jfako bsdo razkosali in rdzsekali Slovenijo. Siovenski samostojneži &o srefino ftttli do tega, da sedaj kronajo svoje iek) za slovensko samostojnost: Za' (iooodajni skupščinl je vJada, predlo$1« uačrt zakona o razdelltvi ztoralje i* oblasti. Ta zakon razsekava Sloventjo in polaga v grob &am.ostajnost, ;>e3iiiCno samoupravo in avto.iOmi;o Stovfcnije. Ta zakon nosi podpis &lov«BS*PPfa saraosiojnega miniatra Ivaaa Piiflja. Samostoini so izdajali in prodaiali j<a» za kosom našiii sloveuskib avto- aomnih pravic. Mirno so gledalij ka- to le voz centralizma prevažal iz Lju- jtfjane v Boograd zadnj« ostanke slo- reufcke deželne vlade. Niso zadrževali demokratsk«! ko6i|aže:i Pribifteviča. Sokovca, Zerjava. Ne samot da nisc Muetavljali centralističnega voza, še $ewi iso prisodli med demokratske ko lijaže kot oentralia(tičiii sokočijaži Komai 90 prišli v Beograd, ž*v so st -im-zeli glavnega ideala, ki vlada na ijalkanu: idteala zarad« «= zaslužka. 2a svoj žep so hoteli zaslužiti in zato -^o slovensko samostojnost in samou- aravo prodali. StotisoCkrat in milijon krai več kakoi' Judež Iškarijot 90 za- služili in šo zaslužjjo, narodove pra- \ict pa pi^odaiaio, Glasovali so za oentralistično ustaro, kl fr vso pcfiitičnoi, mo6 vzela Krratom in Stovencem iz rok ter jo jartdaJa Boo^radb. Brez njihovih gla^ >ev ne bi ustava nikdar bila sprejeta. '/ polilični zgodovini sjovenskega naroda bo ta čin samostojnežev zapisan ¦¦ #rnimi pismeiskami. S črniaii pisr leakami bo tudi zapisano samostojno cazsekovanje združeae nuše Slovenij«. ilacelj je m«esar po svoji obrti; mesavi ne samo živino.1 ine&ari in razseka-\« tudi Slovenijo. Poglejmo, "kako Pucelj, Urek 'in terraolja mesarijo in &ekajo slovens- co zemljo! Gospodje centralisti v svo- eru zakonskem načrtu delijo celo dr- &tvo na 26 oblasti ali pokrajin. Slo- venijo delijo Pudelj in njegova sario- <4ojna kompanija v zvezi s Kukovoem in Zerjavom na dve oblasli: ljubliau- sko in majiiborako. Pri tej delitvi bo ¦Stajerska tako zdelana, da ba i2gi»- *ala kakor oskubljeua kokoš. Kaj bo po tem zakonskem naertu ripadalo k ljubljanski oblasti? Ne amo Kranjska, marveč od Stajerske 1 1« deli: vea sodni okraj Brfežice, ^ sodnl okraj Sevnica, od okraja ^oai« občini Veliki Kamen in Mrčna Sela, vea sodnJ okraj LaSko^ brezobčias Sv. Rupert Da ne bo mariborska oblast 06kiibJjena samo na eni atra;.i, ji bočejo tudi od Prekmur]a odščlpniti Dolnjo L-endavo in njeno okolico in obči.io Doljni LakoS ter 4111 pridružitl varaždinski oblasti. Kaj pravijo k teinu Stajerski kraii ob Solli, ob Savi in Saviini? Ali &o zadovoljni s to pridditvijo? Naj se za to dobroto zahvalijo širokoustniemu iazi-.saniostoinežu Ureku, politi&nemu tolijaču Droleniku in mrmravemu goriškemu ubežniku Mermolji, Taka razdtelitev bo, in to se je resno bati, še bolj poostrila razmerjo moa Kraajci iu Stajerci. Ako &e poKiisli, da bi v&e premogovno ozemljo ]>ri Trbovljali, Hrastaiku in Rajbcuburgu bilo prideljeno ljubljanski oblaKti, se lahko preračuni, koltko pokrajinskili doklad bo za Stajersko odpadio s tem, da && bo promogovna indufetrija kot velika davkoplafeevalka; pro fjelila v oeloti n.a Kranjsko. Vsem neprilikam, vsej ncvolji in vsenm sporu more v tem oziru napraviti konec edino le nedoliena avjonomna Slovenija,. V tej ne bo razliko med Kranjoi in Stajercš, ae bo nas del.la Snva, n"e bo treba velike dele slovenske zemlje trgati iz prejšnje zveze, \si Slovenci bomo združeni v eni veiiki slovenski pokrajini. Da ujedinjene SJovenije še ni, so krivi &lovenski uemokraii iu samostojneži. Tako dol1{{0 je pa tudi ne bo, dokler ne bodo tiemokrati im samostojneži zginili 8 l<ovršja gioveD&ke zemLie.