^g^-s^JSi
P>^
ibl. k. k. Hofbibliothek,
Wien.
St. 26.
V Gorici, 24. junija 1881.
„So5a" izliaja vsnk potek iin velja spo§(o projetnana «Ii v Gorin nn «lom poSiljana:
Vse leto.....i.   t "(i
Pol leta    ....,.' .}!• Cetvrt leta     .   .   .   .   v 1 •"-'•• Pri oznauilih in |irav tako i<r- .¦!"¦• tlanicah" se plnfiuje za uavadiui u-t-.i<i)>-no vrsto:
8 kr. 6e se tiska 1 krat 7   „   „   „     „   2   ,, 6   „   „   „     „   3   „ Za vtio 6rk«'  po prostnru.
Tecaj
Posamczne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki nl'ci Mjzo „treh kron". in na fttareni trgo.« V Trstii v tobakarni-fi „Via <lHIa aHorma'3".
Dopisi naj so blagovoljuo pogiljajo uredoiStvu ,,{=8000'' v finrici v Hilarijanski tiskarni, liarocnina pa opravmStvu„So$ew na Korenji v Sticsa-vi hiSi Sfc,_ 10-11.-riadstr.
Rokopisi sc uo vraCajo; dopisi naj se blagovoljiio fraiikujqjo, -— Delalcem in drugim nopremo&iiim so naiofcnina znifca, ako se oglase pri nrodniStvu.
Vabilo na naroebo ,,Soee."      !
I
Koncem   tcga   meseca  iztefie  itoroLba na nSo6o"  za prvo polovico  letoinjega leta,   zato vljudno prosimo gg. narofinike in prijatcljo naSc, ki so naro&nino le za ta fias odrajtali ali ki na i novo zelijo dobivati na§ list, naj so oglasijo za , to do kouea  tega  meseca,   da  liste  porcdoma ! dobe* v prifietku druzega poluletja.                       j
Cas sedanji nam kazc na vse strani Sivalino j gibanje in vsakovrstnc boje. Primorskim Sloven-cem ni bilo nikdar poprej potrebno toliko za-vesti 0 lastni domovini, Slovcncib in Slovamh, kakor sedaj. Naj tedaj rodoljubi spodbujajo na§c ljudstvo tudi ua prebiranje iasnikov, ki iraajo v prvi vrsti kazati na sedanje nase razmere, na nevaruosti in pomoCke, da narod v resuici dozori za politifine borbe in boje. Tako" bo tudi nam mogofc zvesteje in zadovoljuiSe spolnjc-vati ^asnikarsko dolzno^t.
Opravnislvo in umlnistvo „Sadea.
Irredentovski zlati nauki Slovanom.
Spomlad je prcSIa, in Garibaldovc's niso prihrult v tiia&ko luko, kakor so prorokovali. Ali zarad tega ni misliti, da Irredenta 2e tniruje. Ona hoce vsekako Italijo povc^ati in po svoje okrozjti, da bi postala tudi dejansko velevlast. Zadnjc meseee botela sc je Irredenta polastitt tiuiiskc zemije v Afriki; mogo&iisa Francija j« je prehitela, in ze se celd de'avci ital. in francoski pobijajo iz maScevanja, kakor se je tak po-boj godil te dtii v Marselji. Sli§im« celo, da so se pogajali Italijaui letos s Fraucuzi, da bi poslednji prvira pomagali odvzcti juztio Ttrolsko Avstriji. Te doi pa je izdal la§ki general Mezzacapo, prejSnji vojni minister, bro§urof v kateri razkazuje Italijanom Btanjc njih vojske, in tetja tisofi wilijonov frankov za porano^enje la§ke vojske in la§kih trdnjav. Opominja vrofiekrvue irredentovce, naj Se nekoliko potrpe, da potem toliko gotoveje dosc^ejo svoje naruene. Dovolj jasno govori. da ItaHjani $i morajo prisvojiti poleg Tridentskega tudi avstrijske primorske deZele.
Irredentovska polittka je tedaj kljnb mnogoteriiu pobojem oeomahljiva, in se nikakor ne da ukrotiti v svojih oamerah. Kedar koli Irredenta ne rozJja 0-Citno, pa toliko intenzivuiSe deluje na skrivnem in na tiheui. Ravno irredentovska politika zaukaznje tihotapsko pstopaaje, in ujeni agitatorji javno izre-kajo, da ni modro, javno razpravljati poti in pomoeke za prave namece.
Povsem tedaj moramo blti na strasf; in misiiti, da irredentovci tudi ob zuaanji tiifni neumorno de-lujejo proti primorskim Slovanom. Danes pa preglej-mo najpoprej irredentovsko pismo, katero je brio tudi urednistvu ^Sofic" poslano ie februanja mcbeca t. 1. To pismo naj vsakdo, zlasti pa na§i vodniki premi-Sljujejo, ker jasno in najoCitniSe kaie, kaj nam je 0-pu§catir iesa se nam je poprijeti in kak5 nam je v obfie delovati, ako hoCemo v resnici reSiti slovanski &ivelj na Primotskem.
Ko smo dobili to veleizdajsko pismo, videli smo takoj, da ima iste Lrke, kakor knjiga ffGii Eredi della Turchia", in v resnici je tiskano pri istcm Tre-ves-u v Milanu, da si nam je do§lo iz Prage. Pismo to je sestavil filovek, Eduard Cuder po imenu, rojen sicer v Kopru, ali iskali bi zastonj trohico avstrij-akega duha v njegovih izjavah. Vsak stavek veje duh sovraStva proti Slovanom. In ta Clovek, ki ne zna slovanskega jezika, ki je slu^ii pod Garibaldijem, ta oCitnt irredentovee dobil je bil slu^bo kot delegiran komisar in potem kot likvidator. la de^elni odbor isterski ga je Se obdaril z 200 gld., potem ko ga je moral izpustiti iz slu2be 25. febr. 1880; obdaril ga je, ker se je p 0 s 0 d b i i s t e g a 0 d b 0 r a tako dobro oboasal v obCini Kaatavski (da je Slovanom
jamo kopal). Pismo, ki je pravo in resnieno, zagledalo je belt dan ua veliko jezo irredentoveem iu na jezo tudi ustavoverskih listovP ki so najprej zmerjali Sio-vane kot ovatluhe, potem pa molfiali, ko se jim je resni&iost dokazala. Razvpito to pismo pa se glasi tak6:
nCestitcmu nabelniMm izvrSevalnega odbora julsfcih planin,
Po mislih pravil si Cestita posiljati prepisano Cudrovo porofiilo 0 potih, knko bi se zatilo slovansko gibanje v Istri in okrepila italijaaska stranka, da ga vzamete na znanje ter se odlodite,
tajni odbor. V PoreSi, doe 5. marea 1880. Vcleccnjcni gospod vodjat
Zlorabc6 \i\U dobroto in potrpojiljivost, posiljam Vam to pismo, o katerem moram n/,c, v za^etku iz-refti, da bo zelo dolgo,
Kuku sem izvivsil svoje poslaustvo v Lovranu, in v kakoSnem stanji sem nasel to ob5ino, povedal sem u2e v porotiilu o<l 15. t, m, fit. 19, kar bo Vam znano, ker Horn si dcznil tm koneu pristaviti naSrt, kateri, tako se nadejam, predion se Vam, da ga pro-gledate iu izieCete tivojo menitev.
V nadeji, da Vam no bo ziri spossnati stalisfie, s katerega vtameljujein svoj predlog, drznem m Vam naznanjati, da Stejem njegov sprejem za koristeii in Lasu vgodf.n ne le iz ekonomskih in administrativnili rnzlogov, kateri ga na prvein mestu opiaviCujejo tako pred Ijudstvom kakor pred vlado, temu6 tudi iz politick ill rnzlogov.
In za resnico, ne moremo se varati, ampak pri-znavati moramo, da j6 slovansko-hrvaska propaganda zelo ^iva v dt>>5eli, ker ima svoje korenine na prizni* cab, v spovedntcah, v easnikiii in pred vscm v ne-vednosti, ki vlada med kmeCkim Ijudstvom.
Ta agitacija namerava napraviti Istro za po-krajino bodote slovanske dr^ave, katera bi se med druziini moznostmi mogla napraviti prej, nego se misli, ako se v ozir jemlje z <mic strani uarodno pro-bujevanje, ter se ima na uuiu, da klerikalna in mrafi-njaSka stranka to probnjevanje podpira z vsemi mno-govrstuirai in zdatnimi moLmf, da vlefie iz tcga lasten dobiiek, drzeC se znanega, k srcCi dejansko neizvr-sljivega aksioma: „o tutti russi o tntti rossi", in na-dejajoC se, da vsi morajo postati Itissi, robstvu in knuti na slavo. Zdaj je prasanje: kaj dela italijanski element, da prepreti, ali bolj^e, da ustavi preteCo povodenj ?
Nid, prav nid 1 Pofiiva ua minolih vspehih in gleda zaupno ua U6ko, katera ima zadosti trden bra-nik italijanstvu v Istri.
A ininoli v.^pehi se upirajo na uie profile okol-nosti, kadar je bilo labko zatreti katerc»ga popa a'*, katerega javuega slu^abnika, ker takrat ni bilo kakor daues; ni budil Slovana deZele sin, ki je imel prak-tieno znanje iu vzviseno stalisfie v dru2bi, ker po prejSnjem sisterau so se Slovaui, ki so se posvecevali nauku, polasfievali in niso bili v nobeni dotiki z a-gitatornim slovaoskim elementora zunaj deiele, tega elementa ideje in nacela niso bila zuana, se manj pa so se umela.
Danes pa je tudi Slovan postal posestnik, imel je cas poplatiti svoje dolgove, katere je naredil pred dvajsetimi, ttidesetimi leti, da si je prilastii zemlji§(5, katerih lastuik je zdaj; — danes ima slovanske Sole, v katerih veCidel popi ali tuji slovanski agitatorji ce-pijo svoja naeela mladini, katera jib. s prirojeno nav-dusenostjo iiri mod ude svoje druzine, med svoje so-sede, med prebivalce iste vasi, kateri s cudenjem, zadovoljstvom in preprieanjem posluSajo svojega do-morodca, „Gicerona in fieri", kateri s smelostjo neiz-kusenosti in polovicoim znanjem neprestano v vseh glAsovik fcridi italijanskemu elementu nekak: Quid, podobcu znanemu Usque tandem; — daues si Slovan za kak novSifi kupi in Cita slovanske fiasnike; danes je Slovan postal volilec ter ima na kmetih odlofino veCino; — in naposled ima oro^je, katero na dve strani rege ter se imenuje obeinska samouprava, katera se more in se u2e porablja za krepko agitacijo, katera je poiSela sluliti,  ter bo vedao bolj elu|ila
Slovanom za denarne potrebe na fikodo vscm plaCu-jotim.
A tudi Ufika, da si ni premenila svojega po-1 oija, ni veL branik slovanskemu popl&vu, ker bod! si v pazinskem ali koprskem okruji, ali v poregkem in puljskem, povsod ima Slovanstvo pripadnikov, 8o tudi ne toliko, pa skoro tako sinelih kakor v voloskem okraji, ki je steber iu ogoji^e vsega istrskega Slo-vanstva.
Pred vsem je treba podreti ta steber, porolitl to ogujigae, a h kratu ne iz o& puScati slovanskega ljudstva, ki prebiva onstran U6ke.
Danes je odprta pot v dosego prvega namena; treba je posluiiti so sedanje slepote vlade, pornbiti v korist vse okolnosti do Bkrajne meje. Sm mislim govoriti o razdelitvi kastavske zupanije, kakor jo bilo proseno v znanih dveh profinjah.
0 tej stvari sem od podu6eno strani zvedel, da je namestuistvo dolofiilo, naj se ta rassdelitev izvrsj, in da se zarad tega obine na de^elni odbor s pred* logo, nnj se de^elnemu zboru predion zakonski nafirt, po katerem hi se promcnil §. 96 ob&nskega reda, ozitoma v zmislu §. 20 de^eluega zakoua od 28. sop* tembra 1875.
Ker je teduj sklenena razdelitev, treba je tedaj zajemati iz tega vso mogoCo korist, da se med novi-mi ftupaiiijanit zarcdi sad nesloge, katera napravi tak razpor med njimi, da se duh denasnje vzajemne slogo ne bo mogel veft povrnitl.
Jaz. sodim, da sem doscg tega namena nekoliko zlajial s Lupa»skiui poroCilom od 5. t. m. St. 108 in s tern, da sem med kastavsklmi obSinarjt probudil idejo, naj si pridob6 grad, od katere pridobitvo si nadejam dveh stvari.
Po pridobitvi grada in napravi novega Solskega poslopja bi pred vsem drugim nemogoca postala ideja, toliko omiljena Dobrili in dotifiaemu lepemu drustvu, da se v Kastvi napravi semenisee, gnjezdo narodnosti in slavizma, katero bi se z majhnim troSkom napta-vilo na novi soli, ta pa bi se napravila na drugem kraji, na temelji u/e obstojeiega nafirta, po katerem bi podloga bila zelo obsezna, skoraj 900 gtirjaskih metrov, ker bi prizemlje moralo obsegati vse Solske dvorane za mo§ke in zenske, dvorane za risauje in dela, za Solski svet in za knjizico.
Z druge strani naj bi se tako ustanovila v Ka-stvu mrtva glavnica ziokoli 30.000 gold., ki bi pri razdelitvi imetka bila prisojeua IvaoUu, namestu dela gozdu enolikega.
Isto bodi reCeno o projektovaui cesti proti Lu-Lini, za katero se je prosilo 4000 gold, glavntce, ki nikoli ne bo nosila dobilka, ker kakor od pamtiveka, tako bodo tudi za veduo uZivali dobro Luzina sami oliOJnarji, ob5ina sama pa ne bo imela nobene koristi. Tako bi dobil Kastav vedidel takih glavnic, ki ne no-sijo nobeuih dohodkov, skoro pasivnih, Lukavac pa z majhnim troSkom ostal lastnik gozda Lisina, ki je ediuo gospodarsko dobro, ki daje nekoliko koristi. Tu so vzroki prepira iu veeue nesloge ter viri ne-prenehljivira in neizbeznim pravdam, katere morajo oslabiti in v gotovo fiaandno propast telebiti sedanje borilce Slovanstva, in posebno mesto Kastav, gnjezdo intransigentov.
Vedofi, da deielni odbor nima volje dovoliti na-proSenega zajma, ker ga menda gleda z druge strani, jirosim Vas, bodite tako dobri, prosite g. kapitana in okrajnega (?) podkapitana, naj se zajem vsekako do-voli, ako ne iz obstojeCih glavnic, pa iz reservnega zaloga, pridru2ujo6 se razlogom, o tem oziru navede-nim po kapitanu, ki v svojem poro&lu priporoSi pro§-njo obfiine (katere posledic pa ne pozua), tudi iz razlogov sedanje oportunitete, ki so tudi uva2enja vredni, ker bi se kraalu lahko priCela javna dela, da ljudstvo, u2e zdaj omahljivo, zapusti in konegno od-bije agitacije mestnc straoke, katera k sreCi §e|nima trdnih korenin, in katera bi jib nikoli ne bila zasa-dila, da se jej ni prepustilo, da sama gospodari,
Tako bi se, da ne bi vlada ali kdo drugi kaj alutil, zaslepile nepricakovano shinavsko bladuSnostjo glave slovanske stranke in napravilo se stanje, da m Vitezidu zaduSi zoaui njegov .$Uunft& lar, ,a tem pa .
bi se zacela naglo in stalno prsiti in propadati slo-vanska stranka, iuKastav bidobilto, Cesar je vreden. H kratu bi se pripravila tia, da Veprinac ne po-stane ognji§ce agitaciji, Cesar se je bati, ker je novi iupmk, rodom Kastavec, razvpiti Slovan, najbolj h-sicji, najizobrazenejsi in najpodvzctuisi za to straako. Zdaj se ne poznam natanko razuier te otoRte, zato si 2elim prilike, da jih spoznam, in v ta aaroen bi mi zatiostovalo, ako bi nekoliko fcasa uradoial. v Lov-ranu. Mislim, da se vzrok lanko najde, da roe poSje-io lie; uie to je dovolj, da ta obcina m piedlofila raeuua po besedah okroznice od 6. junija 1$78 $t. 3002; moja sfcrb pa bode, da mi bo v tern ozjru okrajni glavar na roko hodil.                      .«,*.,     ,
V Lorranu slovanska stranka m 5e doati krcpka, a ntegne se okrepiti, ako ne bi se posredaje pod|iral italijanski client, ki stannje na obalib, fegar ljube-sen si je treba pridobiti j zato sera napravll prorac.m za Lovran tako, da bodo brodovlastnikr fn trgovmski kapitani oprosceni od plafievauja obcmskih doklad, a s druge ttraiii na tern obloiU kiuete z davki, da s prekanjeno rabo ne more izpodleteti zaleleni namen, namrec da bodo kwetjo v gorah na milost in newi-lost iwroceni v roke staoovalccm na obali in prisilje-ni zttekati se k tern in posojila prositi, da bodo mo-gli dtvke placevati.
Priporocam tedaj, naj se posye v to obcino Mar-j*novic\ kakor deielnegaodborapomoinik, da se energies dovrSi proracun in odstrani sedanji tajnik, intrigant in prodana dusa Sterku in njegovim pajdasera, Harjanovic je sicer Slovan po rodu in misljenji, fie tudi nepomirljif sovraioik agitatorne stranke, vendar ne probudt nezanpanja slovanske stranke; on je raar-Ijiv, iwbrazen in tofino izvrSoje svoje naloge, nimapa toliko razuma, da bi sam namislil kako izvirno idejo, on postane pod mojim navodom, da sam in drugi ne bodo slutiH, pripravnoin vgodno orodje; ker se na-dejam, da bo prepuSCen neposrednjemu mojemu nad-zorstvu, dobim tako priliko, da nikdor ne opazi, tudi v tej obfiitu cpazovati delovanje in razvijanje sloven-site stranke.
Ko dobim tako v svojo roko cilj v voloskcm o-kraji in nadzorstvo v druzih okrajih, bode mi lahko s pomocjo priporocenih poslancev rafcunovodstva de-ielnega odbora, ako bi tudi druzega ne dosegel, za-preciti Slovar.om, da se obfiinski dohodki ne bodo ra-bili za namene njihove stranke, iu s tem bi se uze ronego doseglo.
Piedobro je znan znacaj Slovanov, lakomen in pohlepen je za nedopuscenim dobickom, polegtegapa tudi skop. Yzemimo jim poniocki, po katerih dobi-vajo oMinske uovce; tako bi bila siovanska stranka v Istri v krathem Laau dezorganizirana, ker Slovani bodo zelo tesko, in ce tudi m nekoliko casa, za dol-go goiovo ne donaSali iz lastnega 2epa novcnih po-niocitov, ki so neobhodno potrebni, da se agitacija v/driuje m napreduje.
In tako bodi!
Ob2alujte me, ako sem dve let! zase 2ivel, /daj pa se zaLel Lutiti iloveka in rodoljuba, da ste zrtva mojega probujenja, ker sem Vas piisilil k branjumo-jqga pogreSnega pisaoja,in da Vaspred vsem prosim, seznanite s tem de^e'mega odbora gnspode ter jib po-zdravite v mojem imcno.
V  znameQJe spoatovanja pa blagovolite sprejeti Vi in VaSa obitelj najsrLaej§i pozdrav mo je in Tap-pierove obitelji kakor od VaSega
najpokornejiega Cudra.
V  Kastvu, dne 22. februaxja 1880.
Dopisi.
IZ 60fiC6, 11. junija. (Naroduo petje na Go-riSkem.) Odkar je dijakom prcpovedauo zahajati v narodna druStva, in se vdeleSevati narodnih veselic, niaiajo dijaki tudi velikega veselja \ei uCiti se petja, ker nimajo veC prejinjih lepih prilik. Kdo se ne spo-iniDJa lepega narodnega petja ob veselicah, katere so dijaki pod uepozabljivim KocijanCifieai pa dezeli na-pi-avljaii ? Koltko narodnih pesmi so dijaki na kraetih med ua§o mladiuo zasejali; kako so se iepo razlegale in narod budiie! AH nesrecna piepoved je nasim dijakom isto veselje odvzela, naiodu pa veliko Skodo narediia. Ne da se tajiti, da niso tudi nasi ufiitelji na knietih mladino petje u&H. Saj se je sliSal tu pa tam kak dober zbor&k, ki je svojemu narodu east dtlai. Ali iaM bo2e, tudi to se od dne do dne zgub-Ija, in slisi se vec tujega, kot pa narodnega petja.
MogoSe da so res nasi ucitelji z drugiin delorn preo'blozeui; njogote pa tudi, da je zadela tudi njih enaka piepoved kot dijakel En vzrok tu mora biti; kajti drugaCe bi morali slovenski uCitelji, kateri so zato poklicani, bolj truditi se in skrbeti za prospch narodnega petja; saj ved6, da petje je gotovo velik pripomofuk v prolmdo in prospeh narodnega, gibnnja.
Graje pa so vredni naSi mestni uiitelji, zlaati oni, kateri se vStevajo med pevovodje, dase odtegu-jejo naroduemu petju. Goii§knn pevccm, ako se 2el6 petja uditi, mora fttalmcni odbor preskrbeti zunanje-ga, utttdja, ako noCe, da naroduo petje v Gorki po-
polnem ne potihne, kerse je dozdanji bilsi pevovodja poduLevanju petja oifpovedal. Pri zadnji veselici, ka-tero je napravi|a iitalnica s svtijo poddruzuico ce-sarjevMu Etwlolfu in JSttfaiiiji na fast, je mn^ukdo pogivsal «iarodiio petje. Za isto vc>?Ih*o j«* l»il ilr.-zdanji pevovodja prasau, ali bi hokl petj« voditi. Ali g. pevovodja je stavil take pogoje, ali prav za prav zabteval take pevce, kat-Tih bi ne bilo raogoce pridobiti. KomCno se je pa dozdanji g. pevovodja noki j/ra/.il, iiaj se v ta nauvn napmvi pies, pa bo dobro. Tako je morala ta vesehea vrSiti se brez petja. In kdo bi se ue jezil, ko vidi, da nasi pevovodje rajsi nemsko iu italijansko prtje ptHlpirajo kot pa sloven-sko! Evo Vain dokazov. Te ilai je nek ltberalni laski odVek napravil v goriSkem gledi&i koncert v ptnmt otrokom rajncega Mugucne ar kapehttkann.stne godbe (z Napoletioskega.) Prog.am tega koncerta je l»il se-stavijeu z godbo in pttj> m (razuiue se tamo italijait-skim.) V tem zboru >i \u\e\ tudi nas>g;i slov. do-zdaojega ppvovodjo in druge Slovence, kateri tudi v nemSki konkordiji ne z-tosMjajo. Rt»s, mnetnost je kosmopoliticiia, iu da ta koricert je bil v dobmdelen uainen, in nihee bi diizdanjemti naSeinu pevovodji ne zanieril, da je kot pevec pri koncertn sodeloval, k o b i na a lie bil zap u s t i 1, in ko bi naroduo petje dalje gojil in poducVval, na kar bi ntu bil ves slov. narod hvalezen. Torej kilo je kriv, da na GoriSkem zaostajamo in ne napredujemn z narodnim petjem? Res, elovek it vc5 ne ve, ali je na Slovenskem ali ua Italijanskem, ker vecinoma se slisi italijansko petje t Slovenski ucitelji, kateri ste zato poklicani, in ki je Vara mar za obstoj natodtiega petja, potrudite sn, ukratite si kakSno uro iu poduLujte narod no petje ? Saj to je Yam samo na cast in narodu na korist. Naroden pevec.
Iz florenje solke doline, 12. jun. Zivijenje
je malo sposobuo za pofiitek. Zivljenje presanjati je ravno tako, ko ga zgubiti, in presanjano Zivljenje ravno tako, ko zgubljena sreCa.
Zgled iraamo v stranki ncutrndnih potujdeval-cev,ki nasoddite do dne spodkopavajo, dasi jih pu§fea-mo na miru, kot nmazane 2abe v vodi. „Kdor ho6; kaj imeti, se mora ganiti." — %& ve6 let je, kar vc-Cina prebivalcev gomje so§ke doline ^elif da bi umd-iit'e vsaj plaCilne liste v donincetn jeziku razposiljale. Trnovski 2upan s svojim tajnikom sta samri od scbt» pred dvema letoma davkarskega aradnika S. prosila, da jim davkarija vse v slovenskcm jeziku poSlj^t ker v tem jeziku vse laze razumejo. Pa dosedaj se ntft ni zgodilo. Se plaCilnib listov, ki so za vse tri de^elne jezike tiskani, noSe uradnija rabiti po 2elji prebivalcev. Rad bi pa vedel, ako bi Mdo ljudstvo vse v ita-Ijanskem jeziku imeti, ako bi bili uradniki tudi tako slepi iu gluhi I V tent zmtslu je bil tudi j&upan R — z ^lage — prisiljen, obruiti se na vi§o oblast, da se c. kr. davkariji v Bovcu zauka^e Zagarjem poSiljati vse placilne liste v domatVm jeziku. Kako se bo pa davkarija gled6 na to obnasala, bo kazala pribod-njost. —
Ta da si ravno majhni in le za^asni vspeh go-spoda 2upana je hvale vreden, in 2elimo tudi, da 0-stane g. iupan gledo na pravifine terjatve stanoviten.
Kakd se poganjajo pa v Bovcu*) za narodne pravice ?               ___________
Iz BoVCa, 8. jun. Kako nekateri, ki jim je se slovenska ortograhja doma^ih iraen trn v o2eb, Bovfia* ne napravljajo in navauSujejo zanem^ino, k;ize med j drugim ta dogodba. — Dne 20 aprila dobi obcinski urad od tukajSnje davkarije en spis v sloveoskem jeziku.   Ko  pride to zakotnenm pisarju A.
C.....  na znanje, pritede v uradnijo in zaukaie, kot
poobla§Cenec 2upanov, ki je sel v Gorico, tajniku pi-: sati  pritozbo na finadno  direkcijo v Trst, katero je . tretji odbornik Franc StrausgitI podpisal. I         Kako more srenjski  svetovalec nizje vrste  A.
; C... vtikati se v stvari, katere pripadajo le 2upanu, in zakaj ie to prito2bo StrausgitI podpisal, ker istega : due je bil gosp, 2upau doina, in je tudi podpisal vse ; druge spiset
!         Na drugi straui  prasam pa gospoda zupana S.
. tudi kot dezdnega poslanca, zakaj je tako tib na-i sproti temu neredoemu postopanju, ker mora dobro ; vedeti, da srenja zeli samo v sloveoskem jeziku vse ' imeti ter potrebuje v doma&h zadevah le tega jezi-ka **) Naj tudi enkrat povG namen svoje nesamostalue : politike 1 Zatorej prosim na odgovor. j Dostavek urednistva. Iz drugega dopisa, ki je v : nasih rokah, posnemljemo, da s<\ je imenovani g. A.
I C.....  silno raztogotil,  ko je doSel od davkarije slo-
j vensk spis na bovsko zupauijo. Njegom jeza je v-'¦ gajala §e drugemu gospudu, ki neki v Bovcu vse vo-
; di, in  tak6 je g. A.  C.....  kar diktiral tajoiku bov-
Ske iupamje prito^bo na finanCno.direkcijo, zraz» ; logom, da bovska obftina obCuje z davkarijo vedno v ; nemskem jeziku,  in da se tedaj spodobi na nemSko
pisane vloge tudi nem§ki odgovarjati bov&ki in-paniji. To prito2bo je potem g. F. StrausgitI podpisal, g. C.....  pa   se se je neki   na trgu javno bahal,
da je davkarskega uradnika g. S. vendar enkrat vjel. G. zupana so ua to oponiinjali od vefi straw, da naj protestuje proti takeinu postopanju in proti zlo-rabi uradne oblasti. Ali on se ni ganil.
Take so tedaj stvari, tako se ravna z obcinarji t Potem pa trobijo po svetu, da na§e ljudstvo hrepeni po nemscini! In isto ljudstvo se bije ob Lasu"obcji:-skih in drugih volitisv samo po obrazu, ko izroea ta-kim zastopnikoiu svojo glasove in svoje zaupanjt! 1 Ubogi rodoljubi st^ hor6 in pot6, da bi Ijudstvu pri-boJF.vali vgodmsih pogojev za samostojen razvoj; za-slepljenost drngih ilomaCinov pa od zadej prej in po-slej vse pokazi!
GradnO, 20. junija, Imeli smo tukaj due 17. t. m. popoludne ne.i«vadno sloveseu pokop. Izrodili smo materi zemlji U\\\A» ranj. go^p. JoMa Rotar-ja, nek-danjega vikurja Gradenskega, ki je bival zadnja Ieta, leta pokojav in lioleztii, pri svojero vuttku, vis. C. g. ztipuikti v HlovriMicu. Ker je z"elel pofivati pri svojih uekdanjih oveicali, napravili so mu Gradenski obiinar-ji a2i}rihtt (zidan grob) v mrtvaSki kapelici in ga slovesno tje preuesli.
Udch'iilo se je sprevoda pet duhovnikov, na 5elu vis. d. g. v2upnik iz Biljat»e, trije i^upani; Bi-Ijanski, Kojsko-Sraartenski in Dolenjski, nekaj odlii-nib veljakov in m'nogo druzega ljudstva. Hvala jira I
Ranj. g. Jolef Rotar je bil star firez 77 let, ma§nik drez 43 let, vikarij v Graduem celih 28. let — do pokojnin*. Bil je sihio modan; zato se ni bal tezavnosti tukaj§nje slu^be. Ljudstvo ga je rado ime-lo, ker je ne le duse, ampak tudi telesa zdraviti znal. Ljubil je veselje, odkritosrenost, poni^nost, radodar-nost in slovenski narod. Naj v miru po&vai
V Dolenjem Logatci veselica IO. julija. Mno-go rodoljubov se je zbralo 20. maja na Rakeku, Iz razposlane „okro2nice" posnamemo te stavke:
„Zborovalei so se soglasno domoniii: notranjska diu§tva in pevci, na celu jim ta pot ppodcnjc*logaiko nar, druStvo; o^nujejo naj na slavo prvegu obenega praznika slovanskili apostoluv sv. Ciriia in Metoda v prid inatfcl Jurci6-evega spouienika velik narodeu praz* nik gi* slu^bo bozjo dopoludnc in popoludno z juvnu tombolo ter ljudsko veselico.
0 svetosti teh dveh namenov in prevelik! va2-iiosti celega podjetja za narodno nu§o stvar sploh je gotovo vsak med natni popolno pre^ricau ! Izproisila se je tudi i/.virua misel, da se, ako je na§e notranj-sko delo vspeSno in dobi posnemovalcev po ljubi Slo» veniji, naprosi si. odbor za Jurcic - ev spomenik, naj doda nabrauim novcem §e cetvti namen, da nalo2| primereu kapital za „JurCiC-evo ustanovo", iz katere obresti se vsako leto po razpisovanji houoruje kak§uo literarno delo....
Dalje se je sklenilo, da se veselica izvrHH v Dolenjem Logatci; tam se je te dni koustitoval izvrSe-valni odbor: gosp. Ignacij Gruntar, c. k. notar, vo-dja; Ivan Resman, tajnik; Adolf Mulley, iupan, bla-gajnik Fran Arko, dekorater iu Adalbert Ribnikar, naduditelj, ki ima v rokah pevske zadeve.
Dan veselice bodi 10. dau julija t. 1., ako ga kaj posebno imenitnega ne prepreCi.
*) U-. dopisnik nam ne pov^, zakaj atatlja to praianje. Po nakljuCiji smo ob istem Lasu dobili iz Bovca pojasnila na isto atrani.   IT*:.
*¦) Kdor je slep, ali droge namena ima, gotovo miali druga^fl.                                                                Pit.
Iz Ljubljane 20. junija. (Izv. dop.) (K r a n j s k i de^elni zbor.) Dolgo u^e preje, prednojq bil dr-lavni zbor tako iznenada zakljufieu, ko 30 nasi za-stopniki bivuli §e v Befii, bil je razgovor pri nas po vseh krogih: kaj bode z naStm d e z e i u i m z o o-roiB, kaj uamerja vlada storiti, je H bode ukrenila jedino pravo ter razpustila ga, ali ga bode sklicala §e v zdauji sestavi, in, kako bodo v posledujem slu* Saji postopali nasi dezelnozborski poslanci. Na§ de-ieini zbor ima tako zvano ^Uberaluo" vecino, sestojeCo ali iz najstrastnejsih sovraiuikov narodne stranke in sploh slovenske stvari, ali pa iz takih naSih nua* sprotuikov," ki sami na sebi niso prav nic ne^ varni, prav nedol^ni so, ki so pa popolnem v krempljih Dezmaoov et consortium,— vstanejo, kadar jim ti namiguejo, iu obsed6, (Se vidijo, da ne vstajejo njih bogovi. Sicer je raogoce, da bi v kranjskem de-ielnem zboru gospodovala Bliberalua", da je krajaer-ska stranka, kateri je uzc dostikrat ua§ uem§ki ura* dii list svetoval, naj bi se vendar zavila v plaSfi o-skromnosti in ne zahtevala, da bi gospodovala nail 95% sioveuskega prebivalstva ktanjskega—ali zadnje volitve so se se vr§ile pod zalega sporama Auersper-govo vlado, ki je na nas g'ovenske volilce tako pri-tiskala se svojimi orgaoi, da tedaj pri nas skoraj nic ni bilo bolje nego li je. zdaj v Bolgarski pod Batteu-berga absolutisticno vlado. Zato je narodna manjslua zboruiena svecano izjavo dala od scbe, da ona Sinatra ta zbor vsled notarsko dokazauo nepravilnih vo-litev nelcgalnim.
To ocitauje je siloo va2no, in ker je istinito, storila bi narodna nianjsina pametno iu prav umestuo bi bilo, da je po ouej sveCaui izjavi  zapustila zbor-
nico> To bi bil proti pritisk na vlado. Ali ona ni "tega storila, in to je bila po mojem ninenji velika napaka, Id bode imela—ce vse nc nioti—Se le letos morebiti neljube posledicr.
Kranjsko je zapustil dezelni glavar povse glaso-viti K a 11 en e g g e r. O.i je tudi dezelni poslanec in svojega mawlaU ni Se o.HozU Uasi je zdaj tudi trgovinska zbornica v narodmh rokali, vendar se ni nadejati, da bi njeiia nemcm\«ka dva zastopmka odio-2iia preje svoja nmndaUi, piuduo da po zakonu mo-rata izstopiti iz zbornice in to bode tedaj, ko. mine zbornice zakonodajna doba,—ostaue tedaj razniera v na§em zboru prav stara, in ako se dezelni zbor letos sklideV bode iinenst o^raz, kakor§nega je imeT pri zadnjera zasedanji vlaru, kojeposlanee Riuii v ime-ni narodne manjsiue izjavil v zadnji scji, da se z nemSkotarji v tej sestavi v zboruici ne bodo vec vi-deli. 0 tern se je dolgo casa po Ljubljani govonlo, in noben clovek ni dvojii, da se je zgodila ta izjava v imeni narodne manjSine zbornicne, in da ta izjava pomenja to, da narodni poslauci ne pridejo toliko 6a-sa v zbor, dokler se razmera glasov v njem naraviio ne popravi.
Sicer so pa tudi razmere med obema strankama tako napete, kakor u2e dolgo niso bile; naLa stranka ni tega kriva, ona je v oeeh nekatcrih energienih nioz" U prtpustljiva, takoj je pripravljeua podati roko v spravo, ce tudi bi morala znati iz vlastnega izkustva, da se jej nasprotna stranka leposmehuje—vide Bkom« promis*'glede podpredsednika v naSo kup&jsko zbor-nico. Kaj sledi iz navedenega? Daz na§iini nasprot-niki ni mogofie paktirati, da se ima preko njih iti— na deevni red. Dalje sledi iz tega, da vlada, naj pre-nullja na desno ali levo, mora razpustiti §e pred le-tolnjim zasedanjem kranjski dezelni zbor — so ve da le potem, ee so naSi sieve nski pes land § e t is tega mn en ja, kate ro so tudi po no v i-nah razgasilit nam re 6, da v nelegalni deiolnizhorsc »e vniejo vec. Disi se pri nas tudi v krogih slovenskih poslaucev Cudai glasovi raznaSajo, vendar dosle Se uobedeu lie dvomi, da bodo na§i zastopniki oitali mo2 beseda in da bodo zdaj z vscm svojim vplivom pritisniU na vlado, da razpusti v kratkem dezeltri zbor na§. V tem vpraSanji nekatnre k>*oge  v/ueinirja   tudi to,   ker o
HrvaSIci sabor je prifiel v ponedeljek zadnje zasedanje saborske periode 1878—81. Sabor se naglo sklent*, ker niu je ubravnavati samo novelo volitvenega red a. „Obzorw pravi da se noben sabor ni tako neznatno delo-val, kot ta poslednji.
V P t u j je prislo zadnjo saboto graSko „nemSko drustvo", katero je pokazalo po svo-jih krieaeih, da Nemeem ni nikakor mar za pravice drugiu. avstrijskih narodov. NemSko, nemskp in zopet nem^kol r— so uaglaSali.
Dalje huj§e postaja tudi studentovsko ^iv-Ijenje v Avstriji. NemSki bur§i provokujejo in dra^ijo, kjer in kolikor morejo, slovanske dijake; ^idovski listi pa ernijo potem slovanske Studente. Na 11 a 1 i j a n s k e m je med 30 milijoni prebivalcev samo 070.000 volileev. Prej so bill levicarji za ob6o volilno pravieo, zdaj ko gre za prenaredbo volilne pravice, pa nofiejo glasovati za-njo. Pravijo, da je prebivalstvo preklerikalno! Levidarji so v bistvu enaki drugod in pri nas, kedar je treba pomagati ljudstvu.
Gr§ko-tur§ka ecsijska pogodba je &e ratifikovana. TurCija ima zdaj v 3 tedniU od-stopiti najprej Arto,
Bolgare je toplo zagovarjal poslanec La-bouchere v angleiki spodnji ^bornici — proti knezu Battenbergu. On se zanaga tuai na pod-poro Gladstone-ovo, ki je bil od zafietka pravi-cen prijatelj balkanskim Slovanom. Ko bi do-zdanji knez bolgarski odstopil, ponnjata se za kneza bavarski prine A r n u 1 f in princ V a 1-d e m a r, ruske carinjc brat. Narodna stranka pa si zeli kneza B o g o r i d e s a, ker po ujem upa doseeH zdru^enje z Rumelijo*
Na Bpanjsko se neki preseli /, Ruskega kakih 60.000 judov, Spanjski kralj Je menda rckel, da naj le pridejo judjc, ker v Spaniji je
Drnga prilika za Rirasko potovanje jcv dru§nji s Hrvati Cez Reko, od kod'er parobpod odrine 28. ju-nija zjutraj ob sedmih, ali pa po suliem 22. junija o polntrch zjutraj iz Ljublj:iae hv. Gorico in Benedke. — Doticne izkaznicc (Legitiraatiousk&rten) ddbivajo se pr: muni.
Splnh se more pa tndi potovati z okro^nimi lisiki (Rimdieisebillet), ki jih je tudiv Ljubljani do-bMi, ako «e kdo zanje vsaj 2 dni poprej oglasi na zetazuici.
V  Ljubljani, 19. junja 1881.
(Iz „Sltt)                            Dr. A. J are,
,                                      prodsodoik kat. dtulbe;
Gehov in PoJjakov pride v nedeljo 300—400 v Trst in odpotujejo proti Rimu drugi dan na Lloydo-vera parobrodu. Lepo Stevilo Slovencev izvseh de2el, tudi z Primorskega pdjde 2 njimi. (Kolikor dozdaj vemo, pojde z GoriSkega 6—7 duhovnov.) V Trstu pride gotovo mnogo Slovencev na kolodvor pozdmvit Bcverne brate.
V  Rimu so zdru^ijo deputacijo vseh defcel v on sam osrednji odbor in bo za to slavnogti zbo-roval v paln5i Alh'eri, kjer je kardinal Borronico za ta c!as prcpustil romaijem svoje velike in krasne so-baiie. Uredni§tva vseh slovaaskib ^asnikov so napro-ftpim, po§j|jati od 25. jun. do 3. Jul. po 1 fttovilko kardinalu „Borromeo v palaCo Alfieri", da izvedo ro-marji, katerih nr(*digde bo v tej palaftl, v lastnem je* ziku, kaj m doma ta cub godi. Pisma in telegram! naj se odpoSiljajo roinarjcm pod istim naslovom,
Djemkorsekventno moUi glavnl  organ slo- \™™>™ »M iu pnuej, juuje, ^ v op«..y. j, venTke stranke. Popustljivost proti vladi bila bi zdaj    njih domovina. Drnga ljudstva bpanjeem ne bo-
Bkrajuo kaznjiva. kajti vlade s'veta doUnost je, da se tudi glede nas Slovencev ravna po prcstolncm govoru zadnjem in po nuvemberski avtoaomistiCni adresi.
Za razpttst na§ega dezelnegazbara pa govoti Se {   .  .,        ,   .        • drug rulog.Kranj'ka nima deieiocga glavai- s M^»a /ci^ozni ci,
do zavidela take pridobitvef
Tur^iji grozi Hay merle,   da pokli&i na-j Sega poroenika domu,   ako ostanc ona  trmosta
Nemski di± zbor je bil zakljuScn 15. t. m. Bismarcku ni §lo vse po godu v tern zboru. IlamburSko mesto pa je priklju^il carjeviiiskcniu
j a,°in viada ga tudi iz vecinc imenovati ne more, ker bi s tem sankcijonirala postojeCe  polozenjc  v kratij-
»kem dczelnem zboru, tega pa  slovenski  narod ven     ......._......_  _____ ^,^_
dar ni zasluzil s tem, ker je podpiral vlado;   tudi iz j k          Vcli{{a pridobitev
maujgine vlada ne more vzeti glavarja, ker to bi brio            WmnfiW o^}U, .0 in
protiustavuo, m pa smo tedaj   strogo  ustavui,   auo-
pram imamo pieced ens v tem oziru na  razpolagauje. |
Jedini pot iz tega iabiriuta kaze vladi tako, da razpi- j
ie nove volitve *) za dezetai zbor. NaSa skrb pa bode |
potem za vse drugo.   Vsako drugaCno ponujano reSi- I
tev tega za nas tudi vaznega vpralanjamorajo pana-
Si poslanci odbiti z odloCnim: non possumusl
Nem^ki ccsar je imenoval Puttkammcrja za notranjega, Gossler-ja pa za nauc. ministra. Bismarck je dobil odpust, da se ozdravi; na-mestoval ga ho Botticher.
V Belgrade 17. junija. (Izv. dop.) (Sibija — kraljevina.) Kdo bi si bil mogel misliti pred 5 lcti po velikem potazu naSega naroda na Djutnskem visu in na Deligradu, da je mogoce dobiti nezavisnost, kamoli kraljevino. To je bil porai: vaega naroda, kajti vojske Bimamo. Boril se je ves narod od Hletscga mladifia do OOletnega starea. In danes ? Danes pripravlja se narod, da skliCe mladega vitezjunaka kneza Milana ObrenoviCa IV za svojega kralja. Kedaj ? Na knele? dan, 10. avgusta po st kal. Kakor Vara je poznano, popotuje sedaj uaS knez po dvorih velikih ssil (viasti) nekadanjih saTezoikov treh „carevae, da se spolai forma. Kakor je podignen Knez rumunski za „kralja rumyn^ega* a ne za „kralja vseh Rumunov", tako bode iz pozoatib razlc^gov podigoen za fikralja stp-Bkega" a ne za Bkralja vseh Srbov".
Kje in kedaj bo veofiauje (kronanje), to se za sedaj se ne vt Bii ko ne, bo v manastiru (samo-stenu) 2ici v okrozji Cacanskem na bregu derefiega Ibra. Tuktii so bill vencani vsi (") kralji srbski. Se malo Casa, pa se bo uresmfiilo to, kar smo pred ne: kttliko leti v sladkem spanji gledali, ali misliti si n» upali nismo.
Politi6ni pregled.
Na Ceskem je volilno gibanje za volitve y trgovinske zbornice vrlo zivahno. V obrtskem odseku prej ko ne zmagajo Cehi; trudijo se, da bi zmagali tudi v trgovinskem. Judje se na-gibljejo na ce§ko stran. Nemci hujskajo jude, da bi njih glasove odtegnili Cehom.
*) V6eraj smo brali, da vlada zarea tudi misli na m-pail in na nove volitre,,                                           Utad.
Zanesljivo oznanilo o romanji v Rim.
Ko je poslednjie vse vravnauo zarad potovanja v Rim, daje se slovenskim romarjem to le na znanje. Posebni ^elezni^ni vlak, ki vozi samo romarje za Rim in jih ima sprejeti tudi iz slovenskih krajev, pride 27. t. m. (ponedeljek) okoli 4. uri popoludne v Ljubljauo, gre le malo pomudivsi se dalje v Trst, o<l koder se romarji s posebuim parobrodom odpelje-jo v Iakin (Ankono), in 28. zveCer dospejo v Rim.
Potniki se sprejemajo v Mariboru, ua Zidauem moslu, v Ljubljaui in v Trstu; na drtigih poslajah se vlak nikjer ne bo nic usiavlial. Cena je za celi pot od Ljubljana do Runa in nazaj / Ljubljaao v III. razredu inalo cez 30 goldinarjev, v II. razr. 48. gld. Ker ta vlak sprejema le sanio romarje, viSjih in niz-jih stanov z njihovimi vodji vred. znajo se v njem potniki brezskrbao tudi III. razreda posluziti, v kte-lem je po LaSkem drugae morebiti maaj primerno notovati,
Kranjski romarji se torej 27. junija popoludne o pravem casu (raji prej kot prepozno) zaajdcjo na Ljubljaaskem kolodvoru. Kteri so se oglasili dozdaj pri meni, so 2e naznanjeni dotifinemu opravljajoCemu odboru na Dunaji in ta skrbi, kolikor le mogofie, da se bo vstrezalo potuikom glede voinje, hrane in spre-jetja v Rimu, ter se olajgajo vse s potovanjem skle-nene tezave in neprijetnosti, zlasti ker vedina romar-jev ne razumeva laSkega jezika. PovrnivSi se iz Ri-ma bodo obiskali romarji tudi slove&i bozja pota v Asisi in Loreti in uteguejo okolo 8. julija spet doma Wti.                                                       ,.,    .    .
Kdor bi se §e hotel vdele^iti tega tohkanj pn-pravuega in imenitnega potovanja, ki primeroma le malo stane in je ravno zdaj silno ugodno in priprav-no, naj to prijavi do petka (23. t. m.) ali meni, ali neposrednje gosp. dr. J. P. Jordanu, Weihburggasse §t. 2lv na Duuaj.
ZelezQi^ua ceoa jo zniftma ie samo za ta vlak,
Domade stvari.
Ooriika 6italnica s svojo poddruznico
bode obhajala praznik slovanskih apostelov sv. Cfrila in Metoda v nedeljo, due 3. julija takd-le.
Udje se zberd v nedeljo zjutraj ob 9, uri v Si-tahiiCnih prostorih ter odidejo z drultveno zastavo k slovesni sv. niani na Kostunjcvico, pri katerej so bode pela mala, katero je zlolil oCe Peter Knciovid, do-pqlnil pa g. Kuhai.
Popoludne ob 8 bode pa h fiitalnicnih prostorov i/.h't. v Bolknu, kjer so bode vifiila domuCa zabava ss narodni in pe^jem.
Kdor se hoce izleta vdek^iti, naj pride istidan najkasneje do 3. ure v Lilaluico, od koder odrinejo vozovi.
Dolicno povabilo dobd udje Citalnice in poddru-Cilice ob svojem casu.
K tej svecanosti se vabijo vljudno vsi slovenski rodoljubi. Naj bi dosll mnogi rodoljubi tudi iz oko-lice v mesto, ker svecanost bo vclicastna na Kosta-njevici. M;iso, ki se bo pela, je priredii imenovatii dalniat. fraufiidkan 1725. Seujski liturgiji. G. Kultac ji je vlozil dve staroslovcuski pesmi. Ena tell dveli je neki zlozeua in uglasbena od sv. C i r i 1 a okoli 1. 860., druga pa je delo sv. Adalberta okoli 1. 995. Prva ima zdaj staroslovenski, druga pa staropoljski tekst. Poleg je §e pesen: „V slava sv. Apostola Ci-rila i Meteda", zloz. od Med. Puci<$a, uglasb. od opa-ta L i s z t a. Svecanost tedaj Slovence sama na sebi vabi na obilo vdelezitev. Met bo gotovo tudi prime-ren in lep. Povodov dovolj, da kot pravi Slovani po-svetimo isti dan velikima apostoloma nasima in v du-hu z na§imi rimskimi romarji svoje veselje izrazimo.
Veteranci iz Gorice, Strafe in Podgore so vabljeni na zborovanje, ki bo 26. t, m. ob 10. uri v restavraciji „Evropa*. Posvetovalo in sklepalo se bo o suovanji podpornega druStva vsaj in najprej za kraj Gorico. Ako pristopi 350 —400 udov, bo s tem druslvo ustanovijeno. PredseduiStvo se je tudi vpisa-lo. Vstopniua zna§a 50 kr. plaiSevalo se bo po & kr. vsak teden. Udje dobe podporo, ako zbol^, ali ako niso ve6 za delo, in ako boluike tare dolga bolezen. Dobivali bodo po najmanj po 15, pa tudi po 20, 25, 30, 40 in tudi 50 kr. na dan, kakor bo kdo ze dolgo let pri druStvu, in kakorSna je potreba pomodi.
Kakor se vidi, veteransfco druStvo se hoce do-bro utrditi in takd svoj pravi namen dosefii.
Povedati je tudi, da se osaujejotudi podp or-n e poddruznice po Furlanlji in po slovenskih krajih, ker predsedniStvu je na srei, da se druStvo prek in prek enako dobro utrdi.
Tombola v Gorici na Travniku bo^ kakor vsako leto, 29. t.m.,sv. Petradan na konst zapuSeenih otrok Cinkvina znese 100 in tombola 200 gl. Listifl (kartele) se dobivajo po 20 kr., na Travniku tttdi zad-njega dne do zadnje ure.
Kresove smo videli goreti sino&i tudi po gri-5ih goriske okolice, zlasti velike pa v traovskera gozdu.
Deputacija trMkih delavskih druStev bila je §ia na Dunaj pred cesarja in pred grofa Taaffeja. Prito2evali so se, da ne dobivajo ne slovanski, ne neingki delavci zaslu2ka v Trstu, ker vabijo lahoni y Trst wjsi deiavce z Italijanskega. Bili so tudi pn ministrih Dunajevskem in Pinotu. Deputacija je bila povsod milostljivo sprejeta, in obljubilo se jnn je, pomagati, kjer je kaj napacnega. Deputacija je tudi povedaia, da vlada je alabo $q&$$m o trz&3kia r«8-
merah, ker doti^ni aradi ji po§iljajo kriva poro&Ia. Zarad tega pa trp: Avstrija sama, ker se goji v Trstn njej neprijazen duh.
Franjo KreSma, 19 let stari hrvagki umetnik na gosdih, amrl je 16. t. m, v Frankfurtn. Bil je v tern meatu rnvno na gostovanji z glasovito berliusko Billsejevo godbo kot lye koncortni mojster. Po-snan j« tudi Slovencom. HrvaSka in Siovani so zgn-bili z njim velikcga umeteljnika, fiogar ;slava bi bila vtegnila prosluti po v.sem izobraienem svetu.
„Edinost" se spomiuja, da imamo zdaj svete case; u zgolj ljubeziii opomiiija v 2a«lnji Stev, tudi .Soto", naj izprasa svojo vest. Ker je uajprej „Sl. Narodu" nalozila blizu enako nalogo, naj opravi on prvi ocitno spoved in svojo pokoio; potem pride pie-gresua „SocV na vrsto, Do tedaj pa bodi ji os.i.U roilostijival              __—__
Redila naSih otrdk.
Spisal dr. Wilhelm, dosluicni sckundami edravnik obie bolnilnke dumjske.
§e le zdaj zacenjajo zdravniSka druStva avstrij-ska javno zdravstvenost obravnavati kot samostojno znanoit v svojein krogu, in Se pred kratkim ni imel nas slavni medicinski oddelek na veliki soli re stoli-ce ne ucue uiofr za javni nauk o zdravji. In ta nauk je se le pri zacetku; obravuava se euostransko iu ne-popolno.
Driava, ki osnaje tako stolico in poslje svoje aastopnike v zdravniSka druStva, da te navduSujejo nmozico zdravuikov za higijenske stadije, spolni s s tern avojo dolznost. Nasa naloga pa bi bila, javue nauke o zdravji poStevati med nase skupne dobrote zarad hanianskih nacel. Pac imamo resevati vclika praaauja: prasanje o pitni vodi, desinfekcijo, kanali-zovanje, zdravo ohranjenje naSega telesa iu obvaro-vaiye pred nalezljiviuri boleznimi.
A z najimemtoiSim prasanjeia: .kteri name-ntni pomocek priporota veda, kot najra-cijonalnisi za materno inlekov velikem mestu, kjcrtisoderematere ne raorejo dati svojira dojen-c e in nikake Inane, kjer so dojile vcttnoma p ok az e n e noralno in telesuo?" s tera najnavaduisun iz-mcd vseli prasanj se ni bavilo ne zdravuisko diufitvo ne zdravstvcno svetovalstvo. Ne nameravam pa pre-eojcvati vsoh dozdaj uporabljenih otroskih rcdil in enega kot najizrednisega povzdigniti. Tak porno-eek naj bi najvisi sanitatni svet kot od drzave zato poklican potrdil in pripoznal in podpiral kot najboljse. Ali drzave prepuscajo najimenitnisa praSa-nja privatnira spekulacijam in veliko obclnstvo mora samo zaslediti najboljsi* potemko sejedalo tfsodkrat ogoljufati.
Le preznano je, da dojenct velikih most pre§te-vilno pomirajo, in sicer zarad tega, 1) ker so po-dedovali od starsev bolezui ali pa so zarad tega podvizeni boleznim, 2) in zlaati ker jib pravilr.o ne rede.
Beseda ,,otrok na maternih prsiha.glasi se sicer poe-ticao, ali temn sledG pogostonia prozaiCne stvari: tu-beikuloza iu zovost, katere skrCijo rodove, na desetine, K temu je priStevati, da dojilke se preiskujcjo, matere pa nikoli, in da se sanitarno pomenljivo pra-Sanje prepaSca do cela neskasenini ljudem.
Ksec teh vrst imel je v §estih letih svojega slnibovaiija v obci bolnidnici priliko, prepricati se z anamuestiLttimi podatki o tem, kar je tukaj re-ceuega. Matere, katere so imele notoiiCno pljucno tuberkulozo, so dojile vsako leto po enega otroka, in pogostoma so s tem otrokom zasadile pozneje bole-nanje.
Se pred 10 leti nismo imeli nadomestila za materno mleko, najboljdr iu najimenituiii otroSki zdrav-niki morali so materno ali dojildoo mleko Steti med najboljSa redila; kajti drugega niso imeli. Fizijologi so ie ddgo peeali se z nadomestilom maternega mle• ka; ali prasanja niso mogli reSiti tehnidno. Naprav-Ijali so tablice o vsebini drogih mlek, iudobro sove-deli, koliko sirine ima oslicje mleko manj kot fensko. Tudi kravje mleko se ne da prenarediti vselej vfcn-sko mleko z dodatkom mleCm'ga sladkorja in vode • kajti iineti bi morali zato vselej piavo kravje mleko! kar pa ni vselej tako, kakor spridaje galaktometer.
Okoh 70. leta nastopi v §vici keroik, z imenom Hestle, s svoja iznajdbo mlefinega prahu. Raz§iril se je knialu, prvo y Fraociji, potem v NemCiji, AngHji in cel6 v Amenki in naposled v Avtsriji. Eer se pe-fiam 2e veC let z omrtvico otrok in dojeneev bil sem ze takrat pozoren na ta redilni pomocek.
tl.?ikl8.korne nameravam kemika Ne-Btle-j»aii njegov preparat povzdigovati s pohvainim spisom; kajti izdelek, iegar geni-jalno tehni5no lzoajdbo obfiudnjejo kemiki kakor Bar-ral v Parizn m Monod, izdelek, ki ga rabijo in toplo pnporoCajo, odkar je izoajden, skoro vsi imgnitni kli-uiki evropski, m potreboje hvalisania. NcstJe-iev otroSki prrb, ki se je izredno priljobil, je ze zdai kulturnega pomena. V Avstriji, kjer kricaci zepe pol-
nijo, in kjer je potrebno nadomestilo mate mega mle-ka, so se nezaupno kazali mleenema prabuT dokler nista izdelka toplo priiiorodla Nielmeyer in Scitz v svoji medicinski knjigi; r.estrpnosti zdravni§ke je bi lo s tem konec, iu vsi javni otro§ki zavodi kakor pri-vatni zdiavniki sptznavajo, da se je restlo imi>nitu» sanitarno pra&uijp z i/.n;*jdbo Nestlejevega «tr»»Skog.i prahn, iiajradjoualnisl z viz slabotniin doj«ic«*rot ka-teri nimajo maternrga mleka.
O keiniSui uapmvi posnam»m nekoliko zanimi-vili podatek iz razprave skrivnrga medicinalnega sve-tovalca Ijftbert-a, z. naslovom: .Mleko in Ilonrik N«-stle-j«'V mli'Ani pmh." L»*bert |mizb:i iz lastne?:t «?!••-drvanja veiikansko fahrik.irijo Xcstle-jirvpga i/Av\l:i v fabriki Vev«y ski, iu ben mo o tun na stra;.i 24. ime-uovane raxpravp, kjoi gi»vori o napravi m!otV» !^t pr.i-liu: VYIikn, vrfika mno/i ambkaje vsak iktii' poraldje-iu»ga za otroSki prah, pnlnja sveze iz ntlekaiij \'n vey.ske okolice, ki pripsi>iaji> fabriki. Mleko s«* na-tanko prciSfif, potem izlii«» v posotk*, ki se grrjijo s parom; mlrko izpnhti v br^zzraCnem prostoi« ob gor-koti 40 do 50 stop.nj. in nstaneje raznti koiidenz.ici-je mleka la^tnosti nespremenjene. Krnb se napravlja iz najboljse psenicne moke po posebni metodi, ki imi oh rani gnjilec obsezajoC'e vaebine, tako da se poiablja za krnb iz moke polne vlefieca. Ker pa se rabi za najfinejSo moke samo kruhova skorja, se s Urn obilost gojilceva §e pomnoii.
Izredno fiua zmes mleLnega prahu in z gnjikem bogato preskrbljene pSeuifine moke polajluje prebav-Ijivost tega izdelka, ki ima toliko redilnih snovi. Nestle svetuje soglasno z mojo sku§ojo naslednjo raz-delbo: 20 gramov mleLnega prahu s 100 grami vode dajo mleko prijetnpga okosa iu dobre se.^tave. Daja se dojencii v stekleoico vselej friSno napravljeno, s telesno gorkoto (37 stopinj Cels). Ta zmes zadostuje 1 do 2 mesecnemn otroku. Otrokom od 3 do 4 me-secev daja se 30 gramov mo&e na 100 gramov vode in otrokom od 5 do 6 mesecev 2 taki jedi, starejim tri vsakdan. Se ve da absolutnega pravila ni, in tre-ba ae je ravnatt po teku otrok in prebavljtvosti gle* d6 na razdelbo in ponovitev ten jedi. V Vevey-u zdru-iujejo pogostoma matere mleCni prah, kakor jih satrnt red6, ako nimajo veliko mleka in so prisiljeue, vefii-no dneva porabiti za svoja opravila.
Ako nima mati mleka, je mleeni prah v veliki meri nojboljSa, izkljucna hraua dojenieva v prvih mo-secih zivljenja. Tudi ga imajo po mnogih evrop^kth mestih in otldaljenih svetovnih krajih ze zdaj rajfti kot kravje ali dojilLno mleko, in zarad nizke cenc kupujejo ga labko vsi stanovi, tedaj ne samo prav dobro, ampak tudi ceno brano za dojenca.
MleCni prah, ko stori zlasti dojilke nepotrebne, Ima §e to prednost, da mati, ki ne goji sama alt Ic mala otroka, ga pa vtegne drugace s potrebnim pre-skrbljevati, kakor da je otrok snazen, na dobrem zrs-ku, da ga Cuje v spanji, in da ne pride v dotiko z bolnimi otroci, da ne kriCi po veC ur, da se ne pro-mrazi itd. Taka izreja se le pregostoma zanemarja, kcdar je otrok izroCeu drugim rokam, in tako se zgo-di, da otroci, ki z"e takd pomirajo v prvih mesecili, le v vefiem Stevilu jemljejo konec.
LISTNICA UEEDNISTVA.
Dobro doSIi!
O. X. v LjuMjani.  Hvala lepa I brez skrbf na vsako stran.
Dunajska borza.
Enotni dr*. dolg y bankovcih .   .   .   •   I     76 gl. 80   kr.
Enotni dr2. dolg v srebro   .."..*  I    77 v 55    „
Zlata recta..........1     93 „ 95     ff
1860 drfc. posojilo    ¦   ..•....   I   132 „ 50    „
Akcije narodne banke......1   823 „  —     „
Kreditne akcije.........   I   854 „ 20     „
London............I   111 „ —    „
Srebro............I     — „ —     n
Napol.    .   .   ,.........1      9 „ 28     „
C- kr. cekini  .   .   .   ,......1      ft tt 52    n
Driavne marke........,1    57 „ 05     -
24 junij*.
zajo zoper hemorojde, proti boleznim aajetrihin na vraniei, proti crevesnim boleznim in proti glistam, pri zenskih mese6nih nadleznoatib, zoper beii tok, bozjasfc, zoper srcopok ter diatijo pokvar-jeuo kri. One ne preganjajo samo omenjenih bo-leznij ampak nas obyarujejo tudi pred vsako bo-leznijo.
KAKOSERABLfO:
Kot preservativni pripomodek jeml.ie se po 20 d> 30 kc*,pljic na slidkorjit zjatraj in zvecer; otrokom se dsje pol toliko; pri zgorej imenovanih bo-leanib. pa po eno zliciko zjutraj in eno zve6er in ce so bolezni trdovrane, vsaka tn lire eno zlifiiko; o-trokom se daje vselej pol toliko in detetom po 5 do 10 kitnljic 2 krat nx dan.
Prodfcjejo m -v vseb glavnih lekarnicab na, svetu; ko. narocbe in posiljatve pa edino v lekarnici GBISTOFOLETTI V GORIGI.
ISna steklenioa stane 30 novcev.
STAROSLAVNB
CUDOVITE KAPUICE
SV. ANTONA PADOVANSKEGA.
po besedah sv. evangelya „pojdite nfiit Mnd-stvo m zdravit bolnike" navdihnua je oSeta Filipa iz firandiBkanskega feda r trinajstem stoleia'i sredna misel, da je iz zdravilnih rasthn nabranih, v jutro-vib. dezelah. zlozil preslavne te kapljiee.
Potem ko je ozdravil uzena tisode ljndi in ne-skonenemn steviln oseb pomagal, da so zivele po sto let in eez. samo ker so uMvale te kapljiee, ob-jaril je, iz desa daobstoje posvetivsi jib. sv. Antonu Padovanskemn „6udodemikn."
To priprosto in naravno zdravilo je prava do-
brodejna pomo6 in ni treba mnogih besedi, da se
dokaze njihova dndovita mod. Ce se le rabijo neko-
. liko dni, olajsajo in prezenejo prav kmalu najtrdo-
! vratnise zeiode6ne bolesti.  j?rav izvrstno vstre-
St. 532/u s.  sv.
Ha/pis sMh
za izpraznjeno nadufiiteljsko slu^bo I. plafiilne vrste na stirirazredni ljudskt Soli v Sezani, za eno u&teljsko sluzbo I. pla^ilne vrste in za eno nC'iteljsko slu^bo II. pla&lne iTSte v tem §ol-skein okraji, vse z dohodki po de^elni postavi od 4. marca 1879.
Prosilci naj vloze svoje postavno dokuraen-tovane pro§nje po predpisanem potu v 4 tednih po prvem razglosu v „Osservatore triestino" pri c. kr. okr. §olskem svetu v Sezani.
Se^ana, dne 11. junija 1881.
Predsednik
B 0 S I Z I 0.
Na podingi razsodbe v. c. k. dez. zdravni-Skoga svcfa od v. c. k. nnmestnistva dovoljone
Marijaceljske kaplje za zelodec
izvrsten pripomocek zoper vse ielodefine bolezni
posebno   pa se spona§a pri
nctecnosti,   2elodeLnl slabo-
sti, slabodi^eCcm dihu,   ke-
dar cloveka napenJR, mu ki-
slo podaja,   kedar ga grize
ali   vjeda,   pri   zelodecnem
kataru, zgagi ali rezalci, Ce
se  nareja  pesek  ali   kasa,
pri preobilnosti slin, zlaten-
ci,   pri  studu  in  metanji,
glavobolu,  prihajaJoCem od
zelodca,  ^elodefinem  krfiu,
pri zaprtem zivotu,  prena-
^ sitenosti  bodi  z jedmi  ali
pijaCami,   pri  glilali, vrancnih, jeternih ali he-
moroidalnih boiestih.
Vsaka bteklenica stane s podukom o rabi 35 kr.
Glavna zaloga za (iorico pri gospodti le-
karniearju A. pi. Gironeoli v  Gorki,  blizo
„treh kiontt.
Cenferalna zaloga zarazpoMljanje: Apotheke zum lieiligen Schutzengel des Carl Brady, Krem-sier. Map'men.
jjOOOOC
8         Pozor!
Prevdano podpisana si dovoljuje o-pozarjati castito duhovsciuo na svojo dobro preskrbljeno
Stacnno za nuietne c?etiee
ulica RaStel §t. 27
in se priporofia za napravo vsakovrstnih I cerkvcnih cvetic po najnizi eeni. Za prijazno narofibo prosi
s posebnim spostovanjem JTozepima I^ixaciozlta. V Gorici, 21. junija 1881.
Izdajate^j to odgovornl wectaik; F, PODaORNIK. — Tiskj*: .HUarijanskft tiokmmu y Gorici.
\