aiK3sí>i>oPOo¿>oo¿xpO'OOQ¿»ooo^o.í>o^gv>g>g»¿>?»&o^ Primož Kuret DELAVSKA PEVSKA DRUŠTVA NA SLOVENSKEM Oris njihove zgodovine v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja •.^^^^^•^^^^^^^•^^^•••^^••^••^^•••^•'•^^••^••^••^-•*;'*^^'***^ Prva delavska društva so začela nastajati na Slovenskem (Ljubljana, Maribor, Celje, Celovec in Trst) sredi petdesetih let 19- stoletja. Njihovi cilji so bili predvsem vzgojno-izobraževalni ter socialni, torej gmotno podpiranje članov v pri- meru bolezni. Zlasti po letu 1868 je število dru- štev začelo naraščati (Slovenska Bistrica, Ptuj). Večinoma so bila narodnostno mešana in zelo dejavna. Prvi so se organizirali obrtniški po- močniki in vajenci. Njihova dejavnost je sicer po letu 1874 zaradi represije nekoliko upadla, pa že kmalu zatem spet ponovno oživela. Zanimivo je, da nobeno drugo politično ali so- cialno gibanje v poznem 19- stoletju ni tako močno izpostavilo enotnosti izobraževanja in političnega boja kot ravno delavska gibanja. "Za- to je zgodovina delavskega gibanja obenem tu- di gibanje za delavsko kulturo, saj so bile politič- ne agitacije neločljivo povezane z bojem za kul- turo."1 Večina zgodnjih delavskih organizacij je zato nastala kot "izobraževalna in bralna druš- tva". Le-ta so bila ob zibelki delavskih strank. Na glasbenem področju so izobraževalnim druš- tvom ponekod sledila delavska pevska društva, Manfred Permoser, Aspekte zur musikalischen Erzie- hung in der Arbeiterbewegung, referat ob otvoritvi raz- stave "Anton Webern und die Arbeiter-Sängerbewe- gung " ob mednarodnem muzikološkom simpoziju An- ton Webern - Persönlichkeit zwischen Kunst und Poli- tik, Wien 26.- 27. Juni 1995. ki so bila v večini na Slovenskem, drugje, denimo na Dunaju, pa tudi društva, ki so prirejala delav- ske simfonične koncerte. Za nas so zanimiva prva, saj so v njih organiza- torji slovenskih društev videli najbolj primeren instrument za izobraževalno delo. T.i. prisvoji- tev kulturne dediščine naj bi služila "višji moral- ni podlagi v meščanski družbi" - kot je to formu- lirala Hildegard Feidel-Merzt v svoji raziskavi ideologij delavskega izobraževanja. Z drugimi besedami: šele poznavanje meščanske zborov- ske literature in nato njen aktivni prevzem sta omogočila kulturno emancipacijo, izobrazbo in znanje.2 Delavsko gibanje na Slovenskem in v Ljubljani v drugi polovici 19. stoletja je že bilo predmet raziskovanja vrste zgodovinarjev in strokovnja- kov sorodnih področij.3 Delavska kultura, pose- bej delavska glasbena kultura, pa na Sloven- skem še ni bila raziskana, čeprav so prav izobra- ževalna društva pomenila prvo obliko delavskih organizacij.4 Citira M. Permoser, gl. op. 1. Prim. Fran Erjavec, Pregled zgodovine delavskega giba- nja med Slovenci, v. Socialna misel V. in VI. Ljubljana 1926 in 1927; Jasna Fischer, Čas vesolniga socialnega punta se bliža, Ljubljana 1984. Gl. F. Svetek, Izpiski iz delovanja kulturnih organiza- cij Slovenije, v: Delavska enotnost XI, 9-, 22., 30. maja in 6. junija 1952. ZGODOVINA ZA VSE 69 Delavsko gibanje je bilo intenzivno predvsem v deželni prestolnici Ljubljani, pa tudi v Mariboru in Trstu. Povezano je bilo z naraščajočo industria- lizacijo in vedno večjim številom delavcev v raz- ličnih vejah industrije, obrti, trgovine in prometa. Zlasti v Mariboru in Ljubljani sta društvi imeli ve- lik vpliv na delavce. Kot prvo je leta 1855 nastalo Društvo katoliških pomočnikov, leta 1868 so na- stala društva in izobraževalna društva za tiskarje, leta 1870 pa Ljubljansko delavsko izobraževalno društvo. Prav to društvo je imelo velik pomen za delavsko gibanje na Slovenskem. Ko je bila leta 1888/89 ustanovljena socialnode- mokratska stranka, se je delavsko gibanje na Slo- venskem še okrepilo, saj so prav delavsko izobra- ževalna društva imela velik delež pri razvoju so- cialne demokracije v Sloveniji. Delavska društva so imela slovenske in nemške člane, medtem ko so bila ostala politična in kulturna društva nacio- nalno strogo ločena. Zato je obstajalo na Sloven- skem več enakih društev različnih strank. Vsaka politična stranka je poskušala pridobiti po mož- nosti čim več članov na obeh straneh - na nemški in slovenski - s pomočjo živahne društvene aktiv- nosti. Isti sistem - seveda brez nacionalnega predznaka - je učinkoval tudi po prvi svetovni voj- ni v kraljevini Jugoslaviji. Člani delavskih društev so bili v glavnem obrt- niki: tiskarji, krojači, čevljarji, mizarji itd., ki so mnogo potovali in znali več jezikov. Eden med njimi je bil Franc Wiesthaler (1825-1890), nekoč graški študent. Ker se je udeležil demonstracij proti knezu Windischgrätzu v Münchnu, je mo- ral deset let preživeti v emigraciji v Švici. Po svoji vrnitvi 1862 je bil urednik in novinar časopisa Marburger Correspondent (od 1866 Marburger Zeitung) in do 1874 glavni propagator socialno- demokratičnih idej v Mariboru. Nekaj časa je bil predsednik leta 1868 ustanovljenega Delavsko izobraževalnega društva (Arbeiterbildungs-Ve- rein), ki je veljalo za najbolje organizirano in ra- dikalno delavsko društvo na Slovenskem, imelo pa je vendarle v glavnem nemški značaj, saj so bili slovenski člani v manjšini. Wiesthaler se je pozneje pridružil nemški liberalni stranki.5 Ustanovitev socialnodemokratske stranke Av- strije 1889 je tudi na Slovenskem vplivala na de- lavsko gibanje. V tem času je bilo na Slovenskem 5 Gl. Wiesthaler Franz, v: Slov. biografski leksikon, s. 696. 6 Gl. Fran Erjavec, 41; J. Fischer, 106. prek 100.000 delavcev, vendar pa socialnodemo- kratska stranka ni bila zastopana v kranjskem de- želnem zboru. Avgusta 1896 so v Ljubljani ustano- vili Jugoslovansko socialnodemokratsko stran- ko, ki je poleg slovenskih dežel združila še Dalma- cijo in Istro. Od 1890 so bile zelo popularne delavske ma- nifestacije proslave ob 1. maju. Ob teh priložno- stih so bili na programu poleg govorov tudi de- klamacije, petje in glasba. Na nacionalno meša- nem ozemlju so bili govori dvojezični. Ideja o ustanovitvi posebnega delavskega izo- braževalnega društva je prišla z Dunaja. Prvo poročilo o misli na ustanovitev društva zasledi- mo v časopisu Laibacher Tagblatt 29. novembra 1869. Večer poprej je bil namreč sestanek delav- cev v ljubljanski gostilni Virant, kjer so ustanovi- li odbor za ustanovitev. Na deželno vlado so 8. decembra poslali vlogo za dovoljenje in priložili nemški in slovenski izvod pravil. Zanimivo je, da naj bi se po prvotnem predlogu društvo imeno- valo "Slovanska lipa", vendar so pozneje to ime iz nacionalnih razlogov opustili, saj se je že Lai- bacher Tagblatt obregnil, češ da bo to izrazito nacionalno slovensko društvo. Pravila so imela 29 členov in določala, da je "namen društva braniti in pospeševati duševne ter gmotne koristi delavskega stanu. Društvo si prizadeva to namero doseči z imenitnimi znans- tvenimi (delavcem primernimi) razpravami in naukom, tudi knjižnice ustanavljaje, govore in razprave (zunaj politike) ter radevoljne razgovo- re tiskaje in prodajaje, petje goječ, družabne ve- selice, telovadstvo in izgrede (izlete, op.p.) na- pravljaje, dalje osnovavši poseben razdelek, da odkazuje dela, ter naposled svoje družabnike podpirajo v posebnih slučajih" (čl. 1 in 2).6 Ustanovitev društva omenja tudi Slovenski Na- rod, češ, da je "društvo že v nemških rokah".7 Nemški značaj, ki ga je društvo dobilo, je tudi spre- menil prvotno odklonilno stališče kranjskih Nem- cev do njega, saj je ime Slovanska lipa govorilo o tem, da bo društvo zastopalo slovenski narodni program. Tak namen naj bi imel dr. Valentin Zar- nik, ki se je trudil za nacionalno slovensko delav- sko organizacijo.8 Slovenski Narod je kmalu po us- tanovitvi opozarjal, daje društvo "zgolj past nemš- kutarjev za nezavedne slovenske delavce".9 7 Slovenski Narod (SN), 25. I. 1870. 8 Erjavec, 67. 9 SN, IMI. 1870, citira Erjavec, 68. VSE ZA ZGODOVINO 70 ZGODOVINA ZA VSE Ustanovitveno dovoljenje je datirano z 8. ja- nuarjem 1870. Ustanovni zbor društva je bil 20. februarja 1870. Pozdravna govora sta imela predsednik začasnega odbora tapetniški po- močnik Herman Harrisch v nemškem in novi- nar Albin Arko (1854-1893) v slovenskem jeziku. Zadnjemu je govor napisal Fran Levstik in je podčrtal predvsem narodnostno vprašanje v Avstriji.10 Društvo je nato doživelo več pretresov, vendar je konec marca 1872 štelo že 162 čla- nov.11 V naslednjih letih je ljubljansko Delavsko izobraževalno društvo (Arbeiter-Bildungs-Ve- rein) prešlo dolgo pot, ki je bila pomembna za nastanek in razmah socialne demokracije v Slo- veniji. Z njim so bili povezani številni sposobni delavski organizatorji (Matija Kune, France Že- leznikar, Karel Kordelič). Njegova vloga v kul- turnem življenju Ljubljane se je omejevala na bolj družabna srečanja, o čemer priča nekaj ohranjenih programov. Tako navaja vabilo k XII. ustanovni slavnosti 22. maja 1881 v čitalniški re- stavraciji poleg pozdrava in slavnostnega govo- ra še plesni venček, kjer je sodelovala vojaška godba velikega kneza Mihaela in "umetelni ogenj". Čisti dobiček je bil namenjen za izobra- ževalne namene društva. Drugi dokument nava- ja ob 15-letnici ustanovitve društva tudi kulturni program s sodelovanjem "pevskega kluba delav- cev in tukajšnje glediščine godbe". Na progra- mu je bila vrsta slovenskih zborov (Danilo Faj- gelj, Pobratimija; Benjamin Ipavec, Slovenec sem; Fran Vilhar, Na Velebitu; Ivan Zaje, Sadni čas) in instrumentalnih skladb (K. Bela, Veseloigrska uvertura; Fischer, Wanderlied; Josef Strauss, Rože z juga; Franc von Suppé, Fantazija Liebe zum Vol- ke; Metra, Mandolinen-Ständchen; Wiedmann, Flotte Bursche in Theeblume). Vmes so bili govo- ri in na koncu plesni venček. Tudi tokrat je šel čisti dobiček za izobrazbo delavcev. Delavski plesni venček so organizirali tudi 26. januarja 1884 v steklenem salonu v Kazini, kjer je igrala "slavna godba domačega pešpolka barona Kuh- na št. 17". Čisti dobiček je bil tudi tokrat name- njen "izobraževalnim sredstvom društva". Po- dobnih prireditev je moralo biti vsekakor še več, le programi se niso ohranili. Društvo je imelo pevski zbor, "pevski klub de- lavcev", kakor ga omenja eden od zgoraj navede- nih programov. O njem zvemo nekaj več iz zasli- šanja njegovega zborovodje Ivana Justina (1856- 1886) na ljubljanskem deželnem sodišču 11. av- 10 Prim. Fischer, 107, 192. " Fischer, 115. gusta 1884. v zvezi z Železnikarjevim procesom. V svojem zagovoru je povedal, da je član delavske- ga izobraževalnega društva od septembra 1883 dalje, "ker me je odbor naprosil, daza napredova- nje društva uvedem pouk petja kot zborovodja. Do februarja ali marca 1884, hoje pouk petja pre- nehal, so bile vaje vsak teden na štiri dneve, za začetnike v torek in četrtek, za bolj izurjene pa v ponedeljek in sredo. "Justin je povedal, da je dobil anonimno pismo, kjer mu je nekdo očital, da se vriva v odbor. Kmalu zatem je bil objavljen v ča- sniku Radicale dopis iz Ljubljane, kjer mu je ano- nimni pisec očital, da odvrača društvo od "njego- vih najvišjih ciljev". Justin je poslal v časnik po- pravek, ki pa ga uredništvo ni natisnilo. Zaradi tega je odložil mesto zborovodje, ostal pa je v društvu. Izpovedal je, da je v društvenih prostorih opazil prepire med pripadniki zmerne struje in t.i. radikalci, vendar se za "besedovanje nisem zme- nil". Pevske vaje so bile v sobi zraven čitalniške sobe. Pevci ene glasovne skupine so se podali v čitalnico, medtem ko so vadili pevci druge gla- sovne skupine v pevski sobi, kjer je ostajal tudi zborovodja. Nadalje je Justin povedal, da je "pri- hajal v gostilno Metliško vino vsakič v širši družbi pevcev. Umevno je, da tamkaj zato ni bilo anarhi- stičenga razpravljanja. Zanimalo me je samo pet- je. Ker so pevci bilipo večini Slovenci, semgojille slovensko pesem, saj sebe tudi prištevam k narod- ni stranki". Ludvik Zadnik je okoli božiča 1883 iz- javil, da naj Justin uvede v pevski repertoar tudi nemške pesmi. "Nikolipa niza toagitiral, celo ne tako, da bi bilo prišlo do nekakšnega spora v druš- tvu", je še izpovedal Justin na zaslišanju.12 Vendar so spori, ki sta jih povzročili obe struji, pa tudi spori med Slovenci in Nemci, povzročili, da je Ju- stin istega leta aktivno sodeloval pri ustanovitvi novega, slovenskega Delavsko pevskega društva (predlagal je celo ime zanj - Slavec), kjer je kot pevovodja ponovno vodil zbor. Časnik Radicale je v omenjenem dopisu poro- čal, da je "Ivanjustin, pevovodja delavskega pev- skega zbora Slavec, ustanovljenega junija 1883, zelo priljubljen med slovenskimi, neosveščenimi člani društva, daje 'sveto vse, kar reče inje naša velika in sveta delavska stvar stopila v ozadje in vsak, ki seje dolga leta žrtvoval in trudil za delav- sko stvar, je osumljen in izobčen kot anarhist. V društvu igra sedaj glavno vlogo samo narodnjaš- ka fraza. Vsak tujec, posebno Nemec, je v njem oso- vražen'". V odgovoru, ki je izšel v listu Volks- freund (25. julija 1884), je napadenega Justina pi- 12 Zapisnik zaslišanja citira J. Fischer, 257-258. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 71 sec označil kot človeka, ki je dolga leta deloval za koristi delovnega ljudstva."13 Sporna je letnica 1883, saj je bilo Delavsko pevsko društvo Slavec ustanovljeno šele 18. ma- ja 1884. Cilji in nameni delavskih društev so si bili po- dobni. V glavnem je bil "... namen društev čuva- nje in napredek duhovnih in materialnih intere- sov delavskega stanu; društvo bo skušalo ta na- men doseči s popularnimi, delavskemu stanu pri- mernimi znanstvenimi predavanji, ustanovitvi- jo knjižnice, pogovori (brezpolitike), s skrbjo za petje, družabnimi zabavami, telovadbo inpodpo- ro članom v posebnih primerih... Delo ima vseob- segajoč, nevtralni značaj, ne pozna razločka med narodi in če gre za tekmovanje, gre le za iz- boljšanje industrije, za napredek v kulturnozgo- dovinski smeri in moralni ter materialni podpori velikega števila državljanov, ki živijo in delajo v teh poklicih... " Skoraj vsa pravila imajo v svojih določilih tudi skrb za petje, ki je povezana z družabnimi zaba- vami. Tako so društva organizirala pevske zbore, ki so gojili ustrezno literaturo, nemško in slo- vensko, vendar programov kaj dosti ne pozna- mo, saj je bilo njihovo delo bolj priložnostno in omejeno na družabne prireditve. Koncertov v današnjem smislu besede niso mogla organizi- rati - ali vsaj v zelo omejenem obsegu, pa še to samo nekatera, ki so imela kot Delavsko pevsko društvo Slavec višje glasbene ambicije. V Ljubljani so delovala še naslednja delavska društva: - Slovensko delavsko pevsko društvo Slavec, ustanovljeno 1884; - Bralno in izobraževalno železničarsko druš- tvo, ustanovljeno 1893; - Poučno in zabavno delavsko društvo iz leta 1894; - Združenje delavskih društev Kranjske, usta- novljeno 29. 3. 1896; - Slovensko trgovsko društvo iz 1897; - Slovensko trgovsko društvo Merkur, ustanov- ljeno 1900 (zborovodja je bil znani slovenski skladatelj Zorko Prelovec); - Železničarsko pevsko društvo, ustanovljeno leta 1900; - Železničarsko pevsko društvo Flugrad, usta- novljeno 1901.u « Fischer, 165. Delavska pevska društva pa so nastajala tudi v drugih slovenskih krajih. Podatki iz leta 1911 go- vorijo o delavskem pevskem društvu Vorwärts (Naprej) v Zagorju ob Savi, ki je bilo ustanovlje- no 9- novembra 1902 in katerega predsednik je bil A. Ule, zborovodja pa R. Hofmann. Zbor je štel 16 pevcev. V Trstu je deloval Slovenski delav- ski zbor, ki ga je vodil F. Jernejčič, v Gorici Circo- lo corale fra lavoratori, ki ga je vodil A. Jež, v Be- ljaku pa Arbeiter-Gesang-Verein Morgenröte, katerega predsednik je bil Al. Lesjak, pevovodja pa Anton Freiberger. Številna društva so imela tudi naziv Pevsko in bralno društvo, še posebej na Primorskem (Ajdovščina, Boljunec, Dekani, Devin, Doberdob, Gabrovica, Cerkno: Gospo- darsko bralno društvo, Kozina, Lonjer, Marezi- ge, Osp, Renče itd.).15 V Celju je skladatelj Anton Schwab leta 1900 s pomočjo narodno zavednih delavcev ustanovil pevski odsek Delavskega podpornega društva, ki je štel štirideset pevcev. Naslednje leto je ug- lasbil Delavsko budnico, za katero je napisal be- sedilo Cvetko Golar ("Glasno zaori pesem na glas/ delavci, kvišku, tu naš je čas"). Kot marsikje drugod na Slovenskem je bilo tudi v Celju v tem času močno delavsko gibanje (v Celju in okolici je bilo več kot 1000 delavcev), ki se je borilo za delavske pravice s protesti in stavkami (npr. 1896 v tovarni Westen v Celju). Ustanovitev De- lavskega podpornega društva je 1898 spodbudil Rebek.16 Iz ohranjenih statutov lahko razberemo njiho- vo dejavnost. Omenil sem že poziv Delavskega izobraževalnega društva. Podobno je formulira- lo namen in cilje Železničarsko pevsko društvo leta 1900: "Železničarskopevsko društvo namera- va pospeševati slovensko in nemško petje. Namen društva bomo dosegli s pevskimi vajami, pevskimi večeri, koncerti in izleti... Vsacega izvršujočega člana dolžnost je pevske vaje marljivo in točno obiskovati, sodelovati pri vsih javnih nastopih in se ravnati po društvenih pravilih... Kedorpa neo- pravičeno ne hodi 1 mesec k pevskim vajam, ali3 mesece ne plača mesečnih doneskov in kedordela nečast društvu je izključen. "Žal ne poznamo nji- hovih pevskih programov. 14 Statuti so ohranjeni v Arhivu Republike Slovenije (ARS). 15 Prim. Hugo Botsiber, Musikbuch aus Österreich, VIII. Jg. Wien und Leipzig 1911, s. 309 ff 16 Franc Štolfa - Zvonka Zupanič Slavec, Zdravnik in skladatelj dr. Anton Schwab, Ljubljana 1999, s. 38. VSE ZA ZGODOVINO 72 ZGODOVINA ZA VSE Poučno in zabavno delavsko društvo je bilo us- tanovljeno v Ljubljani 24. vinotoka 1894. Njegov namen je bil prirejanje poučnih predavanj in za- bavnih shodov. Ustanovilo je tudi svoj pevski zbor in lastno knjižnico. Pod pravili je podpisan Janez Ev. Krek. Slovensko trgovsko pevsko društvo v Ljubljani je bilo ustanovljeno 17. marca 1902. Njegov na- men je bil gojiti in izobraževati slovensko petje, prirejati koncerte, veselice, izlete itd. in se udele- ževali navadnih slavnosti. Pod pravili je podpi- san Anton Dežman. Slovenski delavski tamburaški klub Zarja v Rožni dolini je bil ustanovljen leta 1906 z name- nom "gojiti slovansko godbo, citati časopise in knjige ako si jih klub omisli". Sredstva naj bi do- bili s "koncerti, kateri se imajo prirediti v korist kluba vsako leto, z izleti in zabavnimi večeri." Le- ta 1913 se je klub preimenoval v Pevsko društvo Zarja z istimi nameni. Društveniki pa so bili čla- ni pevskega zbora in godbenega odseka. Moško pevsko društvo Vorwärts je bilo usta- novljeno 12. 4. 1897. Zborovodja je bil Rudolf Schönemann. Iz statutov, napisanih samo v nemščini, je razvidno, da je društvo želelo "pos- peševati petje in glasbo." In nato: "Ta namen bo- mo dosegli z ustanovitvijo mešanega zbora, pev- skim poukom in s predavanji, z ustanovitvijo glas- benega arhiva, sskrbjoza instrumentalno glasbo in z organizacijo družabnih prireditev, zabav in izletov. "V tiskanem izvodu statutov so spremeni- li naziv društva iz Delavskega pevskega društva v Moško pevsko društvo. Pozneje so dodali še Nemško moško pevsko društvo Vorwärts - Un- terschischka Laibach (Spodnja Šiška). Na progra- mu z 18. marca 1912 je kot pevovodja (Sangwart) naveden Josef Lebitsch (Lebič). Na programu so natisnili besedila pesmi (Deutsche Treue, Der Jo- delplatz, Veilchen bluehen still verborgen, Der deutsche Wald, Wilde Ros und erste Liebe itd.). Nastopali so v stekleni dvorani Kazine. Sredstva so pridobili z vpisnino, rednimi pris- pevki članov, katerih višino je določala skupšči- na društva na predlog odbora in z vstopnino na društvenih prireditvah ter darili in drugimi volili. Društvo je prenehalo obstajati leta 1924. Glasbeno društvo za Ljubljanski okraj iz leta 1907 je bilo dvojezično: nemško in slovensko. Cilj društva je bil "čuvanje in napredek duhovnih in materialnih interesov svojih članov z zakonitimi sredstvi, z izključitvijo vseh političnih in religioz- nih vprašanj. "Društvo je skušalo te cilje doseči "s skrbjo za glasbo in petje, z ustanovitvijo društve- nega orkestra in društvenega zbora, s šolo, prire- ditvami predavanj o glasbenih, znanstvenih in tehničnih temah, toda z izključitvijo politike in re- ligije." Žal so viri za raziskavo delavskih društev v Ljub- ljani zelo skromni. V Arhivu Republike Slovenije so ohranjeni samo še statuti društev, medtem ko programov prireditev ali drugih podatkov o nji- hovem delu ni. Nemška društva po koncu prve svetovne vojne niso mogla več obstajati, zato so njihovi arhivi ali v privatnih rokah ali zelo verjet- no kako drugače izgubljeni. Delavsko pevsko društvo Slavec Najbolj dokumentirano med omenjenimi pev- skimi društvi je Delavsko pevsko društvo Slavec, česar za ostala delavska društva ne moremo trdi- ti. Slavec je ob svojem 25-letnem in 50-letnem ju- bileju izdal dve publikaciji o svoji dejavnosti.17 Njegova vloga v kulturnem in glasbenem ter dru- žabnem življenju je bila na vidnem mestu. Društvo je bilo sprva dvojezično, nemško in slovensko. Tudi zborovske vaje so bile dvojezič- ne. Kmalu pa je prevladala slovenščina. Društvo je ostalo po svojem značaju delavsko. Svojo de- javnost je razširilo na razna področja. Ustanovi- telji so bili delavci in obrtniki. Pevci so bili sprva del delavskega izobraževalnega društva, katere- ga značaj je bil mednaroden in socialističen. Slo- venski delavci pa so kmalu hoteli imeti svoje lastno pevsko društvo. Ob 25-letnici društva je v omenjeni publikaciji izšel tudi prispevek o Sno- vanju Slavca, kjer med drugim beremo, da je bi- la "mati Slavčeva narodna zavednost slovenskih delavcev. Slovenski delavec, obrtnik in rokodelec začel seje pred petindvajsetimi leti sam organizo- vati in ta organizacija je bila socijalno združeva- nje in izobraževanje na narodni podlagi. "Pisec nadaljuje, da so se delavci vpisali v Delavsko izo- braževalno društvo z namenom, da v njem pos- pešujejo in dosežejo svoje težnje. Nadalje pravi, da za delavce ni bilo mesta v čitalnici v Ljubljani, zato so iz nje neradi izstopili. Pojasnjuje, da "ta- krat ni bilo tistega demokratskega duha, ki naj bi 17 Anton Trstenjak, Slovensko delavsko pevsko društvo -SLAVEC" v Ljubljani ob svoji petindvajsetletnici 1884- 1909. Zgodovina društva. LJubljana 1909; Vilko Boje, SLAVEC" ob svojem 50 letnem delu za pevsko kulturo in narodovo probujo. Ljubljana 1934. VSE ZA ZGODOVINO ZGODO VEVA ZA VSE 73 spajal razne sloje v celoto ". Delavsko izobraževal- no društvo je imelo "mejnarodni" program, če- prav bolj nemškega značaja. Tu je že bil Miha Je- ločnik; za njim je prišel Ivan justin. "Delovalipa so tu Slovenci na to, da se za učni predmet uvede tudi pouk v petju. To se je res zgodilo. Uvel se je pouk dvakrat na teden, seveda na mejnarodni podla- gi, nemški in slovenski, kakor je veleval tega druš- tva značaj in smoter. Nekaj časa so bili Slovenci s to polovičarsko pridobitvijo zadovoljni, ker so upali, da se jim vendarle posreči uvesti samo slo- vensko petje. Prvi nastop na Silvestrovi veselici 1883 v prostorih Bierhalle na šentpetrskem pred- mestju pod vodstvom Ivana Justina obneselseje častno. " Vendar "mednarodni" način petja Slo- vencem ni ugajal. Zato in zaradi zdrah ter različ- nih struj v društvu so iz njega izstopili in mislili na to, da ustanovijo slovensko delavsko pevsko društvo. To se je zgodilo 18. maja 1884 v Ljubljani v gostilni Pri Lozarju v Rožni ulici.18 O občnem zboru je poročal Slovenski Narod. Napisal je, da je bil namen zbora "osnovati si samostojen pev- ski zbor". Udeležilo se ga je nad 50 delavcev "raz- nega obrta", ki so sklenili, da se osnuje novo slo- vensko delavsko pevsko društvo. "Osnovalni od- bor" je vodil Miha Jeločnik, tajnik je bil Ivan Pajk, blagajnik Fran Dežman, odborniki pa Lavoslav Stibil, Ivan Šturm, Fran Perdan. "K temu pevskemu društvu vsprejelse bode vsak pevec delavskega sta- nu, poštenega zadržanja in obnašanja, kateri je dopolnil 18. leto kot redni, sodelujoči član, Vsi dru- gi pa možki in ženski kot podporni člani tega društva, ki bodo vplačevali po odboru pozneje naznanjeni letni donesek... Posebno nas veseli... kakor čujemo, da bode društvo gojilo le jedino slo- vensko in slovansko petje. ",9 Odbor je kmalu predložil pravila, ki so jih sprejeli na drugem zboru 25. maja 1884 v gostil- ni Pri Ferlincu. Na predlog Ivana Justina se je no- vo društvo imenovalo Slovensko delavsko pev- sko društvo Slavec. Pravila je 9. junija 1884 potrdila tudi deželna vla- da. Prvi redni občni zbor je bil 9. julija 1884, s či- mer se je pričelo redno delo. V prvem odboru so bili predsednik Anton Jeločnik (umrl 1895 v Liti- ji), podpredsednik Ernest Petrič, tajnika Janko Pajk in Anton Gorišek, blagajnik Miha Jeločnik in arhivar Anton Kavčič. Odbor je imel devet odbor- nikov. Prvi zborovodja je postal Ivan Justin, ki je v istem svojstvu deloval pred tem v Delavskem izo- 18 Trstenjak, 5-7. 19 SN, 19. in 26. 5. 1884. braževalnem društvu (Arbeiter Bildungs Verein), kjer je prišlo po aretaciji delavskih voditeljev do krize. Društvo je imelo 130 članov, ki so se medse- bojno nazivali "bratje". Pevski zbor je imel pevske vaje vsak ponedeljek in sredo, v torek in četrtek pa so organizirali šolo za začetnike. Društvo je imelo svoje prostore v Gosposki ulici 8/1. Novoustanovljeno slovensko delavsko pevsko društvo je kmalu postalo viden dejavnik v kultur- nem in družabnem življenju takratne Ljubljane. Gojilo je predvsem slovenske ljudske pesmi in pe- smi drugih slovanskih narodov ter skrbelo za izo- brazbo delavcev in za krepitev narodne zavesti. Že septembra 1884 so odprli pevsko šolo. Vodil jo je Ivan Justin, ki pa se je marca 1885 preselil v Celovec in že naslednjega leta (4. februarja) umrl. Pokopali so ga v Ljubljani. Za njim so vodili pev- ski zbor številni zborovodje: Srečko Stegnar, Ju- lius Ohm Januschowsky (dvakrat), Ivan Pijanec- ki, Vekoslav Sachs, Pavel Gorjup, Bajde in Hilarij Benišek (od 1897 do 1909), sicer dirigent sloven- ske opere v ljubljanskem Deželnem gledališču, Lavoslav Pahor, Anton Ravnik in drugi. Društvo je imelo pozneje svoje prostore v Vi- rantovi hiši v Zvezdarski ulici v prostorih Glas- bene Matice, leta 1888 se je preselilo v svojo društveno sobo na Starem trgu, 1896 pa v Na- rodni dom, kjer je ostalo do 1924. Pevske večere je društvo prirejalo v smislu pravil večkrat na leto ter prepevalo predvsem slovenske in slovanske pesmi. Prvi tak večer je bil 7. septembra 1884. Kot "ustanovna veselica" v prostorih restavracije ljubljanske čitalnice. So- delovala je tudi vojaška godba in kot so to tudi še pozneje običajno prakticirali, je bilo na vese- licah tudi kegljanje z dobitki. O tej prvi veselici je v obširnem članku poročal Slovenski Narod, ki se je posebej zadržal pri prei- skavi proti "krvavcem" (anarhistom). Tako je ugo- tovil, da je "precejšen del našega delavskega stanu po nekaterih fanatikih zapeljan, na krivem potu, da se širi kužna vera socijalizma in anarhizma, topa najbolj zategadelj, ker se v splošnej apatiji nihče ne briga za velevažni četrti stan, za stan delavcev, ki so torej pristopni vsacemu, kdor jim začne razlagati novodobni evangelij občnega prevrata, in znanje omamljive a pogubonosne ideje o bodočnosti delavskega stanu, kije odme- njen da nastopi dediščino vseh onih najviših de- set tisoči itd. VSE ZA ZGODOVINO 74 ZGODOVINA ZA VSE Videč torej, daso merodajni naši krogi delavske- mu vprašanju nasproti brezbrižni, nas je jako ve- selo presenetilo, da so delavski krogi med seboj združili toliko močij in postavilo tako krepak jez krvavcev kužnim nazorom ter v ta namen usta- novili društvo Slavec. Da je ta misel zdrava, umestna, da bode plodna, temu dokaz je tega društva ustanovna veselica preteklo nedeljo... Na- stopilo je nad 60 pevcev ter pod g. Justina vrlim vodstvom pelo Bendlov zbor Svoji k svojim, tako točno in krepko, da sopo končanem zboru vsi pro- stori glasnega rokopleska odmevali. Društvo je še mlado, a zbor je za kratek čas društvenega ob- stanka jako dobro izvežban in broji mnogo in le- pih glasov. ... Delavsko vprašanje sili od dne do dne vedno bolj na površje/Žalibog da pričakujejo nekateri re- šitve tega velevažnega vprašanja od sredstev, kate- ra so nevarna posamičnemu, kakor tudi državi. Tudi Ljubljana ni čisto prosta tega, kajti pojavljati so se začeli tudi v našej sredini zadnji čas taki kuž- ni nazori. Toda, hvala Bogu, dotične ideje ostale so tudi samo ideje dotičnih in celota, masa slovenske- ga delavskega stanuje neokužena, ni polje za tako delovanje. Najboljši dokaz temu je ustanovitev na- šega društva. Mladi, krepki in gotovo tudi vroče kr- vi polni možje mieli so kreposti in značaja dovolj, odstraniti se in odcepiti od one stranke, katerapo- skuša širiti take gnile nazore in ustanovili so si društvo, čigar namen je jedino le vedriti duh, blaži- tisrce!... Pevski zbor je zapel Vilharjevo Slavjansko. Ves program izvajal se je jako dobro in vojaška godba domačega pešpolka št. 17je posebno vrlo so- delovala kskupnemu uspehu ter svirala mnogo slo- vanskih z burnimi živio-klici vsprejetih skladeb. Društveno geslo, besede g. J. Cimpermana, uglasbil je krasno gosp. Stoeckl v Zagrebu, žal, daje ta kom- pozicija prekasno došla in se jej pevci neso mogli priučiti..."20 Skrb časnikarja za delavski stan je pogojena z dogodki okrog Delavskega izobraževalnega društva, od katerega se je velik slovenski del od- cepil ter ustanovil svoje, slovensko delavsko društvo. V Delavskem izobraževalnem društvu je prišlo do hudih posegov, o katerih smo že go- vorili in so kulminirali na znanem celovškem procesu proti Železnikarju in tovarišem. V prvem letu je Slavec nastopil na pevskem ve- čeru še 7. decembra, kjer je zbor vodil zaradi Justi- nove odsotnosti Srečko Stegnar. Tudi tokrat je bi- lo "petje jako precizno in si je pridobilo občno pohvalo".21 Še večji odmev je imela silvestrska ve- selica, kjer so zapeli Nedvédova zbora Bratsko in Luna sije, Vilharjevo Neprestrašene krvi, Hajdri- hovo Pesem, Hennigovo Žabjo kantato s klavir- sko spremljavo in še Pesem, ki jo je napisal Sdeg- nar ?). Poleg pevskih večerov so redno prirejali mar- tinovanja, silvestrovanja in "Slavčevo maškera- do". Na začetku so vsako leto 1. novembra peli žalostinke ob grobu Janeza Bleiweisa in Josipa Jurčiča, s čimer so poudarili svojo pripadnost narodni stvari in spoštovanje zaslužnim možem. Sredi avgusta (17. 8.) je Delavsko pevsko druš- tvo Slavec pripravilo besedo, ki se je "odlikovala po bogastvu in vseskozi dobro izvajanem spore- du. Vojaška godba s virala je vse točke jako vrlo, zbori pa so bili tako krepki in ubrani, da so vzbuja- li vsestransko pohvalo. "22 Tenorista Ivana Mede- na so izvolili za častnega člana. Prvo večjo prireditev so 4. oktobra 1885 (pa- triotsko!) pripravili v proslavo goda cesarja Franca Jožefa I. v "krasno razsvetljenem" Dežel- nem gledališču. Sodelovala sta tenorist Ivan Me- den in vojaška godba domačega pešpolka ba- ron Kuhn št. 17. Program so sestavljale različne točke. Začeli so ga z uverturo k Vilharjevi opere- ti Jamska Ivanka. Med raznimi točkami je zbor pel Voglove Cigane s tenorskim solom Ivana Medena, zbor Volaričevo skladbo Slovenski svet, ti si krasan in Vilharjevo skladbo Mrtva lju- bav, ki jo je zapel Ivan Meden ob spremljavi vo- jaške godbe. Sledila je igra v enem dejanju Žen- ski jok, ki jo je iz francoščine (Siraudin-Thi- boust) poslovenil Valentin Mándele. Slovenski Narod je zapisal, da je bil "splošni vtis ugoden in občinstvo zadovoljno".23 Martinov večer (16.11.1885) je bil "najboljši, kar jih je doslej priredil Slavec in vsakdo je z veseljem opazoval, kako zbor vidno napreduje in kako so veselice vedno lepše in zabavneje. "Poročevalec v Slovenskem Narodu ne omenja pevovodje, če- prav so bili "zbori dobri in krepki... dobro pel se je Foersterjev četverospev Njoj. " Spet je občinstvo navdušil Ivan Meden, ki je zapel Ipavčevi pesmi Prošnja in Godčevo pesem ter dodal še Vilharje- vega Mornarja in Nezakonsko mater.24 20 SN, 10. 9. 1884. 21 SN, 10. 12. 1884. 22 SN, 17.8. 1885. 23 SN, 5. 10. 1885. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 75 Ivanu Medenu na čast so 29. maja 1886 priredili pevski večer in Slovenski Narod ni pozabil ome- niti, da se Slovensko delavsko pevsko društvo Sla- vec "odlikuje po posebni delavnosti in živahnosti mej društvi ljubljanskimi. "25 O samem večeru pa je kronist dodal, da sme društvo "sponosom zabe- ležiti v svojo kroniko Medenov večer. Ne le, daje množica občinstva bila živ dokaz iskrenih simpa- tij, kijih uživata g. Meden in mlado, a že popolno- ma doraslo društvo, bili so zbori tako krepki in ubrani in izvajal seje ves spored tako izborno, da moremo pevcem inpevovodji le čestitati... "• Tudi "preprijetna veselica, ki jo je Delavsko pev- sko društvo Slavec priredilo na čitalniškem, z za- stavami, raznobojnimi lampijoni in lučicami okrašenem vrtu, je bila zopet dokaz, da to društvo vedno in dosledno napreduje, daje že postalo va- žen faktor v našem društvenem življenju. Občins- tvo goji za to društvo posebne simpatije in obiskuje njegove veselice vsekdar v obilnem številu... Pro- gram je bil raznovrsten, izvrševal se je točko za točko... Prva točka je bila Gerbičev Slovanski brod, lepa skladba, katero je Slavcev zbor izborno pel. Zbor je mnogobrojen in krepak in pridobil sije že tisto uglajenost, kije zborov neobhodna lastnost. Zbor nastopil je potem še trikrat z jednakim uspe- hom, vendar je nam posebno ugajal zadnji zbor. Bila je to pl. Janušovskega nova skladba Domo- ljubje, s katero seje omenjeni gospod vredno pri- družil mej naše skladatelje. Zbor njegov je krepak, odlikuje se poprav lepih akordih in bode stalno ostal na narodnem repertoarju. Občinstvu je jako ugajal in ko seje vdrugič odpel, dvign ili so v dokaz priznanja g. skladatelja na rame. "21 Julij Ohm pl. Januschowski je bil nekaj časa tudi učitelj na glas- beni šoli Glasbene Matice (1882-1890), sicer pa je znan predvsem kot stalni glasbeni kritik nemške- ga časopisa Laibacher Zeitung, pisal pa je tudi v graške časopise. Omenjena skladba je njegova edina, ki jo poznamo na slovensko besedilo. No- vembra 1915 je odšel na Dunaj.28 V deželnem gledališču je bila 8. decembra veli- ka beseda, posvečena Prešernovemu rojstnemu dnevu. Sodelovali so Dramatično društvo, Ivan Meden, Julija Ohm-Januschowski in mešani zbor "šišenske čitalnice". V prepolnem gledališču je "vrlo Delavsko pevsko društvo Slavec priredilo Pre- 24 SN, 16 11. 1885 25 SN, 29. 5. 1886. 26 SN, 1. 6. 1886. 27 SN, 6. 9 1886 2H Gl. Primož Kmet, Glasbena Ljubljana 1899-1919, Ljubljana 1985, s. 169. šernovo besedo. Spored bilje mnogovrsten, celo preobširen, izvajal pa seje vseskozi prav dobro. " Slavcev zbor je zapel Ipavčevo "krasno skladbo" Na Prešernovem domu, ki jo je pri klavirju sprem- ljal Janušovski in kantato istega skladatelja Kdo je mar? "Slavcev zbor vidno napreduje, zlasti jako dobrih tenorjev ima obilo, petje bilo je precizno, pohvala burna. "29 Solist je bil spet Ivan Meden. Posebno slovesna je bila slavnost razvitja druš- tvene zastave, ki je bila "tako krasna, da ji skoro ni jednake na Slovenskem"30. Simon Gregorčič jim je posvetil svojo pesem Naša zastava, ki jo je uglasbil Anton Foerster, sicer eden vodilnih ce- cilijanskih skladateljev in regens chori ljubljan- ske stolnice, obenem avtor še danes priljubljene opere Gorenjski slavček: Zastava naša sveta zdaj Za dom gorko ima srce, nad nami radostno vihraj, za delo krepke pa roke, vodnica verna bodi za petje jasna grla nam vedno in povsodi! ta četa naša vrla Ti vodi nas navdušujoč A delo, čut in spev glasan mi s tabo pojdemopojoč naj domu služi trdno v bran na vojsko nekrvavo in rast in čast in slavo za doma slavo, pod to zastavo! Prav društvena zastava naj bi bila simbol druš- tvene zvestobe. Zanjo so prispevali denarna sredstva slovenski "rodoljubi", saj je stala blizu 1800 kron, botra pa je bila baronica Winklerjeva, žena deželnega glavarja. Pri proslavi so sodelo- vali domžalska godba, gasilsko društvo z Viča, Sokoli, deputacije ljubljanske narodne čitalnice, čitalnic iz Šiške, Kranja in Kamnika, kamniški zbor Lira in Bralno društvo iz Železnikov. Po ma- ši, kjer je zbor pel Nedvčdovo mašo Slava Stvar- niku, je na šentjakobskem trgu govoril dr. Josip Vošnjak: "...kdo se ne bi oveselildruštva, zbirajočega ude iz stanu, kateri si mora s trdim delom svoje dlani služiti vsakdanji kruh in boriti se neprenehoma za svoj obstanek? Delo utruja delavca, skrbi ga ta- rejo in le prelahko se ga poloti nevolja na človeško družbo in na socijalni red, kateremu pripisuje vso krivdo svoje bede. Temno, kakor s črnimi oblaki prekrito, kaže se mu življenje, temna sedanjost, še bolj temna prihodnost in poslednja iskrica nade na boljše dni ugasne v potrtih prsih... " Vošnjak je videl tolažbo v petju: "... in prosti delavec hiti iz svoje delarne v družbo tovarišev, da v petju najde 2'-> SN, 9. 12. 1886. •ì0 Trstenjak, 27. VSE ZA ZGODOVINO 76 ZGODOVINA ZA VSE tolažbe, okrepčanja in poštene zabave... "Zaklju- čil je takole: "... vsako novo narodno pevsko druš- tvo je nova četa v vrstah narodnih bojevnikov. Tem vrlim četam, čedalje številnejšim, pridružil se je Slavec. Iz delavskih krogov zbira svoje ude in tem bolj radujemo se Slovenci, čim huje se pri dru- gih narodih loči imenitni delavski stan od ostalih stanov in se postavlja na neko mejnarodno stališ- če. Mi Slovenci ne poznamo tega razdora. Mismo demokratičen narod, niti stan, niti obleka, bodisi prosta kmetska ali delavska, ali gosposka, nedela mej nami nobenega razločka. Vsi smo jednako- pravni sinovi jednoga naroda iti čutimo se kot brate in sestre. Slavec, dasi delavsko društvo, ne stroji izven naroda, on je živ ud našega živega slovenskega telesa. Slavec je naše gore list... "M Med tistimi, ki so Slavca najbolj podpirali, omenja predsednik Anton Jeločnik četverico; to so bili: Ivan Tavčar v gmotnem oziru, skladatelj Anton Foerster, pevovodja Srečko Stegnar in so- list Ivan Meden. Zlasti Ivan Meden (1838-1914) je bil med najbolj priljubljenimi pevci svojega ča- sa. Kot študent je nastopal na Dunaju na sloven- skih visokošolskih prireditvah, kot tenorist se je uvrstil med operne pevce, vendar je moral ka- riero zaradi zdravstvenih razlogov opustiti. Bil je uradnik v odvetniških pisarnah. V Ljubljani je nastopal na raznih prireditvah v letih 1869 in 1886. Učitelj Srečko Stegnar (1842-1915) pa se je uveljavil kot skladatelj in zborovodja. S Slavcem je sodeloval od leta 1885 (po odhodu Ivana Ju- stina) in 1889 postal njegov častni član. Pozneje je deloval v mariborskem Dramatičnem društvu in bil nekaj časa celo njegov predsednik. Med 1902 in 1913 je v veliki meri prav na njem slonelo upri- zarjanje dramskih del, operet in otroških iger s petjem v Mariboru. Ko so 10. avgusta 1887 Čehi obiskali Ljubljano, je bil to velik praznik, ki ga je Slavec proslavil z velikim koncertom na Koslerjevem vrtu. Nad zborom so bili navdušeni tudi češki gostje, "kate- rih priznanje in pohvala je tem večje veljave, ker so priznani kot najmuzikalnejši narod... Vsi brez izjeme so Slavčevo petje jako laskavo hvalili... "-" V naslednjih letih nobena slovesnost praktično ni minila brez sodelovanja Slavca. Marca 1888 je sodeloval s koncertom v proslavo zlatomašniš- tva škofa Juraja Strossmayerja, kjer so zapeli Foer- sterjev zbor Samo na besedilo Simona Jenka, zbor iz Foersterjeve opere Gorenjski slavček, kjer je kot solist pel tenorist Ivan Meden, ter F. S. Vil- harja Naše zvezde in ponovno Benjamina Ipavca kantato Kdo je mar? Sama prireditev je imela kar nekaj ovir. Najprej je odpovedala sodelovanje vo- jaška godba, potem so politične oblasti prepove- dale slavnostni govor.33 Škof Strossmayer se jim je pisno zahvalil in izrazil svoje simpatije.34 Ob 25-letnici ljubljanskega Sokola so nastopili v prostorih ljubljanske Čitalnice, v začetku decem- bra pa so s sodelovanjem vojaške godbe pripravili "veliki koncert", na katerem so sodelovali še bari- tonist Avgust Nebenführer, Matičin učitelj violi- nist Vitezslav Moser, tenorista Josip Pavšek in Ivan Meden. Od domačih skladateljev so izvajali dela F. S. Vilharja, A. Nedvëda, A. Foersterja, zbor pa je vo- dil Julij Ohm Januschowsky. Koncertu so prisos- tvovale pomembne osebnosti od deželnega pred- sednika barona Andreja Winklerja, podmaršala Keila, generalnega majorja Šilhavskega do dežel- nega odbornika Josipa Vošnjaka. Peto obletnico so proslavili 15. septembra 1889 s serenado, narodno veselico in koncertom. Pro- log ob petletnici je zložil pesnik Anton Funtek, skladatelj F. S. Vilhar je društvu in Ivanu Medenu poklonil zbor Nočna pjesma. Spet so pripravili obsežen program, spet je sodelovala vojaška god- ba s popularnimi skladbami, zbor pa je skupaj z mešanim zborom šišenske čitalnice pel dela An- tona Foersterja (Pobratimija, Naša zastava), Hra- broslava Volariča (Pri zibelki), Gustava Ipavca (Oblaku) in Antona Nedvëda (Popotnik). Posebno poglavje v zborovi zgodovini velja so- delovanju s slovensko opero še pred njeno usta- novitvijo leta 1892. Ker je primanjkovalo dobrih pevcev, je del Slavčevih pevcev okrepil operni zbor. Sodelovanje se je pričelo že 1. marca 1885 v Zapravljivcu, 6. decembra v Starem korporalu, 21. februarja 1886 v burki Tambor v Puebli.35 Leta 1891 so pristopili k Dramatičnemu društvu kot stalni operni zbor in tu delovali vrsto let pod vodstvom češkega dirigenta Hilarija Beniška, ki je najprej ob Gerbiču vodil ljubljansko opero, ka- sneje, pred prvo vojno, pa tudi sam. S tem je dobi- la slovenska opera stalen pevski ansambel, iz ka- terega je izšlo tudi nekaj solistov, čeprav njihovo sodelovanje zaradi amaterizma pevcev ni bilo vedno na zadovoljivi ravni. 31 SN, 12. in 13. 7 1887. 32 SN, 12. 8. 1887. 33 SN, 23- 3- 1888. 34 Trstenjak, 29. 35 Trstenjak 13- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 77 Manjši pretres je povzročil občni zbor 6. januar- ja 1892. Potem ko je dotedanji predsednik Valen- tinčič poročal o uspehih v preteklem letu ter omenil uspešni izlet 16 pevcev in zborovodje Juli- ja Ohm-Januschowskega v Zagreb k pevskemu društvu Sloboda septembra 1891 in so za novega predsednika izvolili Ivana Dražila, je nekaj čla- nov izstopilo iz društva ter ustanovilo novo pev- sko društvo Ljubljana. Tudi to leto ni minilo brez veselic in serenad (odhajajočemu deželnemu predsedniku baronu Andreju Winklerju).36 Zbor je za Ohmom Januschowskim prevzel Stečko Stegnar, društvo pa je oktobra 1892 odprlo brez- plačno štirimesečno pevsko šolo. Leta 1894 so slovesno proslavili desetletnico in določili društveno uniformo, namreč čepico z li- ro in društveno trobojnico z napisom Slavec. Prišli sta delegaciji iz Nabrežine in Karlovca, igra- li sta vojaška in domžalska godba. Na predvečer je bil v gledališču slavnostni koncert, kjer sta pela Meden in Pucihar, na klavirju ju je spremljal češki glasbenik Karl Hoffmeister, učitelj na šoli Glas- bene Matice. Deseto obletnico so s Slavcem sku- paj proslavila številna društva iz vse Slovenije (Pevsko društvo Sloga iz Zagreba, Pevsko društvo Nabrežina, odbor Glasbene Matice, Pevsko druš- tvo Sloga iz Siska, Pevsko društvo Zvon iz Šmart- nega pri Litiji in Pevsko društvo Ljubljana) ter de- legacije pevskega društva Lira iz Kamnika, Na- rodnega zemaljskega glasbenega zavoda iz Za- greba, Dolenjskega pevskega društva iz Novega mesta, čitalnice iz Spodnje Šiške, Slovenskega bralnega društva iz Kranja, Slovenskega pevske- ga društva iz Ptuja, Bralnega društva iz Železni- kov, Litijskega pevskega društva, Pevskega druš- tva Jeka iz Samobora in bralnega društva na Ble- du. Ob tako številni udeležbi se je tudi porodila za- misel o ustanovitvi zveze slovenskih pevskih dru- štev. Časopis Slovenski Narod je o tej veliki mani- festaciji obširno pisal.37 Marca 1897 je zbor zapustil zborovodja Srečko Stegnar, nadomestil ga je češki dirigent Hilarij Be- nišek, ki je sicer dirigiral v Operi, zbor pa nato vodil vrsto let z velikim uspehom. Naslednje leto se je zbor udeležil petnajstletni- ce Obrtno-radničkega društva Sloga v Sisku in ob vračanju priredil koncert še v Zagrebu. Leta 1903 je pristopilo mnogo novih članov, zbor je štel 56 pevcev in pevk. Dvajsetletnico društva so leta 1904 praznovali le v ožjem krogu in z ljubljanskimi društvi. Zbor je še vedno nastopal v Operi pri sloven- skih predstavah, s čimer pa tedanji intendant Fran Govekar ni bil posebno zadovoljen. V svo- jem poročilu iz leta 1906 je namreč omenil, da je "našdiletantovski operni zbor premalo izvežban in zato muzikalno jako nezanesljiv. Vzrok je ta, da se morajo skušnje za zbor vršiti le zvečer in ob nedeljah dopoldne in ker se operni zbor ne more udeležiti nobene generalne skušnje na odru, kise vrše le dopoldne ali popoldne, ker se mora zbor svojih vlog naučiti v 14. dneh do 3 tednih, ko ima le 9do 11 skušenj vsega vkup... potem ni čudno, da naš operni zbor obrtnikov in delavk pri najboljši volji ne more nastopiti umetniško!Da se to odpra- vi, treba bo angažirati vsaj 4pevce in 4pevke ta- ko, da bodo na razpolago ves dan. "i8 Slovenska opera se je ves čas morala boriti z velikimi težavami in zbor ni bil ena izmed naj- manjših. Delavski zbor je sicer požrtvovalno po- magal premoščati težave in je svoje naloge vsaj na začetku uspešno opravil. Toda bolj ko so rasle umetniške zahteve, manj je lahko tem zahtevam glede na svoj amaterski značaj ustrezal. Vsi člani zbora so imeli svoje poklice in so se lahko glasbi posvečali samo v prostem času. Opera pa kot zahteven in kompliciran ustroj je zahtevala tudi v Ljubljani bolj ali manj profesionalen zbor, da je lahko zadostila vsem potrebam, zlasti pa številne- mu in raznovrstnemu repertoarju. V sezoni 1905/ 1906 je denimo štel orkester 16 do 32 vojaških glasbenikov, pet moških in štiri ženske soliste, enega kapelnika in enega suflerja. V zboru je na- stopalo 27 pevcev in pevk. Ob tako skromnem kadru so pripravili veliko premier (med drugimi tudi tako zahtevne, kakor so Verdijeva Aida ali Puccinijeva Tosca pa Rossinijev Seviljski brivec, Webrov Čarostrelec, Planquettovi Korneviljski zvonovi, ali Smetanov Dalibor), na odru so se zvr- stile številne predstave oper in operet. Zato pa je zbor uspešno opravljal svojo osnov- no dejavnost. Nastopal je doma in junija 1906 or- ganiziral izlet v Opatijo s posebnim vlakom. Zbor 50 pevcev je spremljalo številno občinstvo. V Matuljah so Ljubljančane pozdravili člani druš- •i6 Trstenjak, 31 37 SN, 7 in 8. 7. 1894. 38 SN, 24. 4. 1906. (Slovensko gledališče - problemi v operi). VSE ZA ZGODOVINO 78 ZGODOVINA ZA VSE rva Lovor z zastavo, Dramatično pjevačko druš- tvo in hrvatski Sokol. Nagovoril jih je pisatelj Vik- tor Car Emin. Volosko in Opatija sta bila v zasta- vah, banketa so se udeležila društva z Reke, Suša- ka in Bakra. Zvečer je bil koncert. Slavec se je leta 1907 pridružil prizadevanjem za slovensko univerzo v Ljubljani. Kot mnogi drugi je poslal pisno peticijo ministrstvu in dr- žavnemu zboru na Dunaj.39 Več kot 20 članov pevcev Pevskega društva Ljubljana je to leto okrepilo njegov zbor. Najpomembnejši dogodek leta 1908 je bilo go- stovanje na Češkem med 15. in 17. avgustom. Sprejeli so jih predstavniki Zveze čeških pevskih društev in člani pevskega društva Hlahol. Tudi to gostovanje je bilo manifestacija slovanske vza- jemnosti in pobratimstva. Člani zbora so si v Pra- gi ogledali veliko jubilejno razstavo, kjer so imeli tudi prvi koncert. Iz Prage so se odpeljali v staro husitsko mesto Tabor, kjer so jih nadvse slovesno sprejeli. Tu so si ogledali poljedelsko akademijo in zvečer nastopili v Sokolskem domu. Na gostovanju na Češkem je nastopilo 40 pev- cev, o njih so pisali praški časopisi in ugotavljali, da je to sploh "prvi korporativni obisk slovenske- ga pevskega društva v Pragi". Sijajne kritike so bili deležni tudi njihovi koncerti, ki jih je vodil zboro- vodja Hilarij Benišek. Češki gostitelji so jim poda- rili 48 "krasno vezanih " zvezkov zbirke "Narodni pisne československe".40 Ob petindvajsetletnici, leta 1909, so poudarjali, da je Slavec delavsko društvo in da se pod njego- vo zastavo zbirajo delavci, obrtniki in mali urad- niki. Društvo je bilo na to ponosno, saj naj bi "oži- vilo in naobrazilo delavski element, kar je njego- vo najlepše kulturno delo." Društvo je poudarja- lo, da so tako tudi delavci postali "sotrudniki pri narodnem delu." Slavec je sodeloval pri številnih proslavah in veselicah po vsej Sloveniji ter postal "zgled narodne požrtvovalnosti." Skrbel je za dru- žabno izobrazbo in razvedrilo. Za člane je organi- ziral plesno šolo in gojil predvsem slovanske ple- se. Plesni učitelji so bili člani društva. Že leta 1899 so v društvu organizirali kolesarski klub Slavec, ki je nekaj let uspešno deloval. Zbor pa se je soo- čal s problemi, ki so jih imeli in jih imajo tudi da- nes mnogi zbori: vsako leto so društvo zapustili številni pevci, ki so se ali preselili drugam, odšli k •9 Trstenjak, 40. 40 SN, 26. 8. 1908; Trstenjak, 40 ff; Boje, 25. vojakom ali odprli samostojno obrt in se posvetili družini. Društvo jim je vsako leto priredilo prija- teljske odhodnice. Slavnostna proslava je bila med 27. in 29. juni- jem 1909. Proslave so trajale več dni in pomenile pravo manifestacijo slovenske pesmi, slovanske solidarnosti in prijateljstva med Čehi, Hrvati in Slovenci. Po besedah časnikarja v Slovenskem Narodu je bilo to "slavje celega slovenskega naro- da, slovenske pesmi, one pesmi, katere slave ni pel Slavec samo sebi in svojemu rodu, temveč jo zane- sel daleč preko meja svoje slovenske domovine tja v širni bratski slovanski svet. Ob njem so spoznali naši slovanski bratje na severu in jugu vesprelest- ni čar naše slovenske pesmi, zato pa so tudi prihi- teli od vseh strani, da proslavijo jubilej, da prosla- vijo z njim našo slovensko pesem. "•" Goste so pričakali že na železniški postaji z za- stavami, v pozdrav jim je zaigral orkester Sloven- ske filharmonije, govoril jim je župan Ivan Hri- bar. Zvečer je bila v Narodnem domu ob igranju orkestra Slovenske filharmonije in prepevanju Slavca pod vodstvom zborovodje Hilarija Beniš- ka "prav animirana zabava". Vinohradsky Hlahol je naslednji dan položil krasen venec s trakovi v čeških narodnih barvah z napisom "Slovenske- mu geniju" na spomenik Francetu Prešernu, nato pa še na grob narodnih žrtev Adamiča in Lundra. V slavnostni povorki, kjer je šla na čelu Sloven- ska filharmonija, za njo 17 čeških pevskih dru- štev, nato 15 hrvaških in vrsta slovenskih društev s Primorske in Goriške, Štajerske, Kranjske zunaj Ljubljane in nazadnje PD Slavec, so šli pred mest- no hišo, kjer jih je pozdravil in sprejel župan Ivan Hribar. V parku Zvezda je bila popoldne velika veselica, ki se je je udeležilo prek 10.000 ljudi. Is- točasno so ljubljanski Nemci kot protiutež orga- nizirali zabavo v stekleni dvorani Kazine, vendar do izgredov k sreči ni prišlo. V slavnostnem govoru je Anton Trstenjak pod- črtal delavski izvor društva in njegovo nacional- no orientiranost: "Slovenski delaveczasvedočilje že pred 25 leti, da je inteligenten in naroden. Ob- čudujemo ga danes, da seje on, katerega so krogi, ki so se smatrali za višje od njega, daje torej on, o katerem so mislili, da je dober samo za delavnico, povspelna višje idejalno stališče... bilje zapuščen, četudi je bilo vse polno rojakov okoli njega. V ta- kem položaju vrgla gaje usoda v takratno Delav- 41 SN, 28., 29., 30. 6. 1909. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 79 sko izobraževalno društvo, kjer se mu je godilo ka- kor ribi, če jo vržeš na suho zemljo. Padel je v inter- nacionalno družbo, kije imela le internacional- no ime, a bolj nemški značaj. Ker pa slovenskemu delavcu ta element ni ugajal, pretrgal je vezi z in- ternacionalnimi tovariši. Zmagal je v njem na- rodni čut. Slovenski delavci postavili so se na iz- ključno slovensko stališče, kar so pokazali leta 1883 ob 600 letnici pripadnosti Kranjske dežele k Habsburžanom, ko so se potegnili za izključno slo- vensko pesem. Tako so osnovali Slovensko delav- sko pevsko društvo Slavec in s tem položili temelj važni narodni in kulturni organizaciji... "" Trstenjak je spomnil na razmere ob Slavčevi us- tanovitvi ter na njegove številne zasluge v petind- vajsetletnem delovanju za slovensko kulturo. Na slavnostnem koncertu so nastopili številni zbori: poleg Slavca še 100 hrvaških pevcev pod vods- tvom Vjekoslava Rosenberga-Ružića, oktet Slavoj iz Prage, Vinohradsky in Praški Hlahol, zveza slo- venskih pevskih zborov, ki jih je vodil Pavel Kozi- na, kamniška Lira in Ljubljanski zvon. Ljubljanski dnevi so odmevali v domačem, češkem in hrvaškem tisku. Za Slavca so pomeni- li pomemben mejnik v njegovem delu. Izšla je posebna publikacija, ki jo je uredil Anton Trste- njak in kjer je opisano petindvajsetletno delova- nje društva. Proslava je pomenila veličastno manifestacijo slovanske pesmi in slovanstva sploh. Udeležilo se je je 17 čeških, 15 hrvatskih in nad 60 sloven- skih društev in korporacij. To je bila ena izmed največjih slovenskih pevskih slavnosti pred pr- vo vojno v Ljubljani, ki je dosegla svoj vrh v dre- voredu Zvezda z ljudsko veselico. Udeležilo se je je okrog 12.000 ljudi in nastopilo je nad 900 pev- cev v skupnem petju. Naslednji dan v ponedeljek, 28. junija, je bilo dopoldne v Narodnem domu ve- liko slavnostno zborovanje, zvečer v Unionski dvorani koncert skupnih slovanskih zborov, po njem pa na unionskem vrtu velika zabava. Prosla- va je pomenila za Ljubljano in za Slovenijo po- memben dogodek, ki je ponovno utrdil vezi med Slovenci, Čehi in Hrvati. O njem so pisali sloven- ski, češki, hrvaški, srbski in bolgarski časopisi. Društvo je bilo ponosno na prijateljske stike, ki so jih gojili s Čehi in Hrvati. Vsi ti obiski so bili manifestacija slovanske vzajemnosti in pripad- nosti. Slavec se je ponašal, da je prav na hrvaških in čeških tleh utrdil in slavil združenje slovanskih pevcev. Delavsko pevsko društvo Slavec je pred- lagalo združenje slovanskih pevskih društev, kar pa se je lahko uresničilo šele po prvi vojni. V svojem narodnem prizadevanju je društvo us- pešno sodelovalo z ljubljanskim Sokolom, druž- bo sv. Cirila in Metoda, Slovenskim pisateljskim društvom in društvom Narodni dom. Zbor se je udeleževal sokolskih slavnosti in veselic, za Družbo sv. Cirila in Metoda je sam prirejal veseli- ce in tako podpiral slovensko šolo. Nastopali so po vsej Sloveniji in "kjer se vrši kaka velika slav- nost, vidiš Slavca z zastavo. '4i Udeležili so se kon- certov, ki jih je organiziralo Slovensko pevsko društvo v Ptuju, nastopili so ob ustanovitvi celj- skega Sokola, peli v čitalnicah in tudi gostovali prek domačih meja. Od 60 izvršujočih in nad 70 podpornih članov v prvem letu društva je število članov nenehno raslo. Podporniki so omogočali društvu mate- rialno podlago, da se je lahko razvijalo in delo- valo. Posebno zaslužen za društvo je bil tenorist Ivan Meden, saj je redno sodeloval na Slavčevih> koncertih in veselicah ter požrtvovalno deloval v korist društvu, za kar so ga izvolili za častnega člana in mu ob sedemdesetletnici (14. decembra 1908) priredili slavnostno serenado. Mnogi slovenski skladatelji (Anton Foerster, Benjamin Ipavec, Anton Nedvëd, Viktor Parma, Ivan Hladnik, Fran Vilhar) so pisali za društvo. V društvenem arhivu je bilo leta 1909 več kot 800 različnih partitur, kjer so bili zastopani pred- vsem slovenski in češki skladatelji. Med drugim najdemo dela Jakoba Aljaža, Al. Sachsa, Fr. Ferjan- čiča, Antona Foersterja, Benjamina Ipavca, Hra- broslava Volariča, Antona Nedvčda, Frana Gerbi- ča, Ivana Zajca, H. Vogriča, Antona Lajovca, Hu- golina Sattnerja, Gojmira Kreka, Antonina Dvofa- ka, Karla Hoffmeistra in mnogih drugih. Društvo je imelo svoje geslo, ki ga je zložil in društvu posvetil pesnikjosip Cimperman, uglas- bil pa kapelnik Dramatičnega društva v Ljubljani Anton Stöckl. Glasi se: Pesem dar je iz neba, ki srce veselo vžiga, kadar tare skrb duha, petje ga nad prah povzdiga. In ker pesem vzbuja slast, 42 SN, 1. 7. 1909. 43 Trstenjak, 14. VSE ZA ZGODOVINO 80 ZGODOVINA ZA VSE bratje, v petju se združimo ter med širni svet nosimo drage domovine čast/ Ob septembrskih dogodkih 1908 v Ljubljani je kot žrtev narodne nestrpnosti padel član druš- tva Rudolf Lunder, čigar spomin je društvo po- sebej počastilo.44 Slovensko delavsko pevsko društvo Slavec so v prvih 25 letih vodili Anton Jeločnik (1884-1886), ki "mu je pomagal na noge, da je prebrodil začet- ne težave", Josip Vidmar (1886), Fran Sakser (1887-1888), Ignacij Valentinčič (1889-1891), Josip Dražil (1892-1926), Ivan Hladnik (1926). Zanimiv je bil tretji predsednik Fran Sakser, čigar rod je bil iz Švice in se je pozneje preselil v Ameriko, usta- novil v New Yorku list Glas naroda, postal bankir in uspešen posrednik med rojaki. Ko je postal Dražil 6. januarja 1892 predsed- nik, se je del starejšega članstva odcepil in usta- novil pevsko društvo Ljubljana. Dražil si je prido- bil v času svojega dolgoletnega predsednikova- nja številne zasluge za društvo. Za to so ga 1929 izbrali za častnega predsednika. Organiziral je številne turneje po Hrvaški, Primorju in Češko- slovaški ter se izkazal kot izvrsten organizator. Ro- dil se je v Ljubljani 17. aprila 1865 in se že devet- najstleten udeležil prvega shoda pri "Lozarju" ter tako večjo polovico svojega življenja deloval v društvu. Po poklicu je bil knjigovodski poslovod- ja (pri Giontiniju). Leta 1899 je bil imenovan za vodjo mestne posredovalnice za delo in službe. Upokojil se je kot mestni pisarniški ravnatelj. Kot izvrsten tenorist je deloval v društvu in v oper- nem zboru. Naslednje leto, leta 1910, se je Slavec udeležil 50 letnice znamenitega češkega zbora Hlahol v Ta- boru na Češkem, 50 letnice pevskega društva Zo- ra v Karlovcu in sodeloval na proslavi petindvaj- setletnice družbe sv. Cirila in Metoda ter priredil v Ljubljani dva samostojna koncerta. Na Češkem je gostoval nato še leta 1911 in 1912. Časopis Laibacher Zeitung piše, da je imelo društvo "v zadnji sezoni štirideset večjih in manj- ših javnih pevskih produkcij, družabnih priredi- tev, priredilo je izlet v Karlovac in na Češko v Ta- bor, Prago in Kolin. Odpovedalo pa se je gostova- nju v Beogradu, da ne bi prišlo v kolizijo z drugimi slovenskimi pevskimi društvi." Dalje beremo: "Društvena dejavnost je imela kot vedno velik od- mev; letošnja maškerada je v materialnem in mo- ralnem pogledu prekosila vse dosedanje. Stanje društvene blagajne se je na koncu pokazalo sicer manj ugodno, ker so omenjeni veliki izleti zahte- vali veliko denarja. Število članstva je v porastu; trenutno jih je prek 400. Krog pevcev ima lepo število podmladka... Za tekočo sezono načrtuje Slavec pevsko gostovanje v Pragi, kjer bo sodelo- valo pri jubilejnem slavju pevskega društva Hla- hol."45 Zanimivo je poročilo Laibacher Zeitung iz leta 1912: "Združenje pevcev za Ljubljano in okolico je priredilo v veliki dvorani Narodnega doma ob so- delovanju orkestra Slovenske filharmonije kon- certni večer, kije predvsem pokazal, da lahko pev- ski društvi Slavec in Ljubljanski zvon nastopata tudi zunaj Liedertafel. Zato so izbrali umetne pe- smi iz najnovejšega slovenskega repertoarja, ka- terih izvedba terja koncertu primerno obvladova- nje ljubezni, prizadevnosti in umetniške potence. Društvo Slavec je pokazalo pod vodstvom gospoda Lavoslava Pahorja razveseljivo prizadevanje po popolnosti, kar zasluži toliko večpriznanja, ker so njegovi člani čez dan zaposleni s svojimi poklicni- mi zadolžitvami, in lahko hodijo na vaje samo v večernih urah. Društvo ima izvrsten glasovni ma- terial, ki skupaj dobro zveni; njihov način izvaja- nja je bil močno poudarjen in soliden. Pevci so zapeli že znano Adamičevo pesem Franica in Foersterjevega Spaka. Zlasti v zadnjem so pokaza- li priznanja vredno tehniko, potem ko so mar- kantno izvedli različna značilna mesta, pri če- mer je humor pesmi prišel uspešno do izraza. "46 Lavoslav (Leopold) Pahor (1863-1928), doma iz Nabrežine je služboval pri železnici. Glasbe se je učil v Gorici pri Antonu Hribarju in kot gimnazi- jec orglal v raznih goriških cerkvah. Bil je pevo- vodja Slovenskega bralnega in podpornega druš- tva ter z njegovim zborom izvedel prvo opereto v slovenščini na Goriškem (češka opereta Ena seja mestnega starešinstva). V Pulju je bil pevovodja v Čitalnici in imel svoj vojaški slovenski kvartet, potem je vodil v Postojni petje v čitalnici in god- bo, podobno se je udejstvoval v Zidanem Mostu in Špilju ter Rakeku. V Ljubljani je vodil Slavca in pol leta godbo Sokola I. Udejstvoval se je kot skla- datelj, vendar je število natisnjenih skladb majh- no. 44 Trstenjak, 17 (Narodni mučenih Rudolf Lunder). 45 Laibacher Zeitimg (LZ), 10.IV.1911. 46 LZ, 15.IV.1912. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 81 Kot dobro organizirano društvo je začel Slavec slavje svoje 30. obletnice konec maja 1914. Prire- dil je koncert z 42 pevci in 28 pevkami (zborovod- ja je bil Anton Ravnik), kjer je sodeloval tudi orke- ster pehotnega polka št. 27 z dirigentom Anto- nom von Zanettijem, pevski kvartet Kozina in operni pevec Josip Križaj. Program je bil posebej izbran in bogat. Na njem so bila dela Antonina Dvofáka (odlomki iz opere Rusalka), Bedficha Smetane (uvertura k operi Libuša), Antona Schwaba, Frana Vilharja, Emila Adamiča, Vasilija Mirka, Frana Gerbiča, Mihaela Glinke (oriental- ski plesi iz opere Ruslan in Ljudmila), Oskarja De- va, Richarda Wagnerja (odlomek iz opere Tannhäuser) in Viktorja Parme. Koncert je imel velik uspeh in časopis Laibacher Zeitung je • njem poročal naslednje: "Program je bil dobro iz- bran in zelo dobro izveden. Vendar je bil koncert, ki se je začel nekako ob pol devetih inje trafalsko- raj do pol polnoči, odločno predolg, zato je proti koncu vidno utrujal. "Naslednji večer pa je druš- tvo pripravilo "izvrstno obiskano ljudsko slavje, kjer so se vsi veličastno zabavali. Ob viharnem navdušenju nad glasbo, so morali glasbeniki igra- ti vedno nove dodatke, sem in tja so se v petju združili pevski zbori itd. Da seje bilo ob takih oko- liščinah težko odločiti za odhod domov, je samo po sebi razumljivo. '•7 O dogodku je seveda poro- čal tudi Slovenski Narod in omenil, da društvo "...skrbi še vedno, kakor je zmirom skrbelo za za- bavne večere, kjer nas kratkočasijo z lepim pet- jem." Pisec (P) je ugotavljal, da so Slavčeve zaba- ve, zlasti maškarade tiste, kjer se zbira največ ljudi in kjer se "preživi večer in noč najbolj neprisiljeno in udobno. "Kar se sporeda tiče, je pisec menil, da je "segel Slavec to pot mnogo više kakor po navadi: čutilo in slišalo se je v celem večeru stremljenje navzgor. Predstavil se je topot občinstvu s težjimi in tudi težkimi skladbami. Orkester 27. pešpolka je igral komade slovanskih komponistov tako odlič- no izDvofákoveRusalke in Smetanovo uverturo kLibuši. Posebno so ugajali orientalski plesi iz ope- re ruskega komponista Glinke Ruslan in Ljudmi- la. Tuje bil orkester zlasti temperamenten in preci- zen. Kot solist je nastopil g. Križaj. Bilje vseskozi izrazit in čustven. To, česar nismo bili med sezono pri njem toliko vajeni, nam je pokazal na tem koncertu v vse hvale vredni meri: s svojim boga- tim in lepim glasom je ravnal zelo ekonomsko. Znal ga je zadržaviti (sic!) v rahlem pianu in v ariji Kecala (Prodana nevesta) je drhtel v izborni interpretaciji prikrit in ljubezniv humor. Zapelje nadalje odlično Tannhäuserja, Rusalko in F. S. Vil- harja že čisto popularni pesmi Ukazi in Mornar. Želje mnogo odobravanja in prejel venec. Prijet- no iznenađenje nanije povzročil izborni kvartet, ki gaje nedavno spravil na noge g. dr. Pavel Kozi- na. V soboto nam je zapela ta četvorica, sestoječa iz g. Kozine, Dermelja, Završana in Kraglja tri kvartete: V. Mirka Na trgu, E. Adamiča Vasovalca in V. Parme Hej, fantje, kje ste? Izražanje je bilo izredno fino, prepojeno s krasno karakteristiko. Gospodje pojo s toliko lahkoto in milino, da ne ču- timo v njihovem petju več tehniških težkoč, temveč sledimo samo njihovemu sladkemu in lahkemu pripovedovanju. Mirkova pesem, zložena na bese- de pokojnega Ketteja, je resna umetninica naj- boljših kvalitet. Adamičev Vasovalec je istotako do- bro uspelo delce, kigaprepaja korajžen fantovski humor. Še več humorja tiči v Parmovipesmi Hej, fantje, kje ste? Na videz lahka, a za izvajanje zelo komplicirana in težka pesem, pisana prvotno za moški zbor, je publiki zelo ugajala. Kvartet jo je odpel z vsemi težkočami igraje. Poleg teh popolno- ma uspelih točk je pokazal društveni pevski zbor pod vodstvom pevovodje g. Antona Ravnika ja- sno stremljenje po napredku. Proizvajal je težje kompozicije. Pokazalo seje, da ženski zbor ven- darse ni za javne nastope. Skladba L. Hudoverni- ka V celici j e prišla do veljave samo v basovskem samospevu, ki gaje pel g. Križaj. Sicer ni bila med drugim spretno aranžirana. Koncert je predolgo trajal, dasi je bil večer domač in animiran.•• Delavsko društvo Slavec je angažiralo celo or- kester in znane soliste, da bi se predstavilo v ko- likor mogoče dobri luči. Izbruh prve svetovne vojne 1914 je društveno delo 21. julija 1914 po- vsem ustavil in ga je bilo možno nadaljevati šele 10. junija 1918. Po vojni je društvo delovalo po- dobno. Programi so bili ustrezno zahtevni, še vedno pa so prevladovala dela slovenskih in slo- vanskih skladateljev. Do leta 1924 je imel prostore v Narodnem do- mu. Zbor je štel 45 pevk in 50 pevcev. Ko pa so mu tega leta prostore odpovedali, se je začela daljša kriza do leta 1931, ko je prevzel vodstvo društva ing. Friderik Krainer. Slavec je spet dobil stare prostore tam, kjer se je začela njegova pot, v Rožni ulici Pri Lozarju. Tu je uspešno proslavil svoj pet- desetletni jubilej leta 1934. • ••O 47 LZ, 2. 6. 1914. 48 SN, 2 6. 1914. VSE ZA ZGODOVINO 82 ZGODOVINA ZA VSE Glavno težišče dejavnosti delavskih pa tudi drugih pevskih društev je bilo na družabnih sre- čanjih, izletih, veselicah in pevskih nastopih. Prav tako je bila pomembna kulturna dejavnost. Posebno delavska društva so že od začetka pos- peševala izobraževanje in znanje delavcev. Izo- braževanje naj bi izostrilo delavsko zavest, pev- ska kultura naj bi prispevala vzgojo in predvsem kulturno emancipacijo. Večina delavskih pev- skih društev je posredovala poleg glasbene teo- rije, oblikovanja glasu, izvajalske prakse, glasbe- ne zgodovine tudi nacionalno in razredno za- vest. Zborovski programi so bili podobni dru- gim pevskim društvom na Slovenskem. Čeprav so bili sprva bolj mednarodno usmerjeni ali ce- lo nadnacionalni, so se proti koncu 19. stoletja tudi delavska društva pridružila splošnim tež- njam in prevzemala v svoje programe nacional- no orientirane pesmi. Tudi slovenska socialno- demokratska stranka je vztrajala na nacionalni smeri in podpirala program Zedinjene Slovenije. Društva so prispevala k splošnemu dvigu celotne kulturne ravni in motivirala delavce, da so se sa- mi še naprej izobraževali ter utrjevali svojo raz- redno in nacionalno zavest. Delavsko gibanje je bilo v slovenskih deželah, kjer je bila katoliška stranka zelo močna, vedno sumljivo; posebno kulturna društva so se morala zato prilagajati po- litični realnosti v deželi. Socialnodemokratska stranka pa je bila kljub temu pomemben dejavnik v političnem življenju, posebno pred prvo sve- tovno vojno. Po njej se je delavsko gibanje razce- pilo. Nastala so različne socialistične frakcije, ki niso bile posebno močne. Stara delavska pevska društva niso več obstajala in o njihovi dejavnosti ne vemo skoraj ničesar več. Tudi nekoč delavsko pevsko društvo Slavec je svojo petdesetletnico praznovalo samo še kot Pevsko društvo Slavec. V času svojega obstoja pa je pomenilo pomemben dejavnik, ki je združeval delavce in delavke in jim omogočal ne samo primerno zabavo in razvese- ljevanje, ampak tudi glasbeno izobrazbo in glas- beno udejstvovanje. Z nekaterimi svojimi pris- pevki pa je Slovensko delavsko pevsko društvo Slavec globoko poseglo tudi v splošni kulturni razvoj na Slovenskem, zlasti pred prvo vojno. Zusammenfassung Arbeitergesangsvereine auf slowenischem Gebiet in der zweiten Hälfte des 19- und zu Beginn des 20. Jahrhunderts Die ersten Arbeitervereine wurden auf slowe- nischem Gebiet in der zweiten Hälfte des 19- Jahrhunderts gegründet. Besonders bedeutsam war die Gründung des Arbeiter-Bildungs-Vereins 1870, der zu Beginn zweisprachig war. Die Haupt- aufgabe der Arbeitervereine war die Sorge um die Arbeiter, aber auch das gesellige Beisammen- sein und das Singen spielten eine wichtige Rolle. Da der Arbeiter-Bildungs-Verein bzw. sein Chor zunehmend einen deutschen Charakter annahm, gründete ein Teil der Sänger im Jahr 1884 den neuen slowenischen Arbeitergesangsverein Sla- vec [Die Nachtigall]. Dieser wurde bald ein wich- tiger Faktor des kulturellen und gesellschaftli- chen Lebens in Laibach vor dem Ersten Welt- krieg. Mit seinen Auftritten - eine Zeitlang sogar in der Laibacher Oper -, seinen Feiern, Volksfesten und Jubiläen sowie durch seine Zusammenarbeit mit verwandten kroatischen und tschechischen Vereinen vollbrachte der Arbeitergesangsverein Slavec eine große Sendung. Die Arbeitervereine trugen insgesamt zur allgemeinen Hebung des kulturellen Niveaus bei und motivierten die Ar- beiter, daß sie sich bildeten und ihr Klassen- und Nationalbewußtsein festigten. VSE ZA ZGODOVINO