Štev* 9. . Letnik I. BZTttk amovzgoja^tovia samovzgoja do klenega,možatega značaja, ki stoji trdno kot hrast v viharju,to mora hiti cilj vsakega mladega človeka* - Značaj on .človek ni vetrnjak,ki so suče ne votru, zmačajen čiLovok ne gre slepo za vsak-' novotarijo',tudi si ne da slepo predpisovati,kako naj misli in dala* Značajen človek no klcae pod lidarci neprillk„sotev la tiraniji,on ni steklo,ki se pol udarcem zdrobi v brozpomomhno ropinj jmarveč je jeklo,ki da iskro od sebe tor se ne da zlomiti0 ^načajjn čl?vek ne od§ove nikdar. No, njega se lahko vsakdo1 V-r>jno. ojno saneso* Značajen čl vek je ose^nostr. Značajen človek ne 'gr? alepo za večino.' Cn je v mišljenju,govorjenju in delovanju samo-stojon. Iz vidika večnostnih r«cel krščanske vere motri poedino dogodke, Merilo mu ;jo vest. Vera in narodnost sta mu svetinji. Prepričanje mtt je nekaj ne spremeni j ivega« Zeto odklanja vsako mešetarjenje s prepričanjem za trenutke koristi* Ori'ne menjo‘pre~ pričanja kakor se monja obleka po času ali letni modi* Vztraja tudi v trpljenju* V trpljenju se šele pokaže veličina njegovega značaja* Velika napaka ljudi naše dobe je v tem s da nočejo, ali pa ne znajo samostojno misliti. ''Kakor se bodo odločili dru-gi,takc se hem pa šo jaz",.* "Naj drugi mislijo mesto nas",tako često pravijo in tudi ravnajo mnogi* Slapo,kakor čreda ovac grede »a drugimi,brez vsakega premisleka, N6ka duševna lonoha je tol Komodnost,brezbrižnost ali pa otopelosti Gorje narodu,kadar so slep-> prepu3ti„da drugi zanj mislijo. Primer imamo pri Nomcih in Italijanih* Mussolini in Hitler sta uzakonila navado.da no sme voč nihče samostojno misliti, Mestr ljudstca sta mislila le fftlhror in Duoe, Ljudje so sestale le lutke* Imeli so glave, v ; g^.avi možgane,a odvadili so pomest© j no misliti. Slepo s* pleskali k vsemu,kar jo "vaditelju” prisl® na um. Postali se take soodgovorni za vse,kar se je bile zgodilo. Zapoved vesti,razuma in soodgovornosti jo,da vso, ker, vidiš ,Tioro§, slišiš /sam dobro -oromisliš ,ift da se dokončni voliedne odločiš.- Postavi 3i pred <*»či dojstva,ki govore za ali prbti. Vprašaj svoje vest,presodi,kako eo te ali ono sklada s krščanskimi načeli,kako to ali ono odgovarja narodni časti in zavesti, Kakšae bodo posledico,ali morda možna šo kaka druga, bel.iŠa pet, Ke si tako vsestransko dobro premislil in se posvetoval s svojim prepričanjem in vestjo,potem pa se edloči kot elevek,kateri ima od Boga dano pamet in prosto vel j o. Ne dopusti, da bi ti drugi predpisovali , kako moraš misliti in delati, človek si,svobtdno bitje si,osebnost sil Živali gr«de za nadenem,s* vdajo sili,grede slepo kamor jih p o v.e noš ,kor se pač živali. Ti pa ne bodi čredni človek,mar-mež značaj,osebnost! Krščanstva hečo osobnestl Krščanstvo šele prav oblikuje človekove osebnest, uno ščiti osebnest. Nihče ni, bolj nastopal preti različnim totalitarnim sistemom,ki sc hote- li slepo vdane maso,sužnja,kakor ravne katoliška Cerkev in papeži. Csc-bnest pa ni,kdor neče samostojno misliti,kdor vedno plava s tokom,kdor slope kot kužek capijr za drugimi. So stvari ,kjor volja -»oonižnit "Da/Očo! Zgodi sol Tako jol Veruj om"l er je možno več aa,povej svoje ,kot sv^brdno bitjel Se pa reči,ki so občeeloveškeJ^Sk; peti. Tu velja:Kriticno premisli »posvetu, pemisleke,petem pa se odloči kot osebnos' Nihče nima p ra'vi de, vsiljevati ti svojega menjal Sile odklanjaj,proti stremijenju,da se uveda slopa, hlapčevska noslušnest bre-/, možnosti kritike,postavi ^borbenega človeka, Gr« se za na.jlopšr odliko človckatza svobodno odlečanjo. Ne 'bodi lutka, ni ti ne steklo ali ilovi poseda,ki so zdrobi v odvratne črepinje ,.manveČ bodi člc-vek z možatim značejml Jeklo,katerega nobeya sila ne zdrobi, Bedi osebnestI " firo. Za V30 je svet dovolj V>gat in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili, NAROČILO Na telo todaj!,.,a do konca značajni, namenov p o šte nih. a. bel j šo de j an j , v borbi za dem,neustrašeni vztrajni, de zadnjega diha trudeči so zanj, za narod živeči,goreči,trpeči, a slugo nikomur kot narodni srečiI S, Gregorčič, D€MOKRACUA , ŽIVLJENJU demokraciji se mnogo govori 1*1 piše * Mtdokatero vpreganje se tako različno pojmuje,kakor baš o de-\Ux • mokraciji. Marsikaj M bilo drugače, in boljše na ■> svetu,zlasti v ednočajih mod ljudmi,oe bi bilo razmerje mod njimi osnorano na resničnom demokratičnem temelju. Demokrat13no mišljenje je osnovano n? temelju največ j e zapovedi krščanstvasLjubi Boga nad vse in svojega bližnjega kakor samega sobe. Krščanska ljubezen vključuje pravičnost in jo se poplemeniti. Da so razmere med ljudmi,tudi v taboriščih ftesto tako težke in neprijetne,je vzrok v pomanjkanju resnične krščanske ljubezni. Pozabili smo•na Gospodovo zapoved in navodilo za odnose med 1 judmi ,stano.vi in narodi ..namreč : "Če^ar nočete,da drugi vam storijo,tega .tudi vi dr^im ne storite” in zopet: trZar želite, da dragi vam stori j o,to storite tudi vi d drugim”. Človek ima kot družabno bitje svoje neodjemijive pravioe,in te so: l) Pravica do življenja,2) pravica do človekove integritete (nedotakljivosti), 3) pravica do dela, A) pravica do združevanja, pravica verske svobode, 6) prav ca do ustanovitve družine, 7) pravica do zasebno lastnine. Demokracija je čuvarica teh pravic. Pravilno pojmovana demokracija spoštuje predvsem človeka kot osebnost, človekova največ ja odlika je,da sme svobodno odločati. Bog san spoštuje človekovo svobodo. Na prosto mu je dal,odločiti se za Njega ali proti Njemu, čeprav je človek ustvarjen za Boga in večno sreče v nebesih,vendar Bog z sil'" nikogar ne vleče k sebi, Človek naj sam svobodno izbira med dobrim in slabim. Le, svobodna odločitev daje vrednost njegovim delom. ^ Tsak človek je svet zaso. Niti dva človeka si nista povsem podobna, 110 bo zunanjosti,še vianj pa po svojih nagnjenjih in čustvih. Kden je po svoji naravi vesel,vedno dobro razpoložen, je v vseh težavah optimist?dočim je dingi temu živo nasprotje rresen, zamišljen, ljubi samoto, nagi. j en je k temu,da rad vidi vsaka stvar le od senčne strani itd. Enk nesmisel in kolika krivica je,pOdpisovati komu obliko in način mišljenja,življenja in čustvovanja! To bi se reklo 3 sil » vse .ljudi spraviti v en model,ali delati vsem ljudem čevlje po ; nem kopitu. Kakor je v naravi raznolikost in pestrost,tako je božji volji tudi v družini človeštva. Žele ta raznolikost daje živijenu p-: trobno gonilno silo.Brez tega bi bilo' dolgočasno in podobno stoječi vodi,ki se v kratkem Času usmradi. Svoboda mišljenja jo najveSji dar,ki ga je dala demokracija. človeštvu. Odvzeti človeku svebodo mišljenja in izražanja, uvrstiti ga v falango organiziranih sužnjev,st pravi človeka o*»ni-7,rti ne stopnja živali* "7 ljudeh samih je Čut za svobodo prirojen. Ljudje so po naravi demokratični,imajo srco za bližnjega,doki er ne prevladajo strasti. Taka strast,ki zam ri demokratični čut, j e oblasti-žoljnost. Oblastiželjni človek misli le,kako bi so dokooal do 0-blasti in časti. Vso,kar mu jo napoti,brezobzirno odstrani.Zlasti ne mara tak človek tipe ti ob sebi k-'ga, ki drugače m?, sli kakor on. Boji se ga kot konkurent a, kat e rega je treba napraviti ne škodi ji- vega. Borba za stolčket Koliko grdih in odvratnih pojavov srečujemo pogostokrat v Javnem življenju! Kako nizkotnih sodstev se častihlepni in oblastiželJni ljudje poslužujejo: natolcevanj g, de nunoi ran j a, da celo nasilja. Grdo Je tol Se gr*e ' hi bilo,če bi se takih sredstev posluževal človek ali skupina, ki se proglaša kot katoliška! Javno mnenje govori za demoVja-oijo. Večina ni bila nikoli za teror. Teror izvaja manjšimi. Vendar včasih prevlada duh totalitarizma (vsi naj enako m' sli-Ja^i .1 e so vra žnik demok ra c i j e • Besničen demokrat spoštuje vsakega človeka.Prizna /a svobodo bližnjega. Svobodo pojmuje kot dar božji. Kjer n? 'trpi skupnost ali obči blagor, pusti vsakemu možno st, da dela ii misli po svoje. Kdor prav pojmuje demokracijo,je lojalen nap ra' bližnjemu, o katerem dobro govori in misli. Na zunaj to poke^e,da je napram sočloveku,tudi takemu,ki je nasprotnega mipr-J^prija-zen,vljuden,postrežl j iv. Odkritosrčnost j 3 ena izmed ofV.ik resničnega demokrata.- Kdor ho?s biti demokrat krščanskeg kova, mora predvsem obvladati samega sebe. V demokratičnem živi jerfju je obvladanje samega sebe naravnost življenjska nujnosti To Je krščanska krepost,ki ustvarja znosno življenje med ljudmi različnih značajev,mnenj,ver in socialnih položajev. Demokratičen človek ne išče sebe in ne izrablja svojega vpliva in moči zoper svojega bližnjega,zlasti se veruje izrabljati stisko svojega bližnjega v svoje sebične namene. Oblast,ki jo ima,smatra le kot sredstvo, « katerim hoče služiti obči blaginji. Nesebičen je v mislih,besedah in dejanjih. Varuje se egoizma kolektiva (češ,samo naša skupina,stranka ali organizacija je nekaj vredna,vse drugo pa nič). Besničon demokrat' je v svoji sodbi in kritiki objektiven. Resnica ma je nad vse. Tiidi nasprotniku da prav,če vidi,da je njegova zanisel boljša od njegove lastne. Prizna vrline tudi nasprotniku. Na teh načelih mora sloneti zasebno in javno življenje. Demokracija jo krščanska krepost. Kakor za vsako krepost, se mora človek tudi za krepost demokratičnega mišljenja in udejstvovanja truditi. Treba si jo je privzgojiti. K demokratičnosti je treba vzgajati že otroka v v družini. Ni prav,da stariši svojemu miljenčku puste,da del- kar se mu vzljubi,da s svojo trmo in samovoljo ustrahuje vso okolico* Že v zgodnji mladosti je treba otroku dopovedati,da ni samrda se mora ozirati tudi na svoje bratoo in sestrico,na okolic-,da 33 mora premagati,biti obziren,potrpežljiv,dobrohoten,dati tudi drugemu prav itd. Isto velja tudi o vzgoji v šoli«, Tudi sola ima pri tem oblikovanju človeka svojo posebno nalogo* V družbi součencev raznih stanov,značajev in socialnih položajev sc uspešno kleše značaj člo-veka.Ob pametni vzgoji so obrusijo ostri robovi. Otrok vodno bolj spoznava,da je ustvarjen za družbo,napram kateri ima svojo dolžnosti in obveznosti. V medsebojnem občevanju vedno bolj pronica duh skupnosti,obzirnosti,družabnosti,plemenitesti,spoštovanje avtoritete,lojalnosti,spoštovanje osebnosti, To eo socialne lastnosti,ki dajejo demokraciji potrebno veljavo« Tudi organizacije ,mi slimo predvsem na dnrbro katoliško mladinske organizacije,so izvrstna šola za demokratično mišljenje mladoga človeka. Tu so zlasti požilblja zavest odgovornosti,nesebičnosti , obvladanj e samega sebe. V ospredje stopa dela za skupnost,lastni "jaz" pa se umika vedro bolj v ozadje«, Na sestankih in sejah so igraje nauči parlamentarnega načina debatiranja,navadi so poslušati in sprejemati kritiko drugih. Tako raste iz mla- doniško dobe v zrolo moško dobe. ,ko bo smol in moral soodlo-čovati v javnem živi jenju,najpro j soveda v domači občini, Z seboj bo ponesol neprecenljivo vrednost:zdravo demokratično pojmovanje medsebojnih družabnih odnosov« Kot katoličanu pa mu bo pri tom vodilo Kristusovo! "čosar nočeš,da bi dru-' gi tebi storili,toga tudi ti drugim no stori" in "kar želiš, da riirugi tebi stori j*,t« stori tudi ti dragim ”, V tem jo nomreč bistvo krščansko demokracije v zasebnem in javnem življenju« Boris0 Le ena je pot iz zmede „v katero sta zavila svet boj in sovraštvo,namreč povratek k vzajemnosti,na ketero so že davno pezabilij k vzajemnosti,ki se ne omejuje na to ali one narede jtemveč k vesoljni ,ki tomelji na t Tu ta zemlja l>ži prod mojim očesom s )lzečims . noga pesto,1’,kor avet je ta kraj '> kamorkoli mi rtopišo Nekdaj zibelka naša.seSaj naroda mojoga grob»y, • Pogasi se odtrgava in so vrneva po kamnitih stopnicah. Ped lipo še malo posediva,kS so nama približa drobon fantek, prav nič boječ« Ogleduje naju in najina "konjiča” - kolesa,kajti privlhkli&rsva jih seboj. Pobaral som ga ali; "marnja slrvenjfe (govori slovanski)* ^Pro” samo zavestno .-'dgovori in žo je bil zgovoron, Vosel som ga bil,pa som mu stisnil -nost bonbonov,ker jo talco. samozavesten in kar Je tok o lepo marnj ni. 60 pomislim', do je bila ta slovenska mladina dolgih osom let brez vsakega slovens' ega pouka,da jo bilo sploh proppvodano govoriti slovenski),bodi si v cerkvi ali doma; in da so jo načrtno zastrupi jovali, je dano s ras oudn::,da , jo šo ostala slovenska. Ros, ti ljudje nočejo norodnostno umreti in vkljub najhujšomu terorju,negujeju gcvrijo svojih dedov in pradedov... Posloviva so od prijrtznih Djokš in njenih prabival-cov ingrova daljo proti Kneži, Daljo sl odi. jutranjih urah binkoštn ■„» soboto 1.1. jo v Borlinu umrl zadet od kani veliki pomočnik in učitelj mladino ,msgr. 'EDVARD J. FLANAfr/iN# Df prod kratkim jo bil v "Avstriji ,k j or jo proučeval življenjsko -nogojo avstrijske mladino, Veliki,plemeniti duhovnik in človek,ki jo svetu znan kot ustrnovitolj mesta dečkov "BOTJ TOWN£" . . . „, „ , v- pri Omahi v Zdruz,državah Sev. Anorikc,jo po svojem bivanju na Dunaju odsol v Salzburg, kjor jo 'gtonil v stik z vecmi organizacijami in merodajnimi osobnostmi javnega ^ivLjonja. Pri tej priliki sc jo raz-govarjal tudi z zastopniki tiska, V pogovora sc kr.epko izraža neizmerna širina pojmovanja toga redkega duha,ki ga jo vodila do vodno novih dol čista in nesebično ljubezon,kakršno moro imoti le duhovnik, o zn:'nje vrlo c ljubezni, Goo Slanagah. jo odklanjal /sako osebno slavo, "ioIo vsak spornih na njegova dola kot ustanovitelj "BOTS T;'»WFW. Vršil je ogromno delo ,katorogo si moro pro 3.stnvl jati lo oni,kateri jo no lostno oči vi del, kako jo očo Flonagan imel s svojim mo;'ihnim bivonja v Nemčiji in štabom razdeljeno slohorno uro svojeg; Avstriji. Svojih mnenj ni prikrival, f,Stiska mladino so no do ublažiti somo z donarjom in velikimi poraožnimi akcijami, Denar jo dober in potroben,toda šo doloČ ne vso. 5o hočo biti mladina zdrava,si mora soma pomagati. To pa lahko na ta način,da si izoblikujo skupino lastnih voditeljev,ki bi bili pripravljeni na žrtve in trdno volje za to roč vso storiti. Mladino bi bil- treba varovati slohorno strankarsko politiko« Krščanska vzgoja,ki so zočno žo v hiši otarišov in se no da z ničomor nodomostiti ,moro. ustvariti nravno ljudi,ki znojo že dovolj zgodaj ločiti pravioo tod.krivico in se naučijo spoznavati provično življenjske zahtevo soljudi". Žalosten jo bil- p,članagan radi tega,kor jo videl,da jo proslcrboL mladino postala provoč strankarsko. ;:No. ureditvah somih so lahko lo malo ali pr. nič stori* Obžalovanja vrodno jo, tudi to,da so tudi mlajšo mladino tako zolo navaja k športu in triko malo k vorskomu življonju. Tako so človok no moro ubraniti vtisa lcot M hotoli tu ustvariti svotovno sliko,v katero iz strnn-karsko-političnih razlogov no spada vera, Jasno jo,ia iziva to na drugi strani zopot strankarsko- ......................... politično rokoijo. Mladina pa mwra naravno biti verna in no politična, in politiko tudi sama od sobo odklanja1'. T,Tu.di ni dobr^^jlcst pravi p* Ela.nagan,"mladino proz odaj in preveč oddaljevati cd domačo hišo,kajti nič na svotu ne moPo nadomoetiti ljubozni ir mliv dobro matoro. Samo tisto zrnco voro, katoroga jo mati vsadila v otroško NAJVEČJA SL-BOST NAŠEGA STOLETJA JE NAMKE'*. V TRM, DA PODJETJA GLEDAJO NA DELAVCA KOT NA DELOVNO SILO, DELOVNO ŽIV--L BREZ OZIR/V NA DRUŽINSKE VEZE, JASNO JE, \DA JE TO GLEDANJE DOCELA NAPAK,KAJ TI DELAVEC JE S TP PONI ŽAN v STALEŽ STROJEV,KI BREZDUŠNO* OPRAVLJAJO SVOJ dušo,moro nastajajočega človo&a. Varovati in ohraniti prod aso&i** acijo. Oskrbovanje vzgojo mora tam nastopiti ,k j or ni doma a'1 it pa isti no moro izpolnjevati svo« joga. namena. Samovzgoja v mladini skihustrnovah mora dopolnilno dolovati in naj no bo brezvorska" Čisto broz brez voro no moro nikdar iti". Polog toga jo ta veliki duhovnik govoril naj toplejšo boso do skavtskemu , gibanju,katoroga voditelja jo v Salzburgu spoznal in jo skav-to zolo conil, "Tl so na pravi poti. Čas potro-bujc ravno takih POSEL. DELAVSKA ZAKONODAJA, I KI SLONI SAMO NA SUHI PRA-I VI01,'JE ZGREŠEN*. NUJNO JE, I DA JE. NASLONJENA NA LJUBE-j ZEN, NA TISTO SLADKO VE Z,KI I- NAS 'DELA BRATE IN.'N/.S PPI-| -PENJA NA VEČNOST. SKORAJ VSA L PODJETJA BREZ RAZLIKE GRE'-:E I 'KER HCČEJO IZ DELAVCA IZTIS- I NITI VSC NJEGOVO DELOVNO: [ SILO,ZA KATERO PA MU NUDIJO i S/MO SUH DENAR BREZ LJUBEZNI, VflE TO NUJNO VODI DO EŽKE RAZREDA RAZLI-KE,D0 ZAGRENJENOS I IN ZAGRIZENOSTI, ŽALOSTNO JE?DA NAJDETE OELC KRŠČANSKA PODJETJA, KI JIM GRE SAMO ZA DOBIČEK,KI SKUŠAJO ‘DOCELA ABSTRAHIRATI DELAVČEVE VEZI DO '.ŽENE IN G-TROIC IN BI ŽELELI,DA BI • BIL DELAVEC SAMO CENENA IN GOTOVA DELOVNA SILA. - K. Mnusor: Kaplan Klemenc- ljudi". Start msgr, Flanagana jo zadala r>ivljonjskomu dolu plomoni-toga prijatelja človoštva veliko vrzel. Goneral Koyes jo izrazil svojo sožaljo v tej nosroči,ki 30 mladino oropala volika na- . do. 6 potimi brezdomovinskimi mladeniči in z 9° izposojenimi dolarji je očo Flanagan leta. 1914 začol graditi most o "BC YS T0WN". Lota 194° Pa 3° imelo mosto ;:o 4-5o orobivnlcov •- mladeničev od 12 - lo lot. Dano s no žaluje j d za o'J c toru Flanaganom snmo Amori-kansi,ampak vsi,ki so imoli priliko spoznati njogova plemenito dolovanjo tudi v Evropi, Po "Salzb.Naohr ■ RO, V, 000000000000000000000000o000000000000o0000o000000oo00000000000 t Očo-matifbratj$ in'sosteo, kočti,m<.sta,trato in stezo, holmi,skalo, večnoga snoga, to jo moja domovina! I<. Novak t O" ID OJTO blagoslovljen kra j I Kraj moje ml ari usti , kraj mojih prvih korakov,prvih sanj jmehkih sanj ,polnih sladka poozijo,kraj čudovito ubranostiI Čudoviti kraj oh Muril Kraj,kjor jo doma zdravja,veselje in pesem,čudovita pesem naravo,nič nrošerna,preprosta,a vendar polna sonoa in lepote. JJaleč je moja rana mladost,zagrnila jo je teža let, razblinile so se vsa mehio sanjer Daleč si rodni kroj,kraj moje mladosti. Daleč sil Komaj misel te še doseže. A vendar, kdo bi pozabil tvojo pesom,tvojo lenoto? Tvojo pesem,polno sonca in lepoto? Mar tvoj sin? Nel Še nosim v duši vso tvojo lepoto,še slišim tvojo čarobno pesom in tvojti čudovitr- ntrano st me uspaval Še danes slišim v zgodnjih jutrih petj? škr~ •jančkov, šklopotanje štorklja na dimnikut Slišim po sem žitnih polj ,zelenih travnikov! Vsako opoldne prisluhftttBi veličastni pesmi zvonov,ki plava čez tvoje ravan mimo ropotajočih mlinov tja na štajersko stran,dokler se ne zlije s posmijo štajerskih zvonov od Kapele in Sv.Miklavža v čudoviti napevi In ob po- , letnih večerih slišim onakemerno šumonjo Muro,slišim ropotanj klopotcev v sosednjih štajerskih hribih. Slišim pesom prekmurske- ravni, slišim po sem sosednj : Štajersko.... . ** » Meni so hr'oe širokih ravnin in svobodnega obzorja, meni so hoče mogočnih višin, vladajočih zemljo in morja. Meni se hoče čarotnih noči in neba,ki so kopiio v zarji, in goščav,k/er hrupa človeškega ni in v vrhovih rod” so viharji. ■ ■p \ (> i , In viharjem bi dal svojo *rne strasti in v morjž bi potopil bolesti, da’mi duša očiščena v soncu živi., ( •'olna. jasno-,^onosn ) zavesti. Konservativni bodimo v načelih; sioor pa zida.ino na razvalinah krivic novo pravdo. (J.Ev.Krek) * ' \ ll a^0,? G°spoda MMaprad<*k" bi radi spoznali? Toda gotovo sto ga že večkrat srečalil Vseknkor, so daj po končani voj-nijo bil male bolehen ih je moral začasno celo tudi v po-,stoljo,kakor že mad prvo svetovno vojsko in nekaj let za njo. Tako katastrofe mu vodno škodujejo in zn nekaj časa zrahljajo njegovo zdravje. Potlej se pa gospod "Nb.predek” vodno zelo hitro opomore, •• Kajti on je vodno radikalen in neprbcljSljiv optimist. Smo počakaj te,pa ga bosto kmalu sročali in tudi pobližo spoznali. Jt zelo prikupen gospod/vedno oblečen -no najnovej Si modi, v ostalem pa je zelo udoben Člrrek, Vsaka nova iznajdta in odkritje,zlasti na tehničnem po dreč j ti, ga neizmerno gane,colo do solz,kor vijak gn Tiolj očnra kakor i>o no tako prijeten obrazek. Grozno,si gotovo'mi sli tol Toda toga mu no smote znmoriti,je pac tak. Sumljivo in mučno je samo to,da nekaj z njegovim imenom ni v redu. Toda šalo v strani Istočasno pa tudi konoo vsaki zlorabi imena. Kaj to to,kar navadno v življenju anatrrimo ih proslavljamo za napredek, ni nikoki pravi in resnični napredek. Lažje bi ga imenovali naprej^ek ali naproj divjanje, Pravi naoredok, resnično napr>dov njo,to si lastimo le mi krist j nn£, to pripada le nam. Zato gno samo vfii poidi o eni in k temu spada dvoje: "Pod-vrzita si zornljo" in godite popolni,kot je popoln vaš Oče v noVesih’% To> so praVi: Najprej pride za nas,in bi moralo priti za vsakega 'človeka , napredovanj e v verskem in moralnem cziriu 60 no ,30 zgodi to,ko*b .ano. doživeli -iA -še doživljamo: ramena p p rosi abotna/čl-ovovštvb'-so naradi tolikega napačnega napredki in iznaj d zgrudi. ./ Mi kristjani se 'veselimo .vsake 'iznajdbe. Toda n^ pri^ vihramo k njej in ne objemamo vsak nov-%vetel' aparat v b^ažeAr^f^v s tvu, kaj ti .vemo, da pride vsaka iznajdba. 71 izvirnim grehom na svet. In na nas je,£a jo najprej krstimo,da nam potom slu'1! ' piri napredovanju k vočnomu cilju. Kajti isti Bog,ki je položil silo v stvarstvo, ra z katerih .Slovele pri svoji iznajdbi ost rani le prevleko, je Bog svetost .in isti božji prst,ki se dotakne? { človeka in mu da živi j&nj-ski dih, jo zapisal na tablo deset •povedi,. Bajto človeštvu brez Bogo iznajdbo v roko.a ne nikolcpr no »čudite, So bodo stali pred vami zločinoi s smrtonosim orož^ jem, Prod orvo svot»vojno jo zadela na' lodeno goro ladja "Titanic”,ki jo bila slavljena kot obsog najmodernejših ijznajdb. Pogreznila so je v noizmorn. morsko globine. Porogali so,da jo takrat ladojslca godba kot zadnje skladbo igrala: "Hfcižo k Tebi, moj Bog". Bos ganljivi in pretresi ji vi opomini "Bližo k tebi mrj Bbgl 60 no spromlja vsega napredka ta melodija,tedaj blrea-pogojno drvi ladja človoš-tva v stiran,v temno viharno noč ,in pod površjom žo prožijo pegubonnsne ledeno goro, 2vO.V. ------------------------------00000------------------------------------- TISKAMO ICOT ROKOPIS, - PRIHODNJA ŠTEVILKA BO IZTLA V DRUGI POLOVI01 SEPTEMBRA. Tn Štovilkr stane I.50 Šil.