nobeniga djanja, ktero bi bilo bres
saflushenjaj ni fpregovorila befedize, ni imela
nobene mifli, nikoli ni isdihnila, de bi ne
bila vfelej vezhji zhafti boshje ifkala; s eno
befedo, nikoli ni omersnila, nikoli ni pre—

228

jenjala s Bogam fe zhedalje bolj sediniti,
nikoli nizh ni sanikerno samudila. Na to
visho je Marija boshji gnadi po vfih fvojih
mozheh vedno odgovarjala, in je fvojiga
Boga ljubila, le kolikor ga je mogla ljubiti.
Sdaj v nebelih fme rezhi Bogu: O moj Bog,
zhe te tudi nifim tako ljubila, kakor fi vre-
din, fim te faj ljubila toliko, kolikor fim
mogla.

§veti Paul naf uzhi, de fo fvetniki ras-
lozhne gnade dofegli: Raslozhenje je
gnad; tako de je vlak fvetnik s tem, deje
s prejeto gnado delal, v tifti zhednofti vifok
poftal: eden v gorezhnofti sa svelizhanje
dufh, eden v tem, de je fpokorno shivel,
drug, de je hudo terpljenje in rnartre preftal,
fhe drug, de je v premifhljevanji shivel.
Sato fveta zerkev, kadar prašnik kakiga
fvetnika obhaja, od vfakiga polebej pravi:
Ni bil najden,kteri bi bil njemu  po-
dobin. Po saflushenji fo pa tudi raslozheni
v zhafti v nebefih: Svesda namrezh fe
raslo z hi od svesde.  (I. Kor. 15,41.)
Apoftelni fe raslozhijo od marternikov, fpo-
vedvavzi od deviz, nedolshni od fpokor-
nikov. Marija Deviza pa, ki je bila polna
vfih gnad, je bila tudi v vfaki zhednofti
viklhi, kakor vfak drug fvetnik. Marija je
apoftel apoftelnov, kraljiza marternikov , ker

229 —

je vezli terpela kakor vfi oni; je perva med
devizami; je sgled sakonfkih; je sedinila
v febi nar bolj popolnarna nedolshnoft s po-
polnama pokorjenjem; v njenim ferzu fo
sedinjene nar ferzhnejfhi zhednofti, ktere
je kdaj kak fvetnik doprinafhal. Sato je
rezheno od nje: K ral ji za ftoji na tvoji
defnizi v s la tim oblazhilu, obdana
s. lepoto;  (jPfl. 44.) ker fo v Marii vfe
gnade, Vfe pofebnofti, vfe saflushenje fvet-
nikov sdrushejie, kakor govori f. Jurnand.

Kakor, fvetloba folnza premaga fvet-
lobo vfih svesd, pravi f. Basilij, tako flava
Matere boshje premaga veiizhaftvo vfih dra¬
gih fvetnikov. i^veti Peter Damiani fhe pri—
ftavi, de kakor fvetloba lune in svesd sgine,
kakor de bi jih ne bilo, kadar folnze pri—
fjpeti, tako satemni flava Marije fvetlobo
vfih fvetnikov in angelzov v nebefih, de fe
fkor ne vidijo. §veti Bernardin §iienfki in
f.. Bernard pravita, de fo fvetniki boshje
flave le nekoliko deleshni, Marija Deviza
pa je boshjiga velizhaftva tako napolnjena,
de, fe sdi, de sgol ftvar ne more bolj na
tanko s Bogam sedinjena biti, kakor je
Marija. To poterdijo tudi befede fvetiga Al¬
berta velkiga, kteri pravi, de Marija ve¬
liko bolj bliso in nefkonzhno bolj popolna-
ma Boga gleda, kakor vfi drugi nebefhki

230

duhovi. jjihe vezli pravi fveti Bernardin, de
kakor drugi planeti fvojo fvetlobo od folnza
dobe, tako tudi fvetniki v nebelih od po¬
gleda Marije Devize dobe vezhji fvetlobo in
vefelje. Na drugim kraji pravi ravno ta
fvetnik, de je Marija, ko je v nebefa pri—
flila, povikfhala vefelje vlih nebefhkih pre-
bivavzov. ^veti Peter Damiani uzhi, de v
nebelih sa fvetnike sa Bogam ni nobeniga
vezhjiga vefelja, kakor vefeliti fe pogledate
prelepe Kraljize. Ravno to poterdi tudi fveti
Bonaventura, rekozh: „Sa Bogam je nafha
nar vezhji flava, in nar vezilji vefelje Marija".

Vefelimo fe toraj s Marijo, de jo je Bog
v nebefih na tako vifok tron povikfhal. Ve¬
felimo fe pa tudi savoljo farnih febe, sakaj
zne naf je nafha Mati, ko je v nebefa fhla,
sapuftila po telefu, naf vender ni sapuftila
s duham Ijubesni. Veliko bolj sdaj, ko je
blisheji pri Bogu, in s njim bolj na tanko
fklenjena, posna tudi nafhe potrebe, ima
fhe vezhji ufmiljenje s nami, in nam bolj
more pomagati. „Ali li morebiti, sa to, ker
fi tako vifoko povsdignjena, o prefveta De-
viza, govori f. Peter Damiani, na nafho
revfhino posabila? Bog ne daj, pravi daljej
ta fvetnik, de bi mi kaj taziga miflili, ker
ni mogozhe, de bi tako ufmiljeno ferze po-
sabilo na toliko nafho revfhino". Zhe je

231

bilo ufmiijenje Marije Devize she veliko,
ko je fhe na semlji shivela, kako veliko bo
fhe le sdaj njeno ufmiijenje, pravi fveti Bo¬
naventura , sdaj, ko Marija v nebefih kraljuje!

Podversimo fe toraj popolnama tej ne-
befhki Kraljizi v njeno flushbo, de jo bomo
zhaftili in ljubili, kolikor bolj jo bomo mogli;
sakaj, kakor govori Rihard, Marija nedela
tako, kakor drugi kralji, kteri fvojim pod-
loshnim tlake in davke nakladajo, ampak na-
fproti obloshi nafha Kraljiza fvoje flushabni-
ke s gnadami, saflushkiin dobrotami. Profi-
mo toraj Marijo s abatam Guerikam: O Mati
milofti boshje, ki she tako bliso pri Bogu
fedifh, kakor Kraljiza fveta na tako vifokim
tronu, naliti fe flave fvojiga Jesufa, in po-
fhlji nam drobtinize, ktere s tvoje mise pa¬
dajo. Ti fe she vefelifh pri miši Gofpodovi,
mi pa fmo tukej na semlji kakor lazhni pfizhki
pod tvojo miso, in te sa tvojo miloft profimo.

Prigodba.

Pater ^ilvan Razzi pripoveduje, de je
poboshin duhoven, ki je nafho Kraljizo Mari¬
jo pofebno ferzhno ljubil, in je flifhal tako slo
povsdigovafi njeno lepoto, imel veliko shelje
enkrat to fvojo Gofpo viditi, in jo je sa,voljo
tega gorezhe profil sa to gnado, Ufmiljena
Mati je ref temu duhovnu po angelu fporo-

232

zhila, de fe mu hozhe prikasati in fe mu
viditi dati, to de s tim pogojam, de, ko jo
bo vidil, bo of!epeI,kar je bil duhoven do-
voljin. Na to fe mu prikashe en dan Ma¬
rija Deviza; on pa, de bi ne bil popolnama
oflepel, jo je od sazhetka hotel le s enim
ozhefam pogledati, potem pa, ko je bil od
njene lepote neisrezheno s vefeljem prefunjen,
jo je hotel tudi s drugim ozhefam gledati,
tode Mati boshja je kar sginila. Kjer Marije
fvoje Kraljize vezh ni vidil, od shalofti ni
jenjal jokati, pa ne sato, de je eno oko
sgubil, temuzh de je ni s obema ozhefama
vidil. Na to je sazhel na novo Marijo profiti,
de bi fe mu vnovizh prikasala, in ni maral
vezli fhe drugo oko sgubiti in popolnama
oflepeti. §rezhin in vefel bom, je rekel, o
moja Gofpa! zhe popolnama oflepim savoljo
tako lepe prilike, ktera me bo v ljubesni
do tebe unela, in do tvoje lepote. In lej,
vnovizh ga je rasvefelila Marija, vnovizh
fe mu je prikasala5 vender pa, ker ljubesniva
Kraljiza nikomur nefrezhe ne sheli, mu pri
drugi prikasnf ni vsela drusiga ozhefa, te-
muzh mu je tudi perviga osdravila, de jo
je s obema ozhefama gledal.

Molitev.

O velika, o vifoka in zhaftitljiva Gofpa!

233

na kolenih pred tvojim tronam te s te doline
fols zhaftimo in povikfhujemo. Vefelimo fe
flave, s ktero te je Gofpod obilno napolnil.
Sdaj, ko fedifh Kraljiza nebef in semlje na
zhaftitljivim tronu, nikar ne posabi naf, ki
fmo tvoji nevredni flushabniki. Osri fe s
fvojiga vifokiga trona, na kterim kraljujefh,
s fvojimi miloftljivimi ozhmi na naf uboge
reve. Kolikor blisheje fi isvira griad, toliko
bolj nam jih samorefh pridobiti. V nebefih
veliko bolj posnafh naf ho revfhino, satoraj
nam morefh tudi bolj ufmiljena biti, in nam
bolj pomagati. §turi de bomo na sernlji tvoji
svefti flushabniki r  de bomo tako mogli v
nebefa priti te zhaftit. Ta dan, ko li ti po-
ftala Kraljiza zeliga fveta, fe ti pofvezhuje-
ino v tvojo flushbo. V tolikim fvojim velelji,
rasvefeli ta dan tudi naf, in vsemi naf sa
fvoje podloshne. Ti fl nafha Mati. Oh Mati
prefladka, Mati ljubesnival lej koliko ljud—
ftva obdaja tvoje altarje; vfl te profijo v
fvojih potrebah: eden sa sdravje v kaki bo-
lesni, eden sa pomozh v nadlogah, eden sa
dobro letino, eden sa frezhin istek kake
pravde. Mi pa te prolimo sa gnade tvojimu
ferzu bolj dopadljive: sadobi nam gnade, de
bomo ponishni, de ne bomo na fvet nave-
sani, de bomo v voljo boshjo vdani; fprofi
nam fveto ljubesen boshjo, frezhno fmert,

234

in vezhno svelizhanje; o Gofpalfturi naf is
grefhnikov fvetnike; fturi tazhudesh,s njim
bofh vezh zhafti pridobila, kakor ko bi o-
sdravila tavshent flepih, in obudila tavshent
mertvih. Ti fi tako mogozhna pred Bogam,
dofti je, de rezhefh, de fi njegova Mati,
njegova nar bolj draga, njegove gnade
polna j kaj ti bo mogel odrezhi? O lepa
Kraljiza, mi fi ne upamo skeleti, de bi te
tukej na semlji vidili, ampak le skelimo v
nebefa priti te gledat; ti pa nam bofh to
gnado sadobila. To terdno upamo. Amen,
amen.

Deveto premifhIjevanje.

Od slialoft Marije Devize.

Marija je bilaKraljiza marter-
nikov,kerje bila njemartradaljfhi
in vezhji, kakor martre vfih drugih
marterniko  v.

Kdo pazh bi mogel tako terdiga ferza
biti, de bi mu ne fhla k ferzu preshaloftna
prigodba, ktera fe je nekdaj na fvetu sgo-
dila? Bila je namrezh enkrat plemenita,
fveta Mati, ki je imela eniga famiga §linu.
Ta $in je bil narljubesnivfki, ki fi ga mo-

235

r emo mifliti, nedolshin, poboshin, lepjfvojo
Mater je preferzhno ljubil, tako de je ni
nikoli s nar manjfhi rezhjo ushalil, temuzh
jo je vfelej fpofhtoval, ji pokorfhino in go-
rezho ljubesen fkasoval. Sato je pa tudi
Mati tega iVojiga §ina na fvetu zhes vfe
ljubila. Pa kaj fe je sgodilo? Sgodilo fe je
de fo tega $ina njegovi fovrashniki sgol
is nevofhljivofti po nedolshnim obtoshili, in
fodnik, defiravno je njegovo nedolshnoft fpo-
snal in prizhal, ga je vender, de bi njego¬
vih fovrashnikov ne bil rasshalil, v framotno
fmert obfodil, kakorfhno fo hudobneshi ske¬
leli. Uboga Mati je mogla viditi, kako ji
je bil njen ljubesniv, od nje preferzhno lju¬
bljen §>in v zvetu fvojih let tako po krivizi
in s neufmiljeno fmertjo vset; na lramotnim
krishu namrezh, in pred ozhmi zeliga lveta
je mogel v nar ftrafhnejfhih bolezhinah umreti,
ko je bil she vfo fvojo kri prelil. Kaj pravi¬
te k tej prigodbi, ljube dufhe! Ali je vredna
ta prigodba in ta Mati nafhiga ufmiljenja,
ali ne? $ej vefte od koga govorim, vefte,
de tifti $in tako neufmiljeno umorjen, je
nafh preljubesnivi Svelizhar Jesuf; tifta Mati
je bila prefveta Deviza Marija, litera je is
ljubesni do naf kotla v prizho biti, kadar
je bil ofran boshji pravizi fkos roke hudo¬
bnih ljudi. Gotovo saflushi ta ftrafhna brit-

236

koft, ktero je Marija is ljubesni do naf pre-
ftala, in ktera je bila vezhji, kakor ko bi
bila tavshentkrat umerla, nafhe ufmiljenje
in nafho hvalesbnoft. In ker drugazhi ne
moremo tolike ljubesni poverniti, hozhemo
faj danfi nekoliko premifliti, kako velike fo
bile te bolezhinO, fkos ktere je Marija po-
ftala Kraljiza marternikov. Jeft pravim, Ma¬
rija je poftala Kraljiza marternikov , ker je
njeno terpljenje prefeglo terpljenje vfih mar¬
ternikov, sakaj njena martra je bila per-
vizh  nar bolj dolga, in drugizh  je bila
nav bolj velika.

Pervi odftavek.  Kakor je Jesuf ime¬
novan Kralj bolezhin, Kralj marternikov,
ker je v fvojim shivljenji vezh terpel, ka¬
kor vfi marterniki; ravno tako fe tudi Ma¬
rija po pravizi imenuje Kraljiza marterni¬
kov, in li je saflushila to ime, ker je.pre-
ftala nar hujfbi martre, ktere je sa njenim
J^inam kdaj kak zhlovek preftal. Sato jo
liihard od f. Lorenza po pravizi imenuje
Marternizo marternikov; tudi befede prero¬
kove fe dajo nanjo oberniti, ki pravi: S
krono britkofti te bo kronal,  (jlsai. 22.)
To je, krona, s ktero je bila* ta Kraljiza
marternikov kronana, je bila njena bolezhi-
na, ktera je bila vezilji, kakor bolezhine
vfili drugih marternikov. Ne fmemo dvomi-

ti, ali zviblati, de je bila Marija ref mar-
tpraiza, kar fprizhajo Kartusian , Pelbart,
Katarin in drugi; sakaj bresdvomna refni-
za je, de je sa marterftvo sadofti tolika
bolezhina, ktera samore koga umoriti, zhe
fe tudi fmert ne sgodi. §ivetiga Janesa
evangelifta kakor marternika zhaftimo, defi-
ravno ni umeri v kotlu vreliga olja, v kteri-
ga fo ga bili vergli, temuzh je, kakor fe
bere, bolj sdrav is kotla prifhel, kakor je
vanj fhel. De kdo zhaft marterftva dofeshe,
je sadofti, pravi fveti Tomash, de je po-
korin do fmerti, to je, de ima voljo famiga
febe v fmert ofrati. „Marija je bila marter-
niza, pravi fveti Bernard, ne fkos mezh
trinoga, ampak fkos bolezhine ferza“. Defi-
ravno njeno telo ni bilo umorjeno s roko
rabeljnovo, je bilo vender njeno fveto fer-
ze prefunjeno od bolezhine §inove fmerti
ta bolezhina je bila sadofti jo ne enkrat,
temuzh tavshentkrat umoriti. Is tega tedej
fklenemo, de Marija ni bila le v refnizi
ntarterniza, temuzh de je imela vezh ter-
peti, kakor vli drugi marterniki, ker j e
imela daljfhi terpljenje, kakor oni, tako de
fe fme rezhi, de je bilo zelo njeno shiv-
Ijenje pozhafna fmert.

Kakor fe je po opominovanji fvetiga
Bernarda Jesufovo terpljenje she s nje-

238

govim rojftvam sazhelo, tako je bilo tudi
shivljenje Marije Devize, ki je hotla fvojim«
§inu v vfim enaka biti, neprenehano mar-
terftvo. Ime Marija,  kakor pravi fveti Al¬
bert veliki, pomeni tudi grenko morje,
in sato on befede Jeremija preroka na Ma¬
rijo oberne, ki pravi: Tvoje potrenje jo
veliko, kakor morje.  (jSbal. pef. 2,1.)
Kakor je morje vfe grenko in flano, tako
je bilo shivljenje Marije Devize vfelej polno
britkofti, ker je vfelej terpljenje Odrefheni-
kovo pred ozhmi imela. Angel je fveti Bri¬
giti povedal, de je Marija, ki je bila od
fvetiga Duha bolj rasfvetljena, kakor vfi
preroki, tudi gotovo bolj rasumela, kakor
vfi preroki, prerokvanje od Mefija, ktero
fo oni popifali. Sato je po befedah ravno
tega angela Marija, ki je she pred tiftim
zhafam, ko je Mati §>inu boshjiga poftala,
vedila koliko bo on imel terpeti sa sveli-
zhanje fveta., she takrat sazhela fvojo dolgo
martro, in je terpela s nedolshnim Sveli-
zharjem vred; kteri je imel sa pluje grehe
tako britko fmert fturiti.

Pa fhe veliko vezhji je poftala njeria
bolezhina potem, ko je bila she Mati tega H
Svelizharja. Sato je, ko je vidila pred fe-
boj vfe terpljenje, kteriga je imel ubogi §iin
preftati, tudi gotovo terpela dolgo martro*

239

martro bres prenehanja fkos zelo fvoje shiv¬
ljenje. Abat Rupert pravi: „Ti, ki 11 vedila
prihodno terpljenje fvojiga §inu, fl dolgo
martro preftala“. Ravno to je poterjeno fkos
prikasen, ki jo je imela v Rimu v zerkvi
Marije, imenovane velike, fveta Rrigita,
kjer fo fe ji prikasali Marija Deviza, fveti
$imeon in angel, ki je imel dolg vef kervav
mezh, s kterim je bilo na snanje dano, kako
grenka in dolga bolezhina bo bodla Marijo
vfe njeno shivljenje. Sato Marii ravno ta
abat Rupert te befede da na jesik: „Dufhe
odrefhene, ljube hzhere, ne milujte me farno
savoljo tifte ure, ktero fim vidila fvojiga
ljubiga §iinu umreti; sakaj mezh, kteriga
mi je ^»imeon prerokval, preden me je pre-
funil, me je pred dolgo pot bolel. Toraj,
kadar fim ga dojila in ofkerbvala, fim njegovo
fmert previdila; miflite fi, kako dolgo terp¬
ljenje fim preftala“.

Sato je Marija fmela s befedami Da¬
vidovimi rezhi: V bolezhinah je moje
shivljenje isteklo, in moje leta v
sdihvanji.  (Pfl, 30, 12.) In moja bo¬
lezhina je vedno pred mojimi  oz  h mi.
(Pfl. 37, 18.) Moje shivljenje je preteklo
vfe v terpljenji in v folsah, sakaj moje bo-
lezhine, ktere fim zhutila savoljo terpljenja
fvojiga ljubiga §inu, mi nifo nikoli prefhie

240

fpred mojih ozhi, ker lim vidila vedno vfe
britkofti in fmert, ktero je imel enkrat pre-
ftati. Mati boshja farna je enkrat rasodela
fveti Brigiti, de je tudi po fmerti in po ne-
bohodu njeniga §!inu vedno, zhe je jedla ali
delala, fpomin v njegovo terpljenje vfelej
shiv oftal v njenim ferzu. Sato pifhe tud*
Tauler, de je bilo vfe shivljenje Marije De¬
vize neprenehana bolezhina, ker je v nje¬
nim ferzu le shaloft in britkoft prebivala.

Po navadi bolezhine shaloftnih zhaf
smanjfha, pri Marii pa ni bilo tako,temuzb
s zhafam fo bile njene britkofti fhe le zhe-
dalje vezhji. Kolikor bolj je Jesuf raftel na
ftarofti, toliko vezhji je bila njegova lepota
in ljubesnivoft, toliko bolj fe je pa tudi od
druge ftrani blishala ura njegove fmerti j
ravno tako je bila pa tudi v ferzu Marije
Devize shaloft, de bo tako ljubesniviga §!inu
kdaj sgubila, od dne do dne zhedalje vezhji
in hujfhi. Angel je rekel fveti Brigiti :„Ka-
kor rosha rafte med ternjem,tako je Marija
Deviza raftla na tem fvetu med britkoftmi;
in kakor s rosho raftejo tudi terni, tako je
tudi prelepo rosho Marijo, kolikor ftareji
je bila, toliko bolj ternje britkoft bodlo". —
Ker fmo tako premiflili dolgoft bolezhin Ma¬
rije Devize, preftopimo k drugimu odftavku*
in premiflimo velikoft njeniga terpljenja.

241

Drugi od/lavek.  Marija saflushi ime,
de je Kraljiza marternikov, ne le sato,ker
je njena martra daljfhi bila, kakor rnartra
drusih marternikov, temuzh tudi sato, ker
je bila njena martra nar vezilji. Kdo pazh
more prav rasumeti in sapopafti velikoft Ma-
rijniga terpljenja? Jeremija, fe sdi, ni mogel
nikogar najti, komur bi bil primeril to Mater
bolezhin, ko je premifhljeval njeno veliko
britkoft pri fmerti njeniga Jjiinu. Komu te
bom primeril? ali komu te podobno  ftu-
ril, hzhi Jerusalem? — Sakaj kakor
morje je veliko tvoje potrenje.  (Shal.
pef. 2, 1.} Sato pravi Hugo, ko govori od
teh befedi prerokovih: „0 prefveta Deviza,
kakor grenkoft morja prefeshe vlako dru¬
go grenkoft, tako tudi tvoja bolezhina pre¬
feshe vfe druge bo!ezhine“. $veti Anselm
pravi toraj, de zhe bi fam Bog s pofebnim
zhudeshem ne bil obvaroval shivljenja Marije
Devize, bi jo l)ile njene bolezhine vfak zhaf
mogle umoriti. §>veti Bernardin §ienfki fhe
zlo pravi, de fo bile bolezhine Marije Devize
tako velike, de, ko bi bile med vfe ljudi
rasdeljene, bi bili mogli prezej vfi umreti.

Premiflimo sdaj, sakaj je bila martra
Marije Devize vezhji, kakor martra vfih dru-
sih marternikov. V pervizh premiflimo, de
fo marterniki terpeli fvoje martre na telefu

11

242

s  ognjem ali mezhem, Marija pa je imela
terpeti fvoje bolezhine v ferzu in dufhi, ka¬
kor ji je bil $imeon napovedal: In tvojo
laftno dufho bo me z h prefunil. (Xuk.
2,  35.3 Kakor de bi ji bil rekel fveti ftar-
zhik: O prefveta Deviza, drugi marterniki
bodo rastergani s shelesnim oroshjem po
truplu, ti pa bofh prefunjena in martrana
po dufhi, savoljo terpljenja fvojiga laftniga
§>ina. Kolikor imenitnifhi je dufha od telefa,
toliko vezilji je bila martra Marija Devize od
marter drusih marternikov, kakor je rekel
tudi Jesuf fam fveti Katarini J^ienfki, re-
kozh: Med bolezhino dufhe in telefa ni no¬
bene primere. Sato pravi fveti abat Arnold,
de kdor je bil na kalvarii v prizho fvetiga
ofra nedolshniga Jagnjeta, je imel viditi tam
dva altarja, eniga v telefu Jesufa Kriftufa,
eniga pa v ferzu Marije Devize, v kterim
je ravno tifti zhaf, ko je §in ofroval fvoje
telo v fmert, Marija ofrovala fvojo dufho
s foterpljenjem.

Verh tega govori fveti Antonin, de fo
drugi marterniki s terpljenjem fvoje laftno
shivljenje ofrali, Marija Deviza pajeterpela,
ker je ofrala shivljenje fvojiga $inu, kteri-
ga je veliko bolj ijubila, kakor fvoje shiv¬
ljenje. Ona ni le v duhu vfiga tega terpela,
kar je njeni §in terpel na Ivetu, temuzb

243

pogled (eh bolezhin njeniga §!inu je obudil
v njenim ferzu fhe vezhji britkoft, kakor ko
bi bila vfe te bolezhine farna na febi ter-
pela. Ne fmemo dvomiti ali zviblati, de je
Marija v fvojim ferzu vfe tifte martre, ktere
je vidila Jesufa terpeti, tudi farna terpela.
Vfak zhlovek verjame, de je terpljenje otro'k
tudi terpljenje mater, pofebno kadar fo ma¬
tere vprizho pri terpljenji fvojih otrok. §*veti
Augufhtin, ko premifhljuje martre, ktere je
terpela mati Mahabejfkih bratov, ko je vi¬
dila fvoje otroke terpeti, pravi: „Ko je vfe
to vidila, je s vfimi vred terpela, ker je
vfe ljubila, je terpela vfe v ferzu, kar fo
oni terpeli na telefu“. Tako fe je godilo tudi
Marii; vfe tifte bolezhine, gajshlje, terni,
sheblji, krish, kteri fo mefo nedolshniga
Jesufa terpinzhili, fo ravno tifti zhaf pre-
funili tudi ferze Marije Devize, in fo napolno-
vali njeno martro. „On je terpel na telefu,
ona na ferzu“, pravi fveti Amadej. Tako
pravi fveti Lorenz Juftiniani, je bilo ferze
Marije Devize fhpegel ali serkalo topljenja
Jesufoviga, v kterim fo fe vidili pljunki,
saframovanje, tepenje, rane, in vfe, kar je
Jesuf terpel. §veti Bonaventura opomnuje,
de fo bile rane: ktere fo bile po želim shi-
votu Jesufovim rasdeljene, vfe sdrushene v
farnim ferzu Marije Devize.

11 «

244

Tako je bila Marija Deviza, ki je s
Jesufam vred terpela, v fvojim ljubesni pol¬
nim ferzu gajshljana, s ternjem kronana,
saframvana, na krish perbita. Sato ogovori
ravno ta fvetnik Marijo Devizo, ki jo na
gori kalvarii premifhljuje, ko je pri umira-
jozhim $inu ftala, in pravi: „0 moja Gofpa,
povej mi, kje fi ftala? Ali morebiti le pod
krishem? Ne pod kriškem, temuzh na krishu
fi bila pribita s fvojim §>inam a . In Rihard
befedam, ktere govori Svelizhar fkos Isaija
preroka: Grojsdje fim fam tlazhil, in
ismed narodov ni bilo mosha s me¬
noj;  (Isai. 36, 3.) priftavi: „Ref, oGo-
fpod , de ni bilo mosha pri tebi, ampak shena
je pri tebi, ktera je vfe bolezhine, ktere It
ti na telefu prejel, na fvojim ferzu prejela^.

Pa vender vfe to je fhe premalo rezhe-
niga od shalofti Marije Devize, ker je, ka¬
kor fim she rekel, vezh terpela s pogledam
terpljenja fvojiga ljubiga §*ina, kakor ko bi
bila farna na febi preftala vfe bolezhine in
fmert Jesufovo. Erasm, ki fploh od ftari-
fhev govori, pravi, de oni bolj zhutijo ter-
pljenje fvojih otrok, kakor fvoje laftne bo¬
lezhine. To fzer vfelej ni ref, pa pri Marii
je bilo refnizhno, ker je gotovo fvojiga $inu
in njegovo shivljenje nefkonzhno bolj ljubila,
kakor farna febe in fvoje shivljenje, ker bi

245

bila rada tavshentkrat sa njega umerla.
Sato prav govori fveti Amadej, de je sha-
loftna Mati, ko je vidila britko terpljenje
fvojiga ljubiga Jesufa, veliko vezh terpela,
kakor ko bi bila vfe njegovo terpljenje farna
preftala. To je ozhitno, ker po befedah fve-
tiga Bernarda je dufha bolj tam, kjer ljubi,
kakor kjer shivi. Ravno to govori Svelizhar
fam, kjer pravi: Kjer je vafh saklad,
tam je tudi vafh e ferze.  (Luk. 12.)
Zhe je toraj Marija fkos ljubesen bolj shi-
vela v fvojim §>inu, kakor farna v febi, je
mogla tudi veliko bolj terpeti shalofti v fmerti
fvojiga §»inu, kakor de bi bila farna nar
britkejfhi fmert na fvetu preftala.

Sdaj pridemo do drusiga vsroka, sakaj
je bila martra Marije Devize nefkonzhno
vezilji, kakor martra vlili marternikov; ker
je namrezh ona v terpljenji Jesufovim ve¬
liko terpela, in bres tolashbe terpela. Mar-
terniki fo ref terpeli v martrah, s kterimi
fo jih trinogi terpinzhili, tode ljubesen do
Jesufa jim je fturila vfe njih bolezhine fladke
in ljube. $veti Vinzenz je terpel v martri,
martran je bil na teši, rasmefarjeh s sheles-
nimi grebeni, shgan s rasbeljenimi plohmi;
pa vender kaj je bilo? $iveti Augufhtin
pravi: „Vidilo fe je, de drug terpi, drug
govori". S tako ferzhnoftjo je trinogu go-

246

voril, in s takim sanizhvanjem bolezhin, de
fe je sdelo, de en Vinzenz terpi, en Vin—
zenz pa govori, tako ga je Bog s fladkoft—
jo fvoje ljubesni pokrepzheval v fredi nje—
goviga terpljenja. Terpel je fveti Bonifazij,
vfe truplo mu je bilo rastergano s sheles-
nimi shebeljmi, ojftre sagojsde fo mu bile
sabite pod nohtove, rastopljen fvinz fo mu
v  ufta vlivali, on pa ravno ta zhaf ni pre-
jenjal moliti, rekozh: Sahvalim te, Gofpod
Jesuf Kriftuf. Terpela fta fvet Marka in
fvet Marzelian ftoje privesana na fteber, in
s shebeljmi fo jima noge nanj pribili; ko jima
je trinog rekel: „Nefrezhna! fposnajta fvojo
nefpamet, in refhita fe is teh bolezhin w , fta
odgovorila: „Kaj govorifh od bolezhin? $he
nikdar nifva bila na tako vefelih gofteh,
kakor sdaj, ko is ljubesni do Jesufa Kri-
ftufa terpiva“. Terpel je fveti Lorenz, pa
ko je bil na rofhu pezlien, pravi fveti Leon,
je bil inozhnejfhi plamen notrajne ljubesni,
kakor unajni ogenj, ki je njegovo telo shgal.
Ljubesen toraj ga je tako ferzhniga fturila,
de je trinoga drashil, rekozh: „Pezhena je
ena ftran mojiga telefa, oberni ga sdaj in
jej, zhe fe hozhefh nafititi mojiga mefa“.
Pa kako je mogel fvetnik v tazih bolezhi-
nah, v tako dolgi fmerti tako vefel biti?
9 ,Sato, pravi fveti Augufhtin,ko od ljubesni

247

koshje pijan, v fvojim lerpljenji ni marter
zhutil“.

Tako fo fvetniki, kolikor bolj fo Jesufa
ljubili, toliko manj bolezhine marter in frnert
zhutili; in farno pogledati v terpljenje kri—
shaniga Jesufa , jih je v njih rnartrah tola-
shilo. Ali je bila pa tudi nafha shaloftna
Mati Marija od ljubesni do Jesufa in od
pogleda njegoviga terpljenja tako potolashe-
na? Nikakor; temuzh ravno njeni $in, ki
je terpel, je bil vsrok njenih bolezhin, in
ljubesen, ki jo je imela do njega, je bil njen
nar hujfhi rabelj; sakaj terpljenje Marije
Devize ni bilo drusiga, kakor viditi fvojiga
ljubiga §>inu nedolshniga toliko terpeti. Sato,
kolikor bolj je ljubila, toliko britkejfhi je
bila njena shaIoft,in bres tolashbe. Veliko
kakor morje je tvoje potrenje; kdo
te bo osdravil?  Oh Kraljiza nebel"! dru¬
gim marternikam je ljubesen tolashila terp¬
ljenje, sdravila njih rane; pa tebi, kaj bo
oflajfhalo tvojo britkoft? kdo bo osdravil
hude rane tvojiga ferza? Kdo te bo o-
sdravil, zhe je tvoj laftni §iin, kteri bi te
mogel potolashiti, edin vsrok tvojiga terp¬
ijenja, in zhe je ljubesen, ki fi jo do njega
imela, tebi martre delala? Sato fe malajo
drugi marterniki, kakor govori Diez, vfak
s fvojim oroshjem, s kterim je bil martran,

248

fveti Paul s mezhem, fveti Andrej s kri—
shem, fveti Lorenz s rofhem; Marija pa fe
mala s mertvim §>inam v narozhji, ker je
bil le fam Jesuf oroshje njene martre, sa-
voljo ljubesni, ktero je imela do njega. S
kratkimi befedami poterdi f. Bernard vfe to,
kar fim govoril, rekozh: „Pri drusih mar-
ternikih je velika ljubesen smanjfhvala bo-
lezhine terpljenja; Marija Deviza pa, ko¬
likor bolj je ljubila, toliko bolj je terpela,in
toliko vezhji je bila njena martra“.

Gotovo je, de kolikor bolj kako rezh
ljubimo, toliko bolj zhutimo shaloft, kadar
jo sgubimo. Bolj naf ushali fmert zhloveka,
kakor fmert kake shirali, bolj fmert fvojiga
fina, kakor fmert prijatla. Sato pravi Kor-
neli (ja lapide), de zhe hozhemo sapopafti
shaloft Marije Devize pri fmerti njeniga §iina,
bi mogli sapopafti kako mozhno ga je lju¬
bila. „De bofh vedil kakfhina je bila shaloft
Marije Devize, premifli, kakfhina je bila
njena ljubesen“. Pa kdo bo mogel smeriti
to ljubesen? ^veti Amadej pravi, de fte
bile v ferzu Marije Devize dve ljubesni
sedinjene v eno ljubesen do Jesufa, nam-
rezh zhesnaturna ljubesen, s ktero ga je
ljubila kakor fvojiga Boga, in naturna lju¬
besen, s ktero ga je ljubila kakor fvojiga
§inu. Is teh dveh ljubesen je poftala v ferzu

249

Matere boshje ena ljubesen, pa ta ena Iju-
besen je bila tako neismerna, de pravi Gui-
ljelm Parisianski, de je Marija Deviza Je-
sufa tako ljubila, kolikor ga more sgol ftvar
nar ferzhnejfhe ljubiti. Sato, po befedah Ri¬
harda, kakor ni bilo ljubesni, kakor je njena
ljubesen, tako tudi ni bilo bolezhine, kakor
je bila njena bolezhina. Zhe je bila toraj
ljubesen Marije Devize do njeniga §iinu ne¬
ismerna, je mogla tudi njena shaloft, ko ga
je fkos fmert sgubila, neismerna biti. „Kjer
je nar vezhji ljubesen, tam je nar vezhji sha¬
loft pravi fveti Albert.

Miflimo fi toraj Mater boshjo, ki ftoji
pri fmerti fvojiga J^inu pod krishem, in po
pravizi obernimo na njo befede Jeremija pre¬
roka, ki pravi: O vi vfi, ki grefte memo
po poti, premiflite in poglejte, ali je
bolezhina, kakor bolezhina moja.
(Shal. pef. 1, 11.) O vi vil, kteri grefte
po potu tega shivljenja, in nimate ufmiljenja
s menoj, poftojte malo in poglejte me, ki
umiram prizho fvojiga ljubiga^inu, in pre¬
minite potlej, ali fe najde med vfimi sha-
loftnimi in terpezhimi enaka shaloft, kakor
je moja shaloft. $veti Bonaventura ji od¬
govori: Nikakor, o shaloftna Mati! nikjer
fe ne najde bolj britka shaloft, kakor je tvoja,
ker fe nikjer ne najde drashji in ljubesnivfhi

11 «

250

fin, kakor je tvoj. §!veti Lorenz Juftiniani
pravi dalej: Nikoli ni bilo na fvetu takiga
finu, nikoli take matere; nikoli ni bilo take
Jjubesni, nikoli take shalofti. Sato, kolikor
ferzhnejfhi je ljubila, toliko globokejfhi je
bila ranjena.

Savoljo tega, fi je fveti Ildefons upal
rezhi, de ni prevezh, zhe pravimo, de je
shaloft Marije Devize prefegla vie martre
vfih marternikov vkup. In fveti Anselm pri-
ftavi, de fo nar grosovitnifhi martre, ktere
fo marterniki preftali, majhine in fkoraj nizh
proti shalofti, ktero je Marija terpela. Ravno
tako pifhe fveti Basilij, de kakor folnze
premaga v fvetlobi vfe druge planete, tako
prefeshejo bolezhine Marije Devize, bole-
zhine vfih drugih marternikov. Uzhen pifar
fklene s lepo opombo, de je bila shaloft
Marije Devize tako velika, de je le ona
farna mogla fmert vzhlovezheniga Boga prav
obshalovati.

Tukej fe oberne fveti Bonaventura k
prefveti Devizi Marii, in jo ogovori: „0
Gofpa, sakaj fi f lila fe ofrat sa naf? Ali ni
bilo sadofti terpljenje tvojiga $inu, zhe bi
tudi ti, Mati, ne bila krishana?“ Oh, pazh
sadofti je bila fmert Jesufova sa odrelhenje
fveta, in tudi sa odrefhenje bres fhtevila
fvetov; pa vender je hotla ta dobra Mati

251

savoljo ljubesni, ktero ima do naf,fkossa-
flushenje fvoje sbalofti, ktero je na gori
kalvarii sa naf ofra!a,tudi ona pomagati k
nafhimu svelizhanju. In sato pravi fveti Al¬
bert velki, de kakor fmo hvalo dolshni Je-
sufu sa terpljenje, kteriga je is ljubesni do
naf preftal, tako fmo tudi hvalo dolshni
Marii Devizi sa martro, ktero je hotla pri
fmerti fvojiga §>inu radovoljno sa naf terpeli.
Rekel fim radovoljno,  ker je angel fveti
Brigiti rasodel, de je Marija, nafha Mati,
tako ufmiljena in dobrotljiva, de je hotla
rajfhi vfe britkofti preftati, kakor de bi du
fhe ne bile odrefhene. Edina tolashba sa
Marijo v velikih bolezhinah, ktere je pri
fmerti fvojiga §>inu preftala, je bilo fposna-
nje, de bo fkos njegovo fmert pogubljeni
fvet odrefhen, in ljudje, fovrashniki boshji,
s boshjo pravizo fpravljeni. „Vefelila fe je
shaloftna, pravi §irnon Kafianfki, ker je bil
darovan Ofer v odrefhenje vfih, s kterim
je bil ferd boshji potolashen“.

Tolika Ijubesen Marije Devize saflushi
nafho hvaleshnoft, de premifhljujemo in mi-
lujemo njene bolezhine. Pa ravno nad tim
fe pritoshi Marija proti fveti Brigiti, rekozh:
„Gledam po vfih, kteri fo na fvetu, zhe
bodo kteri, ki bi imeli ufmiljenje s menoj,
in bi premifhljevali mojo shaloft, pa le malo

252

malo jih najdem. Satoraj, o hzhi moja, defi-
ravno jih je veliko, kteri me posabijo, me
faj ti ne posabi, poglej mojo bolezhino, po-
fnemaj jo, kolikor morefh, in shaluj a . Debi
fposnali, kako dopadljivo je Marii Devizi,
de miflimo na njeno shaloft, je sadofti ve-
diti, de fe je ona farna v letu 1239 pri—
kasala ledmim fvojih zhaftivzov s zherno
obleko v rokah, in jim je narozhila, de zhe
ji hozhejo dopadljivo flushiti, naj pogofto
premifhljujejo njeno shaloft, in v njen fpo-
min naj sanaprej nofijo to shaloftno obla-
zhilo. Jesuf Kriftuf fam je tudi rasodel fveti
Veroniki is Binafka,de njemu bolj dopade,
de kdo ufmiljenje ima s njegovo Materjo,
kakor s njim farnim; rekel ji je: „Hzhi,
meni fo prijetne folse, tozhene nad, mojim
terpljenjem, pa vender,ker jeft Marijo fvojo
Mater nefkonzhno ljubim, mi je prijetnifhi
premifhljevanje njene shalofti, ktero je v
moji fmerti terpela“.

Sato fo velike gnade Jesufove oblju¬
bljene zhaftivzam shalofti Marije Devize.
Pelbart pripoveduje, de je bilo fveti Elisa-
beti rasodeto, de je fveti Janes evangelift
Marijo, potem ko je bila v nebefa vseta,
shelel viditi. Poftal je deleshin te gnade,
njegova draga Mati fe mu je prikasala, in
s njo tudi Jesuf Kriftuf. $lifhal je takrat,

253

de je Marija profila fvojiga §>inu sa kake
pofebne gnade tiftim, kteri njeno shaloft pre-
mifhljujejo, in de ji je Jesuf obljubil sa tifte
fhtiri poglavitne gnade: 1. Kdor fe bo Marii
savoljo njene shalofti priporozhval, bo vre-
din, preden urnerje, refnizhno pokoro fturiti
zhes fvoje grehe. 2. De bo Jesuf obvaro¬
val tifte v vfih njih britkoftih, pofebno pa
fmertno uro. 3. De jim bo vtifnil fpomin
fvojiga terpljenja, in de jim bo na sadnje v
nebelih dal plazhilo sa to. 4. De bo take
poboshne srozhil Marii v roke, de bo rav¬
nala s njimi po fvojim dopadenji, in jim
bo sadobila vfe gnade, ktere bo kotla. V
fprizhanje tega glejmo v fledezhi prigodbi,
koliko pomaga k vezhnimu svelizhanju po-
boshnoft do shalofti Marije Devize.

Prigod ba.

V rasodenji fvete Brigite fe bere, de je
bil takrat neki gofpod, kakor po rodu ple¬
menit, tako hudobin in fpazhen po slavljenji.
S hudizhem je bil saveso fturil, in mu fheft-
defet let flushil, in je, kakor vfak lahko
mifli, vedno bres fvetili sakramentov shivel.
Ko je bil sdaj fmertno sbolel, mu je Jesuf
hotel fvojo miloft fkasati, in je sapovedal
fveti Brigiti, de naj gre k fvojimu fpoved-
niku, in naj mu rezke iti k bolniku ga na-

254

pravljat, de fe ispove. Spovednik gre k nje¬
mu , bolnik pa mu rezke, de njemu ni treba
fpovedi, ker fe je vezhkrat ispovedal. Spo¬
vednik gre drugizh k njemu, pa bolnik je
oftal terdovratin, in fe ni hotel ispovedati.
Jesuf fe vnovizh prikashe fvetnizi, in ji re-
zhe, de naj fpovednika fke enkrat k bol¬
niku napravi. Sp ove d n 'k gre fh e  tretjizh,
in pove bolniku rasodenje, ktero je fvetniza
imela, in de je sato tolikokrat k njemu pri-
fhel, ker je Jesuf tako sapovedal, ki mu
hozhe ufmiljenje fkasati. Ko je ubogi bolnik
to saflifhal, fe mu je inako fturilo, in je
sazhel jokati. Pa kako, je savpil, morem
jeft ufmiljenje dofezhi, ki fim fheftdefet let
hudizhu flushil, fim bil njegov fushiu, in
fim fvojo dufho s grehimi bres fhtevila ob-
loshil? Moj fin, mu rezke fpovednik, nikar
ne dvomi, nikar ne zviblaj,zhe fvoje grehe
obshaljujefh, ti jeft obljubim odpufhenje od
Boga. Grefhnik je sazhel upanje dobivati, in
rezke fpovedniku: Gofpod ozhe! jeft fim

miflil, de fim she pogubljen, in she fim bil
obupal nad svelizhanjemj pa sdaj zhutim
shaloft zhes fvoje grehe, ktera mi ferzhnoft
in upanje daje 5 toraj, ker me Bog fke ni
sapuftil, fe hozhem ispovedati. In saref fe
je fhe tifti dan fhtirikrat ispovedal s veliko
shaloftjo nad grehi, drugi dan je bil obha-

255

jan, in fhefti dan po tem je fpokorin in v
voljo boshjo vdan umeri. Po njegovi fmerti
je Jesuf Kriftuf fpet govoril s fveto Brigi¬
to, in ji je rekel, de je ta greflinik refhen,
in je sdaj v vizah, de je bil refhen fkos
profhnjo Marije Devize njegove Matere, ker
je ta zhlovek, defiravno je tako hudobno
shivel, vender vfelej v fpominu ohranil njeno
shaloft, in je vfelej, kadar fe je njenih brit—
koft fpomnil, s njo ufmiljenje imel.

Molitev.

O moja shaloftna Mati, Kraljiza mar-
ternikov in bolezhin, ti fi toliko objokvala
fvojiga !^ina, ki je umeri sa moje svelizha-
nje; pa kaj mi bodo pomagale tvoje folse,
zhe fe pogubim. $kos saflushenje tvoje sha-
lofti mi to raj sadobi refnizhno shaloft nad mo¬
jimi grehi, in refnizhno poboljfhanje shivlje-
nja, vedno in ferzhno ufmiljenje s Jesufovim
terpljenjem in s tvojo shaloftjo. In zhe fta
Jesuf in ti toliko terpela sa mene, ki fta
bila tako nedolshna, sadobi mi, de bomjeft,
ki fim pekla vredin, tudi faj nekoliko ter-
pel is ljubesni do vaji. „0 Gofpa, ti rezhem
s fvetim Bonaventuram, zhe fim te rassha-
lil, rani po pravizi moje ferze, zhe fim ti
pa flushil, te profim, mi sa povrazhilo daj
rane. Krivizhno fe mi sdi viditi fvojiga Go-

256

fpoda Jesufa ranjeniga, tebe s njim vred
ranjeno, febe pa sdraviga w . Poflednizh, o
moja Mati, fkos britkoft, ktero fi obzhutila,
kadar li vidila farna fvojiga §iinu v tolikim
terpljenji na krishu glavo nagniti, in dufho
isdihniti, te profim, de mi dofeshefh frezb-
iio fmert. Ob, ne samudi takrat, o Pribe-
shalifhe grefhnikov, na ftrani ftati moji sha-
loftni in poterti dufhi, kadar bo imela ime¬
nitno pot v vezhnoft naftopiti. Ker bom ta¬
krat morebiti glaf in befedo sgubil, in ne
bom mogel klizati tvojiga in Jesuloviga
imena, ki fta vfe moje upanje, sato sdaj
klizhem tvojiga J^ina in tebe, de mi na po-
mozh prideta tifto uro, in pravim: Jesuf
in Marija, vamaisrozhim fvojo dufho. Amen.

Premifhljevauje

zhes vfako fedmerih shaloft Marije
Devize.

Perva shaloft, prerokvanje fvetig-a §irneona.

V tej dolini fols je vfak zhlovek sa jo¬
kanje rojen, in vfak more nadloge terpeti,
ktere ga vfak dan sadenejo. Pa koliko te-
shavnifhi bi bilo nafhe slavljenje, ko bi
vfakteri vedil prihodne nadloge, ktere imajo

25 7

zhes njega priti! „Nefrezhin bi bil zhlovek,
pravi jjieneka, ko bi v prihodno vidilj pred
nefrezho bi bil she nefrezhin“. Bog tako ufmi-
ljeno s nami ravna, de nam ne osnani na¬
prej krishev, kteri naf zhakajo, sato de,
zhe jib imamo she terpeti, jih vender le en
fam krat terpimo. S Marijo pa ni imel tega
ufmiljenja, ker je ona, od Boga namenjena
Kraljiza bolezhin, in fvojimu finu v vfim po¬
dobna, vedno vidila pred fvojimi ozhmi vfe
britkofti, ktere fo je zhakale, namrezh brit—
kofti terpljenja in fmerti fvojiga ljubiga Je-
sufa. i^veti ^imeon v tempelnu. je vsel v
narozhje boshje Dete, in je prerokval Marii,
de bo ta njeni §in snamnje vfiga soperva-
nja in preganjanja hudobnih ljudi. Poftav-
Ijen je ta v snamnje, kterimu fe bo
soper govorilo.  (Luk. 2,34.) Ji je pre¬
rokval, de bo mezh shalofti prefunii njeno
ferze. In tvojo laftno dufho bo mezh
prefunii.  (Luk. 2, 35.)

Deviza Marija je farna rasodela fveti
Mehtildi, de, ko je to svedila, je bilo vfe
njeno vefelje v shaloft fprebernjeno; sakaj,
kakor je (veta Mati rasodela fveti Teresii,
defiravno je she pred vediia, de bo njeni
§>in fvoje shivljenje sa svelizhanje fveta
ofral, je vender fhe le sdaj svedila, in bolj
na tako fposnala, kakfhine martre in kak-

258

fhina grosovitna fmert njeniga ubogiga ^inu
zhaka. ^»posnala je, kako le mu bo v vfih
rezheh sopervalo, kako bodo sopervali nje¬
govim naukam, sakaj nameft verovati v
njega, fo rekli, de Boga preklinja, ko je
milil, de je $in boshji. Hudobni Kajfesh
namrezh je djal: Boga je preklinjal —
fmerti je vre din.  (Mat. 26, 65.) Soper
bodo njegovi zhafti, sakaj defiravno je bil
plemenitiga kraljeviga rodu, je bil sanizk-
van kakor priproft. Ali ni to tefarjev
fin?  (Mat. 13, 55.) $ama Modroft je bil,
in fo ga imeli sa neumniga: Kako ume
on pifma, ker fe ni uzhil?  (Jan. 7,
15.) §o ga imenovali kriviga preroka: In
fo ga sakrivali, in ga v obras bili;
in fo ga vprafhali, rekozh: Prerokuj,
kdo te je udaril?  (Luk. 22,64.) $o ga
sa norza imeli. Ob um mu gre; kaj ga
poflufhate?  (Jan. 10, 20.) §!o mu rekli,
de je pijanz, poshrefhnik , prijatel grefhni-
kov. Glejte zhloveka poshrefhnika in
p i j a n z a, p r i j a 11 a z o 1 n a r j e v in g r e f h-
nikov.  (Luk. 7, 34.) $o ga imenovali zo-
pernika. S vikfhim hud iz h e v isganja
hudi  z h e. (Mat. 9, 34.) §o mu rekli, de
je krivoverz in obfeden.* Ali ne govo¬
rimo mi prav, de fi Samarijan, in
imafh  h udi  z h a?  (Jan. 9, 48.) S eno

259

befedo, Jesufa fo imeli sa tako pregrefhni-
ga in hudobniga zhloveka, de ni bilo treba
nobene pravde, ga v fmert obfoditi, kakor
fo rekli Pilatushu: Ko bi ta ne bil hu-
dodelnik, bi ti ga ne bili  isdali. (Jan.
18, 30.) Sopervano mn je bilo tudi v du-
fhi,  ker ga tudi njegov nebefhki Ozhe, de
bi fe praviza boshja sgodila, ni uflifhal, ko
ga je profil: Moj Ozhe, akoje  rnogo-
zhe, naj gre od mene ta kelih.  (Mat.
26, 39.) Ozhe ga je prepuftil v roke ftrahu,
otoshnofti in shalofti, de je rekel v britkoftih:
Shaloftna je moja dufha do fmerti.
(Mat. 26, 38.) Od notrajne britkofti je
kervav pot potil. Sopervali fo mu, in ga
preganjali poflednizh po telefu in po shiv-
Ijenji, ker je sadofti rezheno, de je bil ter—
pinzhen po vlih fvojih fvetih udih, po ro¬
kah,  po nogah, po obrasu, po glavi, po
želim shivotu, tako dolgo, de je vfo kri
prelil, in na framotnim krishi umeri.

Ko je prerok Natan Davidu v njegovi
zhafti in imenitnofti osnanil fmert njegoviga
finu: $in, kteri ti je rojen, bo umerlj
(2. Kralj. 12.) kralj ni vezh imel pokoja,
je jokal, fe poftil, je na tleh leshal. Marija
pa je mirno fprejela novizo od fmerti fvo-
jiga §ina,in voljno in mirno je nepreneha-
nia na njo miflila. Tode kako velika je

260

mogla biti neprenehama njena shaloft, ker
je vedno vidila pred Tvojimi ozhmi tega lju—
biga §inu, ker ga je flifhala govoriti be-
fede vezhniga shivljenja, ker je premifhlje-
vala njegovo tako fveto shivljenje! Ko je
bil Abraham svedil, de bo fvojiga Ijubiga
Isaka sgubil, je pazh veliko britkoft terpel
iifte tri dni, ktere je fhe s njim shivel. O
Bog! Marija je pa mogla ne tri dni, temuzh
tri in tridefet let tako britkoft terpeti. Pa
kaj pravim tako britkoft? Njena britkoft je
bila toliko vezhji, kolikor ljubesnivfhi je bil
njeni §>in od Abrahamoviga fina. Marija
Deviza je rasodela fveti Brigiti, de ko je
na fvetu shivela, ni imela ene ure, de bi
je ta britkoft ne bila bodla. „Kolikorkrat,
je djala, fim pogledala fvojiga $ina, koli—
korkrat fim ga povijala, kolikorkrat fim vi¬
dila njegove roke in noge, tolikokrat je
bila moja dufha .s novo britkoftjo napolnje¬
na, ker fim miflila,kako bo krishan“. Abat
Rupert fi mifli Marijo, de je govorila med
tim, ko je Jesufa dojila: §nopek mire je
moj lju bi, n a mojih perfih bo pozhi-
vai.  (Vif. pef, 1,12.) O moj $in, jeft te
pritifkam v fvoje narozhje, ker fi toliko
ljubesniv; pa kolikor fi bolj ijubesniv toliko
bolj fi mi kakor fnopek grenke mire in
britkoft, ko miflim na tvoje terpljenje. Pre-

261

mifhljevala je Marija, pravi fveti Bernardin;
de bo on, ki je mozh fvetnikov, mogel
umirati; ki je lepota nebef, bo mogel vfe
lepoto sgubiti; Gofpod zeliga fveta bo mo¬
gel kakor hudodelnik svesan biti; Stvarnik
nebef in semlje bo s ranami obdan; Rednik
shivih in mertvih bo v fmert obfojen; §>Iava
nebef bo sanizhvan; Kralj kraljev s ternjem
kronan, in sa norza fturjen.

Pater Engelgrave pifhe, de je bilo
fveti Brigiti tudi rasodeto, de je shaloftna
Mati, ki je vedila kaj bo imel Jesuf ter-
peti, ko ga je dojila, miflila na sholz in
jefih; ko ga je povijala, je miflila na ver-
vi, s kterimi bo svesan; kadar ga je peft-
vala,figa je miflila na krish pribitiga; ka¬
dar je fpal, fi ga je miflila mertviga. Vfe-
lej kadar ga je v fuknjizo oblekla, je mi¬
flila, kako mu jo bodo enkrat s shivota po¬
tegnili, de ga bodo krisliali; in kadar je
premifhljevala njegove fvete roke in noge,
je miflila na sheblje, kleri mu jih bodo pre¬
bodli. $veti Brigiti je rekla Marija: „Moje
ozhi fo bile polne fols,inmoje ferze je ter-
pelo bolezhine 44 .

§>veli evangelift pravi, de je Jesuf
raft el kakor na ft ar ofti, tako tudi
na modrofti in na gnadi pred Bogam
in pred ljudmi.  (Luk. 2,53.) To hozhe

262

rezili, de je Jesuf rafte] na inodrofti in na
gnadi pred ljudmi, kakor fe je ljudem sdelo J
pred Bogam pa, kakor govori fveti Tomash,
tako, de bi bile njegove dela njegovo sa-
flushenje smeraj bolj povikfhevale, zhe bi
mu savoljo tankiga sedinjenja boshje in zhlo-
vefhke nalure she od sazhetka ne bila vfa
polnoft gnade dana. Zhe je pa Jesuf raftel
v fpofhtvanji in ljubesni pred drugimi ljudmi?
koliko bolj je pazh raftel pred Marijo! To-
de, o Bog! kolikor je Jesuf raftel pred Ma¬
rijo v ljubesni, toliko zhedalje vezhji je bila
njena shaloft, de ga ima fkos tako groso-
vitno fmert sgubiti; in kolikor fe je blishai
zhaf terpljenja Jesufoviga, toliko hujfhi je
mezh od l^imeona prerokvan s grosovitno
bolezbino bodel ferze prefvete Matere, kar
je tudi angel fveti Brigiti rasodel, rekozh:
„Tifti mezh bolezhin Marije Devize fe je
vfako uro toliko blishai, kolikor blisheje je
bil §iin terpljenja^. Zhe po tem takim nafh
Kralj Jesuf in njegova prefveta Mati nifta
odrekla, is ljubesni do naf vef zhaf fvojiga
shivljenja tako hudo shaloft terpeti, ni po
pravizi de mi toshimo, zhe imamo kaj mali-
ga terpeti. Jesuf fe je enkrat krishan pri—
kasal Magdaleni Orsini, Dominikanki, ki je
she dolgo zhafa neko britkofl; terpela, in ]\
je ferzhnoft prigovarjal, s njim na krisbi

263

oftati v fvojim (erpljenji. Magdalena fe mn
je brilko pritoshila, in djala: „Gofpod, ti fi
le tri ure na krishi vifel, jeft pa terpim to
britkoft she toliko let". Svelizhar ji je od¬
govoril: „Oh neurnniza, kaj govorifh? Jeft
lim od tifte prizhe, ko lun bil fpozhet, v
fvojim ferzu ravno to terpel, kar lim terpel
pri fvoji fmerti na krishi". Zhe toraj tudi
mi kake nadloge terpimo, in fe pritoshuje-
mo, miflimo, de Jesuf in njegova Mati Ma¬
rija tudi nam ravno tako govorita.

Priyodba.  Pater Roviglione, tovarfhtva
Jesufoviga, pripoveduje od nekiga mladen-
zha, ki je navado imel, vfak dan obifkati
podobo shaloftne Matere bosbje, ki je imela
fedem mezhev v ferzu. Neko nozh je ne-
frezhni mladenzh padel v fmertni greh, in
ko je potem sjutraj fhel podobo Marije Devi¬
ze obifkat, je sagledal v njenim ferzu ne fe¬
dem , temuzh ofem mezhev. Ko je ftal, in
fe nad tem zbudil, je saflifhal glaf, ki mu
je rekel, de je tift njegov greh ofini mezh
v ferze Matere boshje sabodel. Vef prepa¬
den in shaloftin gre mladenzh hitro k fpo-
vedi, in fkos pomozh Marije Devize je do-
fegel boshjo miloft in gnado.

Molitev.  O moja preljuba Mati, jeft
ti nifim le eniga mezha, temuzh toliko me¬
zhev, kolikor je bilo mojih grehov, lim ti

264

safadil v tvoje fveto ferze. Oh moja Gofpa l
ne tebi, ki fi nedolshna, ampak meni, s toli¬
kimi grehi obloshenimu, gre terpeti. Pa, ker
fi ti hotla sa mene toliko terpeti, prolim te,
fkos fvoje saflushenje mi sadobi veliko sha-
loft nad mojimi grehi, in poterpeshljivoft v
britkoftih tega shivljenja, ktere bodo vfelej
premajhine sa moje krivize, ker fim fi she
tolikokrat pekel saflushil. Amen.

Druga ehaloft, beg Jesufov v Egipt.

Kakor jelen s pfhizo sadet, kamor gre,
bolezhino s leboj nefe, ker nofi pfhizo, kte-
ra ga je sadela, tako je (udi Mati boshja
po shaioftnim prerokvanji Simeonovim, ka¬
kor tmo vidili v premifhljevanji perve sha-
lofti, s fpominam terpljenja Jesufoviga fvojo
bolezhino vedno s feboj nofila. Helgrin be-
fede is vifoke pefmi: In lafje tvoje glave
fo kakor kraljevi fhkerlat v gube
svesan;  (Vif. pef. 7, 5.) rasklada in pravi,
de fo bili ti rudezhi lafje Marije Devize
vedne mifli na Jesufovo terpljenje, ktere fo
ji neprenehama kri pred ozhi poftavljale,
ktera je imela kdaj is njegovih ran tezhi.
Tako je bil njeni laftrii Š*in (ifta pfhiza v
ferzu Marije Devize, kteri kolikor ljubesniv-
fhi je bil, s toliko vezhji bolezhino je bodel

265

njeno ferze, ker ga je imela kdaj s tako
britko fmertjo sgubiti.

Podajmo fe sdaj k premifhljevanji dru-
siga mezha shalofti, kteri jo je ranil sa-
voljo bega Jesufoviga v Egipt pred fovra-
shnim Herodesbem.

Ko je bil Herodesh saflifhal, de je
prizhakovan Mefija rojen, fe je hudo pre-
ftrafhil, de mu bo on kraljeftvo vsel. $veti
Eulgenzij, ki Herodeshu njegov ftrah ozhita,
pravi: „Kaj je, de fe tako preftrafhifh,He¬
rodesh? Kralj, ki je rojen, ni prifhel kra¬
ljev s vojfkvanjem premagat, ampak s
fmertjo pod jarm djat.“ Hudobnesh je sato
zhakal osnanila fvetih Modrih, kje de je
novi Kralj rojen, de bi mu bil shivljenje
vsel; ko je pa vidil, de je od fvetih treh
kraljev sapeljan, je sapoved dal, vfe otroke
okoli Betlehema pomoriti. Sdaj fe je prika-
sal fvetimu Joshefu ar/gel, in mu rezhe:
Vftani, vsemi Dete in njegovo Ma¬
ter, in beshi v Egipt.  (Mat. 2, 13.)
Gerson pravi, de je fhe tifto nozh fveti
Joshef to osnanil Marii, in fta vsela Dete
Jesufa, in fta fe podala na pot, kakor fe
fkoraj ozhitno vidi is befedi fvetiga evan-
gelija:In je vftal,in vsel Dete in nje¬
govo Mater po nozhi, in fe je uganil
v Egipt. (Mat. 2, 14.) O moj Bog! je

12

266

rekla Marija, po befedah fvetiga Alberta,
ali mora toraj beshati pred ljudmi tifti, ki
je prifhel ljudi odrefhit ? §!posnala je sha-
loftna Mati, de fe she sazhenja fpolnovati
nad §inam prerokvanje Simeonovo: Po-
ftavljen je ta v snamnje, kterimu fe
bo soper govorilo,  ker je vidila, kako
Jesufa, komaj de je rojen, she preganjajo
in mu po slavljenji ftreshejo. Oh, kakfhna
shaloft je mogla biti sa ferze Marije De¬
vize, ker je flifhala, kakor pifhe fveti Ja-
nes Krisoftom, de ji je bilo sapovedano s
^Sinam na tuje beshati: „Beshi od fvojih
ljudi k tujim, od tempelna boshjiga k tem-
pelnam hudizhev. Ktera britkoft bi bila vezhji,
kakor de mora fhe komaj rojeno Dete; fhe
Materi v narozhji, s ubogo Materjo vred
she beshati“.

Vfakdo ti lahko mifli, koliko je Marija
terpela na tem potu. Pot v Egipt je bila
dolga; kakor pravi Barrada in drugi s njim,
je bilo po nafhim fto milj, toraj nar manj
tridefet dni hoda. Kakor pifhe fveti Bona¬
ventura, je bila pot huda, nesnana, fkos
gojsde in germovje, kjer ni nizh ljudi pre¬
bivalo. Ravno po simi je bilo, toraj je mogla
fveta drushina po fnegu in deshji, v vihar¬
jih, po gerdi in blatni poti hoditi. Marija je
bila fhe le petnajft let ftara, fhibka dekliza,

267

in tazih potov ne vajena. Nikogar nifta imela,
de bi jima bil ftregel. „Joshef in Marija,
pravi fveti Peter Krisolog, nifta imela ne
hlapza, ne dekle; farna fta bila gofpod ir*
flushabnik“. O Bog, kako milo je bilo vi-
diti to flabo Devizhizo, s komaj rojenim Dete-
tam v narozhji beshati po fvetu! §>veti Bona¬
ventura prafha tukej: „Kaj fo pazh po potu
dobili jefti? kje fo prenozhvali?“ Kaj neki
drusiga fo imeli jefti, kakor kofhzhik terdiga
kruha, ki ga je fveti Joshef nofil, ali po
potu ubogajme fprofil. Kje fo mogli fpati
na tem potu, pofebno v pefheni pufhavi,
kjer ni bilo hifhe ne ljudi, kakor na golili
tleh, ali pod kakim drevefam v gojsdu, pod
milim nebefam, v vedni nevarnofti tolovajem
v roke pafti, ali pa od divjih sverin raster-
gani biti, kterih je tifti kraj poln. Ko ^>i bil
kdo frezhal te tri fvete perfhone, imenitnifhi
kakor vli drugi ljudje na fvetu, ali bi ne bil
miflil, de fo to trije berazhi in potepuhi?

Kakor pravita Brokard in Janseni, fo
prebivali Jesuf, Marija in Joshef v Egiptu
v desheli, ktera fe imenuje Maturea; fveti
Anselm pa pravi, de fo bili v meftu Helio-
poli, ktero fe je pred imenovalo Memfi; dan-
danafhni pa Kairo. Lahko li miflimo, kako
revfhino fo mogli tukej terpeti vlih fedem
let, ktere fo, kakor pravijo fveti Antonin,

1 2 *

268

f. Tomash in drugi pifavzi, v Egiptu pre¬
bivali. §o bili tujzi, nesnani, bres prihodka,
bres denarjev, bres snanzov, in s teshkim
prisadevanjem fo li komaj vfakdanji kruh
pridobili, kakor pravi fveti Basilij. Ludolf
Sakfonfki pravi, (Veveshi naj fe s tim
trofhtajo) de je Marija v Egiptu v taki
revfhini shivela, de vzhafi, ko je bil Jesuf
hudo lazhin, in jo je kruha profil, mu ga
ni imela dati.

Po fmerti Herodeslievi, kakor pifhe
Matevsh, fe je angel fpet prikasal v fpanji
fvetimu Joshefu, in mu je rekel v Judejo
fe verniti. Tukej premifhljuje f, Bonaventura
grosno shaloft Marije Devize, ktero je ter-
pela savoljo Jesufa, kteri, ko je bil fhe le
okoli fedem let ftar, je bil prevelik, de bi
ga bila smeraj nofila, in premajhin, de bi
bil zelo pot fam hodil.

Ker tako vidimo Jesufa in Marijo po
fvetu begati, naj nam bo to nauk, de tudi
mi bodimo kakor tujzi na semlji, nikar fe
ne navesujmo na dobrote tega fveta, ktere
bomo mogli kmalo sapuftiti, in v vezhnoft
fe podati. Tukej nimamo obftojezhiga
mefta, ampak prihodnigaifhemo.  (Heb.
13, 14.) Sato pravi f. Augufhtin: ^Po¬
potnik li, vidifh, in grefh memo“. Daljej fe
nam daje tukej nauk,  de tudi mi krish ob-

269

jemimo, ker fe na tem fvetu ne more shiveti
bres krisha. §>veta Veronika is Binafka, Au-
gufhtinfka nuna, je enkrat v duhu samaknje-
na fpremiia Jesufa in Marijo na begu v Egipt,
in na konzu pota ji je rekla Marija: „Vidifh,
moja hzhi, s kakim trudam fmo prifhli v to
deshelo; pomni toraj, de nobeden ne dofeshe
gnad, kteri ne terpi K . Kdor fi hozhe ter-
pljenje tega shivljenja polajfhati, mora Jesufa
in Marijo s feboj vseti. Vsemi Dete in nje¬
govo Mater. Kdor ljubesnivo boshje Dete in
njegovo Mater v fvojim ferzu nofi, temu bo
lahko, fladko in prijetno vfe terpljenje. Lju¬
bimo toraj terpljenje, trofhtajmo Marijo, vse-
mimo njeniga $inu v fvoje ferze, kteriga
ljudje fhe dandanafhni s fvojimi grehi pre¬
ganjajo.

Prigodba.  Marija Deviza fe je enkrat
prikasala fvetiKoleti, franzifhkanfki nuni,ji
je pokasala v nishkah Dete Jesufa rasme-
farjeno, in je djala: Lej, moja hzhi, tako
delajo grefhniki neprenehama s mojim §inam,
ter ponavljajo njegovo fmert in moje bolezhi-
ne. Hzhi moja, profi sanje, de fe fpreober-
nejo. — Enako prikasen je imela Johana,
tudi nuna. Ko je enkrat ravno premifhlje-
vala Jesufa od Herodesha preganjauiga, je
saflifhala velik krizh, kakor vpitje vojfha-
kov, kadar koga love; na to je sagledala

270

ljubesnivo dete shaloftno in upehano beshati,
ki ji je djalo: Johana moja! pomagaj mi,
fkri me! Jeft fim Jesuf Nazarefhki; pred
grefhniki beshim, ki me hozhejo umoriti, in
me preganjajo, kakor Herodesh. Varuj me,
refhi me ti.

Molitev. O ljuba moja Mati Marija!
Tudi fhe sdaj, ko je tvoj $in fkos roke
ljudi umeri, kteri fo ga do fmerti preganjali,
vender ti nehvaleshniki nifo jenjali ga pre¬
ganjati s fvojimi grehi, in tebi, o shalofti
polna Mati ne jenjajo fhe vezh terpljenja
nakladati. In eden smed njih, o Bog! fim
bil tudi jeft! O moja prefladka Mati! sa-
dobi- mi potok fols, de bom mogel objokati
fvojo nevaleshnoft. In fkos terpljenje, kteri—
ga fi na begu v Egipt preftala, ftoj meni
na ftrani na poti v vezhnoft, de bom s teboj
fklenjen, fvojiga preganjaniga Svelizharja v
desheli svoljenih vekomaj ljubil. Amen.

Tretja shaloft, sgubljenje Jesufovo v tempeljnu.

i^veti Jakob apoftel pifhe, de nafha
popolnoft obftoji v zhednofti poterpeshljivofti.
Poterpeshljivoft pa ima popolnama
delo, de fte popolnama in vam nizh
ne  man  k a. C 1,  4.) Ker nam je to-
raj Gofpod Bog Marijo devizo v sgled po¬
terpeshljivofti dal, je bilo treba, de jo je s

27 1

terpljenjem obloshil, de bi mogli mi njeno
veliko poterpeshljivoft viditi in pofnemati.
Med njenimi nar vezilji mi britkoftmi, ktere
je imela terpeti v fvojim shivljenji, je bila
ta, ktero bomo danfi premiflili, namrezh to,
de je bila fvojiga $inu v tempeljnu sgubila.
Kdor je flep rojen, mu ni ravno tako hudo,
de fvetlobe dneva ne vidi; ali kdor je ne¬
kaj zhafa vidil, in fe fvetlobe dneva vefe-
lili, temu je tesliko pri ferzu, kadar oflepi.
Ravno tako tudi nefrezhne dufhe, ktere pre-
flepljene od nezhimerniga vefelja fveta, Bo¬
ga malo posnajo, tudi malo shaloft zhutijo,
kadar ga sgube; kdor pa, rasfvetljen od
nebefhke fvetlobe, je vredin fturjen bil, v
ljubesni fladko prizhjozhnoft bosbjo okufiti,
o Bog, kako britko mu je, zhe kdaj to
fvojo frezho sgubi! Is tega lahko fposnamo,
kako globoko je ranil Marijo, ki je bila
prizhjozhnofti fvojiga Jesufa vajena, ta tretji
mezh, ko je bila preljubiga sgubila v Je-
rusalemu, in je bila tri dni od njega od-
iozhena.

i^veti Lukesh pripoveduje v fvojim e-
vangelii (Luk. 2,) de je prefveta Deviza
po navadi vfako leto ob veliki nozhi s fve-
tim Joshefam in s Jesufam tempel v Jeru-
salemu obifkvala, in de je, ko je bil Jesuf
dvanajft let ftar, tudi v Jerusalem prifhla.

272

Ker je bil takrat Jesuf v .Jerusalemu oftal,
ga Marija ni prezej pogrefhila, ker je mi-
flila, de je v drufhini drugih fhel. Ko je
bila pa prifhla do perviga prenozhvalifha,
je prafhala po $inu, in, ko ga ninajdila,
fe je hitro vernila v Jerusalem ga ifkat,
kjer ga je fhe le zhes tri dni nafhla. Pomi-
flimo sdaj, kakfhno b ritk o It je mogla terpeti
shaloftna Mati tifte tri dni, ktere je s ne-
vefto v vifoki pefmi oprafhevala po fvojiin
§inu: Ali nifte vidilitiftiga,kteriga
moja dufha  Ij  ubi?(Vif. pef. 3.) Pa ni¬
kjer ni mogla svediti sanj. S veliko vezhji
britkoftjo, kakor Ruben, ko je fvojiga brata
Joshefa ifkal, je mogla tudi Marija, trud¬
na od dolgiga ifkanja, sdihovati: Deteta
ni vezh, injeft, kam fe hozhem djatil
fl. Mojs. 27.) Mojiga Jesufa ni vezh naj¬
ti, jeft ne vem kaj fhe pozheti, de bi ga
nafhla; in kam hozhem iti bres mojiga Pre-
Ijubiga? Pazh ref je Marija te tri dni jo¬
kala, in s Davidovimi befedami sdihovala:
Moje folse fo mi jed nozh in dan
ker mi vfak dan pravijo: kje jetvoj
Bog?  (Pfk 41.) Sato pravi Pelbart, de
shaloftna Mati te tri nozhi ni mogla nizh
fpati, temuzh je vedno prejokala, in Boga
profila, de bi ji vender dal §ina fpet najti,
fvojiga ljubiga $ina famiga je klizala,

273

pravi f. Bernard, s befedami nevefte v vi-
foki pefmi: Povej mi, kje pafefh, kje
opoldne pozhivaf h, de fe nesajdem.
(Vif. pef. 1 , 6 .) Povej mi, moj §in, kje fi,
de te ne bom dalje saftonj ifkala.

Vezh uzhenikov je, ki terdijo, de ta
shaloft Marije ni bila ena smed vezhjih, te-
muzh, de je bila nar vezilji med vfimi dru¬
gimi: in ref je to. Sakaj pervizh, pri vfih
drusih shaloftih je Marija Jesufa pri febi
imela; ref je terpela, kadar ji je §imeon v
tempeljnu terpljenje prerokval, je terpela tudi
pri begu v Egipt, pa vender je imela vfelej
Jesufa pri febi: ali pri ti shalofti je terpela
lozhena od Jesufa, ker ni vedila, kje je.
Jokaje je sdihovala: Luzhi mojih ozhi
ni  pri  meni. (Tfl. 37.) Moji dragi Jesuf
je dalezh od mene, in jeft ne vem kje je!
Origenes pravi, de je savoljo ljubesni, ktero
je fveta Mati do fvojiga $ina imela, pri ti
sgubi vezh bolezhin preftala, kakor je mar-
ternik kterikoli preterpel v fvoji fmerti. Oh,
kako dolgi fo bili prefveti Devizi ti trije
dnevi, sdeli fo fe ji tri ftoletja; oh grenki
dnevi, ktere ni nafhla nobene tolashbe. Sato
je sdihovala .s Jeremijam: Oh, kdo me bo
mogel potrofhtati, ker je tifti dalezh od me¬
ne, kteri fam samore me potolashiti! Sato
fe ne navelizhajo moje ozhi jokanja. Sato

12 «

274

jokam, in voda t e z h e is mojih o z h i,
ker je moj trofhtar dalezh od mene.
(Shal. pef. 1, 16.) Sato je sdihovala tudi
s Tobijem:  Kaj bo vefelje sa mene,
ki v tami fedim,in fvetlobe neba ne
vidim? (Tob. 6, 11.)

Drugizh je bila ta shaloft Marije nar
vezhji sato, ker je prefveta Deviza pri vlili
drugih shaloftih vedila, sakaj in zhemu terpi,
namrezh sa odrefhenje fveta, in ker je Bog
tako hotel; pri ti shalofti pa ni vedila, sa¬
kaj je od fvojiga $ina odlozhena. Presha-
loftna Mati je terpela,ko je bila od fvojiga
Jesufa odlozhena, ker je, kakor pravi Lans-
perg, is ponishnofti miflila, de ni vredna
in de ne saflushi vezli daljej s fvojim §iinam
shiveti, in ga kakor predrag saklad va¬
rovati. In kdo ve, zhe ni tudi miflila, de
mu morebiti ni sadofti poftregla, de je pre¬
malo sanj fkerbela, in dejo  je Jesuf sato
sapuftil. Refnizhno je, de ni vezhji britkofti
sa dufho,  ktera Boga ljubi, kakor zhe fe
boji, de ga je morebiti rasshalila. Od tod
je prifhlo, de Marija pri nobeni drugi sha¬
lofti fvoje britkofti Jesufu ni potoshila, ka¬
kor pri ti, ker mu je djala, kadar ga je
bila nafhla: O §in, sakaj fi nama tako
naredil? Lej,tvoj ozhe  in  jeft fva te
s shaloftjo ifkala!  (Luk. 2.) S temi be-

275

fedami Marija ni hotla Jesufu ozhitati, ka¬
kor kaki krivoverzi pravijo, ampak mu
je le hotla fvojo veliko shaioft savoljo nje¬
ga sgubljeniga, ki ga je tako ferzhno lju¬
bila, potoshiti. To ni bilo ozhitanje, pravi
fveti Dionisi Kartusian, ampak le ljubesnivo
potoshenje. S eno befedo, shaioft Marije
Devize je bila ojfter mezh sa njeno ferze,
kakor je prefveta Deviza fveti Benvenuti na
snanje dala. Ker je namrezh ta Ivetniza
enkrat Marijo profila, de bi ji dala tudi nji
nekoliko te shalofti obzhutiti, fe ji je pre¬
fveta Deviza prikasala s Jesufam v narozhji,
Benvenuta je obzhutila neisrezheno fladkoft
v tej prikasni, pa komaj jo je ugledala, je
she sginila fpred nje. Na to je fvetniza tako
britkoft in shaioft v ferzu terpela, de je Ma¬
rijo na pomozh klizala, in jo profila sa mi-
loft, de bi od prevelike shalofti ne umerla.
§he le zhes tri dni fe ji je Marija fpet pri¬
kasala, in ji je rekla: „Vedi, moja hzhi,
de je bila tvoja britkoft le majhina merviza
tifte shalofti, ktero fim jeft pri sgubi fvojiga
§>ina preterpela“.

Ta shaioft Marije naj tifte dufhe s trofh-
tam navdaja, ktere sapufhenje duha terpe,
in ne vshivajo fladke prizhjozhnofti boshje,
kakorfhne fo fe kdaj vefelile. Naj jokajo,
tode tako naj jokajo v miru, kakor je Ma-

276

rija, ko je bila fvojiga Jesufa sgubila. $erzh-
no naj saupajo, in naj fe nikar ne boje,
kakor de bi bile miloft boshjo sgubile, sa-
kaj Bog je fam rekel enkrat fveti Teresii:
de nihzher gnade ne sgubi, tako de bi ne
vedil, de jo je sgubil; in nobeden ni golfan,
kteri nozhe golfan biti. Zlie tudi ktera du-
fha, ktera Boga ljubi, fvojiga Gofpoda
fpred ozhi sgubi, ga sato vender ne sgubi,
is fvojiga ferza. Bog fe vezhkrat le sato
fkrije; de bi ga dufha s vezhjimi sheljami
in s vezhji ljubesnijo ifkala. Treba je, de
kdor Jesufa bozhe najti, ga ifhe, pa ne v
fladkoftih in v vefelji fveta, ampak v kri—
shi in pokorjenji, kakor Marija, ktera mu
je fmela rezhi: S shaloftjo fva te ifkala.
Uzhi fe od Marije pravi Origenes, kako
fe Jesuf ifhe.

Na fvetu ne fmemo drusiga ifkati, ka¬
kor Jesufa famiga. Job ni bil nefrezhin,
ko je vfe sgubil, kar je imel, premoshenje,
otroke, sdravje in dobro ime, in je s trona
zhafti prifhel na kup gnoja; je bil smeraj
frezhin, sato ker je smeraj Boga imel pri
febi. $veti Augufhtin pravi od njega: „0n
je bil sgubil boshje dari, Boga famiga je
pa fhe vfelej imel. V refnizi nefrezhne fo
le tifte dufhe, ktere fo Boga sgubile. Zhe
je Marija jokala, de je bila tri dni od

277

fvojiga Jjiina lozhena, o koliko bolj je jo¬
kati grefhnikam, kteri fo boshjo gnado sgu-
bili, kterim Bog takole govori: Vi nifte
moje ljudftvo,  in  jeft ne bom vafh
Bog. (Osea. 1, 19.) To namrezh fturi greh,
on lozhi dufho od Boga. Vafhe hudobije
vaf lozhijo od valhiga  Boga. (Is. 59,
2.) Od tod pride, de zhe take dufhe tudi
vfe blago tega fveta pofedejo, fe jim ven-
der vfe, kar je pofvetniga, kadar Boga
sgube, le nezhimernoft in tesba duha sdi.
Vfe je nezhimernoft in tesha duha.
(Prid. 1, 14.) Nar vezhji nefrezha sa ubo¬
ge, preflepljene ljudi, pravi f. Augufhtin,
je to, de zhe sgube vola, prezej sa njim
hite, zhe sgube ovzo, ne jenjajo, dokler je
ne najdejo, in zhe sgube ofla, nimajo miruj
kadar pa Boga sgube, jedo, pijejo, in bres
fkerbi fpe.

Prigodba.  V letnih pifmih Jesuitfkiga
drufhtva ftoji sapifano,de je neki mladenzh
v Indii hotel iti is hifhe, namenjen en greh
fturiti. Na enkrat pa saflifhi befede: $toj,
kam grefh? Mladenzh fe oberne, in sa-
gleda podobo shaloftne Matere boshje, ki
je mezh is fvojiga ferza potegnila, in ga
mladenzhu pomolila rekozh: Vsemi ta mezh,
in prefuni mene s njim, nameft de bi moji-
ga §ina v novizh s fvojim greham prebodel.

278

Mladenzh fe vershe na tla, sazhne milo jo¬
kati, Boga in prefveto Devizo Marijo sa
odpufhenje profiti, kteriga je bil tudi do-
fegel.

Molitev. O prefvetaDeviza, sakaj fi
tako shaloftna ifkala fvojiga sgubljeniga
§inu? Ali morebiti sato, kakor de bi ne
bila vedila, kje je? Ali ne vidifh, de je v
tvojim ferzu? Ali ne vefh, de med lilijami
pafe? $ej fi mu farna djala: Moj ljubi
je moj,  in  jeft fim njegova, on pafe
med lilijami.  (Vif. pef. 2, 16.) Vfe tvoje
mifli in shelje, ki fo tako ponishne, tako
zhifte in fvete, fo lilije, ktere boshjigaShe-
nina vabijo prebivati v tvojim ferzu. O Ma¬
rija, ti sdihujefh po Jesufu, ti, ki drusiga
ne ljubifh, kakor Jesufa; daj de bomo jeft,
in toliko drugih grefhnikov, sdihovali po
njem, ki ga ne ljubimo, ki fmo ga s fvo-
jimi grehi sgubili. O moja preljubesniva Mati,
zhe tvoj $in savoljo mojih grehov fhe ni
prifhel nasaj v moje ferze, fturi ti, de ga
fpet najdem. Jeft dobro vem, de ga najde,
kdor ga ifhe. Dober je Gofpod dufhi,
ktera ga ifhe.  (Shal. pef. 3, 25.) Pa
daj mi, de ga tako ifhem, kakor ga gre
ifkati. Ti fi vrata, fkos ktere vfi k Jesufu
pridejo, fkos tebe upam k njemu priti.
Amen.

279

Zheterta ehaloft, frezhanje Jesufa in Marije, ko
je bil v finert peljan.

$veti Bernardin pravi, de zhe kdo ho-
zhe sapopafti shaloft Marije, ko ga je fkos
fmert sgubila, mora premifliti Ijubesen, ktero
je ta Mati do tega fvojiga §>inu imela. Vfe
matere zhutijo terpljenje tvojih otrok, kakor
fvoje terpljenje; sato je kananejfka shena,
ko je Svelizharja profila, de bi njeno hzher,
ki je bila od hudizha obfedena, refhil, rekla,
de naj fe utrnili nje, namrezh matere, ne
pa, de bi fe ufmilil hzhere: Utrnili fe
me, Gofpod,  §iin Davidov, moja hzhi
je hudo nadleshvana od hudizha.
(Mat. 15, 22.) Ktera mati je pa kdaj fvoji¬
ga finu tako ljubila, kakor je Marija Je¬
sufa? On je bil njen edini $in, s tolikimi
fkerbmi srejen; je bil tako ljubesniv, od
fvoje Matere tako priferzhno ljubljen §iin,
§!in, ki ni bil le njen $in, temuzh njen Bog.
Jesuf fam pravi, de je prifhel nafvet,unet
fvet ogenj boshje ljubesni v ferzih vfih ljudi.
Ogenj fim prifhel poflat na semljo,
in kaj drusiga hozhem, kakor de fe
uname?  (Luk. 12, 50.) Oh kakfhin plamen
ljubesni je pazh ushgal Jesuf v ferzu fvoje
fvete Matere, v tiftim ferzu, ktero je bilo
tako zhifto, tako ofnasheno od vfiga po-
fvetniga nagnjenja! Marija farna je rekla

280

fveti Brigiti, de je bilo fkos ljubesen njeno
ferze in ferze Jesufovo eno ferze. Ker je
bila Marija dekla in Mati, in je bil Jesuf
njen $>in in Bog fkup, fe je fkos to unel v
ferzu Marije Devize ogenj foftavljen is tav-
shent ognjev ljubesni. In vef ta ogenj Iju-
besni fe je pri terpljenji Jesufoviin fpremenil
v morje shalofti. Šato pravi fveti Bernardin:
„Vfe shalofti zeliga fveta, ko bi bile vkup
fklenjene, bi ne bile tako velike, kakor je
bila shaloft prezhaftite Matere w . Sato pravi
fveti Laurenz Juftinian, de kolikor bolj je
prefveta Mati ljubila, toliko globokejfhi je
bila ranjena. S kolikor vezhji ferzhnoftjo ga
je ljubila, s toliko vezhji shaloftjo ga je vi-
dila terpeti; pofebno pa takrat, kadar ga je
frezhala, ko je v finert obfojen in s krishem
obloshen fhel na kraj fvoje fmerti. To je
zheterti mezh shalofti, kteriga imamo danfl
preinifliti.

Ko fe je zhaf terpljenja Jesufoviga
priblisheval, je rasodela Marija Deviza
fveti Brigiti, fo bile njene ozhi vedno s
folsami napolnjene, ker je na fvojiga ljubi—
ga §»inu miflila, ki ga je imela na tem fvetu
sgubiti; rasodela ji je tudi, de je od ftraha
savoljo priblishevanja te shaloftne prigod-
be, mersel pot po vfih njenih udih ftal. Na
sadnje je prifhel v terpljenje odmenjen dan;

- 281 —

Jesuf je jokaje vsel flovo od fvoje Matere,
in je fhel v fmert. V premifhljevanji tega,
kar je Marija tifto nozh pozhela, jo ogo¬
vori fveti Bonaventura: „Bres fpanja fi pre¬
bila tifto nozh, in kjer fo drugi fpali, li
ti zhula“. Ko fe je bil dan napozhil, fo ho¬
dili apoftelni, eden sa drugim, in fo ji fpo-
rozhvali, kaj fe je sgodilo, pa vfako fporo-
zhilo je bilo shaloft, tako, de fo fe nad
Marijo befede Jeremijeve fpolnile, ki pravi:
Joka, prejokuje zelo nozh, folse ji
po lizih teko; smed vfih njenih pri¬
ja 11 o v ga ni bilo, kteri bi jo bil po-
tolashil.  (Shal. pef. 1, 12.) Eden pride,
in ji pove, kako fo njeniga §iinu sanizhvali
pri Kajfeshu, drug ji pripoveduje, kako ger-
do je delal Herodesh sJesufam; na sadnje,
(vfe drugo, kar fe je s njim godno prefko-
zhim, de pridemo do tega, kar imamo sdaj
premifhljevati) je prifhel fveti Janes, in je
osnanil fveti Devfzi, de je krivizhni Pilatush
njeniga §>inu v fmert na krishi obfodil. Jeft
pravim, krivizhni  Pilatush, sakaj fveti
Leon papesh pravi: „S ravno tiftimi uftmi
ga je obfodil v fmert, s kterimi ga je ime¬
noval pravizhniga". Oh, preshaloftna Mati,
ji je rekel fveti Janes, tvoj §in je she ob-
fojen v fmert; she ga peljejo ven,shenefe
fam fvoj krish na kalvarijo, kakor je ta

282

apoftel posneje v evangeli sapifal: ln je ne-
fel fvoj k ris h in je fhelna kraj, ki
je imenovan kalvarija.  (Jan. 19, 7.)
Pojdi, zhe ga hozhefh fhe enkrat viditi, i»
fe poflednizh pofloviti od njega, pojdi na
pot, po kteri bo prifhel.

Marija je fhla sa fvetim Janesam, in
po kervi, s ktero io bile tla ofhkropljene,
je fposnala, kje je Jesuf hodil, kakor je
fveti Brigiti farna rasodela. §!veti Bonaven¬
tura pifhe, de je shaloftna Mati po kraj-
fhi poti fhla, in fe je vftavila na konzu
uliz, po kterih je Jesuf imel priti. Tukej je
„preshaIoftna Mati preshaloftnimu Jjiinu na¬
proti prifhla“, pravi fveti Bernard. Med
tim, de je Marija tukej Jesufa zhakala,
oh, koliko befedi je mogla preflifhati soper
fvojiga §inu, in tudi koliko sanizhljiviga
govorjenja soper farna febe! Oh, kakfhin
shaloftin pogled je mogla tukej preterpeti, kjer
je vidila sheblje, kladve, vervi, ki fo jih
naprej nefli, shaloftno orodje fmerti njeniga
t^ina! Kako ftrafhin mezh je prefunil njeno
ferze, ko je saflifhala trobento, ktera je
obfojenje njeniga $inu osnanovala! Lej, she
je fhla memo trobenta, shaloftno orodje in
rabeljni; ona povsdigne ozhi, in sagleda —
oh moj Bog! sagleda mladenzha, od nog do
glave kervaviga, polniga ran, ternjero krono

283

na glavi, in teshak krish na ramah! — ga
pogleda, in kakor de bi ga ne fposnala,
pravi s Isaijem: Vidili fmo ga, in ni
bilo podobe (Isaij. 53.) oh! rane, otek¬
line, saledena kri fo ga fturile podobniga
gobovimu zhloveku, fmo menili, deje
gobov,  de ga ni bilo mogozhe fposnati:
Je bil kakor kdo, kteri is framote
fvoje oblizhje sakriva, sato fe nifmo
s menili sanj.  (Isaj. ^3.) Pa na sadnje
ga je Ijubesen rasodela; in ko ga je bila
fposnala, kakfhna je bila Ijubesen, kakfhina
britkoft Marije! pravi f. Peter Alkantara.
iSa eno ftran ga je shelela viditi, sa eno
ftran pa ji je bilo teshko pogledati ufmilje-
nja vredno podobo. Na sadnje fe pogledata.
Boshji ^Jin pravi fveta Brigita, fi je mogel
shmokelj fterjene kervi fpred ozhi vseti, ktera
mu je ozhi jsalivala, je pogledal Mater, in
Mati je pogledala §>inu. Oh bolezha pogleda!
kakor s pfhizami fte bile ranjeni obe sa-
ljubljeni dufhi. Marjeta, hzhi Tomasha Mora,
ko je bila frezhala ozheta, ki fo ga v fmert
peljali, ni mogla vezh rezhi, kakor dve be-
fedi: Oh oz h e! oh ozhe!  in je omedlela
pred njegovimi nogami. Marija pa, ko je
frezhala fvojiga $inu, ki je fhel na kal¬
varijo, ni padla v omedlevzo, ker fe ni Ipo—
dobilo, de bi bila Marija kdaj saved sgubila,

284

kakor govori §uarez, pa tudi ni umerla,
kjer jo je bil Bog fhe sa vezhji shaloft pri¬
hranil, pa, zhe tudi ni umerla, je vender
preftala bolezhino, ktera bi bila mogla zhlo-
veka tavshentkrat umoriti.

Mati ga je hotla objeti, pravi f. An-
selm, tode rabeljni fo jo s gerdim prezh
fovali, in fo Odrefhenika naprej gonili, in
Marija je fhla sa fvojim Jesufam. O pre-
fveta Deviza, kam grefh? na kalvarijo?
in fi upafh viditi fvoje shivljenje vifeti na
lefu kriška? In tvoje shivljenje bo, ka¬
kor de bi vifelo pred teboj.  (V. Mojs.
28.) Laurenz Juftiniani pravi, de je Jesuf
takole govoril fvoji Materi: Oh moja Mati,
obftoj,kam fe hozhefh podati? kam grefh?
Zhe grefh tje, kamor jeft grem, bofh ti
moje bolezhine terpela, in jeft bom tvoje!
Defiravno je bilo Marii ftrafhna britkoft vi¬
diti umreti Jesufa, ljubesni polna Mati ven¬
der ni hotla sapuftiti fvojiga §>inu; $in je
fhel naprej, pravi Guilielm, in Mati je fhla
sa njim, de bi bila s Jesufam krishana.
§veti Janes Krisoftom pravi, de fe nam
tudi sveri fmilijo. Zlie bi vidili levinjo, ktera
gre sa fvojim mladim levam v fmert pe-
ljanim,bi fe nam tudi ta neumna sver fmi-
lila. In ali ne bo nafhe ferze s ufmiljenjem
navdano, zhe vidimo Marijo Devizo, ktera

285

gre sa fvojim nedolshnim Jagnjetam, ki ga
v mefnizo vlezhejo? Imejmo ufmiljenje in
fpremimo Marijo in njeniga Sinu, in nefimo
voljno krish, kteriga nam Gofpod naloshi.
Sveti Janes Krisoftom prafha, od kod je
to, de je Jesuf pri fvojim drugim terpljenji
fam hotel biti, pri nofhi krisha pa fi je ki¬
mona is Zirene na pomozh hotel vseti; in
odgovori, de fe je to sato sgodilo, de biti,
o kriftjan, fposnal,de sa svelizhanje ni sa-
dofti fam Jesufov krish, zhe tudi ti fvojiga
krisha do fmerti voljno ne nofifh.

Prigodba.  Enkrat fe je prikasal Jesuf
feftri Diomiri, nuni vFlorenzirin ji jedjal:
„Mifli na mene, in ljubi me, de bom tudi
jeft na te mifli in te ljubil 46 . Pri tih befedah
ji je podal fhopek zvetiz in krishzhek, in ji
je s tim hotel na snanje dati, de morajo
fladkofti tega shivljenja vfelej s terpljenjem
fklenjene biti. Krish sedini dufho s Bogam
— Ko je bil fveti Hieronim Emilian fhe
foldat, in s velikimi grehi obloshen, fo ga
bili fovrashniki v nek turn saperli. Tukej je
s veliko britkoftjo obdan, in od Boga ras-
fvetljen in k poboljfhanju shivljenja pri¬
gnan, k Marii Devizi pribeshal, in je tudi s
njeno pomozhjo sazhel fveto sloveti. To
veliko gnado je saflushil, de mu je bil en¬
krat v nebefih kraj pokasan, kteri je bili

286

sanj pripravljen. Posneje je bil sazhetnik
inenifhkiga reda, je kakor fvetnik umeri, in
je bil od fvete zerkve med fvetnike po-
ftavljen.

Molitev.  O moja preshaloftna Mati,
fkos saflushenje tifte shalofti, ktero fi zhu-
tila, kjer fi vidila fvojiga ljubiga Jesufa v
fmert peljati, mi sadobi gnado,de bom tudi
jeft voljno krisli nofil, kteriga mi Bog pofhlje.
Blagor mi, zhe bom tudi jeft snal tebe s
fvojim krishem do fmerti fpremiti! Ti in Je-
suf fta nedolshna nofila teshak krisli; in jeft,
grefhnik, ki lim li pekel saflushil, bi fe
hotel braniti krisha? O bres madesha De-
viza! od tebe upam pomozh poterpeshljivo
krishe prenafhati. Amen.

Peta shaloft, fmert Jesufova.

Nove forte terpljenje fe nam pokashe
tukej; Mati je prilil jena viditi pred fvojimi
ozhrni umreti, med neufmiljenim terpinzhenjem,
nedolshniga in is zeliga ferza ljubljeniga §>inu*
pitala je pa sraven krisha njegova
Mati.  Vezh fe od matere Marije Devize
ne more povedati, pravi f. Janes; poglejte
jo sraven krisha pred umirajozhim $inam,
in potem prerniflite, zhe je bolezhina enaka
njeni bolezhini. Osrimo fe toraj tudi mi danfi

287

na kalvarijo, in premiflimo peti mezh, kteri
je prefunil ferze Marije pri Jesufovi fmerti.

Ko je bil nafh terpijozh Svelizhar pri—
fhel na hrib, fo rabeljni oblazhilo s njega
potegnili y  fo prebili njegove fvete roke in
noge s shebeljini, pa ne s ojfirimi, ampak
s tumpaftmi, de bi ga bolj muzhili, kakor
pravi f. Bernard, in fo ga pribili na krish.
Ko fo ga bili krishali, fo poftavili krish po
konzu, in fo ga puftili umreti. Rabeljni fo
ga bili sapuftili, pa ni ga sapuftila Marija.
Priblishala fe je krishu, de bi ftala pri nje¬
govi fmert, kakor je farna rasodela f. Bri¬
giti. Pa kaj ti je pomagalo, o Gofpa! pravi
f. Bonaventura, de grefh na kalvarijo umi¬
rat pred fvojim §*inam? Sadershati bi te
imela framota,ker je vfe sanizhvanje tvoji—
ga Jesufa tudi tebe sadelo, ki fi bila nje¬
gova Mati. Sadershati bi te imela groša pred
ftrafhno pregreho, ktera fe je na golgati
doprinefla, kjer fo ftvari fvojiga Boga kri—
shale. Tode tvoje ferze, odgovori ta fveti
uzhenik, ni gledalo na groso, ampak na
terpljenje shalofti. Oh, tvoje ferze ni gleda¬
lo na fvojo britkoft, ampak le na bolezhine
in fmert preljubiga §»inaj sato fi kotla pri
njem fiati, in s njim terpeti. O, ti fi prava
Mati, pravi abat Guilielm, ljubesni polna
Mati, ki te tudi britkofti fmerti ne morejo

288

lozhiti od tvojiga Ijubiga $inu. O Bog ! kak
shaloftin pogled je bil takrat, viditi umirati
§inu na krishu, in pod krishem umirati Mater,
ktera je ravno te bolezhine terpela, ktere je
§in terpel. Marija Deviza je rasodela fveti
Brigiti, v kako ufmiljenja vrednim ftanu je
gledala fvojiga umirajozhiga §>inu na krishi*
vef shaloftin, obdan s fmertnimi britkoftmi:
njegove ozhi fo bile vderte, na pol saperte
in medle, shnabli fo fepoobefili, ufta fo bile
odperte, njegove liza vpadene, brada kakor
potegnjena, nof tanak, oblizhje shaloftnoj
glava je bila na perfi naflonjena, njegovi
lafje fo bili od kervi sazherneli, truplo je
bilo pretifnjeno; njegove roke in noge vfe
terde,inzelo njegovo telo nizh drusiga, ko
rane in kri.

Vfe te bolezhine Jesufove fo bile tudi
rane Marije Devize, pravi fveti Hieronim
kolikor bolezhin je bilo na truplo Jesufovim,
toliko ran na ferzu njegove Matere. Kdor
bi bil takrat na kalvarii, pravi f. Kriso-
ftom, bi bil vidil dva altarja, na kterih fta
fe darovala dva ofra; eden na telefu Je¬
sufovim , eden pa na ferzu Marije. Pa bolj
prav fe mi sdi, kar govori f. Bonaventura,
kteri ugleda tukej le en fam altar, namrezh
fvet krish, na kterim je bila s Jagnjetam bosh-

289

jim vred ofrovana tudi Marija. Sato prafha
ta fvetnik prefveto Devizo: „0 Gofpa, kje
ftojifh? Ali sraven krisha? Oh, bolj po pra~
vizi bi mogel rezhi, de na krishi terpifh s
fvojim /Jiinam, in fe s njim vred na krishi
krishana ofrujefh“. Tako govori tudi f. Au-
gufhtin: „Krish in sheblji $inovi, fo bili
tudi Materni; s krishanim Kriftufam je bila
krishana tudi Mati“. Ravno sato pravi f.
Bernard, de kar fo fturili sheblji v mefu
Jesufoviin, to je fturila ljubesen v ferzu
Marije; tako de ravno ob tem zhafu, ko
je J^in telo ofroval, je ofrovala Mati fvojo
dufho, kakor govori f. Bernardin.

Po navadi matere ne morejo gledati
umirajozhih otrok, in beshe; zhe je pa ven-
der ktera mati prifiljena biti pri fmerti fvo-
jiga otroka, fi faj prisadeva mu poftrezhi;
mu popravlja pofteljo, de bolj sloshno leshi,
mu poftreshe s vfim, s zhimur mu bolezhine
polajfha, in fkerbi kakor more, de mu po-
lajfha njegove teshave. O Mati, nar bolj
shaloftna med vfimi materami! ti fi mogla
vprizho biti pri fmerti fvojiga §ina; pa ti
ni bilo dano kolikorkoli mu poftrezhi! Marija
je flifhala fvojiga §iina, ki jeklizal: Shejin
fim,  pa ji ni bilo pripufheno, mu dati po-
sherk vode, de bi potolashila njegovo hudo
shejo. Drusiga mu ni mogla rezhi, kakor

13

290

govori f. Vinzenz Fereri, kakor to: Oh moj
$in, jeft nimam druge vode sate, kakor fvoje
folse. Marija je vidila, de nje $in, pribit s
tremi shebeljmi na terdo pofteljo krisha, ni
imel pozhitka, shelela ga je objeti, de bi
mu bolezhine polajfhala, ali de bi bil faj
v rjenim narozhji duflio isdihnil, pa to je
bilo nemogozhe, kakor govori f. Bernard.
Marija je vidila, de je njen ubogi ^in v
tem morji britkoft in terpljenja ifkal koga,
kdor bi ga bil potrofhtal, pa ni nikogar na-
fhel, kakor je fam govoril fkos preroka:
§>am fim grojsdje tlazhil: oseral fim
le, pa ni bilo pomozhnika, ifkal fim,
pa ga ni bilo, de bi mi bil pomagal.
(Esai. 63.) Pa kdo bi mu bil pomagal, ker
fo bili vfi ljudje okoli njegovi fovrashniki?
§ilie na krishi fo ga kleli in safmehovali,
eden na to, drug na drugo visho. Kteri
pa fo memo hodili, fo ga kleli, in s
glavami majali nad njim.  (Mat. 27'.)
Drugi fo djali: Zli e fi $in boshji,  ftopi
s krisha.  Drugi: Drugim je poma¬
gal, fam febi ne more pomagati.  §he
drugi fo vpili nad njim: Zhe je kralj
Israelfki, naj ftopi s krisha.  (Mat. 27.)
Marija je farna rasodela f. Brigiti, de je
flifhala, kako fo govorili, de je moj §>in
rasbojnik, drugi, de je sapeljivz, fhe drugi,

291

de fi nobeden ni tako fmerti saflushil, ka¬
kor on j in vfe te befede fo mi bili novi
mezhi shalofti.

Kar je pa shaloft Marije nar hujfhe
povikfhalo, je bilo, ko je flifhala, kako
je na krishi sdihoval, de ga je tudi nebefhki
Ozhe sapuftil: Bog, moj Bog, sakaj fi
me sapuftil? (Mat. 27, 26.) Teh befed,
je djala enkrat Marija f. Brigiti, vfe fvoje
shive dni nifim mogla posabiti. Presbaloftna
Mati je mogla viditi fvojiga Jesufa, od vfih
ftrani terpezhiga, in bi mu bila rada po¬
magala, pa ni mogla; fhe nar vezhji brit—
koft sa njo je bilo, ker je vidila, de ona s
fvojo prizhnoftjo in britkoftjo njegove bole-
zhine fhe le povikfhuje. Sato pravi f. Ber¬
nard, de je britkoft, ktera je ferze Marije
napolnovala, fhe le toliko liujfhi shaloft
ferzu Jesufovimu delala; tudi priftavi ta fveti
uzhenik, de je Jesuf na krishi terpel vezhji
shaloft savoljo britkofti fvoje Matere, kakor
savolj fvojih laftnih bolezhin, in Marii tele
befede na jesik da: Tam fim ftala, vanj fim
gledala, in on je gledal v me, in je terpel
bolj savoljo mene, kakor savoljo famiga febe.
Kavno ta fvetnik pravi od Marije Devize:
„Sraven krisha je ftala, glafu ni bilo is
njenih uft; umirajozh je shivela in shivijozh
je umirala; umreti ni mogla, ker je bila

13 «

292

shira she mertva“. Pafino pifhe, de je
Jesuf fam enkrat rekel fveti Baplifti Va¬
rani, Kamerinfki, de ga je ufmiljenje, fvojo
Mater tako shaloftno pod krishem ftojezho
viditi, tako shalilo, de je bres tolashbe
umeri. Ko je bil Bog ti fvetnizi enkrat
dal fposnati to Jesufovo brilkoft, je sdih-
nila: O Gofpod, ne govori mi vezh od
tega fvojiga terpljenja, ker nizh vezh ne
morem smagovati“.

$imon Kafijanfki pravi, de fo fe ljudje
zhudili nad Marijo, de je molzhala,in feni
potoshila nad tako veiiko fvojo britkoftjo.
Pa zhe je Marija tudi molzhala s uftmi, je
vender govorila s ferzam, in je neprene-
hama shivljenje fvojiga !^ina boshji pravizi
sa nafhe sveiizlianje ofrovala. §ikos fvojo
brilkoft je s Jesufam delala sa nafhe pre-
rojenje v gnado boshjo, tako de fmo mi
otrozi njene shalofti, kakor uzhi Lansberg.
Zhe fe je v to morje britkofti, to je, v ferze
Marije Devize, kdaj kaj tolashbe raslilo,
je bila to edina tolashba, de je vedila, de
naf je ona fkos to britkoft v vezhno shiv¬
ljenje rodila; kar j er  tudi Jesuf fam ras-
odel fveti Brigiti, rekozh: „MojaMati, Ma¬
rija, je savoljo fvojiga terpljenja in savoljo
fvoje Ijubesni poftala Mati vfih, kteri fo v
nebelih in na semlji“. S poflednjimi befe-

293

dami, s kterimi je Jesuf pred fmertjo od
Marije flovo vsel, naf je v fvetim Janesu
vfe fvoji Materi srozhil, ker je djal: S h e n a,
lej tvoj fin!  In od tedaj je Marija sazhela
kakor dobra Mati sa naf fkerbeti, in salo
pravi f. Peter Damian, de je defnimu ras-
bojniku Marija fprofda fpokorjenje in sveli-
zhanje, ker fe mu je hotla sa njegovo do¬
broto sahvaliti, ktero ji je bil enkrat fkasalj
vezh ftarih pilarjev namrezh pifhe, de je ta
hudodelnik s Jesufam , na begu v Egipt, lepo
in prijasno ravnal. To materno ljubesen je
Marija neprenehama fkasovala, in jo fbe
smeraj fkasuje.

Prigociba.  Neki mladenzh v Perugii
je bil hudizhu fvojo duflio sapifal, de mu
je priloshnoft pripravil greh fturiti,na kteri—
ga fe je bil namenil, in mu je dal pifmo
podpifano s fvojo kervijo. Ko je bil mla¬
denzh greh fturil, je hotel hudizh fpolnenje
fturjene obljube, in je peljal grefhnika k glo¬
boki fhterni, in mu je shugal, de zhe nebo
vanjo fkozhil, bo on njegovo dufho in telo
v pekel vergel. Ker je nefrezhni mladenzh
miflil, de mu vezli ni mogozhe hudizhu is
rok priti, je slesel na fhterno, de bi bil
vanjo fkozhil. Mifel na blishno fmert je pa
mladenzha s tako groso navdala, de fi ni
upal v fhterno fkozhiti, in je hudizhu ob-

294

ftal, de fi ne upa tega fturiti, in de naj ga
hudizh fam pahne. Ker je pa mladenzh
fhkapulir shaloftne Matere boshje nofil, mu
je rekel hudizh: V^ersi narpred fhkapulir od
febe, potem te bom v fhterno pahnil. Mla-
denzh je is tega fposnal, de ga Marija fhe
ni popolnama sapuftila, in fhkapulirja ni ho¬
tel od febe djati. Ko fta fe nekaj zhafa
prizhkala, ga je hudizh oframoten sapuftil,
mladenzh pa je hotel poln shalofti nad fvo-
jimi grehi Materi boshji fe sahvaliti, in je
v snamnje hvaleshnofti napravil lepo tablo,
in jo je v zerkvi Matere boshje v Perugii
v altar poftavil.

Molitev. Oh, nar bolj shaloftna Mati
med vfimi materami! tvoj $in je tedaj umeri,
tvoj preljubesnivi §iin, kteri te je tako slo
ljubil. Jokaj, o Marija, ker imafh sa kaj
jokati. Kdo te bo mogel potrofhtati? Le ta
mifel te samore potrofhtati, de je tvoj §!in
pekel premagal, de je s fmertjo nebefa, ki
fo bile vfim ljudem saperte, odklenil, de je
s tim toliko dufh Bogu pridobil. S trona
krisha bo zhes toliko ferz kraljeval, ktere,
od njegove Ijubesni premagane, fe v njego¬
vo flushbo podajo. Pripufti mi, o ljuba moja
Mati, de s teboj jokam pod krishem, ker
je meni veliko bolj treba jokati, kakor tebi,
in fzer savoljo grehov, s kterimi fim tvojiga

295

Jesufa rasshalil. O Mati milofti, upam sa-
voljo fmerti Jesufove, in savoljo saflushenja
tvoje shalofti, odpufhenje fvojih grehov in
vezhno svelizhanje. Amen.

§hefta shaloft, Jesufovo prebodenje in e krisha
fnetje.

O vi vfi,  ki  grefte memo  po  poti,
poftojte in poglejte, zhe je bolezhi-
na enaka moji bolezhini.  (Shal. pef. 1.
12.) Ljube dufhe, poflufhajte, kaj vam sha—
loftna Mati boshja danfi govori: Lejte, moji
ljubi otrozi, jeft ne shelim od vaf, de bi
me trofhtali, sakaj po fmerti mojiga ljubiga
Jesula, me nihzher na semlji vezli ne more
potolashiti; nizh drusiga ne shelim od vaf,
kakor de imate ufmiljenje s menoj. Osrite fe
toraj v me, in premiflite, zhe je bila kdaj
shaloft na fvetu, kakorfhna je moja, tifta
shaloft in britkoft, ktero fim obzhutila, ko
fim mogla viditi, de fo mi neufmiljeno vseli
tiftiga, kteriga fim tako preferzhno ljubila.
Pa, o Gofpa, ker trofhta ne sheliifh, in
imafh toliko shejo po terplenji, ti moram
povedati, de tvojih britkoft s fmertjo tvojiga
§ina fhe ne bo konz. Danfi imafh fhe
drugo shaloft preftati, ktera bo kakor ojfter
mezh tvoje ferze prefunila, ker bofh vidila
s neufmiljeno fulizo prebofti ftran ljubesnivi-

296

ga $inu, mertviga Jesufa, kteriga bofh s
krisha fnetiga v fvoje narozhje objela. Danfi
imamo po tem takim premifhljevati fhefto
shaloft, ktera je pretanila ferze uboge Ma¬
tere. Poflufhajte toraj, kriftjani, in pripravite
fe folse prelivati. Dosdaj fo britkofti hodile
le po farnim zhes Marijo, danfi pa, fe mi
sdi, vfe vkup sedinjene nad preshaloftno
Mater grome.

VTaki materi je sadofti povedati, deje
njen fin umeri, in nar ferzhnejfhi ljubesen
fe v nji obudi do sgubljeniga finu. Nekteri,
kteri hozhejo matere tolashiti, kterim fo
otrozi odmerli, jih opomnijo, kako fo jim
oni kdaj shaloft delali. Ali zhe bi jeft tebe, o
moja Kraljiza, hotel s tim v fmerti Jesufa
potrofhtati, kteriga rasshaljenja od njega bi
te mogel opomniti? Oh nikakor! sakaj on te
je vfelej ljubil, ti je bil vfelej pokorin,teje
vfelej fpofhtoval. Kdo bo toraj tvojo shaloft
popifal? Oh, popifhi nam jo ti, ki fi jo ob-
zhutila. Ko je bil nafh Svelizhar umeri,
pravi neki poboshin pifar, je bilo pervo,
kar je Mati boshja fturila, to, de je dufho
fvojiga fvetiga §iinu fpremila,in jo nebefh-
kimu Ozhetu darovala. Ofram ti, o moj Bog,
(je mogla takrat Marija rezhi,) dufho pre-
fveto tvojiga in mojiga i^inu, kteri ti je bil
pokorin do fmerti, fprejmi jo v fvoje fvete

297

roke. Lej, sadofteno je troji pravizi, fpol-
njena je tvoja fveta volja; she je dopolnjen
Velki ofer v tvojo vezimo flavo. — Po tem
je obernila fvoje ozhi v mertvo truplo fvoji-
ga Jesufa. Oh rane, je djala, rane prelju-
besnive, jeft vaf pozhaftim, in le vefelim s
vami, ker je fkos vaf sadobljeno svelizha-
nje fveta. V r i bote oftale odperte na telefu
mojiga §ina, de bote pribeshalifhe tiftih,
kteri fe bodo k vam satekli. Oh, koliko jih
bo fkos vaf dofeglo odpufhenje fvojih gre¬
hov! fkos vaf bodo uneti v ljubesni do ufmi-
Ijeniga Boga!

De bi vefelje velikonozhniga prašnika,
ki je drugi dan bil, ne bilo ognufheno, fo
judje telo Jesufovo s krisha fneli; ker pa
krishanih nifo mogli fneti 5 dokler nifo bili
mertvi, fo prifhli rabeljni s shelesnimi kolmi,
de bi jim kofti rasbili, kakor fo fturili s
obema rasbojnikama, ki fta bila s Jesufam
vred krishana. Glejmo tukej Marijo, ki fhe
mertviga §iina objokuje, in vidi te moshe s
neufmiljenim oroshjem proti Jesufu iti. Od
ftraha je pri ti prizhi sazhela trepetati, in
jih je takole ogovorila: „Oh,fej je moj ^m
she mertev, jenjajte she vender ga shaliti,
jenjajte she terpinzhiti mene, njegovo ubogo
'Maier“. Profila je rabeljne, pravi f. Bona¬
ventura, de bi njegovih kofti ne rasbili. Pa

13 $*

298

oh, ko je fhe tako govorila, sagleda voja¬
ka, ki je s mozhjo safukal fvojo fulizo in
je Jesufu ftran prebodel: Eden vojakov
je s fulizo njegovo ftran odperl, in
sdajzi je pritekla kri in voda  is  nje.
(Jan. 19.) Pri udarzu fulize fe je krish po-
trefel, in ferze Jesufovo je bilo rasdeljeno
na dvoje, kakor je bilo rasodeto f. Brigiti.
Pritekla je kri in voda, sakaj kervi ni bilo
vezli v fvetim telefu, kakor fhe te kapljize;
pa tudi te je Svelizhar hotel preliti, de bi
mi fposnali, de ni imel vezh kervi, kterO
bi bil dal sa naf. Poboshni Lansberg pravi,
de je bilo to prebodenje sa Jesufa sanizh-
vanje, sa Marijo pa bolezhina. Nekteri fveti
uzheniki pravijo, de je bilo to tifti mezli bo-
lezhin, od kteriga je fveti §imeon v tem-
pelnu Marii Devizi prerokval. Ni bil she-
lesin mezh, ampak mezh bolezhin, kteri je,
kakor f. Bernard govori, fveto dufho Ma¬
rije Devize v ferzu Jesufovim prefunil, ktera
je vedno v njem prebivala. $veti Brigiti je
Marija farna rasodela, de je bila fuliza is
Jesufove ftrani vseta, od kervi rudezha;
in Marija ji je rekla: Kadar fim vidila ferze
preljubiga §ina prebodeno, mi je bilo tako,
kakor de bi bilo prefunjeno moje ferze. Tudi
angel je rasodel f. Brigiti, de je bil velik
zhudesh od Boga, de Marija od toliko bo-

lezhin ranjena, ni od britkofti umerla, Pri
drusih shaloftih je imela Marija faj fvojiga
boshjiga §iiriu pri febi, ki jo je s fvojim
ufmiijenjem trofhtal, sdaj pa flie te tolash-
be ni imela.

Ker fe je slialoftna Mati bala, de bi
s truplam Jesufovim fhe drugih hudobij ne
pozheli, je profila Joshefa Arimatejza, de
bi telo Jesufovo od Pilatusha fprofil, de bi
ga faj mertviga mogla hraniti, in fhe drusih
kriviz obvarovati. Joshef je tedaj fhel k Pi-
latushu, in mu je osnanil britkoft in shelje
shaloftne Matere; in fveti Anselm pravi, de
je ufmiljenje s Materjo Jesufovo Pilatusha
omezhilo in napravilo, de ji je telo Sveli-
zharjevo prepuftil. — Glejmo sdaj, kako telo
Jesufovo s krisha fnemajo. O prefveta De-
viza, ker fi ti fvojiga $inu is toliko ljubesni
fvetu dala, glej, sdaj ti ga fvet nasaj da.
Pa kakfhniga mi ga dafh, o nehvaleshni
fvet! je djala takrat Marija. Moj ljubi je
bel in rudezh;  moj $in je bil bel in ru-
dezh, pa ti mi ga dafh vfiga sazherneliga
od ran; je rudezh, pa ne od sdrave farbe,
ampak od ran, ktere fi mu naredil; je bil
lep, pa sdaj ni vezh lep, ampak je vef fpre-
menjen; s fvojim oblizhjem jo unemal v lju¬
besni, sdaj pa ga je groša pogledati. Oh,
koliko mezhev, pravi fveti Bonaventura, je

300

prefunilo dufho fvete Matere, kadar fo ji
§ina s krisha fnetiga v narozhje dali! Le
premiflimo, kakfhnashaloft je sa mater, ka¬
dar ji mertviga fina pokashejo. $veti Brigiti
je bilo rasodeto,de fo pri fnemanji tri lojtre
na krisb priflonili; nar pred fo fveti uzhen-
zi potegnili sheblje is rok, in potem is nog
Jesufovih, ter fo jih dali Marii, kakor pravi
Metafraft. Na to je eden prijel telo Jesufovo
od sgoraj, in eden od fpod , in tako fo ga
s krisha fneli. Bernardin Buftis pravi, kako
je shaloftna Mati ftopala na perfte, in je fte-
gala roke proti [neljubim $inu; ga je ob¬
jela, in fe je ufedla s njim v narozhji pod
krish. Sdaj Marija gleda njegove odperte
ufta, sdaj vidi njegove satemnjene ozhi;
sdaj fpregleduje njegovo rasmefarjeno tru¬
plo, raskrite kofti; mu fname krono, vidi
kako ftrafhno fo terni rastergali njegovo
fveto glavo; gleda njegove prebodene roke
in noge, in pravi: Oh §>in! kam te je pri¬
pravila ljubesen, ktero fi imel do zhloveka!
Oh, kaj fi fturil hudiga ljudem, de fo tako
gerdo s teboj delali? Bernardin Buftis go¬
vori dalej s temi befedami Marije Devize:
Ti fi bil meni Ozhe, o moj Jesuf! fi bil
moj brat, moj shenin, moje vefelje, moja
lepota, moje vfe. Glej, moj §>in, mojo sha¬
loft; poglej me, in potrofhtaj me; pa oh!

301

ti me nizh vezli ne pogledafh! Govori, eno
befedo le mi rezi, potolashi mojo slialoft;
pa oh! ti vezh ne govorifh , ker fi mertev!
Nato fe je oserla v neufmiljeno orodje, in
je rekla: O bresmiloftni terni, sheblji, in
neufmiljena fuliza, kako fte mogli tako ter-'
pinzhiti fvojiga Stvarnika? Pa kaj terni?
kaj sheblji? oh grefhniki! vi fte tako neu¬
fmiljeno delali s mojim $inam.

Tako je govorila takrat Marija, in fe
je poloshila nad nami. Pa kaj bi pazil sdaj
rekla , ko bi fhe mogla slialoft terpeti; kakfli¬
ne britkofti bi sdaj obzhutila, ko vidi, ka¬
ko ljudje, sa ktere je njeni §iin umeri, fhe
ne jenjajo ga shaliti in krishati s fvojimi
grehi? Oh, nikar toraj ne skalimo vezh
preshaloftne Matere, in zhe fmo jo dosdaj
fhe skalili s fvojimi grehi, faj sdaj fturimo
to, kar hozhe od naf, ker pravi: Vernite
fe, grefhniki, k ferzu.  (4sai. 46, 8.)
O grefhniki, vernite fe k prebodenimu fer¬
zu mojiga Jesufa; vernite fe k njemu sgre-
vani, de vaf bo on fprejel. Beški od njega
k njemu, pravi abat Guerik, od fodnika k
odrefheniku, od fodniga ftola k krishu. Ma¬
rija Deviza je farna rasodela fveti Brigiti,
de je Jesufu s krisha fnetimu farna ozki sa-
tifnila, tode raspetih rok mu ni mogla po¬
ravnati; s tem je hotel Jesuf Kriftuf na

302

snanje dati, de hozhe vfelej raspete roke
imeti, in fpokorjene grefhnike, kteri fe k
njemu podajo, ljubesnivo objeti.

O fvet! pravi Marija dalej, lej pri-
fhel je tvoj zhaf, zhaf ljubesni.  (TEz.
16,8.)Sdaj, ko je moj §in umeri, ni vezh
zhaf, fe bati, ampak zhaf ljubiti, kteri, de
ti je fvojo ljubesen do tebe fkasal, je hotel
toliko terpeti. §ierze Jesufovo je bilo ranje¬
no, pravi fveti Bernard, de bi mi fkos vidno
rano ferza nevidno rano ljubesni vidili. Zhe
je toraj moj §in hotel, nam govori Marija,
de mu je bila njegova ftran odperta, de bi
nam dal fvoje ferze; je po pravizi,o zhlo-
vek, de mu tudi ti fvoje ferze dafh. Zhe
vi, otrozi Marije, hozhete najti proftor v
Jesufovim ferzu, pravi Hubert is Kasale,
pojdite s Marijo vred vanj, de vam bo
miloft dofegla. To nam poterdi naflednja
prigodba.

Prigodba.  Uzhenz pripoveduje, de je
bil enkrat velik grefhnik, kteri je med dru¬
gimi pregrehami, ki jih je bil fturil, tudi
ubil fvojiga ozheta in eniga fvojih bratov,
in je sato po fvetu begal. Ta grefhnik je
flifhal enkrat v velkim poftu od nekiga prid-
garja pridigo od boshje milofti, in fe je na¬
menil fvojih grehov fe ispovedati. Spoved¬
nik, ko je bil saflifhal njegove velike pre-

303

grehe, mu je rekel iti molit pred altar sha-
loftne Matere boshje, de bi mu ona sado-
bila pravo grevengo, in odpufhenje njegovih
grehov. Grefhnik gre, sazhne moliti, in kar
na enkrat pade mertev na tla. Ko je drugi
dan duhoven ljudi profil, de bi sa tega mertvi-
ga molili, fe je prikasal bel golob, ki je
kofhzhik papirja ravno pred noge mafhni-
kove na tla fpuftil. On pobere lift, in najde
sapifane na njem te befede: Dufha ranziga
je prezej, ko fe je bila is telefa lozhila, fhla
v nebefa, ti pa nikoli ne nehaj osnanovati
nefkonzhne milofti boshje.

Molitev.  O preshaloftna Deviza! O
dufha velika v zhednofti, in fhe vezhji.v
britkoftih! Tvoje zhednofti namrezh, in tvoje
britkofti fo imele fvoj sazhetik v ognji lju—
besni, ki je gorel v tvojim ferzu, ktero ni
moglo drusiga ljubiti, kakor Boga famiga.
Oh moja ljuba Mati! ufmili feme,ker  nifim
Boga ljubil, in fim ga tolkokrat rasshalil.
Tvoja shaloft mi daje veliko saupanje, de
bom odpufhenje dofegel. Pa to mi fhe ni sa-
dofti, jeft hozhem tudi fhe fvojiga Boga lju¬
biti, in kdo mi bo mogel bolj pomagati
kakor ti, ki fi Mati lepe ljubesni? Oh Ma¬
rija! ti rasvefelifh vfe, rasvefeli tudi mene.
Amen.

304

§edma shaloft, poloshenje Jesufoviga telefa v grob -

Gotovo je, de mati, ktera je v prizho
pri terpljenji in fmerti fvojiga finu, tudi ob-
zhuti in terpi vfe bolezhine finove; kadar pa
ljubiga finu inertviga v grob denejo, in mati,
ki je pri progrebu, od njega sa vlelej mora
flovo vseti, o moj Bog! takrat ji je mifel,
de ga vezli ne bo vidila,nar hujfhi shaloft,
Jki prefeshe vfe druge britkofti. To je po-
flednji mezh shalofti, ki jo imamo sdaj pre-
mifliti, de je namrezh Marija, potem ko je
fvojiga i^ina na krishi vidila umreti, in ga
je bila v fvojim narozhji objela, ga sdaj
mogla v grobu puftiti, de bi fe nikoli vezh
njegove fladke prizhnofti ne vefelila. — De
fi to poflednjo shaloft bolj shivo pred ozhi
poftavimo, pojdimo fhe enkrat na goro kal¬
varijo, in glejmo shaloftno Mater, ki fvojiga
inertviga $Sina fhe v narozhji objema.

$in! je samogla rezhi Marija s Jobo-
vimi befedami, moj ljubesnivi $in, fpre-
obernjen fi same v oftudniga.  Vfe
tvoje lepote, tvoja berhkota, tvoja ljubes-
nivoft, tvoje zhednofti, tvoja priljudnoft, vfe
snamnja pofebne ljubesni, ki fi mi jih dajal,
vfe pofebne dobrote, ktere fi mi fkasoval,
vfe to vkup fe je fpremenilo v toliko britkih
pfhiz, ktere, kolikor bolj fo me unemale v lju-

305

besni d« tebe, toliko bolj grosovito mi sdaj
dajejo obzhutiti, de fim te sgubila. Oh moj
ljubi !j>in, ker fim tebe sgubila, fim vfe sgu¬
bila. i^veti Bernard ji da te befede naufta:
„0 ti refnizhno boshji $in, ti fi mi bil Ozhe,
ti fi mi bil Shenin, ti fi mi bil duflia! Sdaj
nimam vezh Ozheta, fim sapufliena od She-
nina, fim bres $ina; eniga fim sgubila, in
vfe fim sgubila^.

Tako je Marija kopernela od britkofti,
oklenjena §>ina. i^Jveti uzhenzi, ki fo fe bali,
de bi uboga Mati od shalofti ne umerla, fo
ji naglo istergali mertviga $ina is narozhja,
de bi ga v grob poloshili. Po fili, pa vender
fpofhtljivo, fo toraj vseli fveto telo is rok
Marije Devize, fo ga balsamali s difhavami,
savili v pripravljeno tanzhizo, na kteri je
Gofpod sapuftil sasnamnjano fvojo podobo,
kakor fe fhe dandanafhnji v Turinu vidi.

Glejte, sdaj ga nefo v grob, sdaj fe
sverfti shaloftin pogreb, uzhenzi fi naloshe
na rame fveto telo, angelzov trume ga fpre-
mijo, fvete shene gredo sa pogrebam, s
njimi gre shaloftna Mati sa fvojim §!inam
proti grobu. Kadar k grobu pridejo, oh kako
rada bi fe bila dala Marija shiva pogrebfti
s fvojim §>inam! Marija je farna rekla fveti
Brigiti: „0, kako rada bi bila tudi  jeft
shiva poloshena v grob s fvojim §i-

306

nam, ko bi bila b o s h j a volja! 44  Ker
pa to ni bila volja boshja, je liotla Marija
prefveto telo faj do groba lpremiti, kamor
fo, kakor pifhe Baroni, tudi sheblje in ter-
njovo krono Jesufovo poloshili. Kadar fo
kamen vsdigvali, de bi bili grob saperli,
fo fe obernili uzhenzi fhe k Marii, in fo djali:
Sdaj, o Gofpa! hozhemo sapreti grob, po-
terpi, poglej sadnjikrat fvojiga ljubesniviga
§iina, in vsemi flovo od njega. O preljubi
§>in, je mogla rezki takrat preshaloftna Mati,
tedej te ne bom vezli vidila! vsemi toraj
poflednjikrat, ko te vidim, poflednje po-
flovljenje od fvoje drage Matere, in vsemi
moje ferze, ki ga pri tebi puftim pokopani-
ga. §iveti Fulgenzi pifhe: „Marija Deviza
je hudo shelela fvojo dufho s Kriftufovim
telefam vred pokopati 44 . In Marija farna je
rasodela fveti Brigiti. „Refnizhno fmem re-
zhi, de, ko je bil moj §!in pokopan, fta
bila kakor dva ferza v enim grobu 44 .

Na sadnje vsdignejo uzhenzi kamen, in
sapro v grob Jesufovo telo, tift saklad,
kterimu enakiga ni bilo nikoli, ne v nebelih
ne na semlji. Obernimo fe tukej le nekoliko
drugam. Pomiflimo, kako Marija pufti fvoje
ferze v grobu s Jesufam, ker je Jesuf vef
njen saklad. Kjer je vafh saklad, bo
tudi vafhe  ferze. (Luk. 12,34.) Krift-

307

jani! kam bomo pa mi fvoje ferze pokopali?
Ali v blato? Sakaj vender ne k Jesufu,
kteri, defiravno je fhel v nebefa, hozhe
vender tukej oftati, fzer ne mertev, temuzh
shiv, v Sakramentu fvetiga refhniga Telefa,
de bi nafhe ferza imel pri febi v fvojim po-
feftvu. Vernimo fe fpet k Marii. reti Bo¬
naventura pravi, de preden je Marija grob
sapuftila, je tifto fveto fkalo, v kteri je Je-
sufovo telo leshalo, blagoflovila, rekozh:
O prefrezhna fkala, ki imafh sdaj tiftiga v
febi, ki je bil devet mefzov v mojim telefu,
jeft te blagorjem, in te savidimj hrani mojiga
Jjiina, kteri je moja edina blagoft, moja
edina ljubesen. Nato fe oberne k nebefhkimu
Ozhetu in pravi: Oh Ozhe,tebi srozhim tega,
ki je tvoj §>in, in moj §>in. Tako fe poflovi
s t^inam in s grobam, in fe poda na fvoj
dom. Uboga Mati je fhla tako shaloftna in
pobita, de pravi fveti Bernard: „Veliko jih
je moglo jokati, ko bi tudi ne bili hotli w .
Koder je fhla, „fo vfi jokali, kteri fo jo
frezhali“. On pravi daljej, de fo fveti uzhen-
zi in fvete shene jokali bolj nad Marijo,
kakor nad mertvim Svelizharjem.

§veti Bonaventura pravi, de fo feftre,
ki fo ji bile v rodu, Marijo v shaloftno
ogrinjalo, kakor vdovo, oblekle. Kader fo
imeli memo krisha iti, pravi ravno ta fvet-

308

nik, kteri je bil fhe vef s kervijo Jesufovo
oblit, je Marija perva pred njim pokleknila
in djala: O fveti krish! jeft te kufhnem in
pozhaftim, sakaj sdaj nifi vezh sanizldjiv
lef, ampak tron Ijubesni, altar milofti, po-
fvezhen s kervijo boshjiga Jagnjeta, kteri
je bil na tebi darovan sa odrefhenje fveta.
Potem je sapuftila krish, in je flila na fvoj
dom. Ko je bila prifhla v hifho, fe je ose-
rala okoli, pa fvojiga ljubiga Jesufa ni vezh
sagledala, nameft njega ji je le v fpomin
prifhlo njegovo fveto shivljenje, in njegova
britka fmert. Sdaj fe fpomni, kako ga je
v Betlehemfki fhtalizi objemala, kako ve-
felo je s njim v hifhizi v Nazaretu shivela,
kako fta fe med feboj ljubila, kolikokrat fe
preljubesnivo pogledala, in kolikokrat je be-
fede vezhniga slavljenja is njegovih f vetih
»ft flifhala. Pa sdaj fe fpomni tudi ftrafhne
prigodbe, ktero je fhe ravno ta dan vidila;
ftopili fo ji pred ozhi sheblji, terni, ras-
mefarjeno telo Jesufovo, globoke njegove
rane, raskrite kofti, odperte ufta, satemnje-
ne ozhi. Oj, kako shaloftna nozh sa Marijo,
je bila tifta nozh! — Shaloftna Mati fe ober-
ne v fvetiga Janesa, in ga milo prafha:
Oh, Janes! kje je sdaj tvoj Uzhenik? Po¬
tem prafha Magdaleno: Hzhi! povej mi,
kje je tvoj ljubi? O Bog! kdo nam ga je

309

vsel? Marija joka, in vfi, kteri fo pri nji
tudi jokajo, ^Jama ti, kerfhanfka dufha, ti
ne jokafb. Oh vender, oberni fe k Marii, in
rezi ji s fvetim Bonaventuram: „Pufti me
jokati, o ljuba moja Mati! pufti me jokati5
sakaj ti fi nedolshna, jeft fim krivizhni 44 .
Ona joka is ljubesni, in ti jokaj is shalofti
nad fvojimi grebi. Zbe tako jokafh, bofh
to frezho imel, kakor jo je imel tifti, od
kteriga nafledna prigodba pove:

Prigodba.  Pater Engelgrave pripove¬
duje: de je bil neki menih tako hudo od
duhovne bojezhnofti nadleshevan, de mu je
bilo vezhkrat kar obupati; ker je pa on
shaloftno Mater boshjo pofebno zhaftil, je
v fvojih britkoftih vfelej k nji pribeshal, in
je bil tudi vfelej potolashen in potrofhtan.
Ko je bila temu menihu sadnja ura prifhla,
ga je hudizh s zagovitnoftjo fhe bolj nad-
lesheval, kakor kdaj pred, in ga je shelel
ob upanje pripraviti. Ko je pa Marija De-
viza fvojiga flushabnika v takih ftifkah vi-
dila, fe mu je prikasala in mu rekla: „Ti,
moj fin, sakaj v shalofti omagujefh, ker fi
tolikokrat mene v moji shalofti tolashil? Lej,
Jesuf me je poflal te potrofhtat; bodi toraj
bres fkerbi in vefel,in pojdi s menoj vne-
befa“. In na te befede je bogabojezhi menih
poln tolashbe in saupanja fladko umeri.

310

Molitev. O moja preshaloftna Mati!
lej jeft te ne puftim farne jokati, jeft hozhem
s teboj folse prelivati. Sa to gnado te danfi
profim,  de mi sadobifh vedin fpomin, in
ferzhno poboshnoft do Jesufoviga terpljenja,
in do tvoje shalofti; de vfe fvoje shive dni
ne bom drusiga skelel, kakor objokvati
tvojo shaloft, o moja Mati, in terpljenje
fvojiga Svelizharja. Jeft upam, de me bodo
tvoje in Jesufove britkofti mojo sadnjo uro
s saupanjem in s ferzhnoftjo navdajale, de
ne bom obupal savoljo grehov, s kterimi
fim Jesufa rasshalil. Te britkofti mi bodo
sadobile odpufhenje, ftanovitnoft in nebefhki
paradish, kjer upam s teboj fe vefeliti, ir
vekomaj hvaliti nefkonzhno miloft fvojiga
Boga. Tako upam, tako naj bo. Amen.

311

Molitve

k fedmeri shalofti Marije Devize.

Bog, osri le v mojo pomozh,

Gofpod, hiti mi pomagat.

Zhaft bodi Bogu Ozhetu i. t. d.

O Marija, Mati moja!

Naj’ me vshali shaloft tvoja

V fmerti tvojiga Sin«!

Perva shalo/t.

Ufmiljenje imam s teboj, o preshaloftna
Mati Marija! savolj perviga mezha shalofti,
kteri te je prefunil, kader fo ti bile fkos
§5imeona pred ozhi poftavljene vfe krivize,
od hudobnih ljudi tvojimu ljubimu Jesufu
fturjene, ktere fi she is fvetiga pifma vedila,
ker ti je bilo tudi sriano, de bo pred tvo¬
jimi ozhmi, na lefu krisha obefhen, vfo kri
prelil, in od vfih sapufhen umeri, bres de
bi ga mogla obvarvati, ali mu pomagati.

Savoljo tega britkiga fpomina, kteri je
toliko let tvoje ferze shalil, teprofim, o moja
Kraljiza! sadobi mi gnado , de bom terpljenje
Jesufovo, in tvojo shaloft, v shivljenji in v
fmerti vedno v fvojim ferzu vtifnjeno imel.

Ozhe nafh Zhefhena Marija. Zhaft bodi.

O Marija, Mati moja!

Naj me vshali shaloft tvoja

V fmerti tvojiga §inu.

312

Druga shalo/l.

Ufmiljenje imam s teboj, o preshaloftna
Mati Marija! savoljo drusiga mezba shalofti,
kteri te je prefunil, ker ti vidila fvojiga ne-
dolshniga §ina, komaj rojeniga, od tiftih ljudi
pregarijaniga, savolj kterih je bil na fvet
prifhel 5 sakaj po nozhi fi mogla takrat vftati,
in fkrivaj besbati v Egipt,

Savoljo tolikiga terpljenja, kteriga fi
mogla, fbe flaba dekliza, s fvojim pregnanim
Detetam na dolgi in truda polni poti fkos
pufte in teshavne deshele, in med prebiva¬
njem v Egiptu preftati, kjer fi nesnana in
tuja, uboga in sanizhvana shivela, te pro-
fim, moja preljuba Gofpa, sadobi mi gnado,
s teboj vred voljno terpeti do fmerti vfe
teshave tega revniga shivljenja, de bom na
unim fvetu odfhel vezhnimu terpljenju in
peklu, kteriga fim saflushil.

Ozbe nafh. Zhefhena Marija. Zhaft bodi*

O Marija, Mati moja! i. t.  d.

Tretja shalo/l.

Ufmiljenje imam s teboj, o preshaloftna
Mati Marija! savoljo tretjiga mezba shalofti,
kteri te je prefunil, kadar fi fvojiga ljubiga
J^ina Jesufa sgubila, kteri je bil tri dni v
Jerusalemu od tebe odlozhen. Takrat, o moja
Kraljiza! ko nifi vidila pri febi fvojiga Lju-

313

biga, in nifi vedila sakaj te je sapuftil,mi-
flim, te tifte nozhi nifi imela pokoja, in nifi
drusiga delala, kakor sdihvala po njem, ki
je bil vfa tvoja blagoft

Savoljo tvojiga sdihvanja fkos tifte tri
sa tebe predolge in prebritke dni te profim,
sadobi mi gnado,de nikoli ne sgubim fvojiga
Boga, de vedno s Bogam fklenjen shivim,
in s njim fklenjen fmertno uro ta fvet sa-
puftim.

Ozhe nafh. Zhefhena Marija. Zbaft bodi.

O Marija, Mati moja! i. t. d.

Zheterta skalo/L

Ufmiljenje imam s teboj, o preshaloftna
Mati Marija! savoljo zhetertiga mezha sha-
lofti, kteri te je prefunil, kadar fi vidila
fvojiga ljubiga Jesufa v fmert obfojeniga, s
vervimi in ketinami svesaniga, s kervijo in
ranami pokritiga, s ternjem kronaniga, pa¬
dati po poti pod teshkim krishem, kteriga
je nefel na ranjenih ramah, in kakor ne-
dolshno jagnje iti v fmert is ljubesni do naf.
Tvoje ozhi fo fe vjele s njegovimi, in vajnih
pogledov je bilo ravno toliko grosovitih me-
zhev, s kterimi fta ranila fvoje dve ljubesni
polni ferzi.

Savoljo te velike shalofti te profim, sa¬
dobi mi gnado, de bom vef v voljo fvojiga

14

314

Boga vdan shivel j de bom s vefeljem fvo|
krish s Jesufam vred notri do sadnjiga
sdihljeja fvojiga shivljenja nofil.

Ozhe nafh. Zhefhena Marija. Zhaft bodi.
O Marija, Mati moja I i. t. d.

Peta shaloft.

Ufmiljenje imam s teboj, o preshaloftna
Mati Marija! savoljo petiga mezha shalofti,
kteri te je prefunil, kadar li bila na gori
kalvarii, in fi vidila pred fvojimi ozhmi fvoji¬
ga ljubiga §>ina Jesufa umirati, v takih bo-
lezhinah in v sanizhvanji, na terdi poftelji
krisha,in mu nifi mogla tudi nar manjfhiga
polajfhanja dati, kakorfhno fe tudi nar ve-
zbjim hudodelnikam ne odrezke.

Savoljo fmertne britkofti, ktero fi, lju—
besniva Mati ,  s fvojim umirajozhim §inam
vred terpela, in savoljo shalofti, ktero fi
obzhutila, kadar je sadnjikrat s krisha s
teboj govoril, fe od tebe poflovil, in je s
fvetim Janesam naf vfe tebi sa finove sro-
zhil, ko fi ga vidila ftanovitna njegovo gla¬
vo nagniti in umreti, te profim, sadobi mi
gnado od fvojiga krishaniga Ljubiga, de
bom shivel in umeri krishan vfim rezhem
tega fveta, de bom shivel famimu Bogu
vfe fvoje shive dni, in tako kdaj pridem r-

315

nebefa ga vshivat in gledat od oblizhja do
oblizbja.

Ozhe nafh. Zhefhena Marija. Zhaft bodi.

O Marija, Mati moja! i. t. d.

f^he/la shalo/l.

Ufmiljenje imam s teboj, o preshaloftna
Mati Marija! savoljo fheftiga mezha shalofti,
kteri te je prefunil, kadar fi vidila fkos
in fkos prebodeno ferze fvojiga she mertviga
§inu, kteri je umeri sa nehvaleshne, ki fhe
po njegovi fmerti nifo bili nafiteni ga ter-
pinzhiti.

Savoljo te grosovite shalofti, ktero fi
ti obzhutila, te profimj sadobi mi gnado, de
prebivam v ferzu Jesufovim, sa mene pre¬
bodenim in odpertim; v tiftim ferzu, ktero
je lepo ftanovanje ljubesni, kjer prebivajo
vfe dufhe, ktere Boga ljubijo, in kjer dokler
bom shivel, ne bom drusiga miflil in drusiga
ljubil, kakor Boga. O prefveta Deviza! to
ti lahko fturifh, od tebe to upam.

Ozbe nafh. Zhefhena Marija. Zhaft bodi.

O Marija, Mati moja! i. t. d.

jedrna shalo/l.

Ufmiljenje imam s teboj, o preshaloftna
Mati Marija! savoljo fedmiga mezha shalofti,
kteri te je prefunil, kadar fi vidila v fvojim

14 *

316

narozhji fvojiga §iinu she inertviga, ne vezh
lepiga in ljubesniviga, kakorfhniga fi kdaj
imela v Betlehemfki fhtalizi; ampak ker-
vaviga, blediga, vfiga rastepeniga, de fe
mu gole kofti vidijo. §!in, fi rekla takrat,
JjJin, kako dalezh te je ljubesen pripravila I
In kadar fo ga v grob nefli, fi ga hotla
tudi ti fpremiti, in s fvojimi laftnimi rokami
pomagati ga v grob poravnati, de fi sad-
njizh, ko fi fe od njega poflovila, puftila
v grobu pri §»inu fvoje ljubesni polno ferze-

Savoljo toliko shaloft fvoje lepe dufhe
mi sadobi, o Mati lepe ljubesni! odpufhe-
nje mojih grehov, s kterimi fim fvojiga lju—
biga Jesufa rasshalil, savoljo kterih mi je
shal is zeliga ferza. Ti me varvaj v fkufh-
njavah, ti mi na ftrani ftoj mojo sadnjo uro,
de bom svelizhan fkos saflushenje Jesufo-
vo in tvoje, in pridem kdaj s tvojo pomozhjo
po tem revnim shivljenji prepevat v nebefa
zhaft Jesufovo in tvojo na vekomaj. Amen.

Ozhe nafh. Zhefhena Marija. Zhaft bodL

O Marija, Mati moja! i. t. d.

Profi sa naf preshaloftna Deviza,

De vredni poftanemo obljub Kriftufovih.

Molimo.

Bog, v kteriga terpljenji je, po pre-
rokvanji J^imeona, prefladko dufho zhaftite

317

Devize in Matere Marije mezh shalofti pre-
funil, dodelil miloftljiv, de ki njene shalofti
s zhaftitim fpominam obhajamo , frezhni fad
tvojiga terpijenja dofeshemo; kteri shivifh
in kraljujefh s Bogam Ozhetam v edinofti
fvetiga Duha Bog vekomaj. Amen.

fBenedikt XIII. je dodelil tiftim, kteri te
molitve ob petkih in v velikim poftu opravijo 200
dni, drujje dni pa 100 dni odpuftika ea vfak
Ozhenafh in Zhefhena Marija. Kteri jih opravlja
fkoa zel mefez, eadobi popolnama odpuftik tifti
dan, ko fe fpove, vreilno obhaja, in po namena
katolfhke zerkve moli.)

Darovanje famiga febe Marii Devizi.

Prefveta Deviza, Mati boshja Marija,
jeft (ime ), defiravno nevredin biti tvoj flu—
shabnik, vender s saupanjem v tvojo pre-
zhudno dobrotljivoft, ki shelim tebi flushiti,
te svolim danfi vprizho fvojiga angela varha
in žele nebefhke drushbe sa fvojo pofebno
Gofpo, Befednizo in Mater, in terdno fkle-
nem, de te hozhem vedno ljubiti, in sanaprej
tebi flushiti, pa tudi fturiti, kolikor mi bo
mogozhe, de te bodo tudi drugi ljudje lju¬
bili, in ti flushili. Profim te, Mati boshja,
in moja ufmiljena in ljubesniva Mati, fkosi

318

kri tvojiga boshjiga §inu, ktero je same
prelil, de me vsamefh v fhtevilo drusib
fvojih flushabnikov, sa fvojiga finu in vedni-
ga flushabnika. §toj mi na ftrani pri vlili
mojih miflih, befedah in delih, in v želim
mojim shivljenji, de bodo vfe moje ftopi-
nje, in vli moji dihljeji obernjeni k vezhji
zhafti mojiga Boga; de fkos tvojo mogozh-
no priprofhnjo fvojiga ljubiga Jesufa nizh
vezh ne rasshalim, ga zhaftim in ljubim zelo
shivljenje, pa ljubim tudi tebe, moja pri—
ferzhna, draga Mati, de te bom kdaj lju¬
bil in zhaftil vekomaj v nebefhkim paradishi.
Amen.

Moja Mati Marija, tebi srozhim fvojo
dufho, pofebno fmertno uro.

Darovanje /voje drushine Marii
D e vizi.

Deviza zhefhena in neomadeshana!
nafha Kraljiza in nafhaMati! Pribeshalifhe
in Trofhtarza vfih grefhnikov! jeft, na ko¬
lenih pred tvojim tronam, s vfo fvojo drushino
svolim tebe sa fvojo Gofpo, Mater in Be-
fednizo pred Bogam. Jeft fe ti srozhim s
vfimi fvojimi sa vfelej v tvojo flusbbo, in
te profim, o Mati boshja! de naf poftavifh
v fhtevilo fvojih flushabnikov, in naf vsa-

319

mefh vfe v fvojo brambo, in nam na po-
mozh pridefh v shivljenji, in pofebno nafho
fmertno uro. O Mati miloftil jeft te pofta-
vim Gofpo in poglavarizo žele fvoje hifhe,
fvoje shlahte, fvojih opravil in vfiga fvojiga
djanja. Ne brani fe, fkerbi sa vfe nafe vseti;
ti gofpodari s vfimi, kakor ti je prav. She-
gnaj mene in vfo mojo drushino, in nikar
ne pripufti, de bi kdo ismed naf Boga shalil.
Ti naf varvaj v fkufhnjavah, refhi naf v
nevarnoftih, pomagaj nam v potrebah, fvet-
vaj nam v dvomih, trofhtaj naf v britkoftib,
ftoj nam na ftrani v bolesni, pofebno pa pri
fmertnih teshavah. Nikar ne pripufti, de bi
fe hudizh hvalil, de ima kteriga ismed naf
v fvojih ketinah, ki fmo tebi pofvezheni.
/j*turi,de bomo vfi prifhli v nebela tebe sa-
hvalit, in s teboj vred hvalit in ljubit nafhi-
ga Svelizharja Jesufa zelo vezhnoft. Tako
naj bo.

Sdihljeji proti Marii Devizi.

Mati boshja! fpomni fe me. Fran-
zifhk J^averi.)

Deviza in Mati, fturi, de bom vedno na
tebe miflil. Filip Neri.j)

Deviza Marija, Mati boshja, profi Je¬
sufa same. (§>. Filip. Neri.)

320

O Gofpa, fturi, de me Jesuf od febe
ne pahne. (§>. Efrem.)

O Marija, naj moje ferze nikoli ne je-
nja te ljubiti, ne moj jesik te hvaliti.
Bonaventura.)

O Gofpa, is ljubesni do Jesufa mi po¬
magaj, de ga ljubim. ($. Brigita.)

O Marija, fturi, de bom tvoja flushab-
niza. Johana.)

O Marija! jeft fe ti vfa dam, vsemi
me, ohrani me. (§>. Magdalena Paziš.)

O Gofpa, ne sapufti me notri do fmerti.
(j^pinelli.)

Zhefhena Marija, moja Mamika!
(Franzifhk Brancaccio.)

§veta Marija, moja Befedniza, profl
sa me. (Sertori Caputi.)

O moja Mati, fveta Marija!

O, kak fladko ime je: Marija!

Me umiruje.

Me evefeljuje,

Jenjat’ ne morem, ga imenvati.

32 L

Pefini IV. Alfonza.

Marija nafhe upanje.

0 upanje mi lepo!

Vfe moje sasheljenje,

Ti moje 11 shivljenje.

Moj mir, Marija, ti.

Zhe te, Marija, klizliem,
Al zhe fe fpomnim nate,
(JladkoA, vefelje sate
Prevsame mi lerze.

Zhe kdaj teshavna mifel,
(Jerze v grenkoll pobije,
(jamo ime Marije

Prcshene vfo britkolt.

Na morji t’ga shivljenja
(Ji svcsda meni mila,

K’ bo moj zholnizh vodila,
De pridem frezhno v kraj.

Pod tvojim ljubim plajfhem,
Preljuba moja Mati!

Shelim jeli prebivati,
Umreti tud pod njim.

Zhe frezhin, o Marija!
Vmerjem v ljubesni tvoji;

O blagor dulhi moji!

V nebela pohitim.

S vesmi ljubesni Ivete
Mi ti lerze ukleni,

Tvoj lushin, blagor meni!
Bora tebi svell ofial.

(Jej to lerze, Marija!

Od sdaj ni nizli vezh moje,
Bogu ga daj , je tvoje,

Ga nozhem vezh nasaj.

Marija nafhe upanje.

S nebel vilok’ga trona,

O Mati vle dobrote!
Poglej nat revne frote
Enkrat, lamo enkrat.

In zhe lerze le tvoje
Nat vbogih ne utrnili;

Ne bomo vezh prollli,
De b’ le oserla v nat.

Poglej, de fmerti vredni
(Jmo mi pred (Jinam tvojim,
De tmo s napuham tvojim
Vshalili mu lerze.

Pa ti ga potolashith,
Belcdo eno dati
Zhe hozhefh, ljuba Mati!
In bo odpudil nam.

14 »

322

Gofpa mogozhna, blaga!
Ke rez’ v ljubezni fvoji,
De fmo otrozi tvoji,

In miloftljiv nam bo.

Pazh ref, de nifmo vredni
Savolj hudobe fvoje
fje fhtet’ otroke tvoje.

Pa ti fi Mati fhe.

§ voj mili plajfh rcrsgerni,
Brez ftraha bomo flali,

V ljubesni prebivali,

'/Aic  naf objamerh vanj.

O Mati fladka , mila!
Poflufhaj klizhejozhe,
Svelizhaj ljubijozhe,

Ki v te saupajo.

Marija nafha Mati.

Marija preblaga !
Prezhifta in draga!
Vfe duChe vedo ,
De Matere flajfhi
Nikol ni bilo.

O Mati prefveta!

Hzhi fvetga Ozheta,
Vfe milolli vir,

Mi upanje dajefh,
Vefelje in mir,
Marija preblaga i. t. d.

O Mati, Deviza!
Nebefhka Kraljiza!

Kdo te je zhafiil,

De b’ vender od tebe
Uflifhan ne bil?
Marija i. t. d.

O Mat’ ljubesniva!

Nar bolj dobrotljiva!

Ti proti sa me,

De bodem te ljubil,

In gorel sa te.

Marija i. t. d.

Mogozhna fi Mati,

Bog nizh ti ne vkrati,
Kar hozhefh, fturifh ,
Ti da, kar ga profifh,
Ti da, kar slielifh.
Marija i. t. d.

O Mati ljubesni!

Osdravi bolesni
Ti mojga ferza,

De sazhnem ljubiti
Preljubga Boga.
Marija i. t. d.

Ljubesen do Marije.

Vefh, o Marija!
Moje vefelje!

Vefh moje shelje?
Ljubil bi te;

Smeraj pri tebi
Hotel bi llati,
Ljubljena Mati!
Sversi me ne.

323

Kaj pa ti hozhefh ,

Pa ti, Kraljiza!

Moja Kraljiza

(Ji ga she vsela,

De ti podam?
Drusiga nimam,
Protim pohlevno,

(Jladka Deviza!

In 11 ga vnela,
Sate gori.

Mati preblaga!

Ti ga ohrani.

Vsem’ ferze revno,

Hudimu vbrani,
Rethi ga ti.

Rad ti ga dam.

Slava Marije.

Nar bolj blaga, mila, draga
(Ji, Marija Dviza, ti,

In zhillejfhi, in Ivetejlhi
Ni bilo nikol ftvari.

Tvoje oblizhje, lepotizhje ,

Je sgol miloft in fladkoft,

Ni zhlovelhko, je nebefhko ,
Smaga angelfko fvetloft.

Dopadljive, ljubesnive
Svesde ozhefa tvoje to;

Kakor pfhize vfe fladzhize
Nalhe ferza ranijo.

Peric drage, ljube, blage
Tvoje fvetc To roke;

Polne gnade , ktero rade ,

In obilno nam dele.

Ti, Deviza, 11 Kraljiza
Žele semlje , viih nebel;

Pa ponishalh in priblishath
§e do revnih nat sarel.

Kdaj bolh dala, prikasala
Tudi mojim le ozhem ?

(jkoraj, tkoraj prid’ od sgoraj,
De 1 teboj te gledat grem.

324

Bres Ihtevila dulli refhila
§i fovrashniku is rok;

Pridi k meni, in me deni

V trumo refhenih otrok.

O zhallimo ga , hvalimo,

K’ nam je tako Mater sbral,
Ga ljubimo , ga molimo ,

K’ je vfo zbali Marii dal.

Shivi! sliivi! vpimo: shivi!

V ferzili nam Marije ime!
Hvali vedno, hvali vredno

Jesufa sveiui ferze.

Lepota Marije.

Dejte, hribi in doline ,
Gojsdi, travniki, planine,

Vfi Devizo pozliaftite,

Ki je lepllii nima Ivet.

Vil potoki, vi, rhumezhi,
Ljubi tizliki shvergolezlii,
Premogozhni vlih Kraljizi
Pojte hvalo, pojte zhali,

Vil režite: o Deviza!

Kako lepa fl Kraljizal
Bodi zliail in hvala vezhna!
Tvojmu stvarniku , Bogu.

Ti fl folnze, torza grejefh
Od ljubesni, ktero lejelh;

Ti 11 luna rasfvetljena
Od fvetlobe vlili nebel.

Lil’ja, rosila fi zvetezha,
Nar prijetnifhi dilhezha,

§i bres madesha, vfa zhilla,
Polna ljubesnivofli.

Kar te dela Ijubesnivo,

In Gofpodu dopadljivo,

To je tvoja prelepota,

Polna vfe ponishnolii.

O Marija , Bogu draga!

Nam pa fladka , mila , blaga!
Kakor ljubifh fvojga fjina,
Bodi miloflljiva nam.

Sinert Marije.

Sapojmo! zhaftimo
Hzhcr, fveto Nevetlo,

In Mater vfo svetlo
Prefvetga Boga!

Oj, shivi Marija!

Marija, oj, sili vi!

Oj, shivi Marija!

In Bog, k’ nam jo da!

Odlozhena Mati
Od §ina v daljavi,

Ko lil’ja v gofhavi
Med nami je bla.

Oj, sliivi i. t. d.

f-ie s Bogam fkleniti
V nebo hrepenela,

In ferzhno shelcla,

De fmert bi prifhla.

Oj, shivi i. t. d.

Nje Shenin preljubi,
Spolniti ji shclje,

Jo klizhe v vefelje
K pozhitku ferza.

Oj, shivi i. t. d.

Sdaj pride ljubesen
§ fladko fvojo pfhizo ,

§ prijasno defnizo
Jo v ferze ji da.

Oj , shivi i. t. d.

Tak fveta Deviza
Medli od ljubesni,

V tej fladki bolesni
Shivljenje konzha.

Oj , shivi i. t. d.

Prefveta dufhiza
Od semlje fe vsdigne,
fjam !">in ji pomigne,

V nebo jo pelja.

Oj , shivi i. t. d.

V nebeflh, Marija!

Se rasvefeljujefh,

Na defni kraljujefh

Sdaj §ina fvojga.

Oj , sliivi i. t. d.

Nebefhka Kraljiza!

Oh , proti tam same ,

De m’ v fcrzu fe vname
Ljubesen fladka.

Oj, shivi i. t. d.

226

Marija v nebo vseta.

Moj duh, is telofa
S Marijo v nebefa
Povsdigni fe ti.

Gofpa je poilala,

Bo tam kraljevala,
Kjer §in nje shivi.
Moj duh i. t. d.

Bres nje jeli na fveti
Ne morem shiveti,
Vefelja vezh ni.

Moj duh i. t. d.

Oh, hudo lozlienje!
Kdo da mi shivljenje?

Kdo pomozli deli?
Moj duh i. t. d.

Zhe tud fe lozhila,

Je Mati premila,

Naf ne sapufti.

Moj duh i. t. d.

Je Mati fkerbljiva,

Gofpa ljubesniva,

Sa naf govori.

Moj duh i. t. d.

Otroke v tesliavah,

V fkerbeh in fkufhnjavah
Vfe refhit' sheli.

Moj duh i. t. d.

Ga hozhe oteti
Kdor zhillo shiveti
Jjerzhno hrepeni.

Moj duh i. t. d.

fjerze polno frezhe,
V ljubesni gorezhe
Sa njo pohiti.

Moj duh i. t. d.

Marija v nebo vseta.

Marija ! tcb’ ferze v ljubesni je gorelo,

Ljubilo je, in od ljubesni fkopernelo.

O frezhna fmert! zhe fme fe fmert imenovati,

K’ ti jo je hotel Bog, Deviza fveta, dati.
Vefelo , mirno in prefladko fl safpala,

Od semlje fe v nebefhki paradish podala.

§i fhla v nebo, o Mati moja, in shivljenje!

§i fhla k Svelizliarju v nebefhko poflavljenje,
§ teboj shelim tud jeli to semljo sapulliti,

In fe pri tebi, moja Mati, vefeliti.

227

O blagor meni! in o blagor dufhi moji!

Zhe  kdaj dofeshem tlati pri Kraljizi fvoji.
O frezhin, kdor te gledati pri IJinu more ,
Povsdignjeno zhes angelov vifoke kore!
Na sadnjo uro pridi k meni, o Deviza!

De fe rasvefeli takrat moja dufhiza.

De, ko fe bode pred §odnikam prikasala ,
Bofh, Mati vfmiljena , ji ti na tirani tlala.

Shaloftna Mati boshja.

O vi, ki v mojih fllnih prebritkoflih
Vefeli ti po poti memo grelle,

Poglejte , zhe sa bolezhino vefte,

De bi bila enaka moji kdaj.

Ta, ki pred nami ti na krishi vmira,
Rasbit, kervav, ko grefhnik sanizhljivi,
To je moj fjin, nedolshni, ljubesnivi;
Ljubesni, ne framote, vredin je.

Ta §in je stvarnika nebef in semlje
Ozheta fvojga osnanval in molil,

Ta §in je mene fl sa Mater svolil,

§he preden je zel fvet utlvarjen bil.

On je moj Bog, k’ tim vidila ga perva
Prefrezlmo tifto nozli rojeno Dete,
Njegov nebefhk obras je shelje fvete
Ljubesni do njega mi v ferzu vshgal.

Je mene fvojo ljubo tovarfhizo
Isvolil svefto v tukejfhnim shivljenji,

Me ranjeno v ljubesni sasheljenji
S lepoto fvojo vklenjeno dershi.

Oh! njega vmirati sdaj tukej vidim
Na salramvanja policiji, v flabolli,

V terpljenji hudim , v shalofii, britkolli,
De shalollne tud fkale pokajo.

228

Oh, kamor fe oherne, ga ne najde
Nikjer prijatla, tud ne pomozhnikaj
Hudobnih truma gleda ga velika,

Ki le britkejfhi fmert mu delajo.

Bog, Ozlie vezhni! ki ga ferzhno ljubifh,
Kako fe morefh v ljubiga osreti ?

Kako ga gledati toljkanj terpeti,

Pa vender fe ufmiliti ga ne ?

S dolgmi fveta ga Bog pokritga vidi,

In ferd njegov ne da fe vflanoviti,

Dokler ne vidi fmerti ga fturiti
Is sgol ljubesni do krivizhnih naf.

Preljubi §in, ki vmirati te vidim,

Oh, de bi mogla jeli ti pomagati!

De b’ mogla v fvojih rokah te dershati!
De bi v narozhji maternim umeri.

Joj! de ti jeli polajfhati ne morem!

Ker farna s fvojo shalolijo, flabolljo
Navdajam ti ferze fhe bolj s britkoftjo,

Ti delam fhe grenkejfhi tvojo fmert!

Oh dufhe ! oj, ljubite ga, ljubite!

Ki tu terpi sa vafhe odrefhenje,

Ljubesni poln daje sa vaf shivljenje,

In le ljubesen tud od vaf sheli.

Ljubesen do Marije.

Tiito Gofpo in Devizo jeli ljubim,
Ktere ferze je v ljubesni gorezhe,
Ljubi vfe dufhe po nji hrepcnezhe,
Deli nevredne, jih zhertit’ ne sna.

V fvetih nebelih je ona Kralj iz a,
Vender fe milollljiva priblishuje
Vfakimu, kteri v ljubesni sdihuje,
Njeno nebcfhko lepoto zhafli.

229

Ta tako lepa in zhifta Deviza ,

Ktero je fam Bog, preljubo in svefto,
Svolil 11 Mater, in Hzhi in Nevefto ,
Ta mi je vnela in vsela ferze.

O, de bi mogel jeli kdaj doshiveti,

De bi Marijo vfe ferza ljubile,

§lifhati, de bi vfe trume zhaflile
§veto in fladko Marije ime.

De bi fe pela po semlje pokrajnah
Raslegajozh fe vflh ferz harmonija:
Shivi! oj shivi Deviza Marija!

Shivi tud Jesuf, k’ jo ljubi tako!

Iflie naj druge ljubesni, kdor liozhe,
Ljubi, zhe more, naj kdo kterokoli,
Moja pa ljuba, k ferze mi jo voli,

To je Marija, k’ jo ljubi tud Bog.

fjtegni roko , o Marija premila!
Roparza ferz moja fladka! in vsemi
Moje ferze mi is perf, in ga vnemi ,
De bo gorelo , medlelo sa te.

Vnemi ga s tiliim plamenam ljubesni,
§ kterim je tvoje prot Bogu fe vnelo,
De bo tud moje v tem ognji gorelo,

V vezhni ljubesni do mojga Boga.

330

^koiizlmiijc

Sdaj te sapuftim, ljubi moj bravez! moj
brat v Kriftufu in ljubljenz nafhe dobre Ma¬
tere Marije; te sapuftim, in flie to rezhem:
Ljubi ftanovitno in poflavljaj to dobro Go-
fpo, in prisadeni fi kolikor morefh, de jo
bodo tudi drugi ljubili, in bodi fi fveft, bodi
preprizhan, de zhe bofh do fmerti Ma¬
rijo ftanovitno zbaftil, je tvoje svelizhanje
gotovo.

Sdaj fkonzham te bukve, pa ne sato,
de bi vezh ne imel povedati od flave te mo-
gozhne Kraljize, temuzh sato, de ti ne bom
nadleshin. To malo, kar fim v teh bukvah
povedal, je sadofti te s ferzhno ljubesnijo
do saklada poboshnofti, do Matere boshje
navdati; sa poboshnoft ti bo hvaleshnoft
fkasala s fvojo mogozhno pomozhjo. ^prejmi
toraj prijasno moje shelje, ktere fim imel,
namrezh s tim fvojim delam kaj pripomozhi,
de bi fe ti pofvezhval in kdaj svelizhan bil,
fkos to, de bi poftal ljubesni in gorezhnofti
poln fin te preljubesnive Kraljize. In zhe
iposnafh, de fo ti te moje bukvize le nekoliko

331

k temu pomagale, te Ippo profim, priporo-
zhuj me Marii, in profi sa mene to gnado,
ktero jeft sa tebe profim, to je, de bi fe
kdaj v nebefih vidila vkupej pred njenimi
nogami, fklenjena s vfimi drugimi njenimi
flushabniki.

Poflednizh fe obernem k tebi, o Mati
mojiga Gofpoda, in Mati moja, Marija! in
te profim, fprejmi miloftljivo ta moj flabi trud,
in shelje, ktere fim imel, viditi namrezh, de
bi te vfi ljudje hvalili in ljubili. Ti she vefh,
kako fim shelel fkonzhati te fvoje majhine
bukvize od tvoje flave pred fvojo fmert-
jo, ktera mi je she bliso. SSdaj rezkem,
de rad umerjeni, ker te fvoje bukve na fvetu
sapuftim, ktere te bodo neprenehama hvalile
in zhaftile, kakor fim fi jeft prisadeval fturiti
od zhafa fvojiga fpokorjenja, ktero fi mi
ti od Boga fprofila. O prezhifta Deviza Ma¬
rija, jeft ti priporozhim vfe tifte, kteri te
ljubijo, pofebno tifte, kteri bodo te moje
bukve brali, nar bolj pa tifte, kteri mi bodo
to dobroto fturili, de me bodo tebi pripo-
rozhvali; Gofpa! daj jim ftanovitnoft, fturi
jih vfe fvete, in tako naf pripelji vfe tebe
zhaftit v nebefa. O Mati moja prefladka!
ref je, de fim ubog grefhnik,pa jeft upam,
de te ljubim, in upam od tebe velike rezhi,
in med drugimi to, de bom v tvoji Ijubesni

332

umeri. Upam de me bo v mojih fmertnih te-
shavah, kadar mi bo hudizh moje grehe
pred ozhi poftavljal, nar pred Jesufovo ter-
pljenje, potem pa tvoja pomozh poterdila,
de bom v gnadi boshji fhel is tega revniga
fveta, de bom prifhel ga ljubit, in sahvalit
tebe, moja Mati, od vekomaj do vekomaj.
Amen. Tako upam, tako naj bo.

Gofpa! tako te profim s Cvetim Bernar¬
dam, rezi sa naf fvojimu čjiinu: Vina nimajo.
Kelh tega vina, o kako upijani! Ljubesen
boshja upijani k sanizhvanju fveta; ogreje,
mozh daje, safpane obudi svefto opravljati,
kar je zhafniga in kar je vezhniga.

Ti fi polna njiva, polna zhednoft, polna
gnad. Ti fl prifhla kakor lvetla sarija in ru-
dezha, ker fi premagala isvirni greh, in fi
bila rojena rasfvetljena v fposnanji refnize,
in rudezha v ljubesni zhednoft. Nizh ni opra¬
vil fovrashnik pri tebi, ker tavshent fhkitov
vili na tebi, in vfe oroshje mozhnih. Sakaj
nobene zhednofti ni, ktera bi fe v tebi ne
fvetila, in kar fo imeli fvetniki pofamim, vfe
to imafh ti farna.

O nafha Gofpa! nafha fredniza! nafha
pomozhniza, fvojimu §}inu naf priporozhi.
$turi, o preblaga, s gnado, ktero fi sa-
flushila, de on, ki je fkos tebe poftal de-

333

leshin nafhe flabofti in revfhine, po tvojih
profhnjah tudi naf fturi deleshne fvojiga ve-
lizhaftva in fvoje zhafti.

Lepa Rouha svefelenja!

Zhe rne ljubifh, Mati mila!

Daj, de bo do konz shivljenja
Moja dufha te ljubila.

O Marija! daj mi frezho,

De s ljubesnijo gorezho
Klizhem v fmerti tvoje ime.

Ti fi svesda ljubesniva,

Tje, kjer pokoj dufha vabiva,

Peljefh zhes fveta morje.

Shivi naj Jesuf, Marija, Joehef in Tercsija t


334

flolitie

pri fveti Malhi.

Pripravljanje.

O nefkonzbno mogozhni, fveti Bog!
Uboga, revna ftvar le priblisham tvojima
altarju, de bi fadu nefkonzhniga ofra fvete
maflie deleshin bil. Tvoj edini, vezhni §iiii
fam fe tukej daruje tebi vezhnimu Ozhetu
sa grebe zeliga fveta, in tudi sa moje grehe.
V sdrushenji s tvojim ljubim $inam, ti da¬
rujem jeft ta ofer fvete mafhe k zhafti in
pofvezhenju tvojiga fvetiga imena; v sahvalo
sa vfe meni dodeljene gnade, v sadoftenje
sa vfe fvoje fturjene grehe j k sadobljenju
vfih meni potrebnih gnad,in v pomozh vlih
tiftih shivih in mertvih, sa ktere fim nar
bolj dolshan moliti, pofebno pa sa te shive
(jimenuj jih j , in sa te mertve [imenuj jih j.

Pripravi, o Bog, moje ferze, ozhifti
mojiga duha, odpufti mi moje grehe, de boni
vredin tega prefvetiga ofra deleshin biti.

Kadar mafhnik ozhitno [poved moli.

Spovem fe Bogu vfigamogozhnimu, Ma¬
rii prefveti Devizi, fvetimu Mihelu arhan—


335

gelu, fvetimu Janesu Kerftniku f. apoftel-
nama Petru in Paulu, in vfim fvelnikam,de
fim grefhil s miflijo, s befedo in s djanjem;
grefhil fim, grefhil fim, hudo fim grefhil.
Sato profim prefveto Devizo Marijo, fvetiga
Mihaela arhangela, fvetiga Janesa Kerftnika,.
fveta apoftelna Petra in Paula, in vfe fvet-
nike, de bi profili sa me pri Bogu nafhiim
Gofpodu.

Vfigamogozhni Bog naj fe naf ufmili,.
naj nam odpufti nafhe grehe, in naj naf pri¬
pelje v vezhno shivljenje. Vfigamogozhni,
ufmiljeni Bog naj nam dodeli odveso in od-
pufhenje nafhih grehov. Amen.

Kyrie eleison.

Gofpod, ufmili fe naf! Kriftuf, ufmilf
fe naf! Gofpod, ufmili fe naf!

Gloria.

Zhaft bodi Bogu v vilokofti, mir ljudem
na semlji, kteri imajo dobro, fvelo voljo!
Hvalimo te, zhaftimo te, molimo te, po-
vikfhujemo te, sahvalimo te savoljo tvojiga
fvetiga velizhaftva! Gofpod! Bog! Kralj
nebefhki! vfigamogozhni Ozhe! Gofpod Je-
suf Kriftuf! edinorojeni §in! Gofpod! Bog!
Jagnje boslije! $in Ozhetov! kteri odjem-
Ijelh grehe fveta, fprejmi nafho molitev5.

336

ki fedifh na defnizi Ozheta, ufmili le naft
Ti fam fi fvetj ti fam Gofpod; ti fam Nar-
vifhi, Jesuf Kriftuf! s fvetim Duham v ve-
lizhaftvu Boga Ozheta. Amen.

Molitve.

Vligamogozhni, vezhni Bog! uflifhi mo¬
litev fvojiga Jjudftva, in ne odverni od naf
fvojiga oblizhja savoljo nafhih grehov. Ufli-
fhi miloftljivo molitev mafhnika, fvojiga flu—
shabnika, ki profi sa svelizhanje tvojiga
ljudftva, in daj, de kar s saupanjem pro-
limo, od tvoje milofti prejmemo, fkos Jesufa
Kriftufa, nafhiga Gofpoda. Amen.

Lift.

O moj Bog! molim tvojiga fvetiga Du¬
ha, kteri je is prerokov in apoftelnov govoril,
in fhe vedno fkos fveto katolifhko zerkev
govori. S fpofhtvanjem in s ponishnoftjo
fprejmem vfe nauke in opominvanje, ktero
mi fveta zerkev fkos fvoje uzhenike daje.
Dodeli mi, o Bog, de bom po naukih fvete
zerkve vfelej skivel, fkos Jesufa Kriftufa,
Gofpoda nafhiga. Amen.

Evangelium.

Moj Svelizhar, kako velika je tvoja
ljubesen, de fi fam uzhenik hotel na fvet
priti, de bi nam pot v nebefa pokasal. Daj

337

mi gnado, de bom nauke, ki li jih ti osna-
noval, ponishno poflufhal 5 rasfvetli moj um,
de jih fposnam, ponovi moje ferze, de
jih ljubim in svefto fpolnujem. Dodeli mi
fvojo boshjo pomozh, de fe fvetiga evan¬
gelija nikol ne bom framoval, temuzh ga s
befedo in djanjpm vfelej terdil; ki shivifh
in kraljujefh vekomaj. Amen.

Čredo.

(Kadar mafhnik vero moli, mdli tudi ti apo-
ftolfko vero.)

Ofrovanje.

Vsemi, fveti Ozhe, vfemogozhni ve-
zhniBog! ta ofer,ki ti ga mafhnik sa naf
daruje. Terdno verujem, de bo v pravo telo
in pravo kri Jesufa Kriftufa fpi-eobernjen.
Vsemi ta ofer, o nebefhki Ozhe, v poflav-
Ijenje fvojiga fvetiga imena, v fpravo mo¬
jih grehov, v sahvalo vfih meni dodeljenih
gnad, v sadobljenje novih dobrot, in pripo-
mozhkov sa moje svelizhanje. Vsemi ta ofer
tudi sa vfe prizhjozhe, sa vfe verne kriftjane,
sa shive in mertve, de bo meni in njim v
svelizhanje, in v vezhno shivljenje. Amen.

Orate fratres.

Naj vsame Gofpod ta ofer is tvojih rok
v hvalo in zhefhenje fvojiga imena, v duho-
vin prid naf vfih, in žele fvete zerkve. Amen.

15

338

Prefazion.

Refnizhno fe fpodobi in je dolshnoft,
prav je in dobro, de ti vfelej in povfod
hvalo dajemo, o fveti Gofpod! vfigamo-
gozhniOzhe! vezhni Bog! fkos Jesufa Kri-
ftufa, Gofpoda nafhiga, fkos kteriga tvoje
velizhaftvo hvalijo angeli, molijo gofpoftva,
s ftraham zhafte oblafti. Nebela, nebefhke
mozhi, in $erafini te fkupej s velikim ve-
feljem povikfhujejo. Vsemi s njih hvalo tudi
nafhe zhefhenje, o Bog! kteri s veliko po-
nishnoftjo fposnamo inklizhemo: f^vet! fvet!
fvet! je Gofpod Bog Sabaot! Nebefa in
semlja fo polne tvoje zhafti. Zhefhen bodi,
kteri pride v imenu Gofpoda! Hofana v
vifokofti!

Po Sanktusu.

Sato te, o nefkonzhno ufmiljeni Ozhe,
fkos Jesufa Kriftufa, Gofpoda nafhiga, po-
nishno profimo, vsemi in pofveti te ponudbe,
te darove, te fvete in neomadeshane daritve,
ktere ti darujemo pofebno sa tvojo fveto,
katolfhko zerkev; de bi ji mir dodelil, jo
varoval, jo v edinofti ohranil, in vishal po
želim fvetu; pa tudi sa tvojiga flushabnika,
nafhiga papesha ( ime 3 in nafhiga fhkofa,
(ime)  in sa vfe, kteri fe prave katolfhke
in apoftolfke vere dershe.

339

Opomni fe, o Bog! fvojih flushabnikov
in flushabniz, (mifli na tifle shive , sa ktere
hozhefh pofebno moliti ,in vfih prizhejozhih,
kterih vero fposnafh, in poboshnoft vidifh,
sa ktere ti darujemo, ali kteri ti farni da¬
rujejo sa febe in sa fvoje brate, sa odre-
flienje fvojih dufh, sa fvoje svelizhanje, in
tudi sa sdravje fvojiga telefa, in pred teboj
vezhnim, shivim in refnizhnim Bogam, fvoje
obljube fpolnujejo.

Sedinjeni s vfimi fvetniki zhaftimo pred
vfimi drugimi fpomin zhaftitljive vfelej De¬
vize Marije, Matere nafhiga Boga in Go-
fpoda Jesufa Kriftufa; pa tudi fvetih apo-
ftelnov: Petra in Paula, Andreja, Jakoba,
Janesa, Tomasha, Jakoba, Filipa, Jerneja,
Mateusha, $!himna in Tadeja, Lina, Klefa,
Klemena, Kfifta, Kornelija, Ziprijana, Lau-
renzija, Kriso'gona, Janesa in Paula, Kosma
in Damiana, in vfih tvojih fvetnikov $ dodeli nam
fkos njih saflushenje in prof huje, de bomo s
tvojo pomozhjo povfod obvarovani. §ikos rav¬
no tega Kriftufa Gofpoda nafhiga. Amen.

Profimo te tedaj, oGofpod, vsemimi-
loftljivo ta dar,kteriga ti mi, tvoji flushab-
niki, prinefemo, in s nami žela tvoja drushi-
na, in dodeli nam nafhe dni v tvojim miru
preshiveti; obvarvaj naf vezhniga pogublje¬
nja, in fturi, de bomo med tvoje svoljene

15 *

340

prifhteti;

Amen.

fkos Kriftufa Gofpoda nafhiga.

Profimo te, o Bog, dodeli, de bo ta
dar v vfim shegnan, pofvezhen, poterjen, in
tebi prijetin, de poftane Telo in Kri tvojiga
preljubiga §iina, Gofpoda nafhiga, Jesufa
Kriftufa.

Povsdigmnje.

Jeft verujem, o Jesuf! de fi tukej pod
podobo kruha Bog in zhlovek vprizho; mo¬
lim te; ljubim te; odpufti mi moje grehe.
Jesuf! ufmili fe me!

Jeft verujem, o Jesuf! de je to tvoja
fveta refhnja Kri, ktero fi na krishi prelil
sa naf. Molim te, o prefveta Kri mojiga
Svelizharja! Orni in ozhifti mojo dufho od
vfih madeshev greha!

Po povsdigvanji.

Po Jesufovi sapovedi fe fpomnimo, o
Gofpod ! mi, tvoji hlapzi in tvoje fveto ljud—
ftvo, prefvetiga terpljenja, od fmerti vftajen ja,
in zhaftitiga nebohoda ravno tega Kriftufa,
§ina tvojiga, Gofpoda nafhiga, in darujemo
tvojimu prezhudnimu velizhaftvu od tvojih
darov in dobrot ta zhifti dar, ta fveti dar,
ta bresmadeshni dar, fveti kruh vezhniga
shivljenja, in kelh vezhniga svelizhanja.

Poglej na te dari s miloftljivim in lju-

341

besnivim oblizhjem, in jih fprejmi, kakor
fi fprejel s dopadenjem dari fvojfga hlapza,
pravizhniga Abelna, ofer nafhiga ozhaka
Abrahama, in fveti, zhifti dar, kteriga ti
je daroval tvoj vikfhi duhoven Melhisedek.

Ponishno te profimo, vfigamogozhni Bog!
sapovej,de bodo ti darovi fkos tvojiga fve-
tiga angela prinefheni na tvoj vifoki altar,
pred tvoje boshje velizhaftvo, de bomo vfi,
kteri fmo tega altarja deleshni, in kteri bomo
savshili prefveto Telo in prefveto Kri tvo¬
jiga i^ina, napolnjeni s vfim nebefhkim sheg-
nam, in s gnado; fkos ravno tega Kriftufa,
Gofpoda nafhiga. Amen.

Opomni fe tudi, o Gofpod ! fvojih flu-
shabnikov in flushabniz, kteri fo pred nami
fhli v vezhnoft s snamnjem vere, in pozhi-
vajo v fpanji miru, (mifli na tifle mcrlve,
sa ktere hozhefh pofebno moliti.J  Dodeli tim
in vlim drugim, kteri v Kriftufu pozhivajo,
de v kraj ohladenja, fvetlobe in miru pri¬
dejo; fkos ravno tega Kriftufa, Gofpoda
nafhiga. Amen.

Tudi nam grefhnikam, tvojim flushab-
nikam, v tvoje nefkonzhno ulmiljenje saupa-
jozhim, daj delesh in tovarfhtvo s fvojimi
fvetimi apoftelni in marterniki: s Janesam,
^»htefanam, Matijem, Barnabam, Ignazjem,
Alekfandram, Marzelinam, Petram; s Fe-

342

lizito, Perpetuo, Agato, Lužijo, Nesho,
Zezilijo, Anaftasijo, in s vfimi fvojimi fvet-
niki. Daj nam, te profimo, v njih drushbo
priti, ne savoljo nafhiga saflushenja, am¬
pak savoljo tvoje milofti, fkos KriftufaGo-
fpoda nafhiga, fkos kteriga ti, o Gofpod!
vfe te dobre dari ftvarifh, pofvetifh, oshi-
vifh, poshegnafh in nam dodelifb. §>kos
njega, s njim, in v njem fe tebi, Bogu Ozhetu
vfemogozhnimu, v edinofti fvetiga Duha, vfa
zhaft in hvala fkasuje, od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

Ozke nafh.

Ozhe nafh, kteri fi i. t. d.

Refhi naf, o Gofpod! od vliga hudiga
pretezheniga, prizhjozhiga in prihodnjiga,
in fkos profhnje fvete, zhaftitljive vfelej De¬
vize, in Matere boshje Marije, fvojih fvetih
apoftelnov Petra in Paula, in Andreja, in vfih
fvetnikov, dodeli nam miloftljivo mir v na-
fhih dneh, de bomo s pomozhjo tvoje mi¬
lofti vfelej greha profti, in vfe smote obvaro¬
vani. $kos ravno tega Gofpoda nafhiga, Je-
sufa Kriftufa, $ina tvojiga, kteri s teboj
shivi' in kraljuje, v edinofti fvetiga Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Mir Gofpodov bodi vfelej s nami. Ta
smef in to pofvezhenje Telefa in Kervi nafhi-

343

ga Gofpoda Jesufa Kriftufa, bodi nam, ki
ga prejmemo, v vezhno shivljenje. Amen.

Agnus Det.

Jagnje boshje, ktero grehe fveta od-
jemljefh, ufmili fe naf! Jagnje boshje, kte¬
ro grehe fveta odjemljefh, ufmili fe naf!
Jagnje boshje, ktero grehe fveta odjemljefh,
daj nam mir.

O Gofpod Jesuf Kriftuf! kteri fi fvojim
apoftelnam rekel: Mir vam sapuftim, fvoj
mir vam dam, ne glej mojih grehov, am¬
pak vero fvoje zerkve, in dodeli ji dobrot¬
ljiv po fvoji volji mir in edinoft, kteri sili—
vifh in kraljujefh Bog, od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

O Gofpod Jesuf Kriftuf! §>in shiviga
Boga! kteri fi po volji Ozheta, s fvetim Du¬
ham vred, fkos fvojo fmert fvet v shivlje¬
nje obudil, refhi me s frojim prefvetim Te-
lefam in fvojo prefveto Kervijo od vfih mojih
grehov, in od vfiga hudiga, in dodeli mi,
de bom tvoje sapovedi vfelej svefto fpolno-
val, in de fe nikdar ne bom od tebe lozhil;
kteri s Bogam Ozhetam in fvetim Duham
shivifh in kraljujefh Bog, od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Gofpod Jesuf Kriftuf! naj mi ne bo k
obfojenju in k pogubljenju, de fe jeft ne-

344

vredni predersnem tvoje Telo savshivati,

ampak naj mi bo po tvoji dobroti bramba
in osdravljenje dufhe in telefa; kteri shivifh
in kraljujefh s Bogam Ozhetam, v edinofti
fvetiga Duha, Bog, od vekomaj do veko¬
maj. Amen.

Gofpod! nifim vredin, de grefh pod

mojo ftreho, ampak rezi le s befedo, in
moja dufha bo osdravljena.

Gofpod! nifim vredin, de grefh pod

mojo ftreho, ampak rezi le s befedo, in
moja dufha bo osdravljena.

Gofpod! nifim vredin, de grefh pod

mojo ftreho, ampak rezi le s befedo, in
moja dufha bo osdravljena.

(Zhe ne grefh k f. obhajilu, obhajaj fe na
duhovno visho, de ehelje ohudifh Jesufa vredno
prejeti.)

Sadnje molitve.

Vfigamogozhni; vezhni Bog! is zeliga
ferza te sahvalim sa vfe meni dodeljene
gnade in dobrote, pofebno pa, de fi nam
fvojiga §>inu dal v fpravo sa nafhe grehe,
in de naf s njegovim Mefam in njegovo
Kervijo shivifh sa vezhno shivljenje. Ob¬
varuj me, de nikoli ne bom nevredno pri ofru
fvete mafhe, in de fvetiga refhnjiga Telefa
nikoli po nevrednim ne prejmem. §kos rav¬
no tega Kriftufa Gofpoda nafhiga. Amen.

345

Shegen.

Naj ti dopade, prefveta Trojiza, ta fveta
fiushba, ktero firn opravil, in dodeli, de bo
ofer, kteriga fim jeft, nevredni zhlovek, pred
ozhmi tvojiga velizhaftva daroval, tebi pri—
jetin, meni pa in vfim, sa ktere je bil da¬
rovan, fkos tvojo miloft v odpufhenje gre¬
hov. $kos Kriftufa, Gofpoda nafhiga. Amen.

Poshegnaj naf vfigamogozhni Bog,
Ozhe, §!in in fveti Duh! Amen.

Sadnji evangeli.

Jesuf! vezhna Befeda Boga Ozheta!
Is ljubesni do naf fi zhlovek poftal. Molim
te, sauparn v tebe, ljubim te. Prifhel fi na
fvet, de bi nam pot vezhniga shivljenja
pokasal. Vodi me, ti prava luzh fveta, de
v tami tega shivljenja ne sajdem, temuzh
od tvoje luzhi rasfvetljen, fveto shivim, in
frezhno umerjem.

Molitev po fveti mafhi.

Dobrotljivi Bog! sahvalim te, de fime
vdeleshil tega prefvetiga ofra. Odpufti mi
grehe, ktere fim pri ti fveti mafhi s rastre-
fenjem in rasmifhljenjem fturil. Terdno fkle-
nem nikoli vezh grefhiti. Daj mi sa to fvoj
mogozhni shegen in gnado. Jesuf in Ma¬
rija naj bota moja ljubesen vekomaj. Amen.

15 «

346

Molitve

pri fpovedi in fvetim obhajilu.

Pripravljanje k fpovedi.

(Preden k fpovedi grefh, morafh Boga pro¬
fiti , de te rasfvetli, de bofh fvoje grehe, ktere fi
fturil, fposnal, de ti gnado refnizhne grevenge in
refnizhniga fklepa poboljfhanja dodeli. Pofebno fe
morafh priporozliiti Materi boshji, de ti pravo sha-
loft nad grehi sadobi.)

Molitev pred fpovedjo.

O nefkonzhno mogozhni Bog! pred
Tvojimi nogami vidifh sdajavza , kteri le je
tolikokrat rasshalil, kteri te pa sdaj ponish-
no sa odpufhenje profi : Rastertiga in po-
nishaniga ferza, Gofpod, ne bofh savergel.

Sahvalim te, de fi me do darilizhakal,
in me nili puftil v ftanu greha umreti. Sa-
voljo saflushenja Jesufa Kriftufa upam , de
mi bofh, o Bog! ker fi me dosdaj poter-
peshljivo prencfel, v ti fpovedi vfe grehe
odpuftil, ktere lim fturil. Obshalujem fvoje
grehe, o moj Bog! shal mi je, de lim jih
fturil ker lim s njimi pekel saflushil, in ne-
befa sgubil; pa vender jih ne obshalujem
farno sa to, ker fim s njimi vezhne fhtra-

347

finge saflushil, temuzh shal mi je, ker fim
tebe, nefkonzhno dobroto s njimi rasshalil.
Ljubim te, o moja vezhna dobrota! in ker
te ljubim, obshalujem fvoje krivize, s kte-
rimi fim tebe rasshalil. Jeft fim bil tebe
sapuftil, ti nifim zhafti, ktera ti gre, fka-
soval, trojo gnado, tvojo prijasnoft fim
sanizhval, fim te, o Bog, radovoljno sgu-
bil. Odpufti mi savoljo Jesula vfe moje
grehe; obshalujem jih is zeliga ferza, fo-
vrashim jih; obshalujem ne le fmertnih gre¬
hov , ktere fim fturil, temuzh tudi vfe male
grehe, ker fim te tudi s temi rasshalil.
Naprej fi vsamem sanaprej nikoli vezh ra¬
dovoljno te shaliti. Ref, moj Bog! rajfhi
hozhem umreti, kakor fhe kdaj grefhiti.

(Zhe imafh kak greh , v kteriga bolj pogofto
padafh , morafh pofebno obljubiti ga sapuftiti, in
priloshnofti vanj fe varovati. Proti tudi fpovednika,
de ti nar boljfhi pripomozlike k poboljfhanju pove.)

Po fpovedi.

O moj Ijubesnivi Jesuf! kako veliko
hvalo fim ti dolshin! Upam, de fi mi sa¬
voljo saflushenja fvofe Kervi moje grehe
odpuftil. Sahvalim te sato is zeliga ferza,
in od shelja gorim, v nebefih fkos zelo
vezhnoft tvojo miloft zhaftiti in hvaliti. Do-
sdaj fim te, o Bog! velikokrat sgubil, pa

348

»anaprej te nozhem nizh vezh sgubiti; fvoje
shivljenje hozhem fpreoberniti; ti saflushifh
vfo mojo ljubesen, sato te hozhem refnizhno
ljubiti. Nizh vezh nozhem od tebe lozhen
bitij obljubil fim ti rajfhi umreti, kakor te
fhe kdaj rasshaliti; sdaj ponovim fvoj fklep,
in ga hozhem dershati.

Obljubim ti, priloshnofti greha fe ogi¬
bati , in sato ta pripomozhek nuzati ( ime¬
nuj pripomozhek ), de vezh ne grefhim. Pa
ti posnafh mojo flaboft, o moj Bog! Daj
mi gnado, de ti sveft oftanem do fmerti,
in pomagaj mi vfelej, kadar bom v tkufh-
njavi, de k tebi pribeshim. Pomagaj mi,
o Marija! ti fi Mati ftanovitnofti, v tebe
ftavim vfe fvoje upanje.

Pripravljanje k fvetimu Obhajilu.

(Noben pripomozhek naf ne more tako greha
obvarovati in v Ijubesni boshji uterditi, kakor fveto
Obhajilo. Pa od kod pride, de nektere dufhe, defi-
ravno pogofto k fvetimu Obhajilu gredo, vender
Bineraj mlazhne oftanejo, in smeraj v ravno tifte
pregrefhke padajo? To pride od tod, ker fe malo
in ne sadofti pripravijo. Dve rezhi fte sa to pri¬
pravo potrebni:

1. Moramo fvoje ferze od vfiga nagnenja ozhi-
ftiti, ktero je Ijubesni boshji nafprotno.

3. Moramo veTike shelje imeti Boga ljubiti.
§veti Franzhifhk §alesi pravi: „V Ijubesni boshji

349

rafti, mora nafh pervi namen biti, kadar k fvetimu
Obhajilu gremo‘ f . Le is ljubesni moramo Boga pre¬
jeti , kteri fe is zhifte ljubesni ljudem dari.)

Molitev pred f. Ohhajilam.

O moj ljubesnivi Jesuf! prav $in boshji,
kteri fi ik ljubesni do mene kakor v morji
bolezhin in sanizhevanja umeri, terdno veru¬
jem, de fi v prefvetim Sakramentu vprizho;
pripravljen fim sa to fvojo vero fvoje slav¬
ljenje v dar prinefti.

O moj ljubi Svelizhar! upam od tvoje
dobrote, savoljo saflushenja tvoje sa me
prelite kervi, de bofh fhe to jutro, ko me
bofh obifkal, moje ferze s fvojo fveto lju-
besnijo usbgal, in de mi bofh vfe tifte gna-
de dodelil, kterih potrebujem, de ti sveft in
pokorin oftanem do fmerti.

O moj Bog! edini in pravi ljubi moje
dufhe, kaj bi bil mogel vezh fturiti, de bi
mene k ljubesni do tebe nagnil? O moj Je¬
suf! tebi ni bilo sadofti, de fi umeri sa me¬
ne, temuzh fi fhe ta fvet Sakrament po-
ftavil, fi hotel moja jed biti , de bi fe po-
polnama meni daril, de bi fe na tanko s
tako revno in nehvaleshno ftvarjo, kakor
fim jeft, fkleni!. Ti fam me fhe vabifh te
prejeti; ti fam nizh bolj ne shelifh, kakor
de bi fe jeft s teboj fklenil. O nefkonzhna

350

Ijubesen! Bog fe mi hozhe popolnama dariti!
O moj Bog! o Ijubesniva, nefkonzhna do¬
brota! ki nefkonzhno Ijubesen saflushifh,
ljubim te zhef vfe, ljubim te is zeliga fer-
za, ljubim te bolj, kakor famiga febe, bolj,
kakor fvoje shivljenje, te ljubim. Ljubim te,
ker saflushifh ljubljen biti, ljubim te, de bi
tebi dopadel, fej tako ferzhno shelifh mojo
Ijubesen. Sapuftite me toraj vi polvetne she-
Ije; tebi, moj Jesuf! tebi, moja nar vezilji
dobrota, moje vfe, tebi famimu hozhem dariti
vfo fvojo Ijubesen. Danfi fe hozhefh meni
popolnama dariti, lej, tudi jeft fe tebi po¬
polnama darim. Dopufti, de te ljubim, sa-
kaj, lej, jeft nizh drusiga ne shelim, kakor
famiga tebe, nizh drusiga nozhem, kakor
farno to, kar tebi dopade. Ljubim te, moj
Svelizhar! $vojo flabo Ijubesen fklenem s
ljubesnijo, s ktero te vfi angeli in fvetniki
ljubijo, s ktero te Marija, tvoja boshja Mati,
in vezhni Ozhe nebefhki ljubi. O de bi te
mogel od vfih ljubljeniga viditi! O de bi
mogel narediti, de bi te vfi ljudje ljubili,
de bi te vfi ljubili tako, kakor li vredin
ljubljen biti.

Lej, moj Jesuf! blisham fe k tebi, de
bi fe s tvojim fvetim mefam shivil. Al oh,
moj Bog! kaj fini jeft, in kaj fi ti? Ti li
Bog nefkonzhne dobrote, in jeft, jeft fim

351

revin zhervizhek, ki fim s toliko grehi ob-
loshen, s kterimi fim te tolikokrat is fvojiga
ferza pregnal. O moj Bog! jeft nifim vre-
din pred teboj fe snajti, jeft fim vredin
fkos zelo vezhnoft dalezh in sapufhen od
tebe v peklu goreti. Ti pa, moj Bog! ker
fi nefkonzhna dobrota, me klizhefh k febi,
de bi te jeft v fvoje ferze prejel. Lej, sdaj
pridem vef ponishin in oframoten savoljo
toliko grehov, s kterimi fim te rasshalil, pa
vender tudi poln saupanja v tvojo ljubesen
do mene. O kako shal mi je, moj Ijubes-
jnivi Svelizhar, de fim te tolikokrat rassha¬
lil. Ti fi zlo fvoje shivljenje hotel dati sa me¬
ne, in jeft, jeft fim tolikokrat tvojo miloftin
tvojo ljubesen rasshalil, in fim te sa prasin
nizh sapuftil. Bolj, kakor savoljo vfiga drusi-
ga hudiga, mi je shal savoljo vfih grehov, s
kterimi fim te bil rasshalil, naj bodo veliki
ali majhini, ker fim fe soper tebe ne-
fkonzhno dobroto pregrefhil; is zeliga ferza
fo mi soperni. Upam, de fi mi she odpuftilj
zhe mi pa fhe nifi, moj Jesuf! o odpufti mi
sdaj, preden te v fvoje ferze prejmem. Ker
hozhefh zhes malo zhafa v moje ferze priti,
te profim, de med pred v fvojo gnado vsamefh.

Pridi, o moj .Jesuf! pridi v moje ferze,
ktero po tebi hrepeni. O moja edina, moja
nefkonzhna dobrota, moje shivljenje, moja

352

ljubesen, moje vfe , danfi te shelim s tifto
Ijubesnijo prejeti, s ktero fo te tifte dufhe
prejemale, ktere fo te nar bolj ljubile; she¬
lim te prejeti, kakor tvoja fveta Mati Ma¬
rija ; fvoje danafhnje Obhajilo fklenem s
njenim Obhajilam. O prefveta Deviza, moja
ljuba Mati Marija! daj mi ti farna danfi fvo-
jiga ljubiga §!inu, sakaj, lej, is tvojih rok
ga shelim prejeti. Rezi mu, de fim tvoj flu—
shabnik, sakaj tako me bo danfi, ko k meni
pride, s toliko vezhji Ijubesnijo na fvoje ferze
pritifnil.

Molitev po fvetim Obhajilu.

^Zhaf po fvetim Obhajila je drag- zhaf, ve¬
like gnade dofezhi, sakaj profhnje in molitve,
ktere ob tiftim zhafu opravljamo , kadar je Jeauf
tako na tanko s nafho dufho fklenjen, imajo ve¬
liko vezh saflushenja in vrednofli, kakor tifte, ki
jih ob drugim zhafu opravimo. ^veta Teresija
pravi, de je takrat Gofpod v dufhi, kakor na tronu
gnad, in dufho nagovarja; Proftme, o mojahzhi,
sa karkoli hozhefh , sakaj sa to fnn prifhel k tebi,
de bi ti dobrote delil. Oh kakfhne pofebne gnade
fo tifti prejeli, kteri fo po fvetim obhajilu fkerbni
bili s Jesufam fe pogovarjati! Zhaftiti paterAvila
ni nikoli samudil po fvetim Obhajilu po dve uri v
molitvi oftati. § veti Alois je Jesufa Kriftufa po tri
dni sa to gnado hvalil. §kerbimo tudi mi faj zeli
tifti dan s Jesufam fklenjeni oftati, kteri dan fmo
ga sjutraj v fvoje ferze prejeli.}

353

Molitev.

Sdaj, moj Jesuf , li she prifhel k meni,
fi she v mojim ferzu, fi she vef moj poftal.
Pozhaftim te, moj Svelizhar! Molim te, in
pred teboj fe vershem na fvoje kolena; ob¬
jamem te, in te pritifnem na fvoje ferze ;
sahvalim te, de fi hotel v moje grefhno
ferze priti. O Marija! in vi, vfi moji po-
mozhniki! moj angelz varh! sahvalite Jesufa
nameft mene. Ker fi me tedej, moj nebefhki
Kralj! tako Ijubesnivo hotel obifkati, ti da-
rim fvojo voljo, fvobodnoft, in vfe kar fim.
Ti fi cfe vfiga meni daril; tudi jeft fe tebi
popolnama darim; sanaprej nozhem vezh
fam fvoj biti, od danfi hozhem biti tvoj, po¬
polnama tvoj. Hozhem, de bo moja dufha
vfa tvoja, de bodo moje telo, vfe moje
mozhi, moji pozhutki, vfi tebi flushili, le
tebi flushiti, tebi dopafti sheleli. Tebi, o
Jesuf! darujem vfe fvoje mifli, fvoje shelje,
fvoje nagnjenje, vfe fvoje shivljenje. Dofti
dolgo fim te shalil, o moj Jesuf! Vfe dni
fvojiga shivljenja, ktere mi bofh fhe dal,
hozhem na to oberniti, de bom tebe ljubil,
ker fi ti mene tako priferzhno ljubil.

Vsemi, o Bog mojiga ferza! vsemi ta
dar, kteriga ti danfi ubog grefhriik daruje,
kteri nizh drusiga ne sheli, kakor tebe lju-

354

biti, tebi dopafti. $turi s menoj, oberni s
menoj in s vfim, kar imam, kakor tebi do-
pade. Tvoja ljubesen naj v mojim ferzu vfe
pokonzha, kar tebi ne dopade, de bom vef
tvoj, in le sato shivim, de bi tebi dopadel.

Ne profim te, o Jesuf! sa dobrote te¬
ga fveta, le to te profim, de mi savoljo
saflushenja fvojiga fvetiga terpljenja vedno
shaloft nad mojimi grehi dodelifh. Rasfvetli
me, de bom nezhimernoft vfih dobrot tega
fveta fposnal, de bom fposnal, kako ti sa-
flushifh od uaf ljubljen biti. §5turi, de fe
bom od vfiga nagnjenja na pofvetne rezhi
odtergal, in naveshi me na fvojo fveto lju¬
besen , de moja volja od danfi sanaprej nizh
drusiga ne bo shelela, kakor kar ti fam
hozhefh. Daj mi poterpeshljivoft in voljnoft,
zhe bom revin ali bolan, ali zhe fe mi kaj
drusiga prigodi, kar moji mu posheljenju ne
bo ufhezh. §>turi, de bom prav krotak do
tiftih, kteri me sanizhujejo. Daj mi frezhno
fmert; daj mi fvojo fveto ljubesen. Pa pred
vfim te profim, de mi dafh vedno oftati v
tvoji gnadi notri do fmerti. Ne pripufti, de
bi fe fhe kdaj od tebe lozhil. O moj pre-
fladki Jesuf! ne dovoli, de bi te jeft fhe
kdaj sapuftil. Profim te pa tudi sa gnado,
de bom v vfih fkufhnjavah k tebi, o moj
Jesuf! pribeshal, de bom takrat tebe na

355

pomozh klizal; profim te sa gnado, de te
bom vedno sa gnado ftanovitnofti profil,

O vezhni Ozhe! tvoj ljubi $in Jesuf
mi je obljubil, de mi hozliefh vfe dati, kar
te bom v njegovim imenu profil: Kar bote
Ozheta v mojim imenu profili,  vam
bo  dal. (\Jan. 16.) V imenu, in savoljo
saflushenja tvojiga ljubiga $inu, te toraj
profim sa tvojo ljubesen, in sa ftanovitnoft do
konza, de te bom kdaj v nebelih is vfih
fvojih mozhi ljubil, in zelo vezhnoft tvojo
miloft hvalil, kadar fe ne bom vezh bal od
tebe lozhen biti.

O prefveta Deviza Marija! moje upa-
»nje, sadobi mi to gnado, sa ktero te pro¬
fim; fturi tudi, de te bom priferzhno lju¬
bil, moja mogozhna Kraljiza, in de fe bom
v vfih fvojih potrebah tebi priporozhval.
Amen.

356

Lauretanfke litanije

Devize Matere Marije.

Gofpod , ufmili fe naf!

Krifte; ufmili fe naf!

Gofpod, ufmili fe naf!

Krifte, flifhi naf!

Krifte, uflifhi naf!

Ozhe nebefhki, vligainogozhni Bog, ufmili fe
naf!

§in, vfiga fveta, refhnji Bog, ufmili fe naf!
Jjveti Uuh, refnizhni Bog, ufmili fe naf!
§veta Trojiza en fam Bog, ufmili fe naf!
$veta Marija, '

$veta Mati boslija,

Sveta deviz Deviza,

Mati Kriltufova,

Mati milofti boshje,

Mati prezhifta,

Mati bres madesha ,

Mati nedolshna,

Mati prefveta,

Mati ljubesnjiva,

Mati prezhudna,

Mati nafhiga llvarnika,

Mati nafhiga odrefhenika,

Deviza modra,

Deviza zhaftilljiva ,

Deviza hvale vredna,

Deviza mogozhna,

Deviza ufmiljelia,

Deviza verna,

sa naf Boga proft!

457

'O

«1

O.

1  «s

\ h®

o

a

Podoba pravize,

§edesh inodrolli boslije,

Sazhetik nafbiga vefelja,

Pofoda duhovna ,

Pofoda zhafti vredna,

Pofoda vfe fvetofti,

Jjkrivnoftna rosha,

Turn kralja Davida,

Turn flonokofteni
Hifha slata,

Skrinja miru in fprave,

Varata nebefhke,

Sgodnja daniza,

Sdravje bolnikov,

Pribeshalifhe grefhnikov,

Trofhtarza slialoltnih,

Pomozh kriftjanov,

Kraljiza angelov,

Kraljiza ozhakov,

Kraljiza prerokov,

Kraljiza apoftelnov, j

Kraljiza marternikov, '

Kraljiza fposnovavzov , sa naf Boga profi!
Kraljiza deviz, sa naf Boga pr<5fi!

Kraljiza vfih fvetnikov, sa naf Boga profi!
Jagnje boslije, ki grehe fveta odjemljefh; sa-
neii nam, o Gofpod!

Jagnje boshje, ki grehe fveta odjemljefh; ufli-
lhi naf, o Gofpod!

Jagnje boshje, ki grehe fveta odjemljefh; ufmili
fe naf, o Gofpod!

Krifte, flifhi naf!

Krifte, uflifhi naf!

Ozhe nafh i. t. d.

Zhefhena Marija i. t. d.

358

Pod tvojo pomozh pribeshimo, o fveta
boshja porodniza! ne saversi nafhih profhenj
v nafhih potrebah, temuzh refhi naf vfelej
od vfih nevarnoft, O zhaftitljiva in shegnana
deviza! nafha gofpa, nafha fredniza, na-
fha befedniza, nafha pomozhniza. S fvojim
§iinam naf fpravi, fvojimu $inu naf pripo-
rozhi, fvojimu §!inu naf isrozhi.

Piofi sa naf fveta boshja porodniza.

De bomo vredni obljub Kriftufovib.

• Molimo.

§vojo miloft, profimo Gofpod! v nafhe
ferze vlij, de, ki fmo po angelovim osna-
njenji vzhlovezhenje Kriftufa, tvojiga §!ina,
fposnali, po njega terpljenji in krishi zha-
ftitljivo vftajenje dofeshemo. §kos ravno
tiftiga Kriftufa Gofpoda nafhiga. Amen.

Profi sa naf fveti Joshef!

De bomo vredni obljub Kriftufovih.

Molimo.

Naj nam, profimo , Gofpod! saflushe-
nje shenina tvoje prefvete Matere Marije
pomaga, de, kar nafha flaboft ne premore^
nam bode po njegovih profhnjah dodeljeno.
Kteri shivifh in kraljujefh s Bogam Ozhe-
tam v edinofti fvetiga Duha, Bog od veko¬
maj do vekomaj. Amen.

359

Salve regina.

Zhefhena bodi kraljiza ! Mati milobi,
shivljenje, fladkoft in upanje nafhe, bodi
zhefhena! K tebi vpijemo sapufheni Evini
otrozi; k tebi sdihujemo shaloftni in objo¬
kani v tej dolini fols. Oh, oberni tedaj,
nafha pomozhniza! fvoje miloftljive ozhi v
naf, in pokashi nam po tem revnim shiv-
Ijenji Jesufa, shegnani fad tvojiga telefaj o
miloftljiva, o dobrotljiva, o fladka Deviza
Marija!

Profi sa naf fveta boshja porodniza!

De bomo vredni obljub Kriftufovib.

M o l i m o.

Vfigamogozhni vezhni Bog! ki fi du-
fho in telo zhaftite Devize, Matere Marije,
de bi vredno prebivalifhe tvojiga §ina biti
saflushila, f pripomozhjo fvetiga Duha pri¬
pravil ; daj, de bomo, ki fe njeniga fpo-
mina vefelimo, po njenih miloftljivih profh-
njah od prihodnih slegov in vezhne fmerti
refheni. §5kos ravno tiftiga Kriftufa Go-
fpoda nafhiga. Amen.

Kasalo

Od mnogih djanj poboshnofli na zhaft Marije Devize
Premifhljevanje zhes lauretanfke litanije
Premifhljevanje sa prašnike Marije Devize

Premifhljevanje zlies vfako fedmerih shalofl
Perva shalofl, prerokvanje fjimeona

Druga
Tretja „
Zheterta „
Peta „
§hefta „
jjedma

beg Jesufov v Egipt
sgubljenjc Jesufa v tempelnu
frezhanje Jesufa in Marije
fmert Jesufova ....
Jesufovo prebodenje in fnet
Jesufovo poloshenje v grob
Molitve k fedmeri shalolti Marije Devize
Darovanje famiga febe' Marii Devizi
• „ fvoje drushine „ „

Sdihljeji proti Marii Devizi ....

Pefmi na zhafl Marije Devize . . .

§konzhanje.

Molitve pri fveti mafhi .

„ „ fpovedi in fvetim obhajilu

Lauretanfke litanije.

flran.
3
39
63

256

256

264

270

279

286

295

304

311

317

318

319
321
335
339
346
356




s

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000519972

\

(

v

\