Gospodarske stvari. Grah. Zgodovina. Zdravo in tečno jed ljudem in živiui daje sočivje, na prvem mestu grah (Pisum sativum). Sadež njegov ima narureč v sebi delov 138 vode, 35 8 dušca, 235 pepela, 9'8 kalija, 0-2 nationa, T2 apna, 19 magnezije, 8'6 fosforove kisline, 0 8 žveplene kisline in 0 2 kiemenove kisline, slama pa 143 vode, 104 dušca, 44'0 pepela, 101 kalija, 1-8 natrona, 162 apna, 3'5 magnezije, 3'5 fosf(»iove, 27 žveplene in 3'0 kremenove kisline. Doma je iz jutrovib dežel in seje se pogostoma po vrtih in njivab. Raznili zvrstij graliovih je mnogo. Najimenitnejši je cukcrnati grab. Teža: 77—81 kilo hektoliter'. Kaljivost: 3—4 leta. Podnebj e zabteva gorko, srednje vlažno. Zemlja najbolj ngodna: peščena, apnenasta ilovica ali gliua, v samej Ilovici preveč v li.stje žene; v inocvirnej zerulji in v pustem peščenišči ne stoii. K olobar. Za deteljo, žitom in krnmpirjem najbolje obrodi. Gnojenje. Grabu se ne gnoji, posebno z mo6nim, frianim gnojem ne, ker prebohotno raste pa le malo zrnja stori. Guoji se torej sadežu pred njim; kot pripomoč rabijo zmlete kosti, 2—25 meterskih centov na hektaro, in pepel. P r i p r a v e. Jeseni izorana zemlja se pusti 6rez zimo, spomladi treba je še enkrat preorati, da se plevel do dobra zatre. Cas saditi je konec marcija, ko je zemlja dovolj usabnjena, spomladni mrazovi mu ne skodujejo lebko; semena se posadi z roko 2-6—32 kilo, z maaino 2 kilo na hektaro. Pod zemljo spraviti ga je treba precej globoko, 6—8 cent. metrov; v sušnej zemlji kaže ga podorati, v vlažnej zadoBtujejo povlačenje. Dobro opravljajo delo maaine, ki zasajajo grah v vrstah po 30—40 cent. met. narazen. Včasih je treba grah pleti in okapati. Ako je pregost in v jako vlažnej zemlji, rad poleže. Rast traja 120—154 dnij. Spravljanje vrši se augusta, septembra. Grah ne dozori na enok; gre se torej žet, ko je spodnje stročje zrelo. Ko bi čakali, dokler popolnem ne dozori, zgubili bi mnogo zrnja. Ker to rado izpada, zato mora se opazno žeti in pri sušenji jednako obračati, ker se drugače le preveč zrnja pozgubi. Pred dežem je treba poželi grali kolikor mogoče brauiti. Kozolci so tukaj velika dobrota. Zlaganje v piramidah na njivi pomaga vsaj uekoliko. P r i d e 1 e k je negotov in jako različen, 10—30 hektolitiov zrnja na hektari in 15—35 met. centov slame. Pogosto tudi popolnem spodleti. Sbranitev in poraba. Dobio je, ako se grah do mlatitve na prezračnem prostoru suši. Izmlačeno zrnje se mora tenko nasipati in marljivo obračati ter hranjevati na prezračnib podib, slama se pospravi v parme ali drugače pod streho. Zrnje daje kuhano kaj izvrstno hrano ljudem, šrotano pa živini. Mnogim rabi tudi kot zelena kima ali zeleni gnoj. Za grahom stori vsako žiti. Bolezni in aovražniki: medena rosa, snet, plesenj, grabov kukec. L. G. Eako se nareja cepilui vosek? Vsakdo ve, da se mora drevesce, katero se je požlabtnilo, dobro omazati, da se zabrani zraku in vlagi pristop ter tako rane bitreje in ložje pocelijo. Popred se je v ta namen navadno rabila ilovica; Bedaj pa se že vsak izkušen sadjerejec nalašč zato prirejenega voska poslužuje, kajti je mnogo bolji od ila. Obče znan in prav dober je cepilni vosek, kateiega prodavajo lecetarji; le ta neprijetnost je pri njem, da se rad na prstib poprijemlje. Zato rabijo drugi, zlasti tam, kjer je treba na stotine dreves pocepiti, teko6i vosek. Pod ponvico z voskom se dene nekoliko žerjavice, katera toliko greje, da se vosek ne strdi. Maže se s 6opičem ali penzeljnom. Najboljsi bo tedaj tisti vosek, ki tudi na zraku in sicer pri vsakem vremenu, ne da bi ga bilo treba greti, toliko mehek ostane, da se prav lahko s kako tieščico maže. Jaz ga že ve6 let rabim in sem o njegovi dobroti in praktični vrednosti toliko prepiičan, da si ga upam tudi drugim nasvetovati. Naredi se pa na sledeči na6in. Vzemi 6etrt ali pol litra drže6i lonec, deni v njega nekoliko kolofonija, katerega za par krajcarjev v vsaki prodajalnici dobiš, (6e pa tega ni, velja tudi čista in snažna smrekova smola), prilij nekaj vinskega cveta (spiritusa) in postavi k žerjavici, da se smola počasi raztopi. V posebni ponvi pa raztopi primeroma toliko navadnega loja. Ko sta smola in loj popolnem raztopljena, odstavi toliko, da se malo obladita, potem zlij loj v lonec in dobro mešaj. Ako bi se pa loj in sniola preve6 razgreta skiipaj zlila, tedaj polovica izkipi. Ko si vse dobro premešal, in tudi še nekoliko vinskega cveta prilil, postavi lonec na varno mesto. Cez 24 ur, včasi že pred, se vosek toliko strdi, da ga je labko rabiti. Ako se je potem 6ez nekoliko tcdnov preveč strdil, kar se pa le redko kedaj zgodi, pristavi lonec zopet k ognju, vlij vinskega cveta vanj, pnsti, da se nekoliko ogreje, in vosek bo zopet tako mebek, kakor je bil popred. A. Praprotnik. Vino pa svetovna trgovina. Naslednje številke kažejo, koliko vina pridelajo poprek v Evropi: Francoska 56,160.000 hektolitrov Italija 31,500.000 „ Avstiija 22,640.000 „ Španjolska 20,000.000 „ Nemška 6,500.000 „ Portugalska 5,000.000 „ Grčka iu otok Ciper . . 1,150.000 „ Rusija in evrop. Turška . 1,134.000 „ Rumunska 662.000 „ Švicarska 377.000 „ Zadnja leta pridelujeFrancoska čedalje menje vina. Uzrok tej nezgodi so razne boiezni, posebno pa trtna ua ali rfiloksera". Bordo vina (črnega) izvozilo se je 1. 1867 za 53 niilj. goldinarjev. Šampanjec vendar donaša še več dobitka. V Ameriko odpošljejo po 10 milijonov flašk ali butelj, na Angleško 5 milj. v Nemako iys railj- na Rusko 2 milj., a Francozi sami popijo 2 niilj. flašk. Leta 1867 dobili so Francozi za vino inod prodano 212 milijonov zlatib frankov. Italija izvaža razmerno najmenje vina, akoprem ga mnogopiidelnje. Avstrija ima 615.000 hektar s trsom zasajenib. Ves pridelek računi se na 40 milj^ veder, a v tuje države se ga premalo proda. Španjolska je tukaj srečnejša, ona proda na leto polovico svojega pridelka na Angleako ter dobiva od ondot po 60 milj. goldinarjev. Angleška je tista dežela, katera kupuje največ vina, po 175 inilj. goldiuarjev izdaje na leto zanj. M. Kdaj se smejo merjaščeki rezati. Najboljši 6as preši6e rezati je takrat, kedar so 4—6 tednov stari; vsakako bi se moral čas odločiti, predno se od sesa odstavijo. Ako se v tem 6asu režejo, tako prešički v rasti nič kaj dosti ne zaostanejo, in se tudi dosti bolj labko brzdajo kakor pa, 6e nerezani merjaščeki okoli letajo. Plodivni nagon se pri merjaščekih zelo rano vzbudi in če jib je ve6 skupaj tudi labko 7 rasti zaostanejo. Vrh tega pa so tudi ne^ainosti, ktere po rezanji za ži^ljenje živalic nastanejo tim 7eče, kolikor staiejai bo nad šest tedno^.