SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIV (68) • STEV. (N°) 40
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 8 de octubre - 8. oktobra 2015
VPRAŠANJE BREZ ODGOVORA
MARKO KREMZAR -
Navadno pišem o stvareh, za katere mislim, da jih vsaj do neke mere poznam in da imam o njih povedati kaj takega, kar utegne zanimati še koga. Danes pa se lotevam pisanja o nečem, česar ne razumem, o vprašanju na katerega nimam odgovora in ki verjetno le malokoga, če koga, še zanima. Zakaj potem tratim čas s pisanjem? Morda zato, ker vendarle upam, da čeprav zastavim vprašanje, se bo našel nekdo, modrejši od mene, ki bo našel nanj pravi odgovor. Lahko se zgodi, da bo odgovor zbudil zanimanje ter s tem tudi upravičil vprašanje, ki ga bom poskusil nakazati.
Kako je mogoče, da se verska skupnost, ki je v bližnji preteklosti doživljala leta krvavega in desetletja nekrvavega preganjanja, in v kateri je nepregledna vrsta mož in žena, deklet, fantov in otrok, laikov, redovnikov in duhovnikov bila mučena, izgubila življenje ali svobodo zaradi zvestobe Bogu in Cerkvi, svojih številnih mučencev ne spominja s hvaležnostjo, jih javno ne časti in se jim ne priporoča?
Slišal sem mnenje, da bi pretirano poudarjanje preteklih zločinov nad verniki otežilo dialog in spravo. Vprašam se, ali ni potrebno ohranjati v javni zavesti spomin na ta dejanja tudi zato, da se krivce spodbudi k obžalovanju? Molk je lahko na videz pomirjevalen, a kaže na sebično brezbrižnost do žrtev in do krivcev, ki potrebujejo kesanje. Obžalovanje je tako potreben del sprave kot odpuščanje. Ker ve to vsak kristjan, je gornje mnenje, ki ni odgovor, gotovo osamljeno.
Slišal sem tudi mnenje, da je za vse to še prezgodaj. Počakati naj bi bilo treba, da se dogodki umaknejo v primerno zgodovinsko razdaljo, preden se prične govoriti o mučeništvu in svetosti žrtev. To je sicer v nasprotju s tem, kako so častili svoje mučence prvi kristjani, kar pa ni najhuje. Tako mnenje je zaskrbljujoče, ker izraža nezaupanje do konkretnih oseb, kristjanov, ki so resnični mučenci, med tem ko sprejema oddaljen, neoseben in po času zastrt pojem mučeništva. Gotovo gre za mnenje nekoga, za katerega je krščanstvo abstraktna ideologija in potemtakem ne more osvetliti problema..
Slišal sem tudi pred časom, da že imamo mučence in dva ali tri v postopku priznavanja, kar je več kot dovolj, da lahko s tem končamo in obrnemo list zgodovine na novo, nepopisano stran. Ker je menda vsakemu jasno, da nekaj osamljenih primerov nasilja iz verske nestrpnosti ni isto, kot versko preganjanje in da je število mučencev, žrtev komunistične revolucije, zato pomembno, mislim, da tako mnenje ni prepričljivo. Nasprotno, če pozabimo na mučence iz daljne in bližnje preteklosti, se lahko zgodi, da bomo na novih straneh zgodovine pisali imena novih žrtev, pričevalcev katoliške vere.
Slišal sem celo, da govoriti o mučencih ni več moderno, in da je bilo mučeništvo že v vojnem času pri nas nepotrebno in odveč. Če ne bi bili nekateri katoličani prav po starinsko fanatični in reakcionarni, jim ne bi nihče stregel po življenju. Revolucija naj bi pometla le s takimi, ki niso bili v koraku s časom. Taki pa naj nam v teh naprednih časih ne bi mogli biti zgled Ker je prav v tem času svet priča mučeništva vernih katoličanov po mnogih deželah, zveni gornje mnenje precej zastarelo.
Slišal sem tudi nekoga, ki je trdil, da v teh časih ni več zanimanja za mučence, ker češčenje svetnikov počasi upada pod vplivom naprednega protestantizma. Svetniki, in med njimi mučenci, še posebno spominjajo na junaške kreposti in zatajevanja, kar je današnjemu človeku tuje. Morda bi temu verjel, če se ne bi zbiralo na romanjih ob Marijinih praznikih toliko vernikov in če ne bi katoliška Cerkev vedno znova razglašala novih mučencev in opozarjala na njih zgled..
Vzel sem v roke knjigo »Palme mučeništva«. V njej so zgodbe pobitih duhovnikov, redovnikov, redovnic in bogoslovcev, od katerih so jih nad 130 pomorili med revolucijo komunisti. Listal sem tudi po seznamu stotin katoliških laikov, ki so jih zverinsko pokončali slovenski revolucionarji v času, ko ni bilo proti tem še nobenega oboroženega odpora. Večina teh rojakov je umirala v zvestobi Kristusu in Cerkvi. Vsi ti so povod za gornje vprašanje, ki se mi zdi pereče prav zato, ker nanj ni zadovoljivega odgovora. Kajti, če bi šlo pri tem za brezbrižnost ali strah, bi bilo to zares grozljivo. Prepričan sem, da ni tako. Zato upam, ko čakam leto za letom na pravi odgovor.
A tudi če odgovora ni, mučenci so. Večna slava, ki so je deležni pri Bogu ni odvisna od naših priznanj. Njih zgled ne zastara. Zaupajmo, da pride čas, ko jih bomo lahko javno častili in hvaležno cenili njih priprošnjo.
Novi valovi beguncev
Pojav množičnega prihoda guncev je še vedno, in bo še dolgo, eden glavnih problemov Evrope. To predvsem v zadnjih časih prizadeva tudi Slovenijo, ki bo postala nujna izbira pot begunske reke proti Nemčiji.
Madžarska je namreč končala gradnjo več kot tri metre in pol visoke in 41 kilometrov dolge ograje na meji s Hrvaško. Madžarski vojaki so prejšnjo nedeljo postavljali še bodečo žico. Ograja je le na delu meje s Hrvaško, preostalo območje je težko prehodno zaradi reke Drave, ki ločuje državi. Pričakovati je mogoče, da bo Madžarska zdaj uresničila svoje napovedi in v zelo kratkem času za begunce in migrante popolnoma zaprla mejo s Hrvaško, kot je to sredi septembra storila z mejo s Srbijo. Ko je Madžarska na vseh 175 kilometrih meje s Srbijo postavila ograjo iz žice in zaprla mejo za begunce in migrante, se je
begunski tok preusmeril proti Hrvaški. Ta je ljudi organizirano vozila na madžarsko mejo. Ko bo Madžarska zaprla mejo s Hrvaško, se bo val beguncev preusmeril proti Sloveniji.
Število beguncev, ki so prispeli na Madžarsko, je v soboto 3. oktobra znova precej naraslo. Po navedbah policije jih je v državo vstopilo 6056, od tega večina preko hrvaško-madžarske meje, ostali pa preko meje s Srbijo. Na madžarski južni meji približno 4700 vojakov ščiti policiste pri izvajanju mejnega nadzora, obenem pa pomaga pri gradnji ograj. Tako naj bi po nekaterih ocenah Madžarska v kratkem zaprla mejo s Hrvaško. Ta je doslej sprejela približno 109 tisoč prebe-žnikov, samo v soboto več kot šest tisoč. V nedeljo pa naj bi po oceni policije na Hrvaško prišlo dodatnih pet do šest tisoč beguncev.
Slovenska policija je objavila podatek, da je na 16 lokacijah
v državi prostora za nekaj manj kot 6.100 ljudi, državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je sicer govoril o številki 6.700, še tretja številka, omenjena v zadnjih dneh, pa je bila 7.300 postelj. Zmogljivosti se lahko sicer še povečajo, a notranja ministrica Vesna Gyorkos Žnidar, ki je morala kot tarča opozicijske interpelacije odgovarjati tudi na kritike zaradi begunske politike, je priznala, da bi lahko oskrbeli do 10 tisoč ljudi. Preseganje te številke bi po predvidevanjih notranjega ministrstva že vplivalo na normalno delo in življenje v državi.
Še bolj zapletene razmere pa bi v državi nastale, če bi zaradi zaprtih avstrijskih in nemških mej v Sloveniji ostalo večje število beguncev in migrantov. Državni sekretar Šefic je na nedavni skupni seji treh parlamentarnih odborov dejal, da za ta primer še delajo analize in proučujejo ustrezne objekte.
Začela se je sinoda o družini
S slovesnim evhari-stičnim bogoslužjem, ki ga je v baziliki sv. Petra v Vatikanu vodil papež Frančišek, se je začelo zasedanje že dolgo pričakovane redne škofovske sinode, namenjene družini. Nato je spregovoril o osamljenosti, ljubezni med moškim in žensko ter družini in njenem poslanstvu, kot si ga je zamislil Bog.
Sveti oče je na začetku homilije spomnil na Adama, o katerem je govorilo 1. berilo tega dne, in na njegovo
osamljenost, ki jo je doživljal vse do trenutka, ko je dobil sebi primerno pomočnico. Adamova izkušnja razodeva človekovo neprimerljivo v nad vsem ostalim stvarstvom. »Hkrati pa drama osamljenosti v današnjem času teži številne osebe, zlasti ostarele, ko jih zapustijo celo njihovi lastni otroci; ovdovele in na toliko moških in žensk, ki so jih zapustile njihove žene ali njihovi možje, na številne ljudi, ki se dejansko čutijo same, nerazumljene in ne slišane, na migrante in na begunce in tolike mlade, ki so žrtve potrošništva in kulture odmetavanja,« je dejal papež.
Obenem je sveti uče ugotavljal, kako imajo najbolj razvite družbe najnižji odstotek rodnosti in najvišji odstotek splavov, ločitev, samomorov in tudi najhujše okoljsko in družbeno onesnaževanje.
Ko je za tem papež Frančišek govoril o ljubezni med moškim in žensko, je zatrdil, da »Bog ni ustvaril človeka zato, da bi živel v žalosti ali bil sam, temveč za srečo ter, da bi delil svojo pot z drugo osebo, s katero bi se dopolnjeval, da bi živel čudovito izkušnjo ljubezni, torej, da bi ljubil in bil ljubljen in bi gledal svojo rodovitno ljubezen v otrocih«. Poudaril je: »Poglejte, kakšne so Božje sanje za njegovo najljubšo stvaritev, torej, da jo vidi uresničeno v ljubezenski zvezi med moškim in žensko, srečno na skupni poti, rodovitno v medsebojni poda-ritvi.« Namen zakonskega življenja torej ni samo živeti skupaj za vedno, ampak se tudi za vedno ljubiti.
Ko je nato spregovoril še o družini, je med drugim pokazal na protislovje sodobnega človeka, ki pogosto smeši Božjo zamisel od družini, a ga hkrati privlači
in navdušuje vsaka pristna in trdna ljubezen, vsaka rodovitna, zvesta in trajna ljubezen. Opazujemo namreč, da sodobni človek pogosto hodi za začasnimi ljubeznimi, a sanja o resnični ljubezni, teče za mesenimi poželenji, a si v globini želi popolne poda-ritve. Dejal je še, da je v takšnem dokaj težavnem družbenem in zakonskem okolju Cerkev poklicana živeti svoje poslanstvo v zvestobi, resnici in v dejavni ljubezni.
Že na predvečer se je na trgu sv. Petra zbralo mnogo družin, ki so se udeležile vigilije pred začetkom sinode. Papež je ob tem blagoslovil svečo, ki jo je predenj prinesla ena od družin, nato je povabil k molitvi za sinodo, nad katero naj vse tri tedne bdi Sveti Duh. Kot je dejal, so ravno pred letom dni »na istem trgu klicali Svetega Duha« in ga prosili, »da bi sinodalni očetje v zvezi s tematiko o družini znali poslušati in soočiti se med seboj s pogledom zazrtim v Jezusa, dokončno Očetovo besedo in kriterij za razlago vsega«.
Sveti oče je še povedal, da je družina kraj evan-geljske svetosti, ki se uresničuje v najbolj vsakdanjih pogojih. V njej dihamo spomin generacij in poženemo korenine, ki nam omogočijo, da gremo daleč. Je kraj, kjer se učimo prepoznati Božji načrt za naše življenje in ga z zaupanjem objeti. Papež je povabil k molitvi za to, da Cerkev ne bi nikoli nikogar imela samo za breme, problem, strošek, kot skrb ali nevarnost, ampak predvsem kot dar, ki ostane tak tudi tedaj, ko se kdo napoti po drugačnih poteh. Po njegovih besedah je Cerkev odprta hiša tudi za ranjene in trpeče.
Stran 2	2
. septembra 2015 • SVOBODNA SLOVENIJA
Spomin na Teharjah
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Župnija Teharje in Nova Slovenska zaveza sta tudi letos, ko se spominjamo 70-letnice konca druge svetovne morije, pripravila spominsko sveto mašo in slovesnost za vse pomorjene med in po drugi svetovni vojni na Teharjah in v okolici. Slovesno somaševanje je vodil celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je dejal, da je za trajen in resničen mir ter prihodnost slovenskega naroda nujno potrebna sprava s preteklostjo. Slavnostni govornik Brane Senegačnik pa da na Teharje prihajamo tudi zato, da bi postali vsaj nekoliko boljši ljudje.
Molitvena ura za tisoče kruto pobitih taboriščnikov in nešteta mučenja, je bila več kot zgovorna na tem svetem kraju. Mnogi udeleženci so prehodili tudi pešpot od železniške postaje do Teharij, tako kot tisoči, ki so v tem taborišču trpeli in dotrpeli.
»Naj tudi to sveto bogoslužje pomaga k temu, da rajni najdejo pri Bogu večni mir in naš narod odpuščanje in korektne odnose, vsak v sebi pa mir srca,« je v uvodu v sveto mašo poudaril teharski župnik Miha Herman.
Škof Stanislav Lipovšek je v pridigi nadaljeval, da je sprava mogoča le tedaj, če smo pripravljeni odpuščati. Odpuščanje pa je možno le takrat, če smo pripravljeni priznati resnico, pa če je še tako boleča, težka in obremenjujoča. Darujoča in odpuščajoča ljubezen je po njegovih besedah edina pot, ki vodi do tako zaželene narodne sprave med živimi in rajnimi, med ubijalci in žrtvami, med preživelimi, ki so bili v vojnem in povojnem času na nasprotnih straneh in so sedaj poklicani k spravi ter medsebojnemu odpuščanju.
Nadaljeval je, da se je na Teharjah zgodil dvojni zločin. Prvi, najbolj grozljiv, ko so tukaj in na bližnjih moriščih pobijali nedolžne žrtve. In ko so njihova mrtva telesa polili z žlindro ter prekrili s smetmi, se je zgodil drugi zločin.
»Tretji zločin bi se zgodil, če bi mi
pozabili na te žrtve in ne storili vsega, kar je v naši moči, da se na tem in na še več kot 600 drugih znanih in neznanih moriščih po naši domovini izvrši človeško-civilizacijski in tudi krščanski proces, ki je v tem, da bodo vse žrtve povojnih pobojev dobile svoje ime in grob,« pravi Lipovšek in dodaja, da novo upanje budi tudi letos sprejeti zakon o prikritih grobiščih in dostojnemu pokopu. Izrazil je zadovoljstvo, da se »proces odkrivanja in urejanja povojnih grobišč in morišč kljub temu nadaljuje«.
Škof, ki je spomnil tudi na umorjenega mučenca Alojzija Grozdeta, Drinske mučenke in Slovenske mučence XX. stoletja, za katere si Cerkev prizadeva, da bi jih prišteli med blažene, je povabil k molitvi za vse pomorjene in dodal, da nam Jezus govori »da se krščanstvo začne v ljubezni in odpuščanju, ki vključuje vse ljudi, prijatelje in sovražnike«.
Za klasičnega filologa Braneta Senegačnika je Teharje kraj strašnega spomina, a je tudi svet kraj, kamor ne
prihajamo zaradi preteklosti, temveč zato, da bi postali vsaj nekoliko boljši ljudje. »Da bi jasneje začutili, kdo smo, da bi bolje videli, kje smo. Prvo je stvar srca, drugo stvar pameti, oboje je nepogrešljivo za človekov obstoj. Seveda prihajamo zaradi spomina, a spominjanje ni stvar preteklosti, spominjati se, pomeni imeti korenine in prihodnost, imeti obraz, pomeni biti človek,« je dejal Senegačnik.
Po njegovih besedah se je na Teharjah zgodilo izničenje človeka, ne samo množični pomori političnih nasprotnikov, kakor so še kdaj v zgodovini, ampak tudi izničenje njihovega spomina.
Pomori teharskih taboriščnikov so za Senegačnika nedvomno dogodek z izrednim vplivom na slovensko zgodovino, najbrž bi jim sploh težko našli kar koli primerljivega. Slovenska družba je bila po oceni Senegačnika zaradi njih dobesedno fizično spremenjena. Z ustrahovalno zapovedjo molka je dobila še en udarec, ki je močno izmaličil njeno miselnost in etiko, je še dejal in se vprašal, kako razumeti zgodovino in sedanjost, ne da bi vso to grozljivo in bolečo resničnost kar najbolj natančno raziskali.
Spominske slovesnosti so se udeležili tudi vidni predstavniki SDS, s predsednikom stranke Janezom Janšo na čelu; v imenu NSi pa podpredsednica stranke Iva Dimic.
Na Teharjah so med drugo svetovno vojno Nemci zgradili vojaško taborišče, ob koncu vojne pa so tam zaprli ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja. Po koncu vojne je bilo taborišče krajši čas opuščeno, konec maja 1945 pa so vanj namestili vrnjene domobrance in tudi civiliste, ki so se zatekli v zavezniška taborišča na avstrijskem Koroškem.
Po ocenah zgodovinarjev je šlo skupaj za okoli 5000 ljudi, ki jih je povojna slovenska oblast brez sojenja usmrtila mesec ali dva po koncu druge svetovne vojne v Evropi.
TONE MIZERIT
Sredstva za grobišča zagotovljena
V Galeriji Družina je preteklo sredo, 30. septembra, potekala okrogla miza o izvajanju zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev. V sklopu socialnega tedna so jo pripravili spletni magazin Časnik.si, založba Družina, in civilnodružbena pobuda Resnica in sočutje. Sogovorniki Jože Dežman, Dušan Pšeničnik, Jože Balažic in Peter Sušnik so poudarili, da je v predlogih proračunov za prihodnji dve leti denar za izvajanje zakona o prikritih vojnih grobiščih zagotovljen, in to po 500.000 evrov na leto.
Udeleženci okrogle mize so sicer pozitivno ocenili sprejetje zakona, ki je začel veljati 8. avgusta in ki ureja postopke odkrivanja prikritih vojnih grobišč, njihovo označevanje in vpis v register ter dokončen dostojen pokop žrtev vojnega in povojnega nasilja na slovenskem ozemlju. Pristojnost za varstvo prikritih vojnih grobišč je z zakonom obenem z ministrstva za delo prešla na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Direktor direktorata za notranji trg na gospodarskem ministrstvu Dušan Pšeničnik je povedal, da se financiranje odkrivanja prikritih vojnih grobišč po novem zakonu zagotavlja iz sredstev državnega proračuna. Denar je za prihodnji dve leti zagotovljen, je dejal in dodal, da je komisija tudi že pripravila načrt, katere so aktivnosti glede prekopov in sondiranj, ki bi jih lahko izvedli že v tem letu pred zimo. »Naša prva naloga je to, da postopke javnih naročil izvedemo čim hitreje, da se delo začne,« je pojasnil.
Predsednik vladne komisije za prikrita vojna grobišča Jože Dežman pa je opozoril, da je komisija preživela vrsto vlad. Ocenil je, da zdaj obstaja politična volja, saj tako premier Miro Cerar kot predsednik republike Borut Pahor podpirata projekt. Poudaril je, da ima komisija tudi za prihodnje leto plan izkopov, sondiranja in urejanja. »Komisija bo naredila vse, kar je možno. Tako naklonje-
nega vladnega okolja, kot je zdaj, še nikdar ni bilo,« je sklenil Dežman.
Z njim se je strinjal tudi predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik. »Trenutno obstaja politična volja in treba jo je zagrabiti, da se začnejo stvari odpirati,« je dejal in opozoril, da zakon zelo megleno rešuje nadaljnje postopke po izkopih in identificiranju žrtev, kot je pogreb in vse ostalo. »Tokrat se bo začel proces soočenja s tem grozljivim dejstvom, da je med nami še vedno preko 600 oziroma 800 grobišč, da so žrtve, priče in tudi storilci,« je poudaril.
Predstojnik Inštituta za sodno medicino Jože Balažic je omenil, da moramo računati s tem, da je žrtve izkopati sorazmerno enostavno, medtem ko so identifikacijski postopki čisto nekaj drugega. Spomnil je na zamisel nekdanjega pravosodnega ministra Lovra Šturma, ki je pred leti predlagal ustanovitev genetske banke podatkov živih svojcev. A iz te ideje ni bilo sadu, ker za to ni bilo zagotovljenega nobenega denarja, je poudaril Balažic, ki možnost za pridobitev denarja za analize DNK svojcev žrtev vidi v morebitnem razpisu.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Prav je, da smo strpni do človeka, ki se moti,
a hkrati ne brezbrižni do resnice.
Kdor je tiho ko opazi, da se širi zmota ali laž,
in kdor ne brani bližnjih, ki trpe krivico,
je sokriv nesreče in trpljenja,
ki ga povzročajo ljudem krivice, laž in zmota.
MK
Ni dvom, da Argentina prestaja težke čase. Kot vedno ob takih priložnostih, je tudi sedaj spregovorila domača Cerkev. Škofje so objavili ostro pismo, v katerem obrazložijo svoje gledanje na sedanji položaj.
Prozornost. To je, kar zahtevajo škofje od vlade, pa tudi od strani opozicije. Zadeli so v polno, ker prav tega primanjkuje vse obdobje sedanje vlade. Sicer se bistveno nanašajo na volitve, ki so gotovo najbolj pereč izraz tega pomanjkanja. Najhujši primeri te pokvarjenosti so prišli do izraza v provinci Tucumán, pa tudi v Chaco. Za prihodnje volitve je tudi že kar nekaj obtožb, od ugotovitvah, da volilni seznami ne odgovarjajo realnosti določenih krajev in naselij. Drug izraz volilne korupcije je predhodno obdarovanje, predvsem s prehrano, kar odmeva v revnejših predelih. Nemalo je primerov dejanskega »kupovanja«, ko se glas zamenja za denar. Tako globoko je ta način volilne korupcije prodrl v politične kroge, da je neki župan opravičil to, češ, da je glasove plačeval »s svojim denarjem«. Škofje zahtevajo predvsem, naj se »spoštuje ljudska volja«, ker je že običajno, da se ponarejajo volilni rezultati na raznih vmesnih postajah poti glasov do končnih seznamov. Se smemo čuditi tej splošni korupciji, ko vlada nenehno daje slab zgled? Najvišji vladni funkcionarji, vključno z gospo predsednico, imajo v teku sodne postopke zaradi podkupovanja in poneverjanja. Na sedanjem sodnem postopku zaradi železniških problemov je bivši sekretar za transport, da je omili kazen, priznal, da je prejemal »darove« od podjetnikov. Te dni so glavnega tajnika provladne CGT (Antonio Caló) obtožili pranja denarja, ki ga je izmikal sindikatu. Sodni postopki ne napredujejo, kot v primeru Hotesur, ker sodniki podlegajo vladnim pritiskom. Državnega podtajnika Liuzzija, ki je desna roka podpredsedniškega kandidata Zanninija, je sodnik že drugič oprostil na postopku zaradi korupcije, ne da ni izvršil vse potrebne raziskave. Ali ni sumljivo, da obe južni vodni elektrarni še niso začeli graditi, pa se je cena medtem že podvojila?
Lahko bi naštevali v nedo-gled.„
»Šprical« je debato.
Preteklo nedeljo so na televiziji debatirali predsedniški kandidati. Pa ne vsi. Kot smo že poročali, se je vladni kandidat Scioli umaknil. Prepričan je bil (tudi zgodovina mu potr-
juje), da ga to ne bo prizadelo v ljudski volji. In res zadnje tedne vsaj malo napreduje, medtem, ko je Macri nekoliko zaostal. Kljub temu se še nihče ne upa trditi, kakšen bo izid. Strokovnjaki celo niso prepričani, če bo prišlo ali ne do drugega kroga. Na debati naj bi sicer kandidati obrazložili svoje predloge, a je vse skupaj izzvenelo precej revno. Res televizijski program ni, da bi v njem šli v podrobnosti, a vsi veliko obljubljajo, ne povedo pa, kako bodo obljube izpolnili. Televizijsko debato je gledalo dva milijona ljudi; prenašal pa jo je en sam kanal. Scioli ima ob tem prednost, da zanj dela propagando predsednica v neskončnih splošnih »verigah«, ko morajo vsi zračni, pa tudi kabelski kanali novic in vse domače radijske postaje prenašati njene govore ob otvoritvah in različnih drugih priložnostih. Zakon dopušča medijsko »verigo« a le ob »izrednih in važnih priložnostih«. Gospa Cristina je v prvih 42 tednih tega leta »verigo« uporabila 42krat. Torej vsak teden eno. Kdo pa določa kaj je »izredno« in kaj »važno«? Seveda, gospa sama. To je tudi neke vrste volilna korupcija.
Kaj nas čaka. Eno je gotovo: naj zmaga kdorkoli, nas čakajo težki časi. Eden glavnih problemov je sorazmerje valute med dolarjem in pesom. Vlada načrtno zavira prevrednotenje, kljub temu, da inflacija ne poneha in država tiska izredne količine nevrednega denarja. Večkrat smo že omenili, kako to negativno vpliva na izvoz domačih pridelkov. Pretekli teden so objavili, da bo na drevesih ostalo 80 milijonov kilogramov pomaranč in mandarin. Podobno kot z jabolki in hruškami v Rio Negro, ali z limonami in sladkornim trstom v Tucumanu. Za kmete je manjša zguba, če letine ne poberejo, ker jim ni treba plačevati delavcev. Škoda za kmete in brezdelje za prebivalstvo. Padec izvoza seveda vpliva tudi de devizni sklad. Devize v centralni banki so v kritičnem stanju. Ta teden je vlada izplačala zapadle bone »Boden 2015«. Odšlo je kar 5.900 milijonov dolarjev. Takoj so razpisali dva nova bona, da bi pridržali vsaj del tega zaklada. Kako bo to uredila prihodnja vlada, pa naj jo vodi Scioli ali Macri? Vsi kandidati napovedujejo »rešitev«, nihče pa dejansko ne pove, kakšne ukrepe bo storil, da bo državo izpeljal iz močvirja. Strokovnjaki imajo pa vsak svojo formulo. Je katera sploh izvedljiva?
SVOBODNA SLOVENIJA • 17. septembra 2015
Stran 3
NASE SLOVENSKE SOLE
Lepa Slomškova proslava
»Zaživim, vse pustim, kakor sonce v zori žarim, zaživim, vse pustim, popolna se zbudim.«
V soboto 26. septembra smo se zbrali učitelji, starši in otroci slovenskih šol v Slovenski hiši, na že tradicionalno Slomškovo proslavo, v čast zavetniku naših vzgojnih ustanov.
T
I m
Ira
t ^
.1 1
Krištof (Martin Hribar) in Sven (Peter Štrfiček) sta nam prikazala pravo prijateljstvo, kjer drug drugemu stojita ob strani. Oba junaka sta Ani pomagala priti do sestre in do »prave ljubezni«. Izvrstna sta bila oba, kot tudi prodajalec, Maksi Kočar, ki je imel kratko a pomembno vlogo.
Skupina trolčkov je pa ritemsko narisala smehljaj v naših obrazih. Odlični kostumi so male učence spremenili v prave gozdne prebivalce.
Posebna pohvala naj gre malim princeskam: Ana 1 (Viki Cestnik) in Ana 2 (Katja Brula) ter Elza (Cecilija Magister), ker so tako srčkano odigrale in zapele svoje vloge.
Ne maramo pozabiti na nobenega, vsi so nas presenetili z lepim nastopom, s korajžo in prijaznostjo; tudi: kralj,
Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je daroval msgr. dr. Jure Rode. Jezusova navzočnost nam je dala pobudo za skupno delovanje. S sveto evharistijo, Kristus zaživi v nas in nam daje življenje ter luč, da svetimo bratom na poti življenja.
Zahvalili smo se Mariji za materino varstvo ter jo prosili naj nam pomaga pri vzgoji otrok in v odgovornosti, ki jo imamo, da jim posredujemo Slomškove vrednote.
Blaženi Slomšek je bil korajžen, dober in hvaležen. Ljubil je resnico in si prizadeval za slovenstvo, za slovenski jezik in kulturo, ter za katoliško Cerkev.
Darovanje svete maše so s petjem obogatili učenci Rožmanove šole in njih starši.
Spomnili smo se tudi pokojnih učiteljic in katehetov.
Prireditev se je nadaljevala v dvorani škofa Rožmana, kjer nam je šolska referentka Zedinjene Slovenije, ga. Alenka Prijatelj, podala nekaj besed.
Dvorana je bila lepo okrašena z belimi in srebrnimi snežinkami, ki so nas prepeljale v deželo pravljic, v »Ledeno kraljestvo«. Igro je pripravila Slomškova šola v režiji Andrejke Vombergar Štrfiček in Marcela Brula. Sceno je čudovito pripravila Andrea Quadri Brula s pomočniki.
Vlogo princeske Ane je izvrstno odigrala prijazna in sproščena Jana Kastelic ter prepričljivo popeljala publiko v začarani svet pravljic. Vlogo Elze je odlično odigrala Tatjana Brula ter nas očarala s petjem v spremljavi prelepe melodije iz Disneyevega filma »Frozen«.
Tomi Brula nam je dokazal, da nekdo lahko zgleda najboljši partner v resnici je pa pravi falot. Imenitno je odigral Hansa, ljubeznivega od začetka a hudobnega na koncu. Pa tudi zapel je lepo!
Omembe vreden je bil nastop prijaznega in duhovitega snežaka Olafa. Njegovo vlogo je odigrala Adrijana Pregelj in dosegla, da so si otroci zaželeli prav takega snežaka za prijatelja.
kraljica, knez, vojaki in služabniki.
Iskrene čestitke vsem, prav vsem igralcem Slomškove šole!
Veliko dela in žrtvovanja smo videti na odru, pa tudi ljubezen do slovenske besede in igranja. Ta pot učenja utrdi znanje, poglobi jezikovni zaklad in združuje moči vse šolske družine, kjer je vsak pomemben in dobrodošel.
Ne bi radi končali brez priznanja, ki sta ga zaslužila napovedovalca, Marjana Modic Cestnik in Branko Marinič. Zanimivo, duhovito in ljubeznivo sta pripovedo-
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
v
Se se srečujemo
Upokojenci in prijatelji smo se 23. avgusta srečali v velikem številu, da preživimo nekaj uric v prijateljski družbi. Kot običajno, smo se zbrali v Našem domu v San
Justu. Ob 13 uri smo pričeli s kosilom. Vse navzoče je pozdravila Marjanka Furlan in nam želela lep popoldan. Tudi gospod msgr. dr. Jure Rode je pozdravil ter blagoslovil vse navzoče z molitvijo pred kosilom.
Lep sončen dan je pripomogel za prijetno vzdušje med navzočimi ob pogrnjenih mizah. Gospa Ninka Keršič je poskrbela, da je vsak gost dobil na svojem krožniku slaščico s pozdravom »Dober tek«. Mladi pomočniki so sodelovali pri postrežbi, kar je olajšalo delo kuharic. Vse je bilo tako okusno pripravljeno in je teklo tako, da smo se res lepo počutili.
Po kosilu je sledil srečelov, ki ga običajno organiziramo ob vsakem srečanju. Ni manjkalo ne dobitkov ne dobre volje.
Vsem, ki so prispevali za tako lep popoldan se iskreno zahvaljujemo: »asadorjem«, kuharicam za izvrstno kosilo, mladini in vsem, ki so nam pomagali pri pripravljanju miz. Iskrena hvala.
Sedaj se že pripravljamo za božično srečanje; imeli ga bomo na Naši domačiji 7. decembra, ki je dela prost dan med dvema praznikoma (feriado puente). Do takrat nasvidenje.
-a. -n.
vala zgodbo otrokom in jih vodila skozi predstavo. Odlična zamisel režiserjev!
Vsa zasluga Slomškovi šoli, ki nam je podarila tako lep dopoldan! Ter iskreno pohvalo že znanim režiserjem Andrejki in Marcelu, ki sta obogatila Slomškovo proslavo s to igro.
Igra pa nam je pustila tudi lep nauk: v življenju je važno spoštovanje do drugega, svoboda in ljubezen, predvsem pa bratska ljubezen.
Naj vse doživeto v tem letu, postanejo Drobtinice istega Kruha, ki ga že več kot 70. let zauživamo v tujini: ljubezen do Boga, slovenskega naroda in jezika.
UJŠ
Stran 2	4
. septembra 2015 • SVOBODNA SLOVENIJA
SSTRMB
Dan odprtih vrat
Sobota 19. septembra je bila za dijake, profesorje in starše posebna. Naš Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka je pripravil »dan odprtih vrat«. V Sloveniji je to običajen dogodek, ki ima namen staršem pokazati delovanje šole, da potem lažje izbirajo učno ustanovo za svoje otroke. Pri nas pa je bil cilj drugačen.
Namen je bil, kot je v uvodnih besedah povedal ravnateljica, prof. Neda Vesel Dolenc, »da vsi skupaj, dijaki, profesorji in starši, preživimo prijeten, lep
popoldan, ob dejavnostih, ki so lastne tečaju«.
Priprave na ta dan so potekale že kar nekaj časa: dijaki so vadili nastop ali pomagali profesorjem ob pripravi gradiva za stojnice. V soboto je prvi dve uri pouk potekal normalno. A medtem so se starši že zbrali v mali dvorani Slovenske hiše, kjer jih je po pozdravu ravnateljice najprej nagovoril delegat dušnih pastirjev, msgr, dr. Jure Rode. Za tem pa je profesor dr. Andrej Fink govoril o 70-letnici našega begunstva. Bilo je res zanimivo predavanje, ki je osvežilo spomin na izvor naše skupnosti.
Nato so se vsi zbrali v veliki dvorani, ki je bila že pripravljena za presenetljiv dogodek. Ob straneh so stali panoji, in pred njimi stojnice, vsaka s svojo tematiko. Nabralo se je res izredno število občinstva. Potek je vodil profesor Tone Mizerit.
Najprej je zbrane pozdravila ravnateljica, prof. Neda Vesel Dolenc. Po uvodu in razlagi smisla te prireditve, je dejala:
»Danes si poglejmo v oči in z roko v roki s spoštovanjem, prizadevnostjo, požrtvovalnostjo, odpovedjo, sodelovanjem in vztrajnostjo stopimo novim izzivom naproti. Gradimo prihodnost na temelju vrednot, to je krščanstva in slovenstva, zaradi katerih so naši predniki, očetje in matere, dedje in pradedje, pred 70 leti zapustili rodni kraj in se napotili na trdo pot begunstva ter ustvarili bogato versko in kulturno življenje. Iz te realnosti se je tudi rodil naš tečaj, ki slavi 55-letnico obstoja, poimenovan po vélikem Slovencu, ravnatelju Marku Bajuku, začetniku šolstva - begunske gimnazije v avstrijskih taboriščih. On je videl v vzgoji prihodnost in življenje slovenskega naroda na tujem. Vabim vas, da v tem duhu praznovanja 55-letnice preživimo ta popoldan.«
Zatem je prišel na vrsto kratek kulturni del. Najprej so dijaki prvega letnika recitirali Franceta Papeža »Besede«, nato pa Balantičevo pesnitev »Sen o vrnitvi«. Drugi letnik je zapel pesem »Slovenija«, ki je bila himna RAST-i 34. Besedilo je spisal Jožko Rožanec, uglasbil pa Tomi Sušnik. Nato pa so zapeli še refren pesmi »Slovenija, moja si vsa« Giannija Rijavca. Peti letnik je prisotnim najprej podal »Pismo« Franceta Papeža; nato pa zapel Znano uspešnico Čukov: »Ta vlak«. Na koncu pa so vsi skupaj zapeli 'himno': »Mi študentje smo res veseli ...« Bilo je presenetljivo, kako so se tri generacije združile v istem študentskem navdušenju.
Sledile so zahvalne besede gospe ravnateljice, ki je naprej poslala topel pozdrav ustanovitelju tečaja, dr. Marku Kremžarju, nato pa izrekla zahvalo vsem, ki so na katerikoli način sodelovali pri organizaciji in izvedbi tega dogodka.
Nato je bil družabno-kulturni del. Dijaki četrtega letnika so obiskovalcem stregli s čajem in drobnim pecivom, ki so ga pripravile gospe odbora staršev. Medtem so si starši in prijatelji lahko ogledali posamezne stojnice, kjer so bile predstavljene teme, ki so na en ali drug način povezane z obstojem in delovanjem tečaja. Predmet zgodovina je bil zastopan z razstavo o 70. obletnici begunstva, s fotografijami in raznimi publikacijami. Svojo stojnico je imela tudi Delavnica slovenščine drugega letnika. Na drugem koncu so, v okviru predmetov slovnica in slovstvo, organizirali neke vrste tekmovanje »Kdo ve, kdo zna«, kjer so s slaščicami vabili udeležence in jih dodatno nagradili za pravilne odgovore. Stojnico »Molitev slovenskega naroda skozi čas« so pripravili v okviru verouka in celo nudili obiskovalcem rožne venčke. Peti letnik je pripravil razstavo fotografij o svojem potovanju RAST-i. Gotovo pa je bila najbolj obiskana stojnica almanahov, ki so bili razstavljeni od začetka pa do danes. Starši so navdušeno iskali svoje prispevke izpred trideset ali več let, jih komentirali in fotografirali. Bila pa je tudi priložnost, da so si nakupili kakšno knjigo ali spominček na tečaj, njegovo delovanje in obletnico. Vsi pa so v spominski knjigi lahko pustili svoj podpis.
Bila je zanimiva sobota, drugačna, izredna, in vsi številni obiskovalci so pohvalili zamisel in izvedbo.
-e. -t.
CARAPACHAY
Predstavitev Doma v Vicente López
Pod okriljem kulturnega tajništva (Secretaria de Cultura) občine Vicente López, je občinski Inštitut za raziskavo zgodovine priredil 28. študijski dan, na katerega je med drugim povabil predstavnike Društva slovenskega doma v Carapachayu. Namen je bil na kratko predstaviti zgodovinski opis ter razloge zaradi katerih so se Slovenci nastanili v tej občini.
Dom je zastopal Franci Žnidar, ki je pripravil opis o nastanku in delu slovenskega društva skozi 55 let obstoja na severnem delu buenosaireškega predmestja. Ves material, skupaj s fotografijami, bo shranjen v arhivski knjižnici občine v znani »Torre de Ader«.
Dogodek se je vršil v soboto 22. avgusta v občinski dvorani York v Olivosu. Bil je zelo dobro obiskan in kar nekaj navzočih se je pozanimalo za vso našo dejavnost ter približalo g. Žnidarju s pohvalno besedo za ves trud, delo in požrtvovalnost Slovencev v argentinskem okolju.
Damijan Ahlin
Dnevnik škofa Jegliča
Pri Celjski Mohorjevi družbi so poskrbeli za znanstve-nokritično izdajo Jegličevega dnevnika, monumentalen dokument z dnevniškimi zapisi ljubljanskega škofa Antona Bonaventure Jegliča iz časa njegovega opravljanja škofovske službe, med leti 1899 in 1930. Knjiga s skoraj 2400 rokopisnimi stranmi ponuja vpogled v njegovo življenje in tedanjo družbo.
Spremni zapis k dnevniku je prispeval ljubljanski
nadškof in metropolit Stanislav Zore, ki je ob predstavitvi dela povedal, da je pri prebiranju zapisov razbral Jegličevo globoko vero v Boga, presenetila pa sta ga tudi njegova neizmerna poštenost in iskrenost do drugih in sebe. »Sebe in druge je meril z enakimi vatli,« je poudaril Zore, ki je prepričan da bo dnevnik pomembno pripomogel k razumevanju prve polovice 20. stoletja kot tudi današnjega časa.
Dnevnik, ki obsega 13 zvezkov, so pripravili v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani. Po besedah vodje nadškofijskega arhiva Franceta Dolinarja je bil Jeglič ena najbolj markantnih osebnosti svojega časa. Bil je pronicljiv politik in siva eminenca Slovenske ljudske stranke, ki je podpirala Majniško deklaracijo.
Pomembno je bilo tudi njegovo prizadevanje za prvo slovensko gimnazijo, v kateri so vse predmete poučevali v izključno slovenskem jeziku, cerkveni zgodovinarji pa med drugim izpostavljajo njegov opus. Slednjemu so, kot je povedal Dolinar, največjo reklamo naredili njegovi nasprotniki s klišejskimi in včasih celo pritlehnimi izjavami. Celoten dnevnik tako odstira še zadnje tančice Jegličevega življenja in delovanja, ki ga, kot meni Dolinar, marsikdo ni zmogel ali hotel razumeti, saj je bil najverjetneje preveč osupel nad škofovo iskrenostjo.
Avtorja kritičnega prepisa dnevnika in opomb sta Blaž Otrin in Marija Čipic Rehar. Po njenih besedah je Jeglič pisal dnevnik sproti, kadar je imel stisko s časom pa je dogodke popisal za nazaj. Ob branju dnevnika se bralec sreča z množico krajev ( več kot 1300) in z 3000 osebami. Skozi vsa leta lahko bralec sledi vizitacijam župnij, kjer je popisal versko, socialno in politično stanje. Njegov dan se je običajno začel že ob 4. uri zjutraj s spovedovanjem in končal po vseh obveznostih ob 1. uri ponoči prav tako s spovedovanjem, je kot zanimivost omenila Čipic Rehar-jeva.
Dnevnik je Jegliču služil kot priročnik, ki mu je pomagal pri načrtovanju pastoralnega delovanja, najpomembnejši razlog zanj pa je bila po Otrinovih besedah njegova osamljenost, kar zapiše tudi v dnevniku: »Sam sebi se zdim zapuščen. Nimam ga človeka za svetovanje,« zato je bil dnevnik njegov sogovornik in zid objokovanja. V dnevniku pa se niso ohranili vsi zaupni podatki, saj je nekatere stvari izbrisal, kar je zapisal tudi v pismu papežu Piju XI.
SVOBODNA SLOVENIJA • 17. septembra 2015
Stran 3
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
PROSLAVE NARODNEGA PRAZNIKA
Spomini na zgodovinske dogodke vzbujajo pri narodih ponos in samozavest. Spominski dnevi posebno pomembnih dogodkov so narodni prazniki.
Za demokratične Slovence je tak narodni praznik 29. oktober. Leta 1918 je na ta dan slovenska prestolnica Ljubljana slavila slovenski praznik svobode z mogočno manifestacijo na Kongresnem trgu. Sleherni Slovenec v Sloveniji in v svetu je tedaj zadihal iz polnih prsi v sreči videnja s tolikimi žrtvami pridobljene svobode.
Demokratični Slovenci v Buenos Airesu bomo tudi letos proslavili praznik slovenske svobode. Letos še posebej, ko se spominjamo tudi stoletnice rojstva dr. Janeza Evangelista Kreka in 25-letnice smrti dr. Antona Korošca. ...
SLOVENCI V ARGENTINI
Sanmartinska tombola je zopet privabila izredno število rojakov in rojakinj v prostore Slovenskega doma v San Martinu. ... Okoli 16. ure je napovedovalec g. Alojzij Rezelj začel napovedovati številke. ... Glavni dobitek, moderen televizijski aparat, ki ga je dobavila tvrdka Pavle Novak, je zadel g. Kadivec Ivan iz Ramos Mejie. Po končani prireditvi se je razvila prijetna družabna prireditev, pri kateri je sodeloval orkester Moulin Rouge.
Mendoza. Razstava zamejskega tiska. Društvo Slovencev v Mendozi je pripravilo za nedeljo, 19. septembra, v Slovenskem domu, razstavo našega zamejskega tiska. Organizacijo razstave sta prevzela gg. Rudi Hirschegger in arh. Božidar Bajuk ml. Zamisel se je porodila predvsem iz spoznanja potrebe, da naši ljudje v Mendozi dobijo priložnost za čim podrobnejši vpogled v naš dosedanji tisk predvsem verskega, kulturnega in leposlovnega značaja, ki jim je na razpolago za nakup tu, v Mendozi in ki zasluži, da najde svoje mesto na naših družinskih knjižnih policah. .
Osebne novice. Nov diplomant. Na pravni fakulteti buenosaireške univerze je dne 28. septembra diplomiral in dobil naslov odvetnika g. Vital Ašič.
Družinska sreča. V družini Franca Zorka in njegove žene ge. Ivanke roj. Kržič v Martin Coronado so dobili hčerko. Na ime Sonja jo je krstil g. župnik Gregor Mali.
(Svobodna Slovenija, 7. oktobra 1965 - Št. 40)
RESUMEN DE ESTA EDICION
DEFLACIJA V SEPTEMBRU
Statistični urad je objavil, da je Slovenija septembra na letni ravni zabeležila 0,6-odstotno deflacijo, na mesečni pa 0,1-odstotno. Cene blaga so se v enem letu v povprečju znižale za 1,2 odstotka, cene storitev pa zvišale za 0,6 odstotka. Na gibanje cen so vplivali predvsem cenejši naftni derivati.
IZPUŠNI PLINI BURIJO DUHOVE TUDI V SLOVENIJI
Uvoznik in razdeljevalec vozil znamk iz skupine Volkswagen za Slovenijo Porsche Slovenija je preventivno iz prodaje umaknil vozila znamk Volkswagen in Seat, katerih motorji imajo sporno tehnologijo za prirejanje testov izpustov škodljivih plinov. Gre za nekaj deset vozil z dizelskim motorjem standarda Euro 5. V Porsche Slovenija čakajo na nadaljnja navodila iz Volkswagna.
KDO BO NOVI EVROPSKI SODNIK
Sedanjemu sodniku ESČP Boštjanu M. Zupančiču mandat poteče 31. oktobra. Sodni svet je pri kandidaturi za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) dal prednost štirim kandidatom. To so vrhovna sodnica Nina Betetto, odvetnik Marko Bošnjak, vrhovni sodnik Miodrag Dordevič in predavatelj s harvardske univerze Klemen Jaklič.
AVSTRALEC NA VOGLU
Avstralski poslovnež slovenskih korenin Anthony Tomažin je s KD Kapitalom podpisal pogodbo za odkup 51-odstotnega lastniškega deleža v Žičnicah Vogel. Na Voglu so letos zabeležili rekordno poletno sezono.
PO SVETU
ASAD IN SIRIJA
Odkar se je Rusija z letalskimi napadi aktivneje vključila v reševanje sirske krize, je konflikt še bolj globalen. Na eni strani se proti Islamski državi bori Rusija skupaj s sirskim režimom, na drugi strani pa se - prav tako proti Islamski državi - bori mednarodna koalicija 60 držav pod vodstvom ZDA. Slednja podpira protivladne upornike in sirskega predsednika Bašarja al Asada poziva k odstopu. Asad pa je prepričan, da bo skupna vojaška operacija njegove in ruske vojske uspešnejša v boju proti džihadi-stom kot zahodna ofenziva. Opozarja tudi, da lahko o njegovem odhodu s položaja odloča samo sirski narod. Ni skrivnost, da so javnomnenjske ankete zveze Nato leta 2013 pokazale, da Asada tudi po dveh letih od začetka krvave državljanske vojne v Siriji (leta 2011) še vedno podpira 70 odstotkov Sircev, upornike pa le 10. A čeprav imajo oboji, tako oblast kot uporniki, roke umazane od krvi na demonstracijah, ki so vojno zanetile, je očitno, da Bašar al Asad z veliko samozavestjo še vedno brani svojo utrdbo.
ZDRUŽENI NARODI
Potem ko se je splošna razprava generalne skupščine Združenih narodov v soboto končala, se v medijih pojavljajo analize nagovorov voditeljev držav in vlad. Največkrat omenjena država je bila Sirija. Največ pozornosti med temami pa so voditelji namenili svetovni ekonomiji in vojnam. Ob tem povejmo, da voditelji niso bili enotni niti glede imena organizacije, ki trenutno najbolj ogroža svet. Ruski predsednik jo je imenoval Islamska država, medtem ko je ameriški predsednik uporabljal termin Isil - Islamska država Iraka in Levanta. Italijanski predsednik vlade pa je uporabil besedo Daesh, kar je arabski izraz za to skrajno islamsko skupino.
STAREJŠI BREZ OSKRBE
Mednarodna organizacija dela je ob nedavnem mednarodnem dnevu starejših objavila poročilo, v katerem opozarja, da več kot polovica starejših po vsem svetu nima dostopa do dolgotrajne oskrbe. Razmere, s katerimi se soočajo, obžaluje in jih tudi obsoja.
Približno 300 milijonov starejših od 65 let težko pride do dolgotrajne oskrbe, kadar jo potrebuje. Številka se povečuje. Mednarodna organizacija dela ugotavlja, da večina držav temu področju ne posveča zadostne pozornosti. Velik del problema organizacija vidi v diskriminaciji in negativnem odnosu do starejših. Kot ocenjuje, gre za globalen pojav, ki ima včasih celo zakonodajno podlago, kot so višji stroški nekaterih oblik zavarovanja za starejše.
PORTUGALSKO PRESENEČENJE
Na parlamentarnih volitvah na Portugalskem je zmagala desnosredinska vladna koalicija pod vodstvom Pedra Passosa Coelha. Prejela je dobrih 38 odstotkov glasov, opozicijski socialisti pod vodstvom Antonia Coste pa 32 odstotkov. Portugalska, ki je lani izšla iz
programa pomoči, je uvedla stroge varčevalne ukrepe, zato je zmaga vlade, ki jih je izvajala, za mnoge presenečenje. Passos Coelho je izjavil, da je pripravljen na pogovore z drugimi parlamentarnimi strankami, da bi skupaj izvedli »potrebne reforme«. Socialisti nad vstopom v koalicijo zaenkrat niso navdušeni.
NOVA PALESTINSKA VSTAJA?
Razmere na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu so napete že več tednov. Zaostrile pa so se potem, ko je Palestinec v četrtek v pričo štirih otrok ubil izraelski zakonski par. Sledil je sobotni napad na dva izraelska vernika v starem delu Jeruzalema. Kot odgovor na to so judovske oblasti za dva dni zaprle ta del mesta za Palestince. Takoj zatem so v več krajih na Zahodnem bregu in v nekaterih četrtih vzhodnega Jeruzalema izbruhnili spopadi med mladimi Palestinci in izraelskimi vojaki. Protestniki so v vojake metali kamenje in molotovke, slednji pa so začeli streljati. Pri tem je umrl mlad Palestinec, več sto je bilo ranjenih. Premier Benjamin Netanjahu je nato napovedal »boj proti palestinskemu terorizmu do smrti« in odredil »pospešitev rušenja domov teroristov«.
NUEVA OLA DE REFUGIADOS
La afluencia de refugiados y migrantes sigue siendo un problema prioritario de Europa y también de Eslovenia. El pasado fin de semana Hungría terminó de construir el muro en la frontera con Croacia. Ahora podría cerrar el paso de miles de refugiados que tratan de llega a Alemania. Esa ola migratoria podría, entonces, dirigirse a Eslovenia. El país está preparado para recibir más de 6.000 refugiados y proveer alojamiento y comida hasta su paso a Austria; la cifra podría extenderse hasta 10.000. Arriba de esa cantidad, las cosas podrían complicarse. Peor aún sería el caso de que Austria cierre su frontera e impida el paso de migrantes, que en ese caso quedarían en Eslovenia. El gobierno evalúa las distintas posibilidades y se prepara para esta nueva etapa. (Pág. 1)
RECUERDO EN TEHARJE
Con una misa, celebrada por el obispo de Celje, se recordó en Teharje las matanzas ocurridas en el año 1945. Había allí instalaciones militares alemanas, que el nuevo gobierno comunista transformó en campo de concentración. Ya terminada la Segunda Guerra Mundial, más de 5000 combatientes anticomunistas y algunos civiles, fueron entregados por los ingleses a las formaciones del nuevo régimen. La gran mayoría de ellos fue brutalmente martirizada, asesinada y arrojada a fosas comunes, que luego fueron tapadas y convertidas en basural. En el acto recordatorio el orador y pensador Brane Senegačnik alerto del peligro de olvidar estos hechos, que marcaron a sangre la realidad eslovena, provocando uno de los mayores traumas de su historia. (Pág. 2)
EL REINO HELADO
Es tradición que cerca de la fiesta litúrgica del beato obispo Anton Martin Slomšek se reúnan los chicos de nuestros cursos sabatinos de idioma esloveno. Esta vez fue el sábado 26 de septiembre en el centro esloveno de Buenos Aires. Tras la misa suguió el acto en el salón central. El curso Slomškova šola de Ramos Mejía presentó la obra "El reino helado" sobre el argumento y con la música de la película "Frozen". Sobre el escenario y delante de él una escenografía maravillosa, realizada por Andrea Quadri Brula, dio marco al desarrollo de la obra, que contó con una actuación muy lograda, de la que participaron todos los niños del curso de Slomškov dom. Los directores (Andrejka Vombergar Štrfiček y Marcelo Brula) y los »artistas« fueron muy ovacionados. (Pág. 3)
PUERTAS ABIERTAS
El curso complementario de cultura eslovena a nivel secundario "Director Marko Bajuk" realizó una jornada de "puertas abiertas". Fueron invitados padres y parientes de los estudiantes, quienes primero escucharon la alocución de Mons. Rode y luego la disertación del Dr. Andrés Fink. En el salón fueron recibidos por la directora Prof. Inés Vesel de Dolenc. Hubo cantos y recitados. Alumnos y profesores prepararon stands de historia, lengua, literatura y religión. Los estudiantes de quinto año expusieron fotos de su viaje de egresados a Eslovenia. El más visitado fue el stand de los "almanahi", ediciones que cada año preparan los egresados, con sus aportes. Los padres, la mayoría de ellos ex-alumnos, se encontraron sus propios escritos, ya que el curso cumple 55 años de vida. (Pág. 4)
CARAPACHAY EN VICENTE LÓPEZ
La Secretaría de Cultura de la Municipalidad de Vicente López y el Instituto de Investigaciones Histórica organizaron una jornada, a la cual invitaron también al Centro Esloveno de Carapachay. En nombre de la institución el Sr. Francisco Žnidar explicó los oríegenes de nuestra emigración y los comienzos del "Dom", que desde hace 55 años reúne a los eslovenos de la zona, brindando un lugar de encuentro para los connacionales pero también un nexo para el encuentro de las culturas. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Jože Horn, Metka Mizerit, Marko Kremžar, učiteljice Jegličeve šole, Pavel Brula, Marjanka Furlan, Lučka Oblak in Damijan Ahlin. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 1.100.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1.545.-; beli papir $ 1.755.-; Bariloche; $ 1.300.-; obmejne države Argentine, 270.- US dol.; ostale države Amerike, 300.- US dol.; ostale države po svetu, 330.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 250.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Stran 6
B de octubre de 2015 • N° 40
mali oglasi
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-
r	no sobote
sabor tropee
od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
SMRTI ZARADI KAJENJA
Deset Slovencev na dan
Zaradi bolezni, ki so posledica kajenja, umre približno polovica kadilcev. V Sloveniji to vsako leto pomeni smrt 3.600 posameznikov ali skoraj deset na dan.
Bolezni, ki so posledica kajenja, so preprečljive in nepotrebne, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Dejstvo je namreč, da vsak teden zaradi kajenja umreta dva prebivalca Slovenije, ki sta stara od 30 do 44 let. Vsak četrti pa umre pred 60. letom starosti.
Kakšne so statistike? Kadi vsak četrti Slovenec, star od 15 do 64 let. Skrb vzbujajoče je, da kadi vsak peti 15-letnik, kar 70 odstotkov kadilcev začne redno kaditi že pred 19. letom starosti. V zadnjih letih se delež kadilcev ne zmanjšuje, veča pa se delež kadilk med ženskami in dekleti, delež kadilcev med moškimi in fanti pa se ne spreminja, navaja Helena Koprivnikar z NIJZ.
Mnogi kadilci ne zmorejo prenehati kaditi, ker nikotin povzroča zasvojenost. Raziskave, ki so jih opravili na NIJZ, kažejo, da če bi lahko, naj bi jih prenehalo kaditi med 50 in 70 odstotki. Nekaterim kadilcem tako uspe prenehati kaditi v prvem poskusu, drugi morajo poskušati večkrat.
»Uspešna pomoč pri opuščanju kajenja vsebuje vrsto ukrepov, vedenjsko in farmakološko zdravljenje z izobraževanjem, kratkimi posveti in nasveti, intenzivno podporo, tudi v obliki telefonskih linij, na katere se kadilci lahko obrnejo po pomoč in podporo, predpisovanjem preparatov in drugim, kar lahko pomaga posamezniku in populaciji kot celoti,« pojasnjuje Tomaž Čakš z NIJZ.
Bistveno pa je, da se kadilec zavestno odloči, da bo prenehal kaditi, prav tako pa ne razmišlja le o prenehanju kajenja, ampak o celoviti spremembi v smeri bolj zdravega načina življenja.
SLOVENCI IN ŠPORT
OBVESTILA
RAZPIS NAGRADNEGA NATEČAJA SKA
SKA razpisuje nagradni natečaj kratke proze pod imenom »Gradimo mostove med Slovenijo in Slovenci po svetu«
Pravilnik:
1	- Natečaj je za izvirne kratke proze na prosto temo. Vrsta kratke proze ni predpisana (črtica, povest, enodejanka, "short story") vendar literarno delo ne sme preseči 15 strani.
2	- Sodelujejo pisci: a) slovenskega porekla, rojeni zunaj matičnih meja Slovenije - ali b) Slovenec, ki živi že več kot trideset let zunaj matičnih meja Slovenije. Vsak sme predstaviti dve tovrstni literarni deli.
3	- Tipkopis je treba poslati v dveh izvodih na naslov: SKA - Gradimo mostove med Slovenijo in Slovenci po svetu - Ramón L. Falcón 4158, C1407GSR, Ciudad Autónoma de Buenos Aires, Argentina.
4	- Besedilo naj bo označeno s šifro; avtorjevo pravo ime in njegov naslov pa naj bosta zalepljena v kuverti, ki naj bo opremljena z isto šifro.
5	- Če bi avtor želel, bo njegovo ime ostalo v anonimnosti; prav tako bo objavljena dela avtor mogel podpisati s šifro ali psevdonimom.
6	- Tipkopise je treba oddati najkasneje - ali morajo dospeti po pošti na naslov - do 15. novembra 2015.
7	- Nagrade so sledeče: 1. nagrada: dol. 300.-
2. nagrada: dol. 200.3. nagrada dol 100.8 - Za prejem prve nagrade mora biti literarno delo napisano v slovenščini.
Proza nagrajena v kastiljskem jeziku se bo objavila tudi v prevodu. Avtor proze se bo sporazumel s prevajalcem glede honorarjev prevoda.
9	- Vsako od omenjenih nagrad more komisija razdeliti ali razglasiti kot nedodeljeno.
10	- SKA bo objavila nagrajena dela; za nenagrajena pa mora uredništvo Meddobja dobiti avtorjevo privolitev.
11	- Za podelitev nagrad se bo žirija, ki jo bo v kratkem imenoval odbor SKA, sestala v Buenos Airesu konec novembra 2015.
12	- Odločitev ocenjevalcev komisije bo SKA razglasila v časopisju.
Slovenska kulturna akcija - Buenos Aires, julija 2015,
PRED 40. LETI
Slovenski alpinisti so pred 40 leti osvojili svoj prvi osemtisočak. Stane Belak - Šrauf, Marjan Manfreda - Marjon, Janko Ažman, Nejc Zaplotnik, Viki Grošelj, Ivč Kotnik in Janez Dovžan (na fotografijah) so med 6. in 11. oktobrom leta 1975 po južni steni in prvenstveni smeri prihajali in prišli na vrh himalajskega Makaluja, visokega 8463 metrov. Slovenski alpinisti so se z Maka-lujem prvič srečali leta 1972, ko so v njegovi južni steni prestopili magično mejo 8000 metrov, dosegli višino 8200 metrov in s tem kot himalajski začetniki razburili ves alpinistični svet.
BRONASTI INŽENIR
Za slovenskim judoistom Mihaelom Žgankom je uspešen teden. Potem ko je diplomiral in postal inženir živilstva in prehrane, je na veliki nagradi Taškenta osvojil tretje mesto med borci do 90 kilogramov. Na turnirju v Taškentu nastopa 354 borcev in bork iz 52 držav, med njimi je bilo tudi šest slovenskih.
Mihael Žgank
ŠTIRI EKIPE NA EVROPSKEM PRVENSTVU
Slovenija bo v košarkarskem evropskem pokalu po novem imela kar štiri predstavnike. Tajfunu, Zlatorogu in Krki se je pridružil še domžalski Helios Suns, ki je zamenjal finančno obubožano romunsko Timisoaro. Romunski klub je zaradi finančnih težav moral odpustiti veliko število igralcev, zaradi česar ne bo sposoben nastopati v tem evropskem tekmovanju, ki se bo začelo 27. oktobra. Domžalčani bodo igrali v skupini I skupaj s poljskim Turowom Zgorzelecem, latvijskim Ventspilsom in litovskim Pienom Zvaigz-desom.
SOBOTA, 10. oktobra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 11. oktobra: Obletnica Našega doma v San Justu. ČETRTEK, 15. oktobra:
ZSMŽ San Martin vabi na sestanek v Domu ob 16. uri. Karolina Rossonas bo naučila delati kokedame. SOBOTA, 17. oktobra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 18. oktobra: Materinski dan. SOBOTA, 24. oktobra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15.
uri v Slovenski hiši.
Občni zbor Hanželičevega doma, ob 17,30 v Slovenski hiši.
Šolski izlet v Glew.
Gorniška ekipa včeraj in danes
»Bog je ljubezen, in tisti ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem.«
I Janez 4,16
V jutranjih urah nedelje, 20. septembra 2015, je v Berazategiju mirno zaspala v Gospodu naša draga sestra, mama in teta
Marta Hribar roj. Zajec
Spomin je ni nikoli zatajil, morda je zato bolečina prestalih preizkušenj nikoli ni zapustila. Kljub temu je kljubovala vsem neprijaznostim življenja z zavidljivo dobro voljo in iskrivostjo, ki ju je znala deliti z vsemi, ki smo jo poznali. Zelo bomo pogrešali njo in njeno neusahljivo dobrosrčnost.
Žalujoči:
sin Tone z ženo Mirto; sestra Irena;
nečakinja Irenka z možem Tonetom, hčerko Majo ter sinovoma Pavlom in Andrejem;
nečak Jurij z ženo Alejandro in s hčerko Ivano; nečak Pavel z ženo Liliano ter ostalo sorodstvo.
Buenos Aires - Argentina; Žiri - Slovenija