275. MM.
U UuMioni, v sredo 11 novembra HOJ.
xl. leto.
aaaja vaaa aau    ooor, lzimfti icucijc ui v>^«i *ai *c'l* P« aoSU prejeman aa avstro-ograaa uežeic aa taa lato 23 K, aa pol leu i3 K, aa četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Llutigano * pošiljanjem na dom za vse leta M K, za. pol ieta 12 K, za četrt leta 6 K. aa aa mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto 22 K, za pol leti U K, aa četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. - Za tuje delala toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe »rez istodobne vpošiljatve naročnine se ne oaira« — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tlaka enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat    Dopisi na) se izvole frankovar". Rokopisi se ne vračajo.    Uredništva ta aaravnletvo je v Knaflovlh ulicah it 5. in sicer uredništvo v I nacisti* upravnlstvo pa v pritličju. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Jr*4lniarva ttieloa *L M
mi *te*ila» »o 10. k.
Opravnlstva telefon št. 85.
Poslansko zbornica.
Na Dunaju, 26. nov.
l>anes je bil v zbornici vihar, kakor v najburnejših dneh nemške ob-strnkeije pred 10 leti.
Poljski klnh je bil že preti 10. uro skoro polnoštevilno zbran v zbornici. Točno oh desetih so prikorakali -v dolgih vrstah krščanski socialci v zbornico ter zasedli svoje prostore. Poslancev drugih strank je bilo razmeroma malo v zbornici. Ko je predsednik dr. W e i s s k i r c h n e r zasedel svoje mesto, so se Poljaki posti-rali na desni strani ministrske klopi, kjer je sedež za poljskega ministra-rojaka. Zbornica se je le počasi polnila, da je predsednik šele ob polu-enajstih mogel dati znamenje za pri-eetek seje.
Tiho so se odprla vrata ministrske sobe in v dvorano so stopili ministri, novi minister A b r a h a rr o -w i c z ob strani barona B e c k a. Za kratek hip je nastala tišina, nato pa je nastal takšen hrup in vriše v zbornici, da ni bilo mogoče ničesar slišati.
Poljski poslanci so pozdravili svojega ministra z viharnim aplavzom, kar je bilo znamenje za Malo-ruse in Vsenemce, da so jeli hrupno demonstrirati proti Ahrahamo\viczu, ki se je mirno vsedel na svoj prostor, kakor da hi se te demonstracije ni malo ne tikal*- njegove osebe. Hrup je že jel pojemati, slišali so se samo še posamni klici: »Ven z Abrahamo-wiezem«, ko so se pojavili v zbornici I r o . M a 1 i k, F r e u n d 1 i c h in poljski socialni demokrat je. Iro in M a 1 i k sta hitela proti ministrski klopi in kakor besna kričala: »Vrzi-mo Abrahamo\vicza ven, tega policista ; ven, ven z njim!« Predsednik je zvonil neprestano in zaman opominjal demonstrirajoče poslance, naj mirujejo. Njegove besed«* so izzvenele, ne da bi jih kdo slišal, ne da bi se kdo nanje oziral.
Ministrski predsednik baron Beek je nekaj časa tik ob Abraha-mowiezu nemo zrl na te prizore, a kmalu se ga je lotila nervoznost, da je jel v vidni razburjenosti korakati semtertja med ministrsko klopjo in predsedniško tribuno.
Med tem s*- je hrup nekoliko polegel in predsednik je hitel, da odda besedo ministrskemu predsednika, ki je na to tiho, da se je jedva Čulo, predstavil novega ministra zbornici. Jedva je izgovoril Abrahamowiczevo ime, je s podvojeno močjo zahrumelo po zbornici: »Ven ž njim, s policistom!« Posl. 13 r e i t e r je razvil velik plakat, na katerem je bil naslikan Abrahannnvicz v uniformi policista.
Med Malorusi, Vsenemci in socialnimi demokrati je nastal silen krohot. Predsednik je zvonil in poživljal re-ditelje, naj Hreiterju odvzamejo plakat. Nihče se ni zmenil za njegove besede, Iro in Breiter sta kravalirala naprej in kazala po zbornici Ahraha-mo\v iezevo karikaturo.
Dr. W e i s s k i r c h n e r je nervozno vdaril s pestjo ob pult in zakli-eal: »Gospod poslanec Breiter, kličem Vas k redu. Poslanec Romančuk ima besedo!« Romančuk je skušal govoriti, toda njegove besede so izginile v splošnem hrupu.
M al i k, Iro, Breiter, Freundlich in Diamant so kar konkurirali med sabo, kdo bi bolj kričal, ter obsipali Abrahamo\vicza s priimki in psovkami, ki se v dostojni družbi niti omeniti ne dado.
Poteklo je dobre četrt ure, da se je hrup polegel toliko, da je mogel Romaneuk nadaljevati svoj govor.
Romančuk je izjavil, da Malorusi sploh ne priznavajo ministra za Galicijo, da Abrahanunvieza ne smatrajo osebno za sposobnega za posel ministra in vsled tega proti njegovemu imenovanju najodločneje protest njej o.
Slične protestne izjave so podali posl. S t a u d za židovski klub; M a -1 i k in dr. M i c h 1 za Vsenemce, Davidi j a k za Starorusine, dr. D i -a m a n t pa za socialne demokrate.
Xato je odredil predsednik čitanje došlih vlog in razpravo o nujnem predlogu posl. S c h r a m m 1 a , R e n n e r j a in tovarišev glede po-dražetrja živil.
Poslanec Mora c z e w s k i kot glavni progovornik je polemizoval prOti izvajanjem poljedelskega ministra trdeč, da je dr. Ebenhoch govoril kakor kak veleposestnik iz Alp, ne pa kot avstrijski poljedelski minister.
Predlagatelj S c h r a m m e 1 je takisto reagiral na izvajanja poljedelskega ministra ter se zavaroval pred očitanji, da so socialisti vložili nujni predlog o podraženju živil zgolj iz demagoških ozirov. Socialist Renner je med drugim rekel: »Opetovane se je že naglašalo, da služijo državni emblemi često za to, da bi prikrili razredne koristi. Govori se o patriotizmu in se misli na visoke žitne cene. V trenotku, ko stiska agrarna politika vse ljudske sloje, se drzne minister izjaviti za program agrarnih slojev. Poljedelski minister je strgal z vladne zgradbe simbol edinosti in skupnosti ter ga nadomesti] z emblemom posebnih agrarnih interesov. Ministrstvo hi moralo zastopati enotno politiko v interesu vsega ljudstva, tu pa se oznanja načelo, da naj minister zastopa zgolj in-
1 terese enega samega sloja. Povsodi vlada glad. Ne samo proletariat, nego ves srednji stan trpi pod neznosno draginjo. Kaj pomagajo zvišanja plač, ko se je tekom enega leta vse podražilo za 20', ! Zato je nujno potrebno, da že vendar vlada enkrat nekaj ukrene, da se prepreči vedno po-draževanje živil.«
Po Rennerjevem govoru se je razprava prekinila. Glasovalo se bo o predlogu v četrtek, in sicer na zahteve* socialnih demokratov imenoma.
Sicer je popolnoma gotovo, da nujnost predloga ne bo sprejeta. Toda s tem še ni odprta pot k prehodu na dnevni red, ki ga zapira še dolga vrsta nujnih predlogov.
Sploh se ni nadejati, da bi bilo mogoče absolvirati nagodbene predloge do določenega roka 31. decembra, ako bo zborniea rabila za vsak nujni predlog toliko časa, kakor za Renner-jev predlog.
Kakor se torej vidi, so šanse za parlamentarno rešitev nagodbe o določenem času zelo neugodne. Zato že misli vlada na to, da bi nagodbo in proračun predložila zbornici kot nujna predloga. Toda tudi proti temu načrtu je mnogo tehtnih pomislekov. Predvsem bi najbrže v tem slučaju opozieionalne stranke takoj pričele proti nagodbi z naj hrupnejšo ob-strukcijo in te se vlada boji bolj kakor živega ognja.
Za sedaj si bo vlada skušala pomagati iz prve zagate s tem, da sklice sejo klubski h načelnikov, pri katerih bi se naj v medsebojnem spora-zumljenju določil modus procedendi za prihodnje zbornične seje. Ce pa bo ta konferenca imela vspeh, je seveda veliko vprašanje, in menimo, da si v tem oziru tudi vlada ne dela prevelikih nad.
Položaj je silno zamotan in skoro ni nade, da bi se vladi posrečilo ga uspešno razvozljati!
tel, vse mu bodo dovolili! Nekaj dolgov bode mestna občina že spet napravila, če tudi sta sedaj v zastopu Hutter in Kravagna. Dokler bode mestna hranilnica mogla dajati in smela dajati denar, lahko O. sezida še drugi taki »monstrum«, kakor je mestna hiša, ki se še le izgotavlja.
Mestna občina je imela dozdaj za uradnega načelnika Nemca Eberhar-tingerja. Da nimata župan Ornig in podžupan Steudte niti pojma o poslih mestnega urada, to je znano. Za to je Kberhartinger uradoval v Ptuju, kakor uraduje Ambroschitz v Celju, kakor je uradoval Tax v Mariboru.
Vrh tega je bilo privatno življenje Kberhartingerja tako, da more to prenašati le kak Ornig kot župan, tisti Ornig, ki je proglasi javno mestni zavod »nemški Madchenheim« za svoj harem.
Sedaj so Kberhartingerja odslovili in mu dali celo odpravnino, seve, iz mestne blagajne! Vzrok, da so ga odslovili, so bili gotovo zaostanke v uradu! Glavni vzrok pa je bil to, da je mož Eberhartingerjeve konkubine, ki je več let vse mirno gledal in prenašal, začel groziti s škandali! Taka odkritja bi ne bila prijetna, ne Orni-gu, ne mestnemu zastopu! Dali so Eberhartingerju slovo in še ga plačali, da je šel. Vse to pa služi za novo poglavje slavne zgodovine mesta Ptuj iz najnovejše dobe, in se ne more pozabiti, ker bi bila sicer slava Or-nigovega   županovanja   prikrajšana!
K zsodovinl mesto Ptuj.
Iz Ptuja, 25. nov.
Pek Ornig je spet župan, sodar Steudte spet podžupan. Tako dolgo so hodili razni odborniki prosit Orniga, da je spet županstvo prevzel. Prosit so hodili nnjzvestejši pripadniki, tisti, ki so Ornigove milosti in naklonjenosti najbolj potrebni. Pajdaši se imajo spet, komedija je doigrana! Kaj pa bi bil Ornig brez županske Častil Velika ničla, kateri bi ne hotel Linhart niti za dobro plačo več kaditi! Ornig se je ku jnl, da si je svoj«' zveste tem bolje privezal, da jih je tem trdneje prikleni] na svoje gare! Skozi tii leta bode počel, kar bode ho
Obrtni vestnik.
Poizvedbe o vporablja-njuotrok, ki obiskujejo šolo, za obrtna in druga dela. Trgovinsko ministrstvo je v sporazumu z naučnim in notranjim ministrstvom določilo, da je izvesti v Avstriji tekom šolskega leta .1907./08. poizvedbe o tem, v kakšnem obsegu se vporabljajo šolski otroci za obrtna in za vsakovrstna druga dela. Načrt za te poizvedbe je že dogotovljen, in se je vodstvo in nadziranje teh poizvedb poverilo uradu za delavsko statistiko. Poizvedbe se bodo vršile na ta način, da se bodo letošnjo jesen izročile učiteljem na javnih ljudskih šolah poizvedovalne pole, katere jim bo izpolniti na podlagi odgovora šolarjev in pa na podlagi lastnih izkustev in lastnega opazovanja. Zaradi urnejše izvedbe predmetnih poizvedb, katerih podatki bodo služili postavni uredit vi <»troškega dela, se ne hode poizvedovalo po vseh šolah, marveč le po šolali v gotovih, že naprej določenih okrajih posameznih kronovin. Ti okraji se bodo   odbrali tako, da bodo poiz-
vedbe obsegale razne kraje s kolikor moč različnimi gospodarskimi razmerami in različnim gospodarskim značajem, to zategadelj, da se i z pozna in doZene, kolikor moč popolno različne načine v porabljanja otrok za obrtna in druga redno se vršeča dela. Obseg poizvedb je določen tako, da bodo dale glede otroškega dela v obrtih kar najtočnejši vpogled v raznovrstne stroke obrtne delavnosti. Izbrala so se ozemlja, ki so središče in sedež velikih industrij, potem kraji, kjer je razširjena domača pridnost in hišna industrija ter kraji, kjer prevladuje mali obrt. Obširne poizvedbe se bodo vršile tudi glede vporabe otrok pri kmetijskih delih vseh vrst. Tako bo mogoče na podlagi izvršenih poizvedb primerjati zlasti tudi intenzivnost vporabe šolskih otrok za obrtna dela v krajih z veliko industrijo, domačo industrijo in v krajih, v katerih je pretežno zastopan mali obrt. Na Kranjskem, Goriškem, v Istriji, Dalmaciji in Galiciji se bodo vršile poizvedbe tudi v ponavljalnih šolah in v nadaljevalnih šolali. Jemalo pa se ho v poštev le otroke, ki še niso izpolnili 14. leta. Pri teh poizvedbah se ho rabilo tri vrste vprašalnih pol: šolske, razredne in individuvalne vprašal ne pole za vsakega otroka. Šolske pole, katere bo izpolniti šolskim vodstvom, imajo pred vsem nekaj vprašanj o uredbi pouka na dotični šoli; šolskim vodstvom je pa bkratu dana prilika, da se v splošnem, in sicer če le moč na podlagi učiteljske konference, izjavijo o vrstah otroškega dela v svojem šolskem okraju in o razširjenosti takega dela. Pri tem je mogoče, da eventualno tudi zdravnik izrazi svoje mnenje, kako vpliva delo na zdravje šolske mladine. Razredna pola, oziroma analogna pola o obisku ponavljalne * ali nadaljevalne šole služi v to, da se izkaže skupno število otrok v razredu ob navedbi starosti in spola, in število onih otrok v razredu, ki se vporabljajo za kakšno redno delo. Najvažnejši poizvedovalni obrazec pa je in divi d u v a 1 n a v p r a š a 1 n a p o-1 a , katero je praviloma izpolniti razrednemu učitelju, oziroma učiteljici in sieer za vsakega otroka do 14. leta, ki je tekom šolskega leta 1907/08 ali pa v zadnjih velikih počitnieali opravljal kakršnakoli tlela, tako pri kmetijstvu, gozdarstvu, pri lovih, ribolovih, rudokopih, pri domači industriji ali delu na domu. ali v tovarni, rokodelstvu, trgovinskih in prevoznih podjetjih, pri gospodinjstvu ali drugačnih opravilih na primer kot sel, raznašalec, krošnjar ali tudi če je postavljal keglje. \i pa ob poizvedbah razlikovati, ali se je otroku za opravljano delo kaj plačevalo ali ne;
LISTEK.
Prvi mi
(Načrt za šolsko ali domačo nalogo vsem srednješolcem v eksempelj)
Ker je zapadel ravno prvi sneg, se bo gotovo rodila temu ali onemn profesorju nesrečna misel, da da po dobno nalogo svojim ljubim učencem. Posrečilo pa se mi je dobiti v roke že izdelano tako nalogo znamenitega petošolea Telebana Telebanovica in moram reči, da lahko služi v vzor vsem takim izdelkom. Da prihranim torej trud ubogim dijakom, jo priohčujem v blagohotno prepisovanje.
Šolska naloga. Prvi sneg.
Kdo ni Še videl prvega snega l Radostne misli nas navdajajo ob pogledu na prvi sneg in v očigled temu dejstvu. Prej je bilo vse tako rjavo in črno, zdaj je pa belo. Drevesa so bela tam pod Tivolijem, kostanji in smreke in tudi druge rastline, vse je belo. Tudi polja in travniki in Kamniške planine.
Kdo se ne veseli prvega snega?
Vse se ga veseli, posebno pa otroci in stari ljudje. Izjeme so tisti, ki imajo raztrgane črevlje in nimajo galoš. Posebno otroci so veseli, ker se kepa-jo. Jaz pa sem že prepameten za take reci. Tudi vem iz disciplinarnega reda, da se moram mi eesti dostojno obnašati. Lahko bi n. pr. ubil kako okno ali pa zadel kakega gospoda prote sorja. Potem bi bil gotovo zaprt. Za to pa sem prepameten.
Snega se veselijo tudi mestni delavci, da kaj zaslužijo, ko ga kidajo.
Sneg je tudi koristen. Učenjaki namreč trdijo, da varuje poljske pridelke ubogemu kmetu, da mu ne zmrznejo. Kajti sneg je gorkejši, kakor /rak, ki ga obdaja, ko bi ne bil gor kejši, bi se sta jal. Tako je in nič dru gaće!
Sneg ima tudi neprijetne plati. Kajti streha ne lahko podere, ako je slaba in je na nji preveč snega. In to je nevarno za življenje dotičnih hišnih prebivalcev. Tudi se zgodi, da se utrga plast snega na strehi in pade n. pr. kakemu spodaj idočemu profesorju na glavo. Profesor zboli in nima pouka. To je velika nesreča in škoda. Posebno če je to profesor grščine ali matematike. Omenil sem že v začetku predstojeće razprave, da je sneg neprijeten, da,   naravnost   škodljiv ti-
stim osebam, ki imajo raztrgane ali sploh slabe črevlje, nimajo pa galoš. Taki ljudje dobe potem nahod. Na drugi strani pa to koristi lekarnar jem, ker prodajo dosti »Furmana«. Spomladi pride: južni veter in raztopi sneg po gorah. Nastanejo plazovi, ki zasujejo cele vasi. Tistemu vetru pravijo v Švici »Fohn«. Za Ljubljano pa to nima pomena. Fčenjaki so dognali, da sestoji sneg iz majhnih kristalov, kako pa sneg nastane, tega, hvala Bogu, še niso dognali, sicer bi se mi morali še to učiti.
Sneg tudi zaniede železuične proge, posebno na Ruskem. Potem beremo v »Narodu« o železniških nesrečah. Tudi telefonske žice ima navado potrgati, potem stoji v »Narodu«, da so sadi pretrgane zveze izostala poročila z Dunaja.
Sneg je škodljiv in neprijeten tudi živalim n. pr. medvedom in tičem, ki ne morejo radi tega dobiti brane. Radi tega pridejo te živali v obližje človeških bivališč, kar je tudi jnko neprijetno. Prijetno je pa to Društvu za varstvo živali«, da ima spet priliko postavljati hišice za liče na Gradu in pod Tivolijem. Medvedom in volkovom ne postavlja »Društvo za varstvo živali« nobenih hišic, kar pa ni konsekventno.   Drugih ne-
prijetnosti snega, kakor teh. ki sem jih omenil, menda ni.
Pozabil sem pa še na par koristnosti. Kako si moremo n. pr. misliti, da bi se mogli ljudje, bodisi majhni t. j. otroci ali veliki t. j. odraščeni, sanjkati, ko hi ne bilo snega. Tega si brez snega na noben način ni mogoči4 misliti. Tudi bi se ne mogli na Ruskem voziti v saneh, ko bi snega ne bilo. To je gotovo. Ravnotako gotovo je. da bi mi ne imeli te naloge, ko bi ne bilo snega.
Ako to stvar natanko premislimo in preudarimo, vidimo torej v celoti, da je sneg prav lepa in koristna naprava Veselimo se torej prvega sne ga! In to je, kar smo hoteli povedati.
Postscriptum izdajatelja. To je torej naloga Telebana Telebanoviča, inteligentnega petošolea; profesor pa je mislil, da se skriva za tem kaka ironija in mu je dal trojko.
Ironija in Teleban Telehanovič! Nezdružljivo nasprotje!
Upam, da so današnji profesorji slovenščine že modernejšega namira-nja in da dajo vsem, ki prepišejo to krasno nalogo, najmanj odlično.
Izdajatelj. Lenob Lenuhovič.
tez trnje do sreče.
Povest.
(Konec.)
Ko se je Anton pripeljal pred župansko hišo, je udarilo na njegovo uho \/. pritlične sobe prihajajoče vpitje. Stari krošnjar je še vedno kričal, zakaj da niso grofa Rotta prijeli in je botel iz sobe, tako tla so ga morali šiloma zadržati  na postelji.
Kdo pa tako vpije9« je vprašal Anton žensko, ki jo je našel v veži.
»Tisti starec, ki so g-a davi našli na pol zmrznjenega,^ je odgovorila Ženska »Menda se mu je zmešalo. Gospod grof Rotta je bil tu, da bi revežu pomagal, a ko ^ra j«- starec zagledal, ga je začel zmerjati s sleparjem in za-peljiveem in kričati, naj ga primemo. Oospod grof je bil prav nevoljen, sta-rec pa kriči še vedno, zakaj grofa nismo prijeli  in izročili orožnikom.«
Na Antona je to poročilo napravilo mučen vtisk. Zakaj je neznani starec bratranca njegove žene imenoval sleparja f Ali ga pozna in odkod ga poznaf Ali je norec, ali ga smatrajo ljudje le za norca, ker govori resnico, ki pa se ljudem  zdi blazna?
Zadrhte! je Anton po vsem životu in naglo odprl vrata v sobo, kjer je ležal starec.
v poizvedbe je slasti tudi privzeti one otroke, ki so delali izključno za svoje starše ali rednike bodisi v njih obratu ali gospodinjstvu. Vprašanja v in-dividuvalni poizvedovalni poli se tičejo starosti, spola, rodbinskih razmer, osebe, ki daje otroku stanovanje, načina dela, delovnega časa, delovnega kroja, plačila, zdravstvenega stanja otroka, njegovega vedenja v šoli in izven šole. Le pri onih otrocih odpade izpolnitev vprašalne pole, ki niso opravljali nobenega dela ali pa so jih starši porabljali le mimogrede za neznatna dela.
Trgovina i m a t e r i j a 1 -ni in blag o 111, če se izvršuje na drobno, je vezana na sposobnost ni dokaz; za to vrsto trgovine je običajen tudi izraz trgovina z drogvaini. Trgovina z materijalnim blagom obsega navadno sledeče predmete: Zdravilski vporabi služeče snovi in preparati; rudokopne produkte vseh vrst, kemične preparate, kemikalije, barve, firneže, lake, kovine, olje, parfumeri-je, soli vseh vrst. Ti trgovci morejo s privoljenjem pristojnega obrtnega oblastva prodajati tudi različna zelišča, ki niso pridržana lekarnarjem. A" krajih, kjer ni trgovine z materijalnim blagom, morejo tudi drugi trgovci, zlasti trgovci z mešanim blagom dobiti tako dovoljenje. Ob izdaji takega dovoljenja je obrtnemu oblast vu jemati ozir na krajevne razmere in potrebe, dovoljenje je mogoče dafi le takim trgovcem, ki imajo potrdilo okrajnega zdravnika, da poznajo taka zelišča in jih morejo razločevati. Zdravilna zelišča,ki se smejo prodajati sicer izven lekarnam pa le vsled izrecnega dovoljenja obrtnega oblastva, so našteta v zakonu z dne 17. junija 1886, dr. zak. štev. 97 imenoma, med te spadajo tudi pelin, kamilica, pola j, melisa, tavžent-roža, Xa deželi trgovci često tudi zdravilna zelišča prodajajo, ker se jim ponujajo in ljudje po njih radi izprašaj e j o. Previdno je. da se informirajo glede takih dopustnosti prodaje takih predmetov, sicer si morejo nakopati neprijetne zadržke od strani pristojnih oblastev. Opozarjamo pa, da te omejitve veljfijo le za prodajo na drobno v roke konzumentov; za prodajo na debelo, to je za promet med producenti, fabrikanti, trgovci in lekarnarji ti nadležni, in morda v mnogem oziru nepotrebni predpisi, ne veljajo.
Iz odsekov in klubov.
Dunaj. 'Jb\ novembra. N a -godbeni odsek je razpravljal danes o zadnjem členu nagodbe. Jutri pride na vrsto odstavljena skupina o indirektnih davkih. Danes so bila v razpravi zgolj finančna vprašanja (valuta, hranilnice, banke, vrednostni papirji itd.). — Posl. dr. Ellen-bogen je dokazoval, da bi ločitev banke pomenila za Ogrsko gospodarski propad. Ogrska ima četrt milijarde pasivitet Inozemstvu mora plačevati na leto 2 milijona obresti od državnih dolgov. Privatno hipotekarno zadolženje napram Avstriji gre v milijarde, ravno tako dolgovi na blagu. Ako bi se banka ločila, morala bi Ogrska poravnati svoje dolgove v zlatu ali pa si najeti dolg. Potem je govoril posl. L a g i n j a.
Z v e z a a g r a r n i h p o si a u -c e v je dane> sprejela po daljši debati resolucijo, ki se izreka odločno proti temu, da bi se melioracije odvzele poljedelskemu ministrstvu ter se izročile novemu ministrstvu za javna dela. Resolucija temveč zahteva, naj
»Kaj mislite, da sem znorel?« je kričal starec. »Nikoli nisem bil tako pameten. Spoznal sem ga na prvi pogled, čeprav ga nad dvajset let nisem videl. Lep grof je to! Slepar je. Vam pravim. Nekdanje moje sosedo .Jer-nejke malopridni sin je, pa ne grof.«
Z zadržano etapo je poslušal Anton starčevo kričanje. Tako se je ustrašil starčevih besed, da se ni upal bližje stopiti, nego je ostal pri vratih Močni mož se je tresel, kakor bilka.
Toda starec je kmalu zapazil pri vratih stoječega človeka. Poskusil se je zravnati. S svojimi velikimi očmi je pogledal Antona in vprašal:
»Kdo ste pa vi? Ali vi tudi mislite, da je oni slepar grof? Pokličite orožnike in povejte jim, da je slepar.«
»Bodite že mirni,« se je oglasil hlapec, ki je držal starca na postelji. »To je gospod Košan, oče gospodične Pavle, ki ste jo dali poklicati.«
»Ah — gospod Košan!« je vzkliknil starec. »In kje je gospodična Pavla? Zakaj ni prišla gospodična Pavla? Obljubila mi je, da mi bo pisala o moji hčeri, pa mi ni nič pisala. In zdaj bom umrl, in moja hči se me še sedaj ne usmili. Gospod, zakaj ne puhtite moje hčere k meni? Samo enkrat bi jo rad še videl pred smrtjo. Vse sem ji odpustil! Vse! Da mi je s tem sleparjem odšla, da mi je odnesla denar, da je bila malopridna ženska. Vse sem ji odpustil. Saj je vendar moj otrok. Pustite jo k meni, prosim Vas, pustite jo k meni!«
Anton se je naslanjal na zid in
se za melioracije, posebno za obzida-vanje hudournikov in za vodovode ustanovi v poljedelskem ministrstvu posebna sekcija. Nadalje se naj ustanovi v poljedelskem ministrstvu poseben oddelek, ki bo prevzel socijalno skrb glede kmetijstva in za blagotvorne ustanove na deželi. Zakonodaj-stvo o vodnih pravicah se naj prepusti deželnim zborom.
V p o 1 j s k e m k 1 u b u je naznanil posl. G l a b i n s k i, da je na primernem mestu ugovarjal proti Poljakom sovražni zakonski predlogi, ki se je predložila danes pruskemu deželnemu zboru, žal, da brez uspeha. Upa vendar, da bo z božjo pomočjo prava kultura zmagala nad nasil-stvom. — Potem je klub pozdravil novega ministra viteza Abrahamowi-cza, ki je imel daljši nagovor.
Splošno pomiloščenje za vojaške begune.
Dunaj, 26. novembra. Z dnem decembra 1907 se začne 601etni jubilej vladanja cesarja Franca Jožefa. Ta dan se proslavi s splošnim pomi-loščenjem vojaških begunov, namreč vseh tistih, ki so se odtegnili nabora ali pa so v vojake že potrjeni pobegnili v inozemstvo, da niso nastopili vojaške službe. Vsi so sedaj pomilo-ščeni, vsakršna preiskava je proti njim ustavljena, ako se v teku dveh let prijavijo pri kateri vojaški ali politični oblasti. S pomiloščenjem je zelo ustreženo Ogrski, kjer je splošno pomanjkanje delavskih moči ravno zategadelj, ker je mnogo mladeničev v Ameriki, ki bi se bili že radi vrnili, a so se bali kazni, ker so se odtegnili vojaški dolžnosti. Ravno tako se opusti kazen vsem, ki so bili zaradi te vrste vojaškega begunstva obsojeni v zapor; nadalje se opusti podaljšana vojaška služba vsem, ki so bili iz katerega navedenih dveh vzrokov obsojeni v podaljšano vojaško službovanje. Zamujenih orožnih vaj ne bo treba nadomestovati. Pomiloščenje velja tudi za Bosno in Hercegovino.
Ogrsko-hrvaški drž. zbor.
B u d i m ]> e š t a , 26. novembra. Danes je madžarska besnost bruhnila znova s posebno vehemenco na dan. Madžarske šoviniste je razdražil ru-munski poslanec M a n i u , ki jim je v obrambo poslanca Vajde povedal nekaj britkih resnic. Ko je nato dobil besedo dr. L o r k o v i č , besneli so grozovito, češ, da ne sme govoriti hrvaško. Posl. Fried je klical: »Ako Lorkovič govori, dobi zaušnico!« Vihar je bil tolik, da je predsednik d ust h moral prekiniti sejo. Med odmorom je šel ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e k Hrvatom ter jih opozarjal, da je razburjenje toliko, da bi lahko prišlo do pretepov, zato naj se Hrvatje naj ne udeležijo debate. Hrvatje so odgovorili, da so tudi nji hovi poslanci stali pred tem imunitetnim odsekom, in da je imunitetna pravica poslancev prevažna, zato morajo tudi govoriti k debati. Končno pa se je vendar dosegel s Hrvati kompromis, da so se odpovedali besedi pri tej debati. Nato je bil sprejet predlog imunitetnega odseka, ki izreka, da se je poslancu Vajdi kršila imunitetna pravica. Potem se je nadaljevala debata o avto n o m n e m c a r i n s k e m tarif u. Hrvatje so n a d a 1 j e v a 1 i o b s t r n k-c i j o. Sprejela sta se §§ 14. in 17. — Ministrski predsednik dr. \V e k e r -1 e je predlagal, naj se razprava o tem predmetu prekine ter se postavi na dnevni red jutrišnje seje  p o o b 1 a -
ni mogel govoriti.   Le z največjo težavo je premagal svojo slabost in sto pil k starčevi postelji.
»Kdo je vaša bči ?< je vprašal t repe ta je.
Plaho je pogledal starec smrtno-bledega moža, kakor bi se zavedal, da je povedal preveč.
»Kdo je vaša hči?« je trdo vprašal Anton in prijel starca za ramo in ga srdito stresel. »Govorite, kdo je vaša hči ?«
»Moja hči je vaša žena,« je odgovoril prestrašeni starec in ihte padel nazaj na posteljo.
V tem hipu so se odprla vrata in v sobo je planila Pavla.
»Papa, papa, nikar ne poslušaj, nikar.«
Kakor iz uma se je vrgla Pavla pred očetom na kolena in poljubljala ter s solzami močila njegovo roko.
»Pavla — ti si vedela?« se je izvilo Antonu iz prsi.
»Vse, papa, vse sem vedela — že davno vem vse.«
»In zakaj si molčala?«
»Zaradi tebe, papa, ker sem se bala, da si kaj storiš.«
S solznimi očmi se je ozrla Pavla na svojega očeta, ki je omahoval pred njo. Anton jo je dvignil s tal in naslonil svojo glavo na njeno ramo ter se razjokal na glas.
»Ti moj plemeniti, velikodušni otrok — odpusti mi, odpusti mi,« to je bilo vse, kar je mogel Anton med solzami govoriti.
Hlapec in dekla, ki sta stražila starca, sta s   silnim presenečenjem
stilni zakon za nagodbo. Po poslovniku smejo k predlogu ministrskega predsednika govoriti le štirje poslanci. Posl. M e r e y je izjavil, da se pridruži predlogu ministrskega predsednika z ozironi na žalostni parlamentarni položaj, ki ga je zakrivila hrvaška obstrukcija. — Posl. Naagy (desident neodvisne stranke) je izjavil, da odklanja predlog ministrskega predsednika v svojem in v imenu svojih somišljenikov. Tudi on je hud na hrvaška obstrukcija. — Posl. Nagy premagati z zakonitimi sredstvi. Po-oblastilni zakon pa nasprotuje parlamentarizmu in ustavi. Tudi poslanec Farkashazv je govoril proti predlogu. Pri glasovanju je bil predlog sprejet z vsemi glasovi proti šestim glasom. Hrvatje se niso udeležili glasovanja.
Minister pl. Josipović o hrvaški obstrukciji.
B u d i m p e š t a , 26. novembra. Med današnjim odmorom parlamentarne seje je izjavil »hrvaški« minister pl. Josipović napram madžarskim poslancem: »Ako se tukaj sklene, da Hrvatje ne smejo govoriti hrvaško, za kar imajo zajamčeno pravico, bi jaz za svojo osebo izvajal posledice. S tem pa bi bila tudi onemogočena vsaka unionistična politika na Hrvaškem, in nihče bi se ne našel več na Hrvaškem, ki bi še delal tako politiko. Nesreča je, da je poslanih sem 40 Hrvatov, ki nastopajo izzivajoče. Skrbeti je treba, da pridejo sem drugačni ljudje.« — Hrvatje nameravajo vsled te izjave poslati ministru Josipoviču javno pismo, kjer ga razkrinkajo in osmešijo.
Prusi proti Poljakom.
B e r o 1 i n , 26. novembra. V pruskem deželnem zboru je včeraj predložil ministrski predsednik knez Bulo\v zakonski načrt, ki bi naj uničil Poljake. Načrt namreč daje državi pravico, da samolastno razlasti poljska posestva. Državni kancelar je predlogo utemeljeval zelo previdno ter je navajal, da vsebuje načrt sredstva v obrambo nemštva v vzhodnjih pokrajinah. Predloga da je dokaz, da hoče vlada ostati na Bismarckovih potih. Biilow je naglašal, da je njegov glavni program, z gospodarsko povzdigo napraviti nemškemu prebivalstvu in uradništvu prijetno življenje v teh pokrajinah. Naselbinska komisija je naseljevanje močno pospeševala, vendar pa se ni dosegel tak uspeh, kakršnega si želi vlada. Potem je dokazoval, kako Poljaki nakupujejo nemška posestva. Zadnja leta je prišlo 100.000 ha nemške (?) zemlje v poljsko last. Naselbinska komisija potrebuje velika, zaključena ozemlja, ki pa jih s prostovoljnim nakupom ne more dobiti. Zato se mora zakonito določiti pravica za razgla-stitev. (Klici pri Poljakih: Nezaslišano) . Vlada mora v naselbinski politiki neustrašeno korakati naprej, ko se ji obetajo uspehi. — Prvo branje o tej predlogi ho že prihodnji petek. Poljaki so hladnokrvni, ker vedo, da se tudi ta pruska juha ne bo tako vroča jedla, kakor jo skuhajo. Na enem kraju bodo Poljake razlastili, a nakupili si bodo na drugem.
Portugalska pred revolucijo.
Madrid, 26. novembra. Na Portugalskeni vre čimdalje hujše. Poveljnik mestne garde v Lisaboni je odstopil, češ, da smatra sedanjo vlado za nevarno. Kralj noče   sprejeti od-
gledala samo Antona in Pavlo. Ko se je hlapce končno ozrl na starega krošnjnrja, je ta ležal mirno in tiho na postelji z mehkim usmevom na ustnih. Bil je mrtev
Anton je zavil Pavlo v svoj plašč in se peljal ž njo domov. Držala sta se ves čas za roko in Pavla je morala povedat i vse od kraja, kako je izvedela skrivnost svoje mačehe in kako se je trudila in žrtvovala, da bi ostala ta tajnost prikrita.
»Ti velikodušno, plemenito dekle.« Samo to je zamogel reči Anton in je nagnil svojo glavo ter poljubil hčerki roko.
Pavli je bilo toplo pri srcu in čutila se je srečno, dasi se je bala tre-notka, ko stopi Anton pred Elviro. A vedela je, da ima zdaj neomejeno oblast nad očetom in vedela je, da jo bo vporabila in znala preprečiti vsako nesrečo.
Voz se je približal gradiču in kmalu zavil na dvorišče.
»Papa,« je prosila Pavla, »jaz se bojim, kako boš zdaj govoril z Elviro. Hitre jeze je in skrajno brezobzirna. Strašen prizor bo to. Ah, ko bi mogla biti na tvoji strani.«
»Ne, dete moje, to ne gre,« je dejal Anton. »In zdaj, ko vem, česa si se bala in česa se bojiš, ti prisežem pri spominu tvoje matere, da ne storim nič zlega ne Elviri ne sebi. Ce si ti trpela in hotela celo žrtvovati svoje pošteno ime, da bi mene rešila, jaz, Pavla moja, ti pokažem, da sem vreden imeti tako hčer.«
stopa. Nadalje je resigniral tudi rektor vseučilišča. Za časopise je pravcata strahovlada ter ne smejo ničesar zapisati, ker ne ugaja absolutistični vladi. 21 političnih klubov so zaprli. — Bivši konzervativni in napredni ministri imajo konference. Za prihodnje dni je napovedan shod monar-histov.
London, 26. novembra. Iz Portugalske ni mogoče dobiti nikakih zanesljivih vesti. Vlada strogo nadzoruje vse brzojavke ter odpira količkaj sumljiva pisma. Vendar se je splošno razvedelo, da se republikanska propaganda silovito širi, in tudi člani gosposke zbornice se že priznavajo za pristaše puntarjev.
Boji v Maroku.
Pariz, 26. novembra. Na meji pri Lalla Marniji traja boj z vstaši že dva dni. Vstaši plemena Beni Sna sen imajo 10.000 oboroženih mož. V začetku boja je bila francoska pehota v hudi nevarnosti. Na francoski strani je padlo šest mož, med njimi neki poročnik. Dvanajst vojakov, med njimi neki major, je bilo ranjenih. Vstaši so imeli do 1200 (?) mrtvih.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 27 novembra.
— Modrovanja o kranjski politiki prijavlja sedaj naš stari prijatelj I. L. iz Krškega. Po svojem uni-stvenem ugibanju je prišel do zaključkov, ki so ga napotili, da je izrekel svoje specialno zaupanje najsmešnejšemu lističu, kar jih izhaja. Gosp. I. L. morda pričakuje, da bodemo ž njim polemizirali. Pa to se nam ne zdi potrebno. Njegova modrovanja nas namreč preživo spominjajo na tistega starega graničarskega kapetana, ki je »v nič del« vse Napoleonove zmagoslavne generale.
— Blamirani. Že več tednov vodi »Slovenec« strahovito vojsko proti poslancu in županu Hribarju. Dan na dan meče nanj najdebelejše bombe in domišlja si, da napravlja njegovo streljanje grozen efekt. Dosegel je pa samo to, da so legitimirani pooblaščenci naprednih volilcev izrekli župana Hribarju zaupni c o. S tem so pokazali, koliko dajo na »Sloven-eevo« vpitje in koliko zaležejo »Slo-venčevi« napadi.
— Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima \
soboto, dne 30. novembra t. 1. oh 4. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: I. Predložitev zapisnika zadnje seje. II. Naznanila predsedstva. III. Naznanila tajništva. IV. Poročilo o volit v i cenzorjev pri ljubljanskem zavodu av-strijsko-ogrske banke. V. Volitev zborničnih zastopnikov v šolsk. odborih obrtnih nadaljevalnih šol v Cerknici in v Idriji. VI. Premomha plašnega in napredovalnega predpisa za zbornične uslužbence. VII. Zbornični proračun za leto 1908. VIII. Prošnji rokodelskih zadrug v Idriji in Zireh za podporo v pokritje stroškov črev Ijarskih tečajev. IX. Prošnja trgovskega društva »Merkurja« za podporo. X. Priziv konsumnegn društva v Starem trgu zoper predpis zbornične doklade. XI. Tajna seja.
— Kaj pa je to »Prostranegg«? T radno se javlja, da se s 1. decembrom premesti poštni urad iz Slavine v Prestranek in da se bo ta poŠta imenovala       nemški      »P r o s t r a -
Vstopila sta v hišo in Anton je ravno hotel oditi v sobo svoje žene. ko mu je prihitela nasproti njegova mati.
»Anton   —   ubogi   moj sin strašno strašno.« »Kaj je, mati?«
»Elvira se je zastrupila. Ravno-zdaj smo jo našli.«
Elvira je ležala mrtva na tleh v sobi. Ko je prejela pismo svojega sokrivca,ko je spoznala.da je prišla njena tajnost na dan in da jo je zapustil edini človek, ki ga je na svetu ljubila, je vzela strup. Dekla jo je našla mrtvo.
Ko je ležala Elvira na mrtvaškem odru, je prinesla Pavla venec svežih cvetic in ga položila na krsto, potem pa je prijela očeta za roko in mu rekla:
»Papa — bodi ji odpuščeno, saj je svojo krivdo plačala z življenjem.«
In prevarani in osramočeni, sicer toli ponosni Anton se je udal vplivu svoje hčere in je dihnil:
»Bodi ji odpuščeno — zaradi tebe, moja Pavla.«
*
Cez leto dni je bilo v trgu zopet vrvenje. Vojaška godba je svirala vesele koračnice in primarširalo je zopet vojaštvo na običajne vaje. General in njegovo spremstvo so se nastanili na Košanovem gradiču. Seveda so hitro izvedeli za tragedijo. Gostom na čast je priredil Anton pojedino, katere so se udeležili tudi sosedje in uradništvo s svojimi ženami
neg g«. S tem se hoče uradno i Kopači ti pristno ime Prestranek in se mu dati, ker se ga ne more ponemčiti, saj nemško lice. Toda proti tej nakani odločno protestu jemo in zahtevamo, da se Prestranek piše tako, kakor je prav, ne pa kakor bi se sljubilo neka terim nemškim nacionalnim našim političnim uradnikom. Pripominjamo, da se je v uradnih krajevnih re-pertitorijih preje pisal Prestranek pravilno slovensko in da se je šele leta 1900. vtihotapila v reperti torij za Prestranek spakedranka ~Prostranegg«, ki je do takrat ni nihče poznal razen famoznega onega uradnika, ki jo je skuhal in »furtim« spravil v uradni krajevni seznamek. In sedaj hočejo to zmašilo celo spraviti v uradno veljavo pri pošti! To se absolutno ne srne trpeti! Pozivamo občino Slavino, naj z vso odločnostjo j) r o t e s t u j e pri p o š t n e m ravnateljstvu v Trstu proti n a ka n i , prekrstiti Pre -stranek v s p ako Prostrane g g.
— Pred c. kr. izpraševalno komisijo za občne ljudske in meščanske šole v Gorici so napravili izpit vspo-sobljenosti: za ljudske šole s slovenskim in n e m š k i ni učnim jezikom gdčne: Bajt Rožica (oboje z odliko), Cimperšek Štefanija, Gomišček Rafaela, S. Kaj d i ž Berbmana, K a u č i č Marija, Ko -c m u t Alojzija, K o s e r Pavla i zu nemške šole z odliko), S. Križa nič Tomislava, Lazar Marija, L e-cker Štefanija, Majde .Josipina (oboje z odliko). M akne Pavla (oboje z odliko), Milost Ljudmila (ital. kot predmet), Modic Justina, Pahor Viktorija (oboje z odliko, ital. kot predmet), S. P 1 a n k e r A v relija, S m e r d u  Katarina, Škof
1 a n c Sofija, T r o š t Alojzija ter gg. Bratož Franc (ital. kot predmet) in Cenčič Josip; za ljudske šole s s 1 o v e n s k i m učnim jezikom in iz nemščine kot predmet gdčne. C igo j Viktorija, H m e I a k Pavla, J e 1 e n e c Marija, K a v č i č Kristina, Kazafura Ljudmila, Ko-in avli Štefanija, M e r h a r Josipina, S c h w i n g e r Justina, S i 1 i č Justina, S m o 1 e Ivanka, Ter p i n Antonija, T r a m p u ž Amalija, Za -g o r j a n Marija ter g^jr. H r e š e a k Alojzij, Turek Franc in V o v k Ivan; za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom gdčni. P e e a r Štefanija in Štur m Alojzija.
— Imenovanje. Višji računski svetnik tržaškega namestništva Karel K o r z i č je imenovan za predsednika izpraševalne komisije za državno računovodstvo.
Iz gledališke pisarne. V petek, (par) se uprizori mična Audranova opereta »Punčka« z gospo Irmo P o 1 a k o v o v vlogi Alezije. — V nedeljo popoldne (za lože nepar) se ponovi igrokaz s petjem in plesom »N a puste m otok u« , zvečer (par) pa se poje zadnjikrat v sezoni Massenetova velika opera »Mali o n«.
Slovensko gledališče. Lippsehiit/.-Lotharjeva   Velika   srenja je privabila snoči precejšnjo srenjo gle dalcev pred pozornico.   Igralo  se je veliko bolj uglajeno ko zadnjič, in dejanje je prišlo do popolne veljave. S tem bodi izrečeno zasluženo prizna nje gospe I) a n i 1 o v i , ki je to pot z diskretno koketnostjo  rešila svojo vlogo, povsem   zadovoljivo,   ter gg. D r a g u t i n o v i č n    in   N u č i č u.
IDalje v prllorD
in hčerami. Pred gradom je svirali vojaška godba na radost koči jaza J a neza, ki je neutrudno mahal s svojim robcem, na katerem je bil naslikan maršal Radeckv. Ko je bilo natočeno peneče Se vino, je vstal stari general in je potrkal na svojo čašo.
»Dovolite, gospoda častita,« — je rekel — »da kot najstarejši član te družbe in kot zapovednik vojaštva izpregovorim nekaj besed. Pred vsem se dostojno zahvaljujem hišnemu gospodarju in njegovi častitljivi gospe materi za ljubeznivi sprejem in odlično gostoljubnost in ju zagotovim naše srčne hvaležnosti in našega ne omejenega spoštovanja ter jima želi mo, da bi solnce sreče vedno sijalo nad to hišo. Jamstvo, da se ta želja izpolni, je gospodična Pavla.Ko bi jaz imel tako hčer, gospoda čestita, ja/. bi bil najsrečnejši človek na svetu. Na.i
se mi ne šteje kot indiskretnost,če povem, da sem z največjim veseljem izvedel, da se je gospodična Pavla zaročila z našim kameradom.«
General je pri teh besedah poka zal na Mirka, potem pa naglo dvignil svojo čašo in s pravim navdušenjem zaklical:
»Trčimo gospoda na zdravje zaročenca, na zdravje   dobrega kame rada in nam vsem tako ljube in mile gospodične Pavle.«
Godba je zasvirala, in zazvenele so čaše. Stari general je stopil priti Pavlo, priklonil si ji globoko in trčil ž njo šepetajoč: Bog z Vami na vseh potili; čez trnje — do sreče.
Priloga ..Slovenskemu Narodu" St. 275., dne 27. novembra'1907.
Slednji je, upoštevaje našo opazko o premieri, kreiral dokaj samozavestnega ljubimca in umerjeno temperamentnega aristokrata Marianija. Tudi ostali igralci so ugajali in bili vob-ee boljši ko zadnjič, posebno obe dami, K r e i s o v a in R o n o v s k a ter gg. D a n i 1 o , T o p 1 a k iu P o v-h e. Hvale vredna je tudi skrbna in okusna režija.
Na adreso intendanee slovenskega gledališča v Ljubljani. Iz Spodnjega Štajerskega se nam piše 25. novembra: Ker je osobje slovenskega gledališča v Ljubljani jelo v letošnji sezoni prirejevati tudi predstave v celjskem »Narodnem domu«, je umevno, da bi mnogi slovenski razumniki izvan celjske okoli-c e te priredbe tudi radi posečali, ako bi se vprizorile ob času, da bi lahko pravočasno došli v Celje ter še tisto noč tudi lahko dospeli domov. C a s gledaliških predstav v Celju naj se nastavi na 6. uro zvečer, kakor to delajo tudi ob nemških predstavah. Potem bi mnogi ljubitelji slovenske Muze — zlasti iz laškega in sevniškega okraja — lahko prišli v Celje, ki sedaj, ko je pričetek nastavljen na 8. uro, tega absolutno ne zamore j o. Tudi za igralce bi bil ta čas sigurno ugodne j i. Se-ve celjska gopoda bi pa že morala glede večerje imeti malo potrpljenja, kar je pa sicer vendar malenkostna zadeva. — Upamo, da slavna inten-danca ta naš nasvet uvažuje in reali-zuje, ker smo prepričani, cia bode potem gmotni uspeh predstav gotovo ugodnejši, nego pa če ostane pri pričet ku ob 8. uri zvečer.
Vojaško pomiloŠčenje. Vsem onim, ki so bili kaznovani, ker se niso odzvali pozivu v vojake ali so pobegnili, mesto da bi nastopili vojaško službo, ali če so v preiskavi ali jih sodnijsko preganjajo ali imajo pričakovati sodno zasledovanje ali disciplinarno kazen — se spregleda od 2. decemba 1907 ostala kazen oziroma nadaljna preiskava in kazen in sicer onim, ki še niso v preiskavi, pod pogojem, če se zglasijo od 2. decembra 1907 do 1. decembra 1909 pri tuzem-skih političnih ali vojaških oblast-vih. Dalje se spregleda z 2. dec. 1907 dolžnost nadaljne službe, ki je bila izrečena zaradi vojaškega bega, kakor tudi podaljšanje splošne službene dolžnosti, povzročene vsled tega. Ta cesarjev odlok se raztega na vse avstrijske državljane, ki so obsojeni zaradi nabornega bega do 2. decembra 1907 ali so tega dne še v preiskavi ali morajo zaradi nabornega bega dalje služiti. Odpuščene so vse zamujene orožne vaje in se tudi vsem, ki so se kot beguni sodili v evidenci, všteje doba med tem časom v službeno dobo.
Umrl je včeraj v Carskem Selu pri Petrogradu veletržec gospod Ivan Kos. Pokojnik, rodom Ljubljančan, brat gospe pl. Bleiweisove in rajne gospe dr. Zarnikove, si je s svojo ne-utrudljivo marljivostjo ustanovil veliko importno trgovino in pridobil znatno imetje. A tudi v daljni Rusiji je ostal zvest in vnet narodnjak in se je zlasti zadnje čase pripravljal, da se vrne v svojo domovino, v Ljubljano. Mnogim Ljubljančanom je še v najboljšem spominu, ko je pred poldrugim letom več mesecev s celo svojo rodo vino bival v Ljubljani. Bodi vrlemu možu blag spomin!
Izseljevanje iz Amerike. V nekaj tednih se je  slika na prekooceanskih parnikih docela spremenila. Preje so vozili ti parniki na tisoče in tisoče izseljencev v Ameriko in se skoro prazni vračali nazaj v Evropo, sedaj pa plujejo skoro prazni v novi svet in se vračajo s prenapolnjenim krovom izseljencev nazaj v staro Evropo. Začetkoma oktobra se je še več sto slovanskih delavcev odpeljalo   iz adri-jatskih pristanišč v Ameriko, a že od teh je jedva peščica dobila dela v Kolumbovi deželi, dočim se je pretežna veČina morala vrniti v domovino, ker ni našla nobenega zaslužka. Naravno je, da so vsled tega postajali izseljenci v Ameriko vedno redkejši in da so razni izseljeniški parniki   dohajali v Ameriko skoro   brez   potnikov. No, slika se je skoro spremenila. V Ameriki sami je nastalo pravo »preseljevanje narodov.« Delavci vseh strok, ki so si prišli iskat kruha v Ameriko, hite sedaj vzpričo financialne krize, ki je zavladala v Združenih ameriških državah, da se vrnejo v staro domovino in ondi najdejo   delo s pičlo plačo, tisto pičlo plačano delo,  ki so ga še nedavno tega odklanjali baš radi tega, ker so imeli   na razpolago boljše delovne pogoje v Ameriki. Ce bi šo kdo dvomil o tem, da se   je v Ameriki financialni krizi pridružila še industrialna, ga mora o tem poučiti delavsko gibanje, ki je nastalo pod pritiskom teh kriz. 400.000 delavcev v fužinah, rudnikih, premogokopih, pri elektrarnah in železnicah je odpuščenih iz službe in vsi ti  delavci so priseljenci iz Evrope. Razumljivo je, da vsi ti elementi vro domov v svojo staro domovino. Na tisoče se jih je že povrnilo v Evropo, a vedno jih je še na tisoče prenumeriranib na parni-
kih za vožnjo. Tudi v Trstu iu Reki se je zadnje tedne izkrcalo že na tisoče »Američanov«, ki pripovedujejo naravnost grozne stvari o strahovitem pomanjkanju dela v Ameriki in o hudih posledicah tega položaja. A v stro-Američana, Cunard-Linie in razne laške in nemške parobrodne družbe transportiraj o vsak dan na tisoče delavcev nazaj v Evropo in v nekaj tednih bodemo imeli doma morda celo take izseljence, ki se sicer pod drugimi pogoji niso nikdar več mislili vrniti v staro svojo domovino. Izseljevanje v Ameriko bo vsaj za nekaj časa popolnoma ponehalo, pri čemer bodo gmotno največ trpele pač razne agenture!
Nemška šola v Slov. Bistrici. Piše se nam: »N e m š k a« šola v Slovenski Bistrici je pod streho. Prihodnjo spomlad se končna dela dovrše in potem se lahko nova ponemčevalnica izroči — svojemu namenu. Tako se vedno zajeda črv v narodno naše telo!
Iz celjske okolice se nam piše: Zloglasna naša H u d i n j a jela se bode vendar enkrat regulovati. Tozadevna dež. postava se je sankci-jonovala dne 20. oktobra t. 1. in glasom tiste se ima Hudinja regulirati od občinske meje Vojnika pa do Hu-dinjskega mostu nasproti občinske meje Skofja vas — okolica Celje v območju občin Vojnik, Arclin in Škofja vas.
Novo poslopje za c. kr. davkarijo v Celju namerava prirediti celjska mestna občina v Kovaški ulici. — Erar se je obligiral, letno plačati za potrebne ubikacije — devet sob — najemščine 4300 K. Davčni uradniki sami pa niso kaj vzradoščeni nad bodočim njih domom, češ, da ne bode ustrezal ni v higijeničnem oziru, niti kar se tiče — luči. — A mestni občinski odbor je vendar sklenil, stavbo prirediti.
Žalske zadeve. Iz savinjske doline se nam piše: Lepi trg 2alec se je pred kratkim spet olepšal. Gospod Virant sezidal je modem hotel, ki ima udobno urejene gostilniške prostore, kavarno, veliko dvorano za prireditev raznih veselic ter elegantno opremljene sobe za tujce, kar je bilo v Žalcu pač že nujna potreba. — Koncem trga se je sredi septembra t. 1. izročilo novo poštno poslopje prometu. Zgradba ta je po ličnem mosti-ču naravnost zvezana z glavnim trškim drevoredom ter se je tako občinstvu nudil prav ugoden dohod. Obe zgradbi sta trgu v kras. Upamo, da v tloglednem času dobi žalski trg tolikanj potrebno novo šolsko poslopje! Kakor slišimo, so se Zalčani radi stavbišča za to zgradbo vendar enkrat zedinili ter da so stavbne skice že gotove. Da bi le brzo prišlo do stavbe same! Sedanji šolski prostori pač niso v čast sicer tako naprednemu trgu, kakor je Žalec. Cerkev — nova, impozantna zgradba — je gotova, toda notranja oprema je še nepopolna. Tako pogrešamo nov križev pot. Upamo, da se bo nabava tistega oskrbela pri nas ter dalo delo kakemu domačemu umetni-k u! Absolutno pa smo proti temu, da bi se naročile tiste šablonske podobe z Grodna, Monakovega ali od drugod s tujine, kakor je to pri »narodni« naši duhovščini — žal! — postala že nekako navada. Sicer pa mislimo, da ima tozadevno še tudi kdo drugi govoriti v Žalcu, nego — du-hovenstvo. Nekaj pa je, kar že davno hočemo grajati in kar nikakor ni priporočilno za tak kraj, kakor je promet n i — Žalec. Dovoz, oziroma pot h kolodvoru po noči ni razsvetljen; vsaj ob času, ko je tujcem treba iti zvečer na postajo, bi tu pa že lahko gorelo par svetilk. To bi pa menda občinska uprava že zmogla! Nadejamo se, da se ta nedostatek čimprej odpravi!
V prid druibf ev. Cirila In Metoda je sklenil darovati desetino vseh dobitkov .Strelski klub" v gostilni pri g. Mraku, „Novi svet", v Ljubljani. Konoem streljanja se bo ves znesek skupaj izrodil družbi. Pozdravljamo z veseljem ta sklep rodoljubnih strelcev in ga priporočamo v posnemanje tudi drugim strelskim klubom.
Samo ie tri dal imajo osna za zglasitev leta 1886, 1886 in 1887 rojeni in v Ljubljani stanujoči mlade niči. Ta dolžnost veše vse v teh letih rojene mladeniče, ne glede na njih rojstni, oziroma pristojni kraj. Z glasa se v pisarni magistratm-ga vojaškega referenta. Vnanji naborniki pa imajo izkazila o domovinstvu prinesti s seboj.
Zvezdni utrlo ki.   Snooi so se
na jasnem neba opažali nenavadno lepi zvezdni utrinki. Ob četrt na sedem zvečer je vriela čudovito lepa zvezda v smeri od vzhoda proti zapadu, puščajoč dolg. ogojen in plavkasto se spreminjajoč trak za seboj, da se je videlo kakor raketa, predno se razpoči.
Zaaebnl u'ni zavod solioita torja Josipa Ohristofa pri redi  s  1.   deoembrom  t. 1.  na II. mestni deski ljudski loli na Cojzovi oesti tudi ie učni tedaj za strojepisje.
Poučevalo se bode ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. dopoldne. Učuiua mesečnih 8 K se plačuje vsak meseo naprej. Udeleženci, ki obiskujejo obenem tudi tesnopisni tečaj, plačujejo za strojepisni pouk posebe le 2 K na meseo. Prijaviti se je najpozneje do sobote, dne 80. novembra v Škofjih ulioah št. 7.
80 milijonov šla v zrak. Od 1. januarja do 30. septembra t. 1. se je pokadilo v Avstriji za 90 722.808 kron, torej za 1,269 187 K več nego lavi. Tobaka za pipe se je porabilo za 30 699 177 K, smodk za 26,286 639 kron, svalčič pa za 22,908.981 K.
NOV smodnik, Meseca maja prihodnjega leta bo dala avstrijska monopolna uprava v promet pet novih brezdimnih vrst smodnika
V Tacnu pod Šmarno goro, kjer je Sava meseca oktobra pretrgala in odnesla most, je zdaj občina omartno z dovoljenjem dež. vlada napravila nov, popolnoma varen in zanesljiv brod čez Savo. S tem je reden promet zopet otvorjen ne le za pešce, ampak tudi za vozove. Na to se opozarjajo zlasti tudi Ljubljančani izletniki, ki prihajajo semkaj in na Šmarno goro.
Neosnovana govorica. Raznesla se je bila govorioa, da je izginil posestnik in tovarnar g. Bele z Unoa. Nastala je ta govorica, ker je bil šel g. Bale po opravkih v Novo mesto, od koder se je včeraj vrnil Govorioa je bila torej neosnovana.
Metnar — nbi|alec. V Mokronogu je 19tetni Jakob Pangerčar na potu iz gostilne zaradi nekega malenkostnega prepira ubil posestnika Josipa Novljana. Ubijalec je šel nato svoji žrtvi zvonit, nato pa se javit sodišču. Novomeško porotno sodišče ga je obsodilo v 3letao ječo.
Srna eredl mesta ujeta. V Metliki so kopali pred trgovino Fuxa jamo za tehtnico. Nad mestom je bil lov, in psi so prignali srno proti mestu, ki je na begu padla v jamo, kjer so jo ujeli.
Poročil se je gosp. Leopold W i m mer, kr. ogrski oskrbnik poŠte m brzojava v Krapini z gospodično Mano ■ Mogoličevo v Novem mestu Bilo srečno!
Izprijena mladina. V Ribem-bergu je streljal neki fant s samokresom v tovorni vlak. V Solkanu so pa trije 13—14letni dečki metali kamenje proti osebnemu vlaku.
Umrl je v Mariboru 76 letni upokojeni nadačitelj iz Hajdina pri Ptuju V i n c e n o Koomut.
Zaprli 80 Gradcu zaradi tatvin in sleparij 22 etno brezposelno An g. Breznik, doma iz Šoštanja.
Za častnega meščana v Celovcu je imenovan komponist Tom. K o s oh at.
Iz samostana Je nila v Kr-minu na Goriškem neka nuna, ker so jo baje trpinčile in zapirale v podzemsko klet.
Poročil se je g. Fran Goli i, o. kr. orož. stražmojster v Šempasu na Primorskem z gospodično Marijo Fabčič.
Na lovu bi kmalu ponesrečil 261etni Maksimilian Kopitar, železniški uradnik, in sicer pri AvČah Spodtaknilo se mu je, da je padel. Puška se je pri tem sprožila ter ga ranila na desni roki, vsled česar se je bil prišel zdravit v goriško bol nišnioo.
Ponarejen denar. Neki fant in neka žena sta pri železniški blagajni v Avčah poskušala menjati ponarejen goldinar, oziroma krono. G. Kopitar je pa denar spoznal, konfisoiral in oelo stvar naznanil orožništvu.
Umor. V noči od 24. do 26. t. m. se je izvršil v Ravnici umor. Storilec je ušel. Natančnosti niso še znane.
Ta|fnatvena smrt. V Trstu je umrl v bolnišnici 36!etni delavec plinarne Franc Gorup dve uri potem, ko so ga tja prenesli. Ker mož zadnje 4 dni ni nič govoril in tudi delat ni Šel, sodijo, da se je najbrž zastrupil.
Gledališče v Krmtnu. V Kr minu so postavili gledališče, ki staue 100 000 K Za mali Krmin je to pač preveč. Zadostuje pač kaka večja dvorana. Naj bi tisti denar rajši porabili za druge namene in ostalo bi bilo še toliko, da bi bili lahko sezidali lepo šolsko poslopje za slovenske otroke v krminski okolioi.
Dve velikanski mini bodo te dni zažgali v Serijami v Istri. F-na je dolga 28 metrov in ima znotraj „sobou, kamor bodo dejali 12 tonelat smodnika. Druga je dolga 32 metrov in pojde vanjo Še več smodnika.
Cloemetofrapke-tkoatre-tran-
eals na Turjaškem trgu (Katoliški dom) ima od danes do petka, 29 novembra sledeči spored: Pustolovka (drama), grozovit lovec na leve, idimo v Švioo (naravni posnetek), Dojilje stavkajo (komično), piruhi (kolorirano), Srce ostane vedno mlado (drama), volilni boj (komično). V soboto, 30. novembra nov spored.
Kinematograf Edison na Du-na|akt oeati naproti kavrni „Evropa" ima od danes do vštetega
petka sledeči spored: Zračna železnica (posnetek po naravi), p« to valeč po Zahodu (ameriški prizori), čudesni zidarski stol (fantazija v barvah), težka vest (drama), mirno prenočišče (jako komično). V petek sodeluje pri predstavah ljubljanski sekstet na lok.
Tka American Bioseop na voglu Baallovo ooato in Sv. Petra OOatO ima od danes do vštetega petka sledeči spored: Ruska zmaga v Por t Arturju (naravni posnetek), usmiljeni sodnik (komično), vragov sin (velikanska fantastična projekcija), veliki balet, Eksoelenca se pelje skozi mesto (komično).
Znižane vstopnice se dobivajo sedaj, kakor je bilo že poročano, za društva kakor „Merkuru itd. tudi v kinematografu na Turjaškem trgu pri predstavah pri blagajni in sicer se dobi proti društveni izkaznici vstop niča prve vrste za 21 kr. mesto za 80 kr. Take vstopnice se dobivajo (tudi posamezno) v Fr. čudnovi zalogi zlatnine v Prešernovih ulicah, ŠeŠarkovi trafiki, v Blaže vi in v trafiki v Frohlichovi hiši na Dunajski cesti.
Selitev v LJubljani meseca
novembra« Nenavadno živahna je bila letošnja selitev v novembrskem delilnem roku, kajti preselilo se je v celem 626 strank z več nego 1800 osebami, torej 120 strank več nego meseca avgusta. Pri tem je prišlo 43 novih po veČini uradoišk h in Častniških rodbin v Ljubljano, 27 pa jih je zapustilo naše mesto, ker so bile prestavljene v druge kraje Lepa moderna, zračna in zdrava stanovanja v mnogoštevilnih novih zgradbah so že skoro vsa oddana.
Nadebudna mladina. Predvčerajšnjim je bil prijet 16ietni pekovski vajenec Tomaž SladiČ, k«-r je uaradel na Rudo fjvem kolodvoru železno pripenjačo in jo hotel prodati v meatu. — Včeraj sta se kot brez sredstev zglasila leta 1891 v št. Jurju ob Južni železnici rojeni Mihael Sohmidt in leta 1892 v Tre-marjih pri Laškem rojeni Štefan Šoje, katera sta pobegnila od nekega pekovskega mojstra v Celju in si prišla ogledat Ljubljano. Mraz in prazen žep pa sta ju sama prignala k oblastvu.
Pretep. Včeraj popoldne sta se pri zgradbi „ Katoliške tiskarne" sprla delavca Mat j a Sesek iz Mengša in Fran Rogelj iz Goreč je vasi pri Litiji. Slednjič je Sesek skočil v Roglja in ga s tako močjo telebnil ob tla, da je zadobil na desni nogi težko telesno poškodbo in so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico.
Kolo pOnOVOril je dne 26. t m. oženjeni zidarski pomočnik Fran Arčon rodom iz Kamnega pri Gorici izposojevalki koles na Dunajski oesti g. Ani Gorče vi, in je prodal gostilničarju g. Ludoviku Kotniku na Opekarski oesti za 30 K, potem pa po-pustivši svojo družino neznano kam pobegnil. Odškodovanka ceni kolo 160 kron.
Na tla podrl je predvčerajšnjim zjutraj nebi, dosedaj še neznan kolesar na Sv. Petra cesti služkinjo Marijo Bizjakovo, ter jo na glavi telesno poškodoval.
Ukradena Je bila g. Antoniji Keršičevi v Spodnji Šiški 40 kron vredno jopioa. Sumljiva tatvine je že predkaznovana 38letna Marija Ko-sirnikova iz Šmaroe, katero orožništvo že zasleduje.
Pobegnila |e v Kočevju slaboumna, obče nevarna Marija Stinejeva. Kjer bi jo prijeli, naj obvestijo občinski urad v Kočevju.
Dragocena brofta je bila ukradena do 19. t. m. neki stranki v Slovenji Bistrici. Broža je 5 cm široka, 2 cm visoka in je bila starega dela. Na sredi je imela satir obkoljen a briljanti in tudi na obeh straneh so bili vdelani briljanti. Vredna je 800 do 1000 K. Pozor pred nakupom!
Delavako glban|e. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 87 Maoedonoev, 73 Hrvatov, 36 Črnogoroev in 60 Slovencev. V Heb je Šlo 100 Maoedonoev in 85 Hrvatov. V Inomost jih je šlo 185, v Bad Gastein pa 98. V Line se je odpeljalo 40, na Dunaj pa 60 Ko-čevarjev. — Predvšerajšnjim je šlo v Ameriko 60 Hrvatov, 122 Maoedonoev in 4 Slovenoi, iz Piu*ije pa se je vrnilo 22 Hrvatov. — Kakor se vidi, ljudem ne pomaga nobeno svarilo in bodo svojo trmoglavost vsekako bridko obžalovali.
Isgnbl|ene in najdene reči. Andrej Vratarič je izgubil rumeno konjsko odejo, vredno 10 K. — Za-sebnioa Marija GomiŠkova je našla denarnico a srednjo vsoto denarja. — Najdena je boa, katera se dobi pri g. FlorjanČičevi na Jurčičevem trgu 1.
„Društven a god sa ljubljanski * kouoertuje jutri zvečer v hotelu .Južni kolodvor" (Seidel). Začetek ob 8 zvečer. Vstop prost.
Hrvaški napisi na Reki Dom
hrvaških trgovcev in obrtnikov na Reki se je pritožil proti odredbi, razglašeni po mestnem predstojniku, ki je prepovedal hrvaške napise v mestu.   Pritožba gre  na trgovinsko
ministrstvo, zagrebška trgovsko-obrtna zbornica jo je pa podprla z željo, naj se ji ugodi.
Poštni rop. Med Buničem in Korenico na Hrvaškem so neznani tatovi izropali poštni voz, v katerem je bilo mnogo dragocenosti. Sodi se, da je pri ropu udeležen postiljon, ki je nato neznano kam izginil.
Silovit gostilničar. V Brdjunih na Hrvaškem je gostilničar Šimrako-vič ustrelil kmeta Milojeviča, ker ni plačal zapi tka, ampak se je hotel zmuzati.
— »Francozje«   in »Avstrijci«.
Nič novega in posebnega ni, če je med dvema vasema sovraštvo vsled kakega starega prepira zaradi gozda ali pašnika. Fantje se sovražijo zlasti zaradi deklet in gorje tistemu, ki bodi v sosednjo vas vasovat, pa ga dobe. Nalomastijo ga, da ga enkrat za vselej minejo želje še kdaj hoditi s sličnimi nameni v sosednjo vas. Včasih se pa tudi zgodi, da koga tako polomijo, da nikdar več ne vidi svoje izvoljenke. Med vasema J a s e n o -v e c in U š t i c a na Hrvaškem pa vlada neko posebno sovraštvo. Vasi ležita vsaka na eni strani Save in sovraštvo obstoja okoli 100 let od takrat namreč, ko so gospodovali Francozje na Hrvaškem. Ko je Napoleon ustanovil ilirsko kraljestvo, šla je meja na Hrvaškem ob Savi tako, da je bila Uštica pod Francozi, Jaseno-vec pa pod Avstrijo. Ustičani so se borili v francoski armadi, Jasenovča-ni pa v avstrijski. Bili so si torej takrat sovražniki in sovražniki so si še danes. Prvi se imenujejo »Francoze«, drugi pa »Avstrijce«. Kako hudo je to sovraštvo, se vidi iz sledečega. V nedeljo teden je sedelo v bližnji vasi v gostilni več pivcev iz Jesenov-ca, torej »Avstrijcev«. Kar so vstopili Uštičani in sedli k drugi mizi. A že je nastal prepir in pretep. »Avstrijci« so bili posebno divji in so po nasprotnikih tolkli kot v bitki. Pri tem je Peter Vidahovič kot posebno goreč »Avstrijec« s sekirnim toporiščem »Francoza« Alojzija Čevizoviča tako udaril po glavi, da se je težko ranjen in nezavesten zgrudil na tla. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico v Zagreb, »Avstrijca« so pa spravili na varno.
*Drobne vesti. Sultan je odlikoval ministra barona Aehrenthala z velikim kordonom Osmanje reda z briljanti.
— Dva velika požara sta bila v Cincinatiju in Njujorku. V Cincinatiju je zgorela trgovina Windborsta, kjer je zgorelo 12 delavk. V Njujorku je gorelo v italijanskem delu mesta. Zgorelo je šest žensk in trije otroci.
— Orožniški stražme-šterFala,kije pri Tarnovu umoril nekega kmeta in njegovo pastorko, se je ustrelil, ko ga je obkolilo pol stotnije vojakov.
— Noblovo nagrado za medicino dobi profesor Laveran v Parizu.
— Za ustanovitev posebnega ministrstva za san i-tarne zadeve se je znova zavzela zdravniška zbornica v Lvovu.
— Vlak je padel v vodo. Blizu Tortose na Španskem se je zrušil most pod ekspresnim vlakom. Nad 20 oseb se je ubilo, oziroma utonilo, hudo ranjenih pa je nad 40 oseb.
— Pri potresu v Buhari so je zrušilo vseh 1200 hiš. Izmed 4000 prebivalcev se je rešilo le 200 oseb.
* Vrag kotel. V neki nemški tovarni za žvepleno kislino je ukraden kotel, vreden 50 200 kron. Kotel je 80 cm dolg, 35 om visok ter ima 94 om dolgo cev. Kakor se iz tega razvidi, ni kotel posebno velik, toda ves je iz platine, a posamni deli so zvezani z zlatom. U&radeni kotel iščejo po polioijskih razglasih.
Književnost
— Govor dr. T. 0. Maaarjka
u debati o provizornom proračunu dne 20 srpnja 1907 u zastupničkoj kući. U Šibeniku Nakladom nKre-menjakau. Cena 20 v.
Vso tn naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3.
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča
Loterija |o Je zmešala. Na zatožni kb>pi je sedela 32 let stara Josipi na Knavs, nadsprevodu<ka že ia in babica v Ljubljani, zaradi hudodelstva goljufije. Ko je 1. 1904 še s svojem možem bivala n« Reki, je opeharda čevljarja Cirila Navratila, ki je Knavsovo rodbino s čevlji zalagal, za izdatno svoto 1153 K. Od-dolženka je bila strastna lote istka. Ves denar je zastavila na številke, a le redki krat zadela kako ambioo. Ker ji je primanjkovalo sredstev za igranje, znala si je z ljubeznivim obnašanjem pridobiti lahkovernega čevljarja.  V to svrho je ponarejala i te-
•
vilke sa loterijskih listkih, katere je potem Navratilu kazala, trdeč, da je teraa zadeta. Na ta način mu je izvabljala razna posojila pod pretvezo, da upa kmalu denar izplačan dub ti Ker pa t ga le vendar ni bilo, zadel je Navratil sumiti, da je prevarjen A Knaus ga je umela na ta način premotiti, da je na svoio osebo pisma pisala in telegrame oddajala, na ka-katerih je ime Rfka kot kraj oddaje spremenila v ime Ljubljana ali Maribor. Povsod je bila vsebina ta, da bodo obdolženki dobitki kmalu izplačani, kar je Navratil tudi verjel Kako da mu je znala osumljenka na srce govoriti, izhaja že iz tega, da je šel sam denar na posodo iskat, da je Knavsovo zadovoljil. Medtem je bil pa obdolženke mož prestavljen v Ljubljano. Tu je žeuska naredila izpit za babico, in kct strastna loteristka je tudi v Ljubljani kina u našla svojo Žrtev v osebi trgovca Ludvika W i d majerja, oziroma njegove soproge. Osumljenka je prišla dne 13. aprila t. 1. v Widmajerjevo trgovino in se Mariji Widm*jer predstavila kot babico ter si izbrala eno posteljo z opravo in nočno omarico, češ, da bo to rabila za porodnice. Pogodila se je za ceno 264 K 70 v. Odštela je takoj na kup 9 K, ostanek se je pa zavezala plačevati v mesečnih obrokih po 20 K s pristavkom, da je to storila z vednostjo svojega može, kar pa ni bilo res. Mesto da bi bila te reči domov peljala, da jih je odvesti k nekemu starinarju ter jih je tam za slepo ceno prodala, izkupiček je da bi pet potoval v loterijo. Oodol-žpnka svoj čin priznava, pripomni pa tud, da jo je do tega privedla slepa strast do loterije in se opravičuje s tem, da ni nameravala nikogar oškodovati.
Po predlogu državnega pravd-rjika se je v s vi ho zaslišanja novih prič in zaradi preiskovanja novih faktov razprava preložila do prihodnje sesije.
Tatinski psmonoša. Blizu občinske poti med Javorjem in Zagri-diščem sta našli deklici Marija Dež-man in Marija Žagar v zemlji zakopanih več odprt.h psem. Dognalo se je, da so bila vsa ta pisma po slana iz Amerike na poštni urad v Hruš oi in naslovljena na tamošnje domačine. Teh pisem je bilo dvanajst. Takoj je n&>tal sum. da je tami šuji pismoutša še ne 17 let stari Janez PodbevŠek iz Doba ta pisma od pri, da bi denar iz njih pobral, pisma pa uničil. Osumljenec res sam priznava, da jih je odprl dne 25. marca t. 1., ker je mislil, da je denar priložen v njih. da je pa le en dolar v njih našel. To pismo je bilo naslovljeno na Kocijančiča v Dobrunjsh. Dognalo se je nadalje, da je tudi iz pisem pod naslovom Ivana čeme in Frančiška Marolt po en dolar izmaknil. Amerikanske dolarje je zmeojal in denar zase porabil. Morija Gale pravi, da tudi ona več pisem iz Amerike ni dobila ter sluti, da je bil v treh pismih po en dolar. Drugi na-8lovljenci pa potrjujejo, da v ostalih pismih ni bilo nikakršnih pošijatev. Obdolženec trdi, da je le iz treh pisem pobral po en dolar.
Porotniki so Podbevška spoznali krivim hudodelstva uradnega pone-verjenja, zato je bil obtoženeo obsojen na 2 meseca težke ječe, poostrene z enim postom in trdim Kžiščem vsakih 14 dni.
Telefonsko tn Brzojavni
ooročllD
Dunaj, 27. novembra. Z najzanesljivejšega vira je vaš poročevalec izvedel, da je popolnoma zagotovljena zgradba železniške proge Vrhnika - HotedrŠica - Razdrto - Senožeče -Štanjel.
Dunaj, 27. novembra, »Fremden blatt« priobčuje danes noto, v kater kategorično zatrjuje, da se bo vpra sanje o zvišanju oficirskih* plač  ugodno  rešilo  v naj krajšem času.
Dnnaj, 27. novembra. Stavkujo
prepričanja, da, se bo Ogrski 1. 1917.
brez posebnih težav posrečilo si izbojevati samostojno carinsko ozemlje. Nato ja govoril med splošno pozornostjo P o 1 o n y i , ki je v občno presenečenje izjavil, da disidenti iz neodvisne stranke nimajo namena obstruirati pooblasti l n o g a zakona niti nagodbe.
Budimpešta, 27. novembra« Avstrijski sekcijski načelnik v poljedelskem ministrstvu baron C aH je prišel semkaj in imel dolgotrajno konferenco zWekerlejem in Kos-s u t h o m.
Četi nje, 27. novembra. Za predsednika črnogorske skupščine je bil izvoljen G o j n i č , predsednik najvišjega sodnega dvora na Cetinju.
Belgrad, 27. novembra. Radi ne-vspehov pri trgovinskih pogajanjih z A vatro-Ogrsko, je baje p&ložaj P a-šičevega kabineta, vsaj kakor trde opozicionalni listi, silno omajan, in da bo Pašić najbrže primoran podati oatavko- V krogih, ki so blizu vladi, se zatrjuje, da nima vlada baš sedaj prav nobenega vzroka za demisijo.
Gostilničarje, vlnotržce. katrar-narje In vinogradnike
opozarjamo na novi vinski zakon, ki stopi v veljavo dne 1. decembra t. 1. Tega zakona slovenska izdaja je na prodaj v »N a r o d u i knjigarni«. Zlasti opozarjamo, d a m o r a i m e t i v s a k gostilničar, vsak v i n o t r ž e c, vsak kavarnar in vsak pridelovalec vina v vsakem prostoru, kjer vino prodaja ali spravlja, torej v vsaki gostilniški ali kavarniški sobi in v vsaki kleti na vidnem mestu nabit ponatis paragrafov 2. do 14. nove vinske postave. Kdor bi tega ponatisa ne imel, bo kaznovan z globo do 200 K, oziroma do 14 dni zapora. Taki ponatisi, lično narejeni, z razločnim tiskom na dobrem trpežnem kartonu se bodo dobivali od sobote edino le v »X arodni knjigarni« v Ljubljani, Jurčičev trg št. 3 in sicer velja odtis 7 0 vinar-j eV, s pošto 15 vin. več.
Avstrijska specijaliteta. Na fteiodco bc ehaiocun ljudem priporočati je porabo prist lega .M«»1J »i e*a Seidlits-praska**, ki je pre *ku&ono domače zdrav o in vpliva na žele iec kropimo ter pospe3nno na prebavijenje n sicer z rastočim uspehom Škatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravile ?sak dan lekarnar A MOLL, c. in kr dvorni zalagat elj, DTTNAJ, Tuchlauben 9 V lekarnah na deželi zahtevati je Izrecno MOLL-ov pre parat, zaznamovan z varnostno znamko it 3 podoisom 6 16—15
Proti prahajem, luskinam in izpadanja las
deluje ns\JlM»IJee primana
Taio-cMii Mtua
Darila.
katera   okrepčaj«   lasteče,    odstrani al« luske ii> preprecule Lxpsdan|e las.
I itrklrmss s na«odoam 1 hrena.
SazpošUja  se  s  obrstno  posto  ne  manj kot
d tre steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medio. mil madioinal. vin, spocijsli-tet, najfinejših parfumov, kirurglških obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d
Dež. lekarna Milana Leusteka
v LJubljani, IUI|m cesta it. I
poleg novozgrajenega Pran J o šefovega
inbil. saostn 10 48
Upravniš vu našega lista so poslali:
Is družbo sv. Cirila In Metoda:
Gospod Anton Turk, nadučitelj pri Sv Križu pri Litiji K 2 60, nabrano v Miklavčičevi gostilni na din sejma; vesela lovska družba „&oga" v Gradcu pri Litiji K 5 20; g. Vinko Spet v 11. Bistrici K f 0, daroval g. Josip Domladis; g Fran Mercina, učitelj v Vipavi K 7, darovali „Gosjudje* pri Hrovatinu; g. Rado Grum, učitejj v Vipavi K 1560, darovala vesela družba v hotelu »Adrija* v Vipavi pri kozarcu rujnega „V pavca" in pri koščku dobre goske; vesela družba pri Kovaču v Dravljah po g. Josipu Kochlu 9 K; g Janko Doiinar, namesto Mohorjevi družbi 2 K in iz (provizoričnega) nabiralnika v Zupančičevi gostilni na Martinovi cesti 14 K, skupaj 16 K; g. Oton Guzelj, veleposestnik v Šk Loki 8 K, nabral ob priliki otvoritve vinske kleti goso. Thalerja v Železnikih dne 24 novembra 1907. — Skupaj 113 K 40 vin. Srčna hvala!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 23 nov : Marija Kren, zasebnica, 81 let, Radeckega cesta 11, ostarel ost.
Dne 24 nov.: Marija LUek, železniškega uradnika vdova, 74 let, Tržaška cesta t, pljučni emphvsem — Terezija Zajec, delavčeva žena, 52 let, Radeckega cesta 11, vsled raka. — Leopold Pegan, umir. učitelj, 65 let, Sfari trg 5, otrpnjenje srca.
V deželni bolnici:
Dne 23. nov.: Ivan Ogrin, delavčev sin, 15 ur, življenjske slabosti. — Marija Grad, posestnikova hči, 4 leta, davica.
Borzna poročila
LJublJuska
IA<r*dltna banka v L|ubl|anl"
Uradni koral dno. bone 27 novembra ittOT
, sreCraa renta avstr kronska
alata       ,   . • kronska renta »lata
, aesojilo sol. Kranjske *y, petvf:l» »osla Spije? af      . , Zadar
I***/, »o ■.-herc  že lasni Sk-
fosojilo 1902 . . ks sat sanka k s
t%\ ssst p" ama "gai. sel
Mpotečne bankt . ssst kom   k. e. s
tO* L pr.....
%% sest  plama Inserti
sranilnlcs.   .  . . dtf,*;, tast. pisma ogr. sesa
Osi. hranilnice . .
mm. sbl ogr. lokalna! is »tznic a. dr.    . .
ft•», sel. čoike in«, bank« »rlor. lok. ioles. Trsi Poroč ...
S»rlor stolen)*** tei srior. jsi. žsl. kap. '/»V-svssr. pos. as sei. s. o
os 1. \*€Q\ .
od 1. Ise4 . .
nsskt.  .  . . som. kres. I
ogrske "sip. bankt srbske a ne. Ms>
turske.....
ih        sroseo . .
Iroeitno B    . •
Cmoške 9     • •
ikovske ,    • •
Jsfcljanske * • • ♦ *etr. rdsč. krita ,     .. •
>§T.        „ •      *       • •
ISOOlfOVt m      . t
«elcburskt 9 • • JssssfssO kom.  9    • •
efine železnico .  • • • >savne železnic« .   . . ivstr.-ogrske bančno e*s> \vstr. kreditno banke Jjrrske    . . ?tVTiostenske , *?0!nogokop v Mostu (sVoi stpuiske montan   .  . -*?s*ke žel in«, dr.   . . <&ns-Muranyl .... > rjtovoljake prem drete« |vstr. orožne fcevr. draž« sladkor«« dsSM
Ueo«>
»t 80 9765 96
U8 75
98 -109 40
97-7 10 40 9U-90
97 «>ft 94 76 -4 86
99 -
101-23 97
96 75
98 50
9<* 60
99 &0
9S-75
Ml
91 ?5
88 60
'47 ^0 z54 — 39-
64 —
'67 — Ž4* —
V82^
88 < '835
4M 6 fcl -94
e*
4
4
66
467
41 76
66,2-i7'7
27 76 738 60
89 -10 -
' 8 ' -D
8 61-607 BO
44 -441 -
43 -
11-M 19 21 19 6 24 18 117 7r 96 8^ 2 2
nO 7
BUiO
i6 -
97 85 96 t
118 95 »8 tO
109 6 Hj t
110 6
1 086
98 56 9 ■*
»6^6
99 80
H 2 2^
98 ~
9776 99-t0
99'6(
100 —
S9 7P 893 25 9.-6
149 f0 158"-141
270-— 270 -'4780 104 »6 184 3
20-3 441- 0
95-100* -
66
46 50 2(£ ,6 70*-831-477 -
141-7N 668 26 1788-623 75 739 60 40 — »1
T8^85 14 7 9 -5 86) fi* -44».-144 -
1141 1924 88 68 2418
96 9' 8 8 6
Mrteonrtojltno ponfllo.
Tlim* oatf morj.at t04.   gradnji «M*aJ tU* 7M-0 999-
či izvoščki so danes napadli kočijo, v kateri se je vozil nemški minister-rojak P e s c h k a , ter prisilili ministra, da je moral izstopiti in oditi peš na svoje stanovanje.
Dunaj, 27. novembra, V nauč-nem ministrstvu se je na poziv ministra dr. Marcheta danes sestala komisija za reformo srednjih Šol. Komisiji predseduje sekcijski načelnik C w i k 1 i n s k i.
Dunaj, 27. novombra. V nagod-benem odseku je podal danes ministrski predsednik baron B e c k pojasnila o raznih državnopravnih vprašanjih. Odsek bo končal svoje delo že najbrže danes, vsekakor pa jutri.
Budimpešta, 27. novembra, V današnji seji je zbornica razpravljala o poobla stilnem zakonu. Bazni govorniki so zahtevali, naj bi se za dobo razprave tega zakona podaljšale za eno uro seje. K zakonskemu predlogu je govoril trgoviuski minister Kossuth,   ki   je izrazil
proti
nahodu
Škatljica 40 vin. Po vseh lekarnah
Učinek presenetljiv- Ob nntetka nabodu skoro nezmotljiv uapeh. 8753—6
cene v Bud mpeStl.
Dne 8/ novembra 1907 Termin
PSenrca ea april . . . . zs f0 kg K 13— PŠenics za oktober . . . sa 60 kg K 1126 Rš za spri ... . sa 60 kg K 12*16 Konica ss msj 1908 . . ea 6d kg K 7' 2 O vet     ss april .   .   .   .   ss 50 kg K 8-8;
ir k«iv.
6— 7Vi vio. eeneje.
Užaloščeni v dno srca naznanjamo, da je gospod
IVAN KOS
vcletržec v St. Peterburgu
včeraj zjutraj po daljšem bolehanju, toda nepričakovano izdihnil v krogu svoje rodbine v Carskem selu svojo plemenito duSo, star 60 let. Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin.
V Ljubljani, dne 27. novembra 1907.
Marila pL Bls4wsls-Tr»tsnl*ks roj. Kosova, sestra. — Dr. Bsrsl vitez Bleiwels-Trsteniskl, svak Janko vitez 11 eIsrsls-TrstsnlikJ| dr. Demster vitss Blswlsns*Trstenl*ki| MIlan vitez Blslsreis-Trste-nlskl; Vida dr. Lnksnovs roj. pl. Bleiwels TrstenUks j dr. MUlnttn lagali p dr. Boris Zamik; nečaki in nečakinja. 8977
i	Oss spsso-vanja	Btsnjs barometra v sta«	ti li	Vetrni	NeSs
	9. mm	786 1	8-6	ar. jzah.	I eblaeno
87.	T. sj.	787 8	-04	ar. sever	pol. oblafi
•	k PO	737 9	37	bi. jsabod	oblseno
Brednja veersjlnjs temperatura: 0 3 net •sls 18. — Padsvins v asa« 00
-1
Wće bo t Balam 8»<jb
lanjia gostilna
v Ljubllanl ali v neposredni biltinl.
Kooadbe ge prosijo pod nQost lna
1908" v Ljubljano, poste restaate.
Odda 80 b L majem v najem
znana gostilna
na Poljanski cesti st 53, nasproti domobranske voja&cnice
P«>i«ve se pn lastnika hiše na Poljanski eesil št 59. 8^75
Dijatialipfii
se vzamejo na hrano in stanovanje na Mestnem trgu št. 25,1. nadst.
8987-1
Sode
staro, močne In novo, v dobrem stanja, proda S87o-8
Jvan Buggenig
Cesta na Rudolfavo železnico 5, Ljubljana
UDLHI.
Jutri, v čctrtcK, 28. t. m.
KONCERT
L j ubij. društvene godbe. Vstop prost.   Začetek ob poloosmla.
Za obilni obisk se priporoča
A. Soldolf
8978 hotelir.
Vsako soboto In nedeljo svete „bavarsko pivo".
Poslano.
P. n.
Ker mojemu sina Adolfa Wa-genpfeilu pred 2 leti ni bilo mogoče •pmtiti trgovine, ker sa ostanek blaga ni dobil kupca, pa vendar hoče zapustiti Liubijano, sem jaz prevzel vso njegovo zalogo i u likvidiram trgovino popolnoma
Da bom kolikor moSi najmanj blaga primoran prevzeti v svojo celovško trnovi ao, prodajam od danes do 2 Ie-brnarfa vse blago daitć pod kupno oeno m prosim p. n. obuBinaivo, da se prepriča o nizkih cenah.
T adi vse, za prt dsto ječo boiično sezijo pri različnih tvorničariib nar« čene novosti se takisto predajo izredao ceno, na kar se oaojam posebno opozarjati.
Vsakomur je s tem dana prilika,
da za majhen denar pride do samo pristnega, solidnega nakita ali pa si u ar. <* vi lilo, Jedilnega orodja in vseh le mogočih uporabilo h predmetov iz pravega srebra ali kina-srebra.
Proda se tudi notranja trgovinska oprava z blagajnico vred.
Vabim p. n. občinstvo vljudno, naj se prav izdatno po 1 lula je te redke prilike, in znamenjam
z velespoitovanjem
Juri VVagenpfeil
drago ti nar
Celovec, Krumerjeve ulice štov. U.
Poslano.
P. n.
Z izvršitvijo likvidacije poverjen od g. Jurja Wagenpfeila, se uiojam, Vas le enkrat opozarjati na v goraji-ojem pisma obsežene koristi, ki si jih lahko naklonite ob tej uril ki, in Vas prosim, da se v svojo lastno korist prepričate o nizkih cen h.
Samo resnično dobro in solidno blago morete kopiti izredno ugodno.
Pripominjam, d dol. februarja 1908 prevzem I jem vsa nova dela in pa vsa popravila in graviranja, m zusmenjam pričakujoč Vaaih ceuieuiD naroČil 8967—4 z velespostovaojem
Adolf VVagenpfeil
dragotinar
Ljubljana, Čevljarske ulioe st v. 2.
ID
H  1 I  i B
Kitara
kra«no opremljena z lastnoročuimi riss-njami  in  v+g-aoa   (Braodmalerei) 80 proda sa 30 kron.
Naslov pove u^ravniStvo nSlov. Naioda".
oarn
častniška menaža
pehotnega polka Belgijcev it. 27 iače esebe (gostilničarja ali zasebnika), ki bi bila pripravljena pogodbeno ———  prevzeti preskrbljevanje ——
opoldainslse lirano
v lastni režiji. Vsak dan povprečno 40 udeležuikov. Personal priskrbi menaia. —Vprašanja in ponudbe do S971 i   najpozneje L decembra t. L na na*lov:
iiB«Mart£"v iaataiika manaia v CJublJani44.
Prodaja dveh posestev.
Izmed ie^tero posestev R. Wieserja, ki so bila meseca oktobra na draibi prodana, sta naprodaj po selo ngodoih pogojih fie dve posestvi in sicer:
1. ¥ KoĆah ob državni cesti, poleg zapne cerkve, blizu Železniške postaje, aro hoda od Maribora, enonadstropna, dobro ohranjena in prenovljena hiša v pritličja z 1 veliko in 3 manjšimi sobami in veliko kuhinjo, v kateri se nabaja tudi velika pekovska peč, v I. nadstropja z 2 večjima sobama in 2 manjšima sobama in kuh njo s Štedilnikom. Polt g glavnega poslopja se nahaja poslopje z igaojaruo, ki zdaj ni v obrata in precejšen kos vrta. V luli je gostilna, lastnik hiše pa ni imetnik koncesije. Hiša je pripravna sa vssko obrt in tudi sa trgovino ter se obresinie absolutno dobro.
2 Pol are h »da od H č v Plvoli ob vznožju Pohorja manjše posestvo, obsegajoče blizu 7 oralov zemlje, sadunosnika, pašnika, njive, uadeiimh brajd in vinograda (star nasad), ter obširnega dobro ohranjenega posl >pja, del ma zidano, deloma leseno, 1 lepa gosposka soba s kuhinjo in posebnim vhodom, na drogi strani stanovanje sa vimčarje, 2 sobi 2 kleti, stiskalnica, hlevi, skedenj, ns zelo lepi legi. 3946 •
Cena poslopja v H >čah je okoli 16.000 kron, posestva t Pivoli pa okoli 6O0O kron in se lahko takoj prevzame.
Podrobnejša obve«t<ia v Celju v uredništvu „ftarodnena lista" ali v Mariboru pri i- dr« Florjana fiukovon, Wiidenralnergasse st 14.
Sprejmem tako]]
2 pomočnika
enega tele t ninske, enega manu-- fakturne stroke. -
Kupujem tudi
namizno janolua
vsake množine.    9972— i
J. Krašovic v Žalcu.
Vodovodi
kanoll5iicl]e, hopnlKke naprave
Projekti in izvršite / pri domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe za storit).
Inženir - hldrotekt
3664-9
Konrad Lachnih, Ljubljana
Beethovenove ulice štev. 4.
Brzojavi: LflChnik-UubUana.
L
Ei£MH£ii! CinBinatogrsph -thoatro- f rsiic3is
(o biušem „KatolHkem domu") Turjoflcl trt it. 1 u I. nadstropju, velika duorana.
Pi*edfttawe: on drlMvnlUlh, In Hlc«r ot» ponedeljkih, mrkih, m r rdi* 11 In p r tU I h samo po ena predalavat ob h. url ivreer; ob urdrljttb In pruiiiluli« ob S., a. In ob »/i url.
fjanr* \ <uU rrtrl       In MMbOCo /nI
žanr cene za dljskr In olrokr.
Št. 2871. o. š. s v.
3.61
Razpis šolske stavba.
Dne 10. decembra t L ob 9. uri dop. »e bode vršila v Trebnjem
gostilna Paulm,
minuendolicitacija zaradi oddaje na 35916 K preračunjene zgradbe nove trirazredne ljudske šole v Dol. Nemški vasi
~= pri Trebnjem. = =
Do tega dneva se sprejemajo tudi pismene ponudbe pri c. kr. okrajnem Šolskem svetu v Rudolfovetn, katerim je dodati kolek za 1 K in kavcija 10% tistih del, za katere se stavi ponudba.
Celt stavbni operat je do dueva licitacije razpoložen na vpogled pri e. kr. okrajnem šolskem svetu v Rudolfovem.
C. kr. okrajni šolski svet v Rudolfovem,
dne i?3. novembra 1907.
St. 1810
Razpis $lazb.
¥ Občini Kanal sta raspisani sledeči službi: 1. služba
občinskega zdravnika
z letno plačo 2000 kron. Biti mora veič slovenskega jezika. Prošnje je vložiti
do 15. decembra 1907.
2 Služba
občinskega redarja
z letno plačo 730 kron in prostim stanovanjem v občiuski bi si. Moral bode
zraven službe občinskega reaarja pr zigati in čistiti občinske svetilnike.
Prednost do te službe imajo upokojeni c. kr. redarji ali pa c. kr. orož-
niki. Prošnje je vložiti
do 15. decembra 1907
Županstvo v Kanalu
dne 26. novembra 1907.
"ii -hi
-%\ -si
Naznanilo.
Glede na trgovskosodni vpis v registru za posamezne firme, ki ge je izvršil s sklepom c. kr. deželnega sodišča v L ubijani od dne 4. novemtmbra 1907, firm, 92 fJ Elnzl. II 220/12, si usojam naznanjati,  da bova firmo
Josip Lehner
tesarsK- nscojster
v Cjubljani, na Dunajski cesti
za zapuščino vodila naprej jaz in pa p stavljeni soskrbnik.
Zahvaljujem se vsem cenjenim naročnikom za pokojnemu mojemu soprogu izkazovano veliko zaupanje in zagotavljam, da bom s strokovno izobraženim, že dalj časa v obrtj sodelujočim poslovodjem in z dosedanj-mi preddc'avci mogla docela opravičiti zaupanje,  ki bi se mi izkazalo s kakršnim koli novim naročilom.
V Ljubljani, dne 22. novembra 1907. 3963—1
jH-
-g. -Hi
agdalena Lehner.
a
V najem se odda
St 3 no Viru pri Domžalah.
Pripravna je za gostilno in trgovino- t6ie—6
Več se izve istotam, ali pa pri Fr. Stupicu, trgovcu v LJubljani, Marije Terezije cesta št. 1.
Pristni dobri
brinjevec
se dobi pri
60 28
L. ŠEBEMIKU V Spol Jlškl.
Stenski koledar
cena 40 v., po pošti 50 v.
Mali skladni koledar
cena 50 v., po pošti 60 v. Veliki skladni koledar
cena K 1 10, po pošti K 1 20. Trgovski koledar
cena K 1 —, po pošti K 1 10.
Veliko Blasnikovo pratiko,     cena 24 vin.
Družinsko pratiko
cena 24. vin.
00
JERNEJ BAHOVEC
v Ljubljani
poleg Prešernovega spomenika.
%>J* jTi'-<'T«TTj   i   li   i ^^^^r     *p T^MV
Steckenpferd Bay-Rum
Bergmanna & Kom p.,
Draždane in Dečin n. L.
se obnaša neprimeruo dobro proti tvontvi  luskin in izpadanju las, pospešuje rast la* in je za vdrg nenje proti revmatičnim boleznim izredne veljave.
Dobiva se v steklenicah po 2 K in  po   4 K   po   vseb lekarnah, drogerijah, parfumerijah  in briv-nicah.       ii 2103 12
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznaiti na > boMše sredstvo za rast brk, brade In las, proti Upadanju brk in las n to je KAPILOR St. 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, od-stran]ule prhljaj ln vsako drago kotno bolezen glave. Naroči naj st ga vsaka družina. Imam mnogo priznaluic in zahvaloic. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 O, 2 lončka 5 K.
Naročajte samo pri meni pod naslovom        1256 I 1
PETER JURIŠtĆ
lekarnar v Pakracu štev. 66 v Slavoniji.
Dražbeni razglas.
Oddala se bo zgradba novega posojilniškega poslopja v Cerknici
in so proračun j ena posamezna dela aa&or sled*:
1. zidarsko delo.........K 28 135 98
2 teharsko in krovsko delo.....
3. kamnoseško delo........
4. mizarsko delo.........
5. Ključavničarsko delo.......
6. kleparsko delo.........
7. pleskarsko delo........
8. steklarsko delo.........
9 pečarsko delo.........
10. slikarsko delo •........
11. železje, klozeti, kopališča e in vodovodne naprave ...........
12. rolete............
sknpaj   . .
5 249 77 2 231 35 521584 1 975 34 1 606 73 504 40 662 29 1 612 — 483 58
3.676 48 312 48
.   K 51 696 24
K tej dražbi se vabijo podjetniki 8 pnatavkom, da mora v*ak, kdor namerava staviti, vložiti primerno varščino.
Ustmene ali pismene ponudbe je vložiti pri podpisanem naČeUtvn do
1 januarja 1908.
Načrti, stroškovnik, dražbeni m fttatbni pogoji s"> pri podpisanem na-čelstvn in pri arbitektktn g. Karlu Holvnskem v Ljubljani na vp >gled. Čas za pričetek zgradbe poslopia je določen na aprila ali maja meseca 1908
Načelstvo si pridržuje pravicu, oddati skupno ali posamezna dela brez ozira na visočino ponudbe.
Posojilnica v Cerknici
3749 - 4
dne 5. novembra lt07.
Jfačelstvo.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. Odhod ls Llnblfane fni. teL:
"■OB zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak Čez Podrožčico, Celovec, Prago.
?'07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje
3*oe  predpoldne.   Osebni vlak v smeri Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
l*40 predpoldne.   Osebni vlak v smeri Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. žel., Trs drž. želn Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
•05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
8.45   popoldne.   Osebni   vlak   v smeh Jesenice, Trbiž, Beljak juž  žel Gorica drž. žel., Trst drž. žel.. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
'•IO zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
f 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
0*40 ponoći.   Osebni vlak v smeri: le senice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž žel., Trst  drž. žel.. Beljak juž.^žel., (čez Podrožčico).
Odhod ls Ljubljane dri. kolodvori
/-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. »*oe popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zveoer. Osebni vlak v Kamnik 0*00 ponool. Osebni vlak v Kamnik. (Sam ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
oktobra 1907. leta.
Dohod v LJubljano |ni, ieL:
e-B8 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rtdolfovega, Grosuplja.
11-15 predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic.
2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4*36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (če* Podrožčico) Gorice drž. žel., trsu drž. žel Jesenic.
O-BO zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic.
8 37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic. Rudolfovega, Grosuplja.
8-4B zveder. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
H bo ponool. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Dohod v Ljubljano dri. kolodvori
B-4B zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. iO-BO predpoldne  Osebni vlak iz Kamnika, B-«    zveder. Osebni vlak iz Kamnika. „6 ponool. Osebni vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednjo evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
v AdiL siMii oblek
Ljubljana, Mestni trg 5, LJubljana
zaradi ogromno velike zaloge damske, moške, dekliške, deške konfekcije. Vsi predmeti se prodajo
3963-3
0. Bernatouić.
sprejem*   *r!vji™v»n.fa  ?)<>v?Ar*ga flT-rjkmj* \*a M0rax< - •'-^••HMi k—M—pfrej r*o4  tako   tu.-        .    pogodi,    Ko non^Maa •rojra  ItvaruktUaiea   Zaitti j« aavarovu       n*   dolireg«   in   m**wt m
Vsak Umm  tna p* preteka pr*vto* 4» 4*vMe*4«.
•O
SLAVIJO
-   -   viijtmno  zavarovalna  banka  v   Pragi.   -   •   - -te*«: 38,242.074-78 K. kzpla6aua odikodnin« m kapHalije 91,936 993 T2 K. Pa vebkoati druga vzajemna zavaroval*aca nase države ■ Vačah*«! ml** aaoka-aaradlaa ■■!«¥•.
Ta
zastaa v Ljubljani, ei|rar pUaroe ao v laateei kooenej kiAi
Z*t*ttO> po#lop>« in preaai^ame poiarnira ikodaat po maj nitjih e«mak dkode eemvje takoj in DAjkiiljuitB«j«. Vin*   ■ajboljgi   slove«, koder po«i«J*
Dovoljuje is čistega dobitka isdata« podpore   v   narodne   in obenokertetn*
Delniška družba Združenih piVOUaren 2alec in Laški trg
peelalltetai
izborno pivo. črno pivo Jdlontor".
9SST   Zaloga v Spodnji Siikl.  —  Telofon itev. 187.   TfeH 146460
9W     PolUJatra m dom «pre|eoia raatavratar goap. B. ■ r 111 ■ I h „Narodni dam", L|nbl|ana. (itav. telefona 82.) "VS
HL
1B
SVETOVNOSLAVNI
»8—VI
FERNET-BRANCa
ivrdke FRATELLI BRANGA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA  ŽELODČNA  GRENČICA NA SVETU T
Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši dehkatesnl
trgovini in v vsaki kavarni.
V II. Bistrici na Notranjskem se da dobro vpeljana
mesnica
pod ugodnimi pogoji takoj v najem.
Pojavila Haje Marila Vrečar ¥ Ilirski Bistrici. 3973 l
Kinemotojraf „tđison
Dunajska cesta
V sredo i
■ i
nasproti kavarne .Evropa*
soboto  nov «*o< t.
razvidi   Iz lepakov.
3S-69
tieia Tiueica
iz poštene bide, sprejmejo Jagrovi
dediči, mtsarLa.        39lh—3
Pozor! Čitaj! pozor!
Slavonska biljevina.
Ta j« napravljena iz najboljših gorskih selišft — ter se icvrutno in % najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašju bolih v prsih, — prt-hlajeuju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, aBfm< — pl'učnem kataru  »nh**m kašt.iu. tuheikntczi itd «td.
Delovanje Izborno, uspeh siguren. Cena Je Iranko na i sako pošto sa 2 steklenici 3 K 40 vin , 4 steklenice 5 K 80 vin,: po povzetju, alt če se posije denar naprej. — MaiJ kot 2 stekieuici m ne ptsUja Prosimo, da se naroča n ravnost od:
3965— 1 i
Pli ir'ičiA lekarnarja v Pakracu it 209
a uurioica« /su
(Slavonija)
Razpis dobave.
Za novo Elizabetno bolnico v Rudolfovem, ki se otvori začetkom septembra 1908, se razpisuje
dobavo notranje oprave.
Sezoamek predmetov in pogojev dobe intereseutje pri načelniku zdravstvenega okrožja v Rudolfovem.
Rok za ponudbe: 31. decembra 1907. 3 74 1 Predaja blaga: 31. avgusta 1908.
Zdravstveno okrožje Rudolfovo.
Raj ko Pečnik
= medičar in svečar z L/jubljani
Trgovina:
Sv. Petra cesta 42
Delavnica:
Sv. Petra cesta 63
priporoča hI. občinstva za Miklavža, božične praznike m Svečnico razne izdelke medičarske stroke, kakor tudi razne vrste sveč in svečnik svitkov za Svetnico.
Postrežem vedno 8 soliduim in poštenim blagom. Z odličnim spoštovanj tm
Rajko Pečnik
3370 -1 medičar in svečar.
Bi !K C!
lali n mu i ta
Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicije, raznovrstnih t a je v, konjakov, malage, Lacrimae Christl finega jamajskega roma, pristne slivovke, brinjevca, tropinjevca in pa vseh vrst likerjev.
Ugodno ie za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino pO isti ceni kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspeh vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj. 3G75 b
Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
Avgust Benigar
I. kranjska trgovina s čajem, rumom In esenci.
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3.
Karboline! Avenorius Novec (Gyps)
(od katerega imam samo-prodajo za Kranjska)
za stavbe in kiparje kakor
tudi za v*ako drugo obrt,
vse
vrste
kakor tudi priznano najboljše
olja in mazila za stroje olje proti prahu
priporočam po tvorniških cenah
Adolf Hnuptmann, Ljubljana
tovarna oljnatih barv, lirneža, laka In kleja. siai 46
Uata svetinja
Berolln, Pariz, Rim itd.
3C0ž - 84
Naibolisa koun. čistilo za sobe
Izdeluje: O. Se y dl
Stritarjeva ulice 7.
pn rjakupu v
na blizu 40 let obstoječo tvrdko
R. MIKLAUC
£]ubijana 48
Stritarjeve (faltolske) ulice štev. 5.
Na zabtevo se doposljejo vzorci.
Od KJJco v a-n«
Prva tr. tvornica tlavir jev
Ljubljana
Hilšerjeve ulice 5     Blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek
m
o»
"O
m
o
•»
09
E
ca
<
cc
a e>
O
Priporoča  svoje  prve   vrste,  za vsa podnebja   solidno narejene  planine, klavirje in harmonije tudi samo-Igralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.     1706 d\ Na i veći a tvornica na fugu Avstrl|e.
jJjHDjueaa in najcenejšo iiber 55
reklamnih
koledarjev
kot trgovska novoletna darila.
Lepi In ceni vzorci.
Dobe se z torbico ali brez torbice z tiskano firmo.
Velika zaloga
lepih malih m vetllh Jaslic
od 10 vin. naprej.
Vzorce doposl)em na ogled.;
8e vljudno priporoča      348» 14
Ivan Bonač
trgovina papirja
[akaj v tujini iskati,
le najboljše pred pragom leži.
pianinškova pražena kava g
se je vpeljala v kratkem času širom sveta.
In zakaj? ? ?
er je najfinejše kakovosti;
zato povsod priljubljena er je strokovno potom vročega zraka pražena;
zato fino aromantlčna. er je prosta nezrelih in nezdravih zrn; zato zdravju neškodljiva.
er je nafizdatneisa
zato najcenejša.
Prva  1 jia.TDlja.x3 elca ^© lica. ižgralnicat Icslv&
KAREL PLANINŠEK
C J ubi Jana, Dunajska cesta, nasproti kavarne C rope.
3936 £0
Glasom razglasa c. in kr. državnega vojnega mioigtrstra od 31. oktobra 1907, oddelek 13, št 1731, namerava to ministerstvo potrebo c in kr. vojske v gotovih vrstah in materi alijab iz nsnja (kote) za čas od 1. januarja 1909 do konca leta 1915 zagotoviti p, tom
javne konkurence
in se zategadelj vabijo d bave zmožne, »olidne tirme za izdelovanje usnja, ki se mor*)" združiti v konzorcije, na udeležbo pn tej konkurenci.
Pnbližoa letoa denarna vrednost dobave znaša 1,770 000 kron pri konzorciju za monturno zalog) St 1 v Brnu, — 2/'64000 kron za monturno zalo*:« Št. 2 v Buda Pešti in po 1,180 000 kron za monturno zalogo št 3 v Gost Dgu pri Gradcu in št. 4 na Dunaju (Kaiser Ebersdorf).
Določeni del te potrebščine se prepušča v dobavo zadrugam malih obrtnikov.
Konfekcijoniranje vrst je izvršiti po konzorcijih v zavod'b za konfekcijo usDJa, ki so v m nturnih zalogsh v Brnu, Buda Ptšti in Gbstingu, oziroma koDi^kcijskem zavodu, ki ga je ustanoviti konzorciju za monturno zalogo št. 4 na Dunaiu.
Zdraiiteljem je položiti blagovno varščino kakih 730.000 kron za brnski, 890.000 kron za budapeštanski in po 480 000 kron za konzorcij v Gostingu in za dunajski konzorcij.
Pismene ponudbo morajo dospeti do 1. februarja 1908 pri navedenem ministrstvu in mora vsak konzorcij, ki stavi ponudbo, poloiiiti vadij, ki je določen na 88.000 kron za konzorcij za monturno 7al«»go št. 1, 103.000 kron za konzorci) za monturno zalogo št. 2, in po 50 000 kron za konzorcij za monturno zalogo Št. S in 4
Natančnejši pogoji se nahajajo v gori navedenem razglasa, ki je bil objavljen v oolnem obsegu v uradnem listu k „Wiener Zeitnng" ter v lista „LaibacbT Zeituog" z due 21. novembra 1907.
Ta razglas, kakor tudi pripadajoči pogodbeni načrt in obrazec je na vpogled tudi pri intendancah vojaških teritorijalnih poveljstev, pri više označenih monturmh zalogah ter pri trgovskih in obrtniških zbornicah. Posamezne odtise pogodbenega načrta in obrazca za ponnlbe lahko dobe stranke, ki se potegujejo za dobavo pri monturni zalogi Št 1 v Brnu iz sicer stane pogodoeni načrt 1 krono in ponudbeni obrazec 10 vinarjev.
V Ljubljani, dne 23. novembra 1907.
C. In kr. Intendanta 3. kora.
239."> '2
jlova idealna voda za želodec!
A,
natronski vrelec.
Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi.
diabetes, preobili scalniinl kislini, bolesnik mehurja in ledvic, katarjih sepll, prebavil.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah in
drogeniab 8431—8 Jj
J
* TO"
Izdajatelj in o lfo^nmi uradnik   Rast o P as t osi em|šek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".
3661