Kiaal, dalavac ln obrtnik naU bodo narodu vodnik ! tr Izhaja vuko mM. Narotninai n celo tata Oln ir— za pol lata „ trza inozemstvo za aala lata Oln M'— liiaaratl po tarlfu. • Ph-manlm «praian|am naj aa priloži znamko za odgovor. — Natranklrana plima aa aa aprajamaj«. Dr. Drago Marušič — novi ban. Iz Beograda je prišlo 4. decembra to-le uradno poročilo: Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve ter na podlagi čl. 5. in 18. zakona o razdelitvi kraljevine Jugoslavije na upravna področja postavljen za bana Dravske banovine dr. Drago Marušič, odvetnik v Ljubljani in član vrhovnega zakonodajnega sveta. Novi ban dr. Drago Marušič. V času težke gospodarske krize in v času, ko se skuša pomladiti vse naše politično in kulturno življenje, stopa na čelo naše banske uprave dr. Drago Marušič. Dr. Drago Marušiča poznamo kot praktičnega zadrugarja, ki se je kot tak udejstvoval pri reševanju praktičnih gospodarskih vprašanj. Kot član načelstva Zveze slovenskih zadrug in kot predsednik zadruge Kmetskega hranilnega in posojilnega doma je imel priliko, spoznati do dna perečo krizo, ki izvira iz neprinosnosti kmetskega gospodarstva. Član je osr. gospodarske zadruge »Ekonoma« in načelnik Kmetske tiskovne zadruge. Kot zadrugarju so torej dr. Marušiču dobro znane vse težave kmetske in delavske hiše. Kot zastopniku gospodarskih interesov prizadetih širokih slojev je dr. Marušič v svojem strokovnem poklicu izkazal našim ljudem velike usluge, ko se je z vso spretnostjo in energijo nesebično zavzel, da je ob priliki polomov znanih in močnih gospodarskih ustanov in podjetij dosegel vsaj delno kritje za upnike in se zavzel za gospodarske interese Slovenije posebno Dolenjske. Da je dober poznavalec naših gospodarskih razmer, je dokazal tudi kot gerent Mestne hranilnice ljubljanske. Kot bivši generalni tajnik reparacijske komisije v Parizu ima dr. Marušič tudi vse potrebne izkušnje v velikih svetovnogospodarskih zadevah. Zato nas navdaja upanje in prepričanje, da je dr. Marušič mož, ki ga danes naše gospodarstvo nujno potrebuje na tako važnem mestu, kot je ban-sk stolica. Tudi k pomladitvi našega notranjepolitičnega in kulturnega življenja more ravno dr. Marušič doprinesti več kot kdorkoli. Ce tudi razmeroma še mlad, je vendar izkušen po svojem že 20-letnem kulturnem in političnem udej-stvovanju v mladih gibanjih, kot je v narodnem pogledu jugoslovansko gibanje, v socijalnem pogledu kmetsko gibanje in v kulturnem pogledu gibanje za likvidacijo breziniselne kulturne borbe naše ožje domovine. Zato smo prepričani, da bo dr. Marušič izpolnil zaupanje, ki mu ga je poklonilo Nj. Vel. kralj, in smo prepričani, da se mu bo z zaupanjem pridružilo vse, kar iskreno želi popolno zmago naše narodne in državne misli, katere zmaga naj nam čimpreje omogoči, da bomo mogli posvetiti vse svoje sile reševanju težke gospodarske in socijalne krize našega naroda. Nikdo si tega bolj ne želi kot kmetsko ljudstvo, ki je napram svoji državi in kralju koK slovensko ljudstvo že davno zavzelo stališče edinosti in zvestobe. Iz istega razloga, toraj v želji, da posveti kmetsko ljudstvo vse svoje sile složnemu delu za gospodarsko in kulturno povzdi-go naše vasi, je dr. Marušič eden prvih glasnikov za likvidacijo zastarelega spora med tako-zvanim liberalizmom in klerikalizmom na vasi, ko je izven spora, da ima cerkev med našim ljudstvom visoko duhovno poslanstvo, a naš narod da je veren. Želimo novemu banu čim največ uspeha pri reševanju vseh teh velikih nalog in mu zagotavljamo svoje iskreno sodelovanje. * * * Dr. Drago Marušič je bil rojen 1. 1884. v Opatjem Selu na Goriškem. Gimnazijo je dovršil v Gorici, nakar je odšel v Prago, kjer je tudi promoviral za doktorja prava. Že zgodaj se je udejstvoval v dijaškem življenju, zlasti pa v Pragi, kjer je bil duša vsega društvenega življenja v »Iliriji« in eden voditeljev praškega dijaštva. Po dovršitvi študij se je vrnil v Gorico in vstopil v odvetniško pisarno dr. Puca. V Gorici je dr. Marušič poživil vse društveno življenje in zlasti z vnemo deloval v Sokolu, čegar podstaro-sta je tudi bil. Zlasti intenzivno se je udejstvoval na političnem polju in imel nešteto shodov in zborovanj, da je vedno bolj rastla nacionalna sila naših Goričanov. Takrat je vladalo na Go--riškem najlepše složno delo, kakršnega Slovenci v celi naši zgodovini in v nobeni drugi pokrajini nismo videli in ga še danes nimamo. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je odšel dr. Marušič med prvimi na bojišče, bil v Galiciji ujet in se nato med prvami prijavil med srbske dobrovoljce. Prišel je v Solun ter se tudi udeležil onega strašnega pohoda skozi Albanijo. Po Albaniji je odšel v Švico, nato v Pariz in London, nakar ga je Jugoslovanski odbor poslal v Ameriko, da vodi propagando med ameriškimi izseljenci. Uspeh dr. Marušiča je bil popolen in pridobil 3i je v taki meri simpatije ameriških Slovencev, da se ga ti še danes spominjajo z največjim spoštovanjem in ljubeznijo. Iz Amerike se je vrnil dr. Marušič v Pariz, kjer je bil imenovan za generalnega tajnika naše delegacije pri reparacijski komisiji. Njegovo obsežno znanje jezikov (francoskega, italijanskega, nemškega, angleškega, ruskega, srbohrvat-skega in češkega) mu je omogočilo, da je lahko govoril skoraj z vsakim članom komisije v njegovem rodnem jeziku. Pa tudi sicer je doživel dr. Marušič na tem mestu najlepše uspehe, toda njegovo srce ga je gnalo v domovino, ker je hotel med narodom delati za narod. Čeprav mu je bilo ponudeno visoko uradniško mesto načelnika v zunanjem ministrstvu, vendar ga je odklonil in se je raje vrnil leta 1923. v domovino in se pridružil Samostojni kmetski stranki, ker je bilo tu po njegovem mnenju najlepše torišče za narodno delo. Kmet je sila naroda in tej sili je treba posvetiti največ pažnje. To ve on sam najbolj kot sin kmetskih staršev in član številne kmečke družine. Mi pozdravljamo novega bana v trdnem upanju in pričakovanju, da bo uveljavil brez obzira na desno in levo v upravi Dravske banovine načelo absolutne (popolne) pravičnosti in nepristranosti. Več narod ne zahteva. Izjave bana dr. Marušiča. Novi ban dr. Drago Marušič je izjavil takoj po svojem imenovanju dopisniku ljubljanskega »Jugoslovana« to-le: Zaupanje Nj. Vel. kralja me je postavilo na to odgovorno mesto. Skušal bom z vsemi močmi, da se izkažem vrednega tega zaupanega mi položaja; v polni meri se zavedam težke naloge in odgovornosti, katero prevzemam. V složnem delu za veliko jugoslovansko idejo, katera mora biti v smislu manifesta Nj. Vel. kralja od 6. januarja temelj vsakega državnega in narodnega dela, trdno računam na sodelovanje in podporo vse slovenske javnosti brez vsakršne razlike, da se bo razvoj Dravske banovine dvignil v kulturnem, gospodarskem in socijalnem pogledu, tako da postane Dravska banovina to, v kar je poklicana po svojem položaju — avantgarda naše ljubljene Jugoslavije.« »Naša vas, to je jedro naroda«. Dopisniku ljubljanskega »Jutra« pa je dal sledečo, zlasti za kmete važno izjavo: »Kot ban si bom prizadeval opravičiti zaupanje, ki mi je bilo izkazano. Za svojo najvišjo dolžnost bom smatral, da povsod in vsekakor delujem v smislu kraljevega manifesta od 6. januarja in zakona od 3. oktobra. Tu ne bom poznal kompromisa. Narodno in državno edinstvo mi je nad vse. Trdno se nadejam, da se mi na tej podlagi posreči združiti k sodelovanju vse iskrene in pozitivne nacijonalne činitelje v naši ožji domovini brez razlike na nekdanje strankarske opredelitve. Številna gospodarska, prometna in socijalna vprašanja so še odprta, s skupnim naporom dobromisle-čih se bodo dala koristno rešiti. Pri srcu so mi zlasti tudi brige in skrbi našega podeželja; naša vas, to je jedro naroda, zanjo bo treba mnogo storiti. Trdno upam, da me bodo pri mojem delu podprli vsi, ki iskreno želijo in hočejo napredek naroda in države.< * * # Novi ban Dravske banovine je prevzel posle banske uprave v torek 9. t. m. Ob tej priliki je imel na uradništvo sledeči nagovor: Gospodje! Pri prevzemanju banskih poslov Vas iskreno pozdravljam kot svoje najožje sodelavce in si želim pri tein z Vami tesnega sodelovanja, ki naj sloni na medsebojnem zaupanju. Železna disciplina in brezkompromisna objektivnost se pri dobri in pošteni upravi razumejo same po sebi. Državni uradnik, kateremu pri njegovem poslovanju ne služi kot podlaga izključno le poštenje, zakon in državni ter splošni interes, in ki se da zavesti od interesov posameznikov ali skupin, zlorablja svojo moč in zaupanje, ki mu je poverjeno. Na vsak način hočem — svest si svoje velike odgovornosti pred kraljem, domovino in bodočnostjo — biti zvesti čuvar nad poslovanjem banskih uradov in institucij. Toda jaz pričakujem od Vas, gospodje, še več, še mnogo več: da namreč v svoje delo vnesete vso svojo dušo in vse svoje srce, vso svojo ljubezen in udanost do kralja in domovine ter do naroda, zlasti do našega malega človeka. Vedno moramo imeti pred očmi in gojiti vse panoge narodovega življenja, naj se javljajo v katerikoli obliki; toda zavedati se moramo, da sta glavna ste- bra naše domovine kmet in zemlja. Zato moramo posebno brigo posvetiti našemu kmetu in delavcu, kot glavnim produktivnim silam narodnega gospodarstva. Kar se tiče smernic našega dela, nam jih je jasno začrtal naš ljubljeni veliki kralj Aleksander v svojem historičnem manifestu od 6. januarja in v osnovnem zakonu o novi uredbi kraljevine Jugoslavije od 6. oktobra lanskega leta, s katerim je bila ustanovljena tudi Dravska banovina. Navodila za poslovanje, ki so veljala za mojega predhodnika na tem mestu, prvega bana Dravske banovine, gospoda ministra ing. Dušana Ser-neca, veljajo brez izpremembe tudi za mene. Delo, započeto od mojega predhodnika za koncentracijo vseh narodnih konstruktivnih sil, hočem nadaljevati, razširiti, poglobiti, dovršiti. Pri tem računam na podpora vseh Slovencev. Kdor je pravi jugoslovanski patri-jot, ne sme ostati ob strani in š-3 manj dolo ovirati. In, kakor so pri skupnem delu vsi dobrodošli, ki imajo dobro voljo, ne sme biti in ne bo dovoljeno nobenemu, da to delo, ki ima edini cilj, da dvigne narod in državo, kakorkoli ovira. Osnovna ideja vsemu našemu delu mora biti državno in narodno edinstvo ter ljubezen in udanost do naše skupne domovine, velike in močne Jugoslavijo, kateri moramo vši brez izjeme služiti. Moj cilj je ustvariti iz Dravske banovine pokrajino, ki bo po svoji nacijonalni jugoslovanski zavesti, po svoji narodni disciplini in po svojem vzornem gospodarstvu postala vzor ostalim krajem naše velike domovine, ponos naše države in pravi biser v svetli jugoslovanski kroni. Ljubezen do domovine pa zahteva tudi bratsko ljubezen, strpnost in medsebojno spoštovanje. Nad vsem tem mora biti nesebično in pošteno delo, katero mora temeljiti na etičnih načelih, kajti ta edina morajo do-nesti trajen vspeh. Zaključujem z izjavo zahvalnosti, ljubezni in neomajne vdanosti Nj. Vel. kralju Aleksandru in Njegovemu vzvišenemu domu, in z izjavo vernosti in globokega spoštovanja prvem upomočniku Nj. Vel. kralja predsedniku vlade gospodu Petru Živkoviču in kraljevski vladi. Živelo Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander! prevzeti in prežeti vso našo miselnost, če hočemo res enkrat postati gospodje na onih tleh, ki jih obdelujejo naše kmečke roke. V beli kraljevski Zagreb smo prišli tem rajše, ker smo hoteli ne le podati bratsko desnico našim kmečkim tovarišem iz drugih pokrajin naše skupne države, ampak hočemo tudi skupno povedati vsemu svetu, da kraljevina Jugoslavija je in mora biti. ker je to skupna domovina srbskega, hrvaškega in slovenskega kmeta. Mi slovenski kmetje se sicer ločimo od svojih tovarišev po podnebju in po našem obdelovanju zemlje, ki nam ga narekuje sama narava, veže nas pa vendar skupna, mogočna zavest, da smo kmetje in da smo bratje, ki hočemo z vso svo-, jo silo čuvati našo kupno hišo, našo kraljevino Jugoslavijo. Svečano izjavljam v svojem in, mislim, ne samo v imenu onih tisočev slovenskih kmetov, ki prisostvujejo temu veličastnemu zborovanju, temveč tudi v imenu vsega slovenskega kmetskega ljudstva prepričanje, da je naš obstoj ter gospodarski in kulturni napredek mogoč in zajamčen samo v veliki, močni in edinstveni Jugoslaviji. Izjavljam pa tudi našo neomajeno voljo, da hočemo našo Jugoslavijo v slučaju potrebe braniti do skrajnosti že zato, ker se zavedamo, da jd Slovenija njena predstraža. Mi kmetje smo najmočnejši element miru, kajti naše delo zahteva mir. Miru pa ža-> libog do nedavnega časa nismo imeli. Preveč stare miselnosti je bilo v nas, da bi se bili mogli otresti starih napak kar čez noč. Mo-j rala je priti šele odločna beseda vladarjeva^ ki je napravila red in začela utirati nova po-} ta za naš razvoj, — pota, kakoršna zahteva ne le stara zgodovina, ampak predvsem novj položaj, v katerem živimo mi in v katerem bodo živeli naši otroci. Zato smo pozdravili z vso iskrenostjo odločen korak Nj. Vel. 2 dne 6. januarja, ker smo prepričan, da nas bo vodil ta korak tudi do notranjega miru in do složnega dela, ki nam je prav tako potrebno kakor mir na zunaj. Mi hočemo spo štovati vse, kar je komu sveto, ker ravnt mi kmetje najbolj cenimo svetlo prošlost na ših domov in na ta način upamo, da se bom< našli pre7 ali pozneje vsi, brez razlike ver< ali plemena v sreči in miru pod skupnin krovom naše skupne države in naše presvet le vladarske hiše, ki izvira iz naše kmečk< zemlje. Naj živi Jugoslavija, naj živi Nj. Vel. naj živi naš složni kmečki stan! Govor slovenskega kmeta je bil navdui šeno sprejet in odobravan. Sledili so govorniki, razni kmetje ij ostalih delov države, nakar je vsa ogromna množica odkritih glav prisegla: Prisegamo pri Bogu Vsemogočnem ii pravičnem, da hočemo ostati našemu kralji Aleksandru I., ki je naš narod vodil od sla ve do slave in ž njim preživel vsa trpljenji in bolesti, in naši domovini ostati vedno zve) sti in vdani sinovi. Prisegamo, da se hočemo pod svetili znamenjem, pod našo jugoslovansko zastavo ki nam jo je kralj izročil, vselej zbirati ii jo varovati neomadeževano ter jo s slav< ovenčano izročiti bodočim rodovom. Prisegamo, da hočemo, ujedinjeni poj tem svetim znamenjem in pod vodstvom na šega modrega in ljubljenega kralja biti trej pet in strah naših notranjih in zunanjih sov ražnikov in da hočemo s krvjo naših najbolj ših sinov napojeno zemljo braniti do zadnje ga svojega diha. Prisegamo, da hočemo vse svoje delo vse svoje podvige, vse svoje misli in želj« prešiniti z geslom: Vera v Boga za kralja in domovino. Ta ko mi Bog pomagaj! Po prisegi je bila odposlana udanostni brzojavka N. Vel. kralju in predsedniku \ia de generalu Petru Živkoviču. Kmetje so zborovali, Vsedršaven kmetski pokret. Nad 100.000 kmetov. Veličastne manifestacije N j. Vel. kralju in Jugoslaviji. 8. december pomeni nov ogelni kamen v zgodovini jugoslovanskega kmetskega gibanja na potu k skupnosti in slogi slovenskega, hrvatskega in srbskega kmeta. Nepregledne množice so se valile po zagrebških ulicah in se kakor veletoki izlivale na Jelačičev trg v Zagrebu. Od najjužnejših krajev naše države do severne predstraže Jugoslavije — Slovenije. Pravijo da jih je bilo nad sto tisoč. Ni toliko važno število kakor duh in volja, ki sta vladala med zbo-rovalci. Duh pa je bil jasen in volja odločna, da je Jugoslavija naša skupna domovina, in da mora biti Jugoslavija močna in edina pod žezlom našega junaškega in modrega vladarja- Stvar kmetov Jugoslavije je, da bo ta njihov cilj dosežen. Zagrebško zborovanje nam je vlilo polno mero zaupanja, da se bo edinstven kmečki pokret po celi državi tako utrdil in poglobil, da bo imela država najsi-gurnejši temelj v njem, kmet pa v njej zagotovilo mirnega in vspešnega socijalnega, gospodarskega in kulturnega razvoja. Govor Karla Kovačeviča. Točno ob 10. uri je kmet Karlo Kovače-vič otvoril zborovanje ter imel govor, ki so ga kmetje neprestano odobravali. V svojem govoru je najprej povedal pomen današnjega zborovanja ter se nato dotaknil vseh perečih in aktuelnih vprašanj, ki se tičejo naše države in o nalogah, ki jih moramo še izvršiti za njeno popolno konsolidacijo. Ker nam je danes vsled premalega prostora nemogoče priobčiti Kovačevičev govor v celoti, bomo to storili v prihodnji številki. Za Kovačevičem je govoril zastopnik srbskih kmetov, nato je pa spregovoril za slovenske kmete Albin Koman, predsednik bivšega oblastnega odbora slovenske kmetske stranke: Dragi bratje kmetje! Dovolite mi predvsem, da vas vse, kar vas je zbranih na tem veličastnem zborovanju, iskreno pozdravim kot vaš slovenski kmečki tovariš iz Dravske banovine. Obenem se vam zahvalim na povabilu, da se udeležimo tega vašega zborovanja, ki naj bo mogočna in sijajna manifestacija kmečke misli, tiste misli , ki mora Najstarejši kmečki narodi. (Nadaljevanje.) Hebrejci ali Kananejci, ki so bivali v Palestini, so bili deležni in tudi pod vplivom kulture sosednje Mezopotamije in Egipta in so se na isti način razvijali. Iz nomadov so postali poljedelci in pozneje dobri obrtniki. Okrog 1. 1200 pr. Kr. pa so že drugič podlegli Izraelcem, ki so došli iz Egipta pod Mojzesovim vodstvom. Posvetili so se poljedelstvu in so pridelovali žito, vino, olje in smokve. Za Ičjasa Salomonove vlade je izredno cvetela trgovina z oljem in pšenico, medom in balzamom. V mestih so se množili bazarji in izredno razkošje. Razlika med Izraelci in ostalimi narodi se očituje v verski kulturi. Dočim so bili drugi narodi mnogobožci, so Izraelci častili le enega Boga — Jehovo (bivajočega). Mojzes, največji izraelski državni in agrarni reformator, je učil, da je zemlja božja lastnina. Edini Jehova je njen gospodar, za njim pa narod. Vsako pleme je posedovalo del zemlje, izvzeti so bili svečeniki (leviti), ko je niso obdelovali. Vsako sedmo leto so pustili sedmino zemlje v prahi. To je bilo valbat — leto ali leto počitka. Izraelci so torej znali, da praha posvečuje plodnost zemlje. Vsako 49. leto so zemljo delili, da so preprečili poedincem čezmerno kopičenje. Ko pa so pozabili na modre Mojzesove postave, je zemlja prešla v last manjšine, ki je zvračala bremenena na najšibkejše. Izrael se je zrušil na socialnih krivicah. Končno je proroški duh Jeremije pokazal na izkoriščevalce naroda, katere je opozoril na Mojzesove modre zakone: »Vrnite jim (poljedelcem) oranice, vinograde, hiše in kar sta nagrabili žita, masti in olja!« Tako se je zgodilo in narod je znova oživel. * Takrat so prvi nastopili Feničani kot izrazito trgovski orientalski narod. Morska plovba in prekomorska trgovina sta tvorili bistvo njegovega gospodarstva, dasi so se bavili tudi z vinarstvom, s pridelovanjem olja in ladjedelstvom, za kar so dobivali potrebni les (cedrovino) v gorovju Libanonu. Njim se ima Evropa zahvaliti za razne kulturne rastline in mere, ki so jih tja zanesli. Feničani so se radi naseljevali po poljedelskih pokrajinah in so nečloveško odirali delovno ljudstvo, ki jim je z otroško vero nasedalo. Nastavljali so z denarnim gospodarstvom zanjke tako uspešno, da so zlasti poljedelci z družino vred cepali v sužnost,; ker niso mogli v določenem roku poravnati svojega dolga. Občevanje Feničanov z evropskimi ljudstvi je najbolj hasnilo prvemu evropskemu narodu, ki je že v 7. stol. pr. Kr. osredoto-čal vse gospodarsko in kulturno življenje. To so bili Grki (Greci — Heleni). Grki so se že v sredini 2. tisočletja pr. Kr. naselili v Greciji (Grško) kot polnomadi, došli iz severozapadnih pokrajin. Polagoma so se oprijeli poljedelstva. Uvedli so male države, kjer. so se sami vladali (demokracija = vlada ljudstva). A do visoke kmečke kulture se niso Grki nikoli povzpeli, prvič, ker zemlja ni bila za to posebno prikladna, drugič pa se jim je že zgodaj zahotelo po kulturi orientalskih narodov, pred vsem one Babiloncev in Egipčanov. S poslednjo so že zgodaj prišli v stik, ko so zasedli otok Kreto, kjer je poleg poljedelstva cvetela visoko razvita obrt. Že v 14. stoletju so zasedli otok Ciper in trčili s Feničani. Kot vselej in povsod, so tudi tukaj zavzeli najprej rodovitne ravnine ob izlivih rek (Kestra in Evrimendon). Vedno bolj so prodirali iz Egejskega v Sredozemsko morje, zavzeli otok Sicilijo in Italski polotok ter se nato obrnili proti Egiptu in Črnemu morju. Ko so razširili svoje kolonije čez Španijo, kjer so, kakor na Cipru, odkrili zlate in srebrne rudnike, in prodrli celo do Britanije (Angleška), ki jim je tudi dajala jantar in kositar, so že izgubili na značaju poljedelskega naroda. Kot pomorščaki so bili vedno v neposrednem stiku s civiliziranim svetom. Odtod so presajali na domača tla materijalno in duhovno življenje. Vtise veličastnih tujih mest, njihovega bogastva, sijaja in razkošja so utesiii v gra Inji novih mest Politična moč je takrat bila v rokah plemstva. Kljub njegovemu padcu v 6. stoletju in popolni enakopravnosti naroda je kmet imel slabe čase. Ni mogel tekmovati z inozemskim žitom. Zabredel je v velike dolgove. Ker ni zmogel visokih obresti, je po takratnem delovnem pravu padel v tužnosd. Nasprotno pa je bila kolonizacija dobrodošla plemstvu, trgovskemu in obrtniškemu stanu — torej meščanstvu. Plemstvo se je namreč tudi kot lastnik velikih posestev posvečalo brodarstvu, trgovini in tudi obrti. Naravno in umljivo, da je poljedelec v takih oboliščinah zapuščal domačo grudo in se naseljeval v mestih, njegov sin pa se je golih rok potikal po pristaniščih ali pa je stopil v mornarico. Po grških mestih se je bohotilo denarno bogastvo. Zlata lakot je bila tako velika, da je bog Plut (Bog bogastva; odtod izraz pluto-kracija = lastniki denarnega bogastva) za-temnil slavo boginje Demetre, zaščitnice poljedelstva in nravstva. Tlačena masa se ni mogla uspešno upirati krivicam, klonila je pod težo velikih bremen. Tudi v Atenah, ki je ohranilo poljedelski značaj, dolgo za drugimi mesti, je bil narod do grla v dolgovih. Na vsakem kosu zemljišča je »založni kamen« javno žigosal bremena (namesto v knjigah so Grki v kamne vklesali ime upnika in višino dolga.). Na okrog 20.000 svobodnih državljanov je prišlo 400.000 sužnjev. Tudi v Ameriki je hudo! Ogromna brezposelnost. — Ljudje se nastavljajo v vrstah za kruh. Ni še dolgo tega, ko so Amerikanci vedno in vedno ponavljali besede »prosperity«, t. j. da »uspevajo« s svojim gospodarstvom ali »prosperirajo«. To so govorili ameriški politiki in gospodarski voditelji tako dolgo, dokler se ni pokazala bridka resnica, ki je povedala, da tudi v Ameriki ni vse zlato, kar se sveti. Nekaj časa (takoj po vojni) je v Ameriki bilo res dobro. Evropa je bilo izmozgana do kosti in je morala Amerikancem drago plačati vsak košček kruha in vsak žebelj, ki ga je potrebovala za svojo obnovo. Teh zlatih časov pa je danes konec, ker je žita že v sami Evropi dovolj in tudi industrija v Evropi je že tako močna, da sama ne ve, kam z blagom. Neprodano blago se je začelo počasi tudi v Ameriki kopičiti in fabrika za fabriko je omejila ali pa ustavila svoj obrat. Delavci so morali praznovati, delavec brez dela pa je slab kupec, ker nima zaslužka. Vrednost akcij raznih podjetij je začela padati in tako je prišlo do silnih finančnih polomov, kakoršnih svetovna zgodovina še ne pomni. Brezposelnost. Število brezposelnih delavcev cenijo danes v Ameriki na 3 in pol do 6 milijonov. Uradne statistike namreč v Ameriki o brezposelnosti ne poznajo, ker ne poznajo nobenega delavskega zavarovanja in nobenih podobnih socialnih institucij. Kakor pa trdi predsednik delavskih organizacij, ki so združene v »American Federation of Labour«, je brezposelnih že 20 milijonov, torej ena cela šestina ameriškega prebivalstva praznuje. To število pa se nanaša le na organizirane delavce. V stavbeni stroki praznuje 38 odstotkov vseh delavcev, v kovinarski stroki pa 23 odstotkov; v zapadnih in južnih ameriških krajih je še slabše. V Newyorku strada po podatkih policije nad 37.000 družin. Koliko pa je brez posla neoženjenih ljudi, tega policija ne pove, ker se za samce ne briga. Večina teh ljudi se nastavlja pred vrati dobrodelnih privatnih ustanov po cele ure, samo da dobi košček kruha ali pa malo tople juhe. Polne bolnišnice. Nikjer se brezposelnost v Newyorku in po drugih večjih mestih tako ne pozna, kakor v bolnišnicah. V Newyorku morajo sedaj oskr- bovati v bolnišnicah po 1500 oseb na dan več kakor v normalnih časih. Samo v prvi polovici letošnjega leta so imeli 147.000 bolnikov več kot lansko leto v istem času. Razni dobrodelni zavodi so odprli že na tisoče kuhinj za juho, ki jo dele sestradanim brezposelnikom zastonj. Druge ustanove skrbe zopet za prenočišča, ker mora na tisoče brezposelnih spati na prostem. Najbolj trpe trgovski nameščenci. Nekateri so bili že po 10 let in tudi po več v isti službi, danes pa so na cesti, ker ne morejo dobiti služb. Gorje pa tistim, ki so že bolj v letih! Kaj dela vlada? Brezposelnost in splošna beda je tako huda, da se je morala začeti tudi vlada resno baviti s tem vprašanjem. Najprej so znatno omejili priseljevanje in kdor nima precej denarja s seboj, tega ne puste več v deželo. Največ pa si obetajo od velikega delovnega programa, ki ga sestavlja posebna komisija, in ki naj obsega — velika javna dela za državo in za občine za daljšo dobo let, da bodo ljudje zaposleni. Brezposelnost v Ameriki ni nova stvar. Huda kriza je bila že leta 1907, pa tudi leta 1921. je bilo hudo; a tako hudo kakor je sedaj, še ni bilo nikoli. Privatna dobrodelnost. Dokler pa ne bodo začeli velikih javnih del, morajo pomagati dobri ljudje. Uradniki, ki jih je 125.000, so izjavili, da so pripravljeni žrtvovati po 1 odstotek svoje plače za brezposelne, kar znaša mesečno 226.000 dolarjev. Tudi »armada spasa«, družba, ki »rešuje« (spasava) obupane in revne ljudi, nabere obilno darov. Banke so dale na razpolago 5 milijonov dolarjev za razna dela, s katerimi bo preskrbljenih 10.000 brezposelnih 30 dni. Občine ustanavljajo javne kuhinje in brezplačne posredovalnice za delo. Razna velika, podjetja pa so obljubila, da ne bodo sedaj delavcev odpuščala, čeprav imajo manj naročil. Predsednik Hoover pa je odredil, naj se za Božič zaposli v'prometni in poštni službi 200.000 delavcev več kot navadno, zato pa naj odpadejo nadure za stalne nameščence. Kakor je torej videti, tudi Amerika, zlasti Zedinjene države, niso več tiste odbljubljene dežele, kjer bi se cedilo mleko in med brez dela, ampak tudi Ameriko zvijajo prav taki gospodarski krči kakor nas v Evropi. Perfetfni gospodarski načrt Sovfetfske Rusije. Vsak petletni gospodarski načrt sovjetskega narodnega gospodarstva je pojav svetovnega značaja 'ter se javlja kot zgodovinska črta, ki izkazuje rezultate ekonomske politike Sovjetske vlade v nadaljnih petih letih. Na vsak način moramo temu pojavu posvečati precejšnjo pozornost, zakaj ekonomski razvoj zavzema prvo mesto v družabno-političnem življenju, a petletni gosp. načrt Sovjetske 'Rusije je ena najvažnejših točk v ekonomski politiki vobče. Sedanji gosp. načrt Rusije je predviden in zaobsežen v letih 1928—1933. Predno pa pridemo k pregledu tega petletnega načrta, je> dobro, če podčrtamo ono, kar je za boljševi-ke glavno, in ono, kar se javlja kot važno; glavno je menda politična stran celotnega gospodarskega načrta, čeprav se za nas javlja le kot posebno vprašanje, a najvažnejša je gotovo ekonomska plat tega načrta. Novi načrt je bil formalno potrjen na poljedelski konferenci Sovjetov v Moskvi 16. maja 1929. Na tem kongresu so bili glavni govorniki Rikov, Križanovski in Kuj-bišev. Prvi je razpravljal o preglednem značaju novega petletnega načrta, drugi o go-spodarsko-ekonomski strukturi načrta samega, tretji pa o možnosti, ki tbo določala hitrost razvoja gospodarskega načrta. Ta tri izvajanja vsebujejo naslednje osnovne točke, ki sestavljajo temelj celega načrta: sovjetsko gospodarstvo mora postati po svoji obsežnosti prvo v svetovni produkciji, t. j. ne le da se izenači z gospodarstvom kapitalističnih zemelj, marveč da jim še prednjaei; vsled tega mora postati sovjetsko gospodarstvo industrijsko-po-Ijedelsko, a ne poljedelsko-industrijsko. Da se te predvidene naloge in uspehi dosežejo, mora iti razvoj vseh panog narodnega gospodarstva tako in v taki smeri, da bo vodilna veja narodn. gospodarstva industrija, t. j. meščansko gcsp-odarstvo. Razumljivo je, da ta smer cilja ter temeljno socijalno pregrupira-nje predvideva v bistvu porast industrijskih delavcev in skrčenje kmetskega življa ter vsled tega podrejenost kmetovalčevih interesov interesom delavca. — Da se bo industrija dvignila, je treba zanjo vložiti 16l/2 milijard rubljev (v petletnem gospodarskem načrtu 1923—1928 samo 44 milijarde) tako, da se glavnica industrija dvigne do 25 milijard. Fondi elektrifikacije morajo znašati do 5 milijard; železnice 18 milijard; osnovni kapital poljedelskega gosp. 39 milijard. Iz številk je razvidno, da so osnovni fondi industrije in elektrifikacije trikrat manjši od fonda poljedelskega gospodarstva. Vendar so na kongre- su predvidevali, da mora biti na koncu petletnega gospodarskega načrta (leta 1932/33.) stanje tako, da bodo fondi industrije iin elektrifikacije popolnoma izenačeni s fondi poljedelskega gospodarstva. To je v glavnih črtah izredni načrt, ki ga je sestavila Državna komisija, imenuje se tudi »Načrt velikih del«. Prvi cilj tega načrta je »industrijalizacija zemlje«. Morda bo načrt uspel, to bo pokazal razvoj, v kolikor že ni, vendar ni zgrajen na skup-nostnem razvoju majglavnejših vej narodnega gospodarstva, industrije in poljedelstva, marveč na osnovi računa, kakor se bo razvijala ena sama smer, gosp. — industrija, na račun poljedelstva ter vidimo, da se medtem, ko se državna industrija hitro razvija (povprečno 20 odstotkov na leto), poljedelstvo zmanjšuje in se v njegovem razvoju ne morejo zabeležiti večji porasti. Podatki za leto 1927/28 so precej problematični. Leto 1927/28 je bilo v pogledu poljedelskega gospodarstva precej slabo; dalo je celo deficit (proc. — 1'1%). Res je, da je površina zemlje precej velika, ali bruto produkcija lana, sladke pese in tobaka je manjša od predvojne. Bruto produkcija žita v milijonih ton, v teku zadnjih štirih let kaže naslednje: 1925/26 .... 74'5 1926/27 .... 78'3 1927/28 .... 73 6 1928/29 .... 73'3 Tako izkazujejo številke najvažnejše veje gospodarstva: žitarice. Če vzamemo v obzir, da se baš ta veja javlja kot glavni izvoz prihoda sovj. blagajne, moremo reči, da bo novi petletni načrt najtežje izkustvo za gospodarski ustroj — da ne bo dvignil produkcije, marveč le nekoliko oslabil. Na koncu ob izvršitvi novega petletnega gospodarskega načrta bodo lahko rezultati isti kot so bili ob koncu prejšnjega načrta —: silni denarni prihodi državne blagajne, med narodom pa pomanjkanje v mnogih ozirih. Samo na kratko smo prikazali ta gospodarski načrt. sovj. Rusije. Prihodnjič se te-meljitejše pozanimamo zanj in njegove rezultate v prvi tretini njegovega razvoja; zakaj osobito s svojo ekspanzivno silo je napravil na svetovnem trgu precejšnjo zmedo, tako, da je nastal sovjetski pritisk na svetovni gospodarski trg pravi problem, ki ga Evropa in ostali kontinenti ne bodo mogli z enim zamahom rešiti. Velik proces v Požarevcu. V Požarevcu v Srbiji so nedavno pričeli s procesom, ki javnost dokaj zanima, ker sedi na zatožni klopi nič več in nič manj kot 70 obtoženih in je poklicanih nad 800 prič. Tega si mi tukaj ne moremo predstavljati, ne da bi mislili na neko zaroto, upor ali kaj sličnega, ker bi menili, da pri navadnih zločinih ne more biti udeleženih toliko ljudi. Ali vendar se gre samo za roparske napade in rope. Da vidimo, kako je do tega prišlo. V početku leta 1929 sta bila ubita dva razbojnika blizu Požarevca v vasi Cirikovac. Imenovala sta se brača Barbulovič. Ovadil ju je človek v pijanosti, ki je prišel k velikemu županu in rekel, da sta Barbuloviča v neki bajti v čirikovcu. Veliki župan od početka ni hotel verjeti ovaditelju, vendar je obvestil policijo in žandarme. Ti so obkolili hišo in jo oblegovali. Prišla je v pomoč tudi vojska. Začelo je puškarenje; na kraju so polili hišo z bencinom ter podteknili požar na par mestih. Ko sta razbojnika, ker jima je postalo vroče pod nogami, zapustila gorečo hišo, sta bila ustreljena. To ne bi bilo nič posebnega. Toda policija je našla na prstu enega razbojnika zlat prstan predsednika občine Prugovske (vas v bližini Požarevca), ki je bil ubit v novembru 1928 leta. Takrat ni nihče vedel in mogel z gotovostjo reči, kdo so bili razbojniki, ki so predsednika Stankoviča ujeli na njivi ter ga z hlapci vred odgnali v njegovo hišo, kjer so vse izropali, zaprli vanjo rodbino in hlapce, predsednika samega pa potem odpeljali na isto njivo ter ga tam ubili. Takrat mu je eden od razbojnikov snel prstan ter si ga nataknil. Po njem so spoznali, da sta bila Barbuloviča glavna krivca, vendar niso mogli ugotoviti sokrivcev, ker sta bila razbojnika ustreljena. Svojci predsednika so začeli na svojo roko poizvedovati. Izrazili so svoje sum-nje. Policija je razne ljudi zaslišala — eden je izdal drugega in osumnjičenih in obtoženih je bilo zmeraj več in več. Potem so spravili v zvezo z gori omenjenim roparskim napadom tudi roparski napad na blagajno Po-žarevačke trgovske banke, ki se je izvršil po noči v sredini Požarevca, ko so bili mnogi Po-žarevljanini na novoletni zabavi 1927-28 po gostilnah, in pa še druga do sedaj nepojasnjena razbojništva. Proces bo trajal več tednov. Omenjeni predsednik Stankovič je bil vrl, pameten in marljiv kmečki gospodar. Ko je dokončal študije v gimnaziji, se je lotil kmečkega posla in ostal zvest grudi, ki je hranila pradede in njega. To bi tudi mnogim našim kmečkim sinovom priporočali, ker šolan kmet izda za tri kmete. Bil je pristaš bivše srbske zemljoradničke stranke, boril se je za pravice kmeta in imel je seveda mnogo političnih sovražnikov, ki so baje našuntali razbojnike nanj. Seveda je imel tudi mnogo spoštovalcev. Nadjamo se, da bo pokojnikova družina in mnogi drugi, ki so bili prizadeti po roparskih umorih zloglasnih Barbulovičev in njihovih jatakov, prišli do svojih pravic, o čemur bomo bralce Kmetskega lista obvestili. Največjo izbiro kuhinjske posode, in to aluminijaste, železne in emajlirane. različnih kvalitet in barv, po najnižji ceoi, nndi tvrdka z železnino Stanko tflorjančic Ljubljana, Sv. iPetra cesta št. 35 jMffltS« jjMlltii --ft—- s ssfcr^t "t M^J lil v " § lEl? i ifSHrl» 1 i m 1 tm BrMflf lisiilPi^®' M .. .Sr • q /J Hfe / t / \ i '-v-.i J ' '^'"»liiimnn^ lll^S M llk^. i H K&v vmE Velik proces v Moskvi. Močno zastražena -obtožna klop v znamenitem procesu, kjer so sodili veledzdaine obtožene zastopnike »dmženersike skupine«. Obtoženih je 'bilo -8 iniemerjev. Proces se ni končan. fDopbt Belokrajna. 501 et ni ca Plane a Pezdirca. SOletnico rojstva je praznoval tiho v krogu svoje družine dne 26. novembra 1930. naš zvesti naročnik, posestnik in vinogradnik, g. r ranče Pezdirc iz Drašič št. 25. Jubilant se je rodil 1. 1880. 26. novembra v sredi vinskih goric v Slamni vasi kot sin širokoznane belokranjske rodbine Pezdirčeve, ki se lahko naziva prava belokranjska kmetska korenina. Dovršil je kmetijsko šolo na Grmu. Pred 20 leti je prevzel po svojem stricu lepo posestvo in vinograde v Drašičih, kjer marljivo in vzorno gospodari. Kot javnega delavca ga najdeš povsod, kjer gre za blagor in napredek kmetskega stanu: v občinskem odboru, v Kmetijskem sreskem odboru, v odboru sedanje in bivše vinarske belokranjske zadruge, v Gasilnem društvu, šolskem odboru itd. S svojim možatim nastopom in svojimi modrimi in v težkih vprašanjih zrelimi nasveti je mnogo dobrega storil. Tihega, vedrega in moškega značaja ne klone vsakemu vetru. Uljuden je in gostoljuben nad vse! Ako pride tujec v našo belokrajnsko Vipavo v Drašiče, je gotovo deležen njegove gostoljubnosti na domu ali v njegovi nad vse priljubljeni zidanici v Repici, kjer ti postreže s pristno drašičko kapljico, ki je vedno prvovrstna! Prizanesla mu ni seveda tudi svetovna vojna, v kateri je postal invtlid na roki. Bil je ujetnik na Ruskem, od koder je jedva živ prišel domov. Dasi je preživel pol stoletja in postal marsikaj, je vendar danes čil in zdrav na duhu in telesu, ter oče 7 otrok, od katerih mu žive danes 4. Najstarejši sin France ima danes že 19 let in mu je pri gospodarstvu desna roka, sin Stanko pa obiskuje že V. raz. gimn. v Novem mestu. Poleg teh ima še dve brhki hčerki. Zaključujemo te vrstice z željo, da ostane naš jubilant še dolgo vrsto let čil in zdrav v krogu svoje ljubljene družine in v krogu svojih prijateljev v ponos in blagor domovine. Zdravo! — Prijatelji. Sv. Jurij ob Ščavnici. Proslava 1. decembra se je tudi to pot vršila pri nas nad vse veličastno. V nedeljo popoldne je priredil tukajšnji Sokol svečano akademijo z lepim, pestrim sporedom. Po nagovoru br. staroste je imel lep, globoko začrtan govor župni delegat br. Zorko iz Maribora. Predvsem so veljale njegove besede naši mladini, ki je naš up in naša nada. Vsem onim nažim bratom, ki ječi jo pod tujim jarmom, so se odposlali v duhu naši prisrčni in bratski pozdravi . . . Najprej je nastopila ženska deca. Vaje je izvajala zelo ljubko, tako, da jih je morala ponoviti. Vaje članov so bile dobre, prekosile pa so jih vsekakor vaje članic. Moška deca je izvršila svojo nalogo v popolno zadovoljstvo, le pri prvem nastopu je bila nekako zmedena. Najboljše med vsemi pa so se topot odrezale ženske naraščajnice. Vsa čast njim in njihovemu vaditelju! Pevske točke, kakor tudi tambu-raške, ki jih je Sokol proizvajal skupno z Zvezo slov. fantov in deklet, so žele ogromen aplavz. Vsa čast in zahvala za to iepo uspelo akademijo, ki se je zaključila z državno himno in »Zovi, samo zovi . . .« gre neumorno delavnemu društvenemu načelniku in prosve-tarju br. Drago Korošaku, kakor tudi načel-nici sestri Kurbosovi. Tudi vsem ostalim vaditeljem, pevcem in pevkam ter tamburašeni, najlepša hvala. Tebi, Šentjurski Sokol, pa kličemo: Naprej po začrtani poti! Po akademiji se je v mraku formirala povorka. Na čelu državna zastava, nato sokolska mladina, gasilska župa z 80 člani, društvo starih vojakov člani in članice ter ostalo občinstvo. Skoraj vse hiše okrog šole kakor tudi oddaljenejše so bile iepo razsvetljene Med sviranji-m golbe, pre-l evanjem narodnih pesnu in koračnic se je pomikal sprevod po celi vasi na Jamno in v Oiserjane. Vzklikalo se je Nj. Vel. kralju, naši lepi Jugoslaviji in našemu ponosnemu Sokolu. Računamo lahko, da je bilo v sprevodu do 400 ljudi, par sto pa je bilo tudi gledalcev ob potu. Pred šolo je bil majhen nagovor o pomenu 1. decembra, na križpotju pod cerkvijo je zaključil povorko br. Korošak. 1. decembra 1930 se je Sokol udeležil cerkvene slavnosti, po maši je br. starosta zaprisegel novo članstvo. fodbtefc Valeska pl. Betliusy-Hue — I. Albrecht: Romarji. Na ieci, ovenčani s cvetjem, je stal zuaaj pred romarsko cerkvijo frančiškan in je pri-digoval v poljskem jeziku: »Mati božja vas ljubi vse, ki ste prišli od daleč iz Galicije in Rusije, kakor tudi vas, ki ste prišli k njej iz naših šlezijskih vasi, da prejmete iz njenih blagoslovljenih rok to, kar je najboljše za vas. Ona namreč ve, česa vam je treba, kakor ve mati, kaj potrebuje njeno dete.« Pridigarjev krepki glas je odmeval daleč naokrog nad večtisočglavo množico, ki se je gnetla v ozki dolini, kjer je stala cerkev, in ki je z glavo pri glavi in s kolenom pri kolenu klečala vseaaokrog po pobočjih, ln ko je menih zakličal »Amen!«, so pristopili mladi rudarji v lepo se prilegajočih prazniških nošah k Marijinemu kipu, ki je v naravni velikosti stal pred odprtimi cerkvenimi vrati in so ga obkrožala ibelooblečena dekleta. Rudarji so na nosilkah dvignili kip na rame in med done-njern bobnov in trompet se je začela množica navkreber pomikati po poti, držeči izpred romarske cerkve proti samostanu. Za nosilci kipa so stopali drugi rudarji, da izmenjajo tovariše, če bi se utrudili, in temno gručo črno oblečenih mladih moških so na gosto obkrožale mladenke v belih prazniških oblekah. Na desnem krilu rudarjev je korakal Andrej Zorka in njegove iskre oči so venomer iz-nova pogledavale po plavolasi sosedi, ki je s častitljivo resnim obrazom stopala kraj njega. Pogled je imela uprt na molek, rokam se je poznalo, da so delovne, in niso tako nič pristajale lahki beli obleki, kakor je bilo sploh videti, da še sama ta obleka ni delana za ljubko postavo nje, ki jo nosi; kajti bila je na vse plati preširoka in predolga. Andrej je moral misliti na angele v cerkvi, ki so v mnogo predolgih oblekah tudi bili videti tako ginljivo neokretni. Vzlic temu mu je mala vedno bolj ugajala, čim dlje jo je gledal. Tedaj se je tudi ozrla nanj in je pri tem močno zardela. Čutila je namreč že med pridigo, da se rudar ozira po njej, vprav v trenutku, ko je bil dejal pater, da Mati božja da vsakomur to, kar je zanj najboljše. >Danes je pa vroče,« je končno tiho spregovoril Andrej. »Seveda je,« je odgovorila. »Lepo obleko nosiš,« je nadaljeval, »ali si pa morda celo mestna gospodična, ki bi jo moral vikati.« Ona je odkimala. »Na polju delam; gospodarjeva hčerka mi je podarila obleko, ker, ji ni bila več prav, a za tako imenitno procesijo je treba imeti belo obleko.« »Meni je všeč, če nisi gospodična,« je menil on. »Moja mati pere ljudem.« Jurjevški Sokol je prebil led, stoji na trdni podlagi in smo uverjeni, da bo to društvo v ponos Sokola kraljevine Jugoslavije. Zdravo! Potek sadnega ogleda v Naklem. Sadjarska podružnica v Naklem pri Klanju je prerediia v nedeljo, dne 9. novembra t. 1. sadni ogled v novi šoli v Naklem. V sadnem okolišu .Naklo je bila letošnja sadna letina dokaj dobra, zato se je udeležilo ogleda znatno število kmečkih sadjarjev iz vseh pristojnih vasi. Ogled je otvoril s primernim nagovorom g. J. suštiea že v soboto ob 4. uri popoldne. V nedeljo, ob času največjega obiska razstave popoldne je predaval o sadjarstvu g. A. Zdolšek nato je vzpodbujal šolski upravitelj g. J. Jerše zbrane sadjarje k umnemu sadjarstvu in podpiranju sadjarske podružnice pri njenem težkem delu za napredek te panoge. Pri aranžiran ju obširnega sadnega ogleda so sodelovale gg. učiteljice, soproga g. šolskega upravitelja, načelnik podružnice gosp. Tomaž Križnar in tajnik podružnice g. Jerše. - Sadni ogled v Naklem je imel predvsem poučen namen. Razstavljeno sadje je bilo razdeljeno na 3 ločene oddelke in sicer: 1. Sadne sorte, ki spadajo v novo določeni sadni izbor za kranjski okraj. 2. Sadne sorte, katere sicer niso sprejete v novi sadni izbor, vendar jih kaže še nadalje gojiti povsod tam, kjer zanesljivo dobro uspevajo in dokler obstoja dotieno drevje. 3. V tretjem oddelku so bile razstavljene vse tiste sorte, katere danes i-kakor ne odgovarjajo ne za domačo rabo in lokalen trg, še manj pa za širšo kupčijo. V tej skupini so bile zastopane vse malovredne sorte, a tudi take boljše sorte, ki ne spadajo iz podnebnih in talnih ozirov v ta okoliš in jih je vse skupaj treba odstraniti čimpreje iz kmečkih sadovnjakov s sistematičnem pre-cepljanjem. Kmečki sadjarji so imeli najlepšo priliko, spoznavati sadne sorte vobče, predvsem pa razločevati dobre kupčijske sorte od malovrednih sort, katere treba čimprej iz-cmeriti iz sadovnjakov. Važno je bilo zlasti spoznavanje sort novega izbora, ki je za bodočnost sadjarstva velikega pomena. »Oh, moja je pa že mrtva, in oče se je drugič oženil, pa mi je hudo doma!« »Kako ti je pa ime?« »Padorjeva Lenka sem iz D-a.« »Lenka — to je lepo ime!« Njuna pogleda sta se spet srečala in Lenki je hipoma bilo, kakor da zvonovi, ki so zveneli sem gori iz doline, in oni, ki so zveneli sem doli iz samostana, pozvanjajo prečudno lep koral, vsebujoč samo dve besedi: »Le najboljše, le najboljšek Tedaj se je domislila, da bi utegnilo biti greh, če bi med procesijo mislila na kaj drugega nego na svetnike božje, pa je vprašala rudarja: »Kdo je pa tvoj krstni patron?« »Po svetem Andreju so mi dali ime,« je odvrnil. Tedaj je Lenka prav prisrčno molila v čast svetemu Andreju. Zdaj so prispeli do samostana. Romarji so se gnetli za Marijino podobo na samostansko dvorišče; kajti dvorišče ni bilo dovolj veliko za vse in jih je mnogo moralo ostati pred vrati. Tako so potisnili Lenko tesno k Andreju. In ko sta se zdaj oba mlada glasova strnila v romarsko pesem, ki jo je začel peti prvi pevec, je bilo obema kakor da imata le še en sam glas in da spadata drug k drugemu. Za pesmijo je bila na vrsti nova pridiga in Andrej in Lenka sta sta ves čas stala naslonjena drug na drugega. Njuha lica so žarela in pogledi so se stapljali. Dalje prihodnjič. louice V današnjo številko »Kmetskega lista smo Vam priložili poštno položnico, katere se poslužite po možnosti še tekom tega meseca. Naročnina za leto 1931 ostane kakor doslej 30 Din za celo leto. 0 vojaških nabavah in trošarini. Finančno ministrstvo, oddelek za samoupravne davke, je poslalo okrožnico vsem banskim upravam o plačevanju dajatev za vojaška naročila. Na podlagi čl. 74. zakona o administraciji vojske in mornarnice daje finančno ministrstvo navodilo banovinskim in občinskim upravam, da se od vojaških dobaviteljev za dobave vojski ne more zahtevati niti občinska niti bano-vinska doklada na trošarino. Čl. 74. omenjenega zakona je mišljen v korist vojske, da bi se dobave pocenile, ne pa v korist dobaviteljev. Da ne pride do zlorab, odreja zato ministrstvo, da se od vojaških dobav plačujejo te doklade s tem, da imajo pravico do povračila vsote na podlagi potrdila, overovljenega od vojaškega oblastva. Jubilej dela zadrugarjev-mizarjev. V nedeljo 30. novembra so praznovali 22-letnico produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev; združena je bila ta slovesnost z otvoritvijo velike moderne strojne delavnice. Ta zadruga ima danes 50 članov, od katerih je usluž-benih 47. Razpolaga z 12 modernimi stroji ter ima poleg mizarske delavnice še ključavničarsko in električno. Zadruga uživa s svojim solidnim delom velik ugled. Za znižanje cen kruha. Banska uprava Dravske banovine je po naročilu ministrstva za notranje .zadeve izdala nalog vsem srezkim in mestnim načelstvom, da takoj podvzamejo primerne korake za znižanje cen kruha. Akademska pevska društva v Beogradu. Zveza akademskih pevskih društev je priredila pretekli teden v Beogradu velik koncert, na katerem so sodelovala pevska društva iz vseh visokošolskih mest Jugoslavije. Koncertu je prisostvovalo tudi Nj. Vel. kralj. Umrl je v Karlovcu tamošnji zaslužni župan Gustav Modrušan. 1 milijon za trboveljske rudarje. Na seji upravnega odbora T. P. D. je bilo sklenjeno, da se v omiljenje položaja nakloni en milijon dinarjev, ki se bo razdelil med najbolj prizadete delavce. Drzna tatvina v vlaku. Pretekli teden se je peljala z vlakom v Ljubljano gostilničarka Fr. Oblak iz Grahovega pri Cerknici. Med Rakekom in Ljubljano ji je neznan uzmovič izmaknil iz torbice razne vrednosti, med njimi tudi hranilno knjižico za 18.000 Din. Tatu doslej še niso izsledili. V Sneberju so potegnili iz Save truplo malega utopljenca, v katerem so spoznali 4 'li pol letnega Zvonka Štefeta, ki je pred j0 dni utonil v Savi pri Kranju. Tragična smrt 71etne deklice. V občini Sokol wac Pr' Koprivnici se je te dni primeril ^ težka nesreča, katere žrtev je postala 71etna Mx lika Šuka. Deklica je na paši zaku- rila, v ne^ previdnosti pa se je preveč približala no-nii ^ in Se j* ie Vnel° kril°- VS° °Pe" čeno so prepe. 1Jali v bolnico' kjer je V groznih mukah umrla v ,neki vasi v Hercegovini Boj z volkom ši yo]k 15.letnega pa_ je te dm napadel ,. , t- na ^ in se stirja. Fant je zace, Nj klice so obupno boni z volk n'a"pomoč. Volka cuh kmetje m mu pnL , desno rokf, so ubili, ko ie bil raztrga. r , . XT , Topagando miru sta Noblovo nagrado za p Ve |atan Sveden. dobila pnmas svedske cerk ^ Kellog Sye. blom m drzavm tajnik Fra. ižalo denblom pravi, da se je clp\ pod zverino. V človeški naravi ni, da mori svoj rod. Če je prišlo do tega, je kriv kapitalizem in njega družabni red. — Bogzna, koliko Noblovih nagrad bodo še razdelili za propagando miru, a miru še ne bo! Češki železarski kartel je znižal cene vsem vrstam valjčnega železa za 8°/o. - Torej, tudi v industriji se bodo počasi zganili! Madžarska vlada je prepovedala vsako kritiko Mussolinijevih del in del fašizma. Tudi vse knjige in brošure, ki obsoja jo fašizem, so prepovedane. Zedinjene ameriške države nameravajo popolnoma prepovedati vseljevanje tujih državljanov. Ruski les in žito. Ruska trgovska družba »Arcosonu in neka angleška lesna družba sta sklenili pogodbo, po kateri je dobila ruska družba edino pravico uvažati v Anglijo mehki les. Pogodba velja za bodoče leto. — Ruski poslanik Sokolnikov pa je izjavil, da mora Rusija dvigniti izvoz na predvojno višino, ker ima zato vse pogoje; žita je več kot dovolj. Norec ubil štiri ljudi. Pretekli teden je v središču Brna pobesnel neki krojač Sou-kupin pobil štiri ljudi. Najprej se je na dvorišču spri in zabodel z nožem v trebuh svojo gospodinjo. Nato je s streli iz revolverja ubil neko žensko iz hiše, dalje neko drugo mlado žensko in nekega policaja. Nato se je vrnil v podstrešje, kjer je stanoval in si še sam pognal kroglo v glavo. Nov hitrostni rekord je dosegel letalec Doret, ki je prevozil 1000 km s povprečno hitrostjo 290 230 km na uro. 121etni ženin. Kakor znano, se Anglija zelo trudi odpraviti ženitve mladoletnih otrok v Indiji. Zanimivo pa je, da se tudi v Jugoslaviji med muslimani ženijo otroci. Nedavno se je v Debarju poročil 121etni fantič s 14-letno deklico. Potre« v Indiji je te dni porušil mnogo hiš, tudi število mrtvih je precejšnje. Najbolj je trpelo mesto Piju, ki je domala popolnoma razrušeno. Bomba na svatovski pojedini. V kraju Opalinu na Poljskem se je pripetila grozna nesreča. Med neko svatovsko pojedino je potegnil eden izmed gostov iz žepa ročno granato in jo hotel zagnati skozi okno na dvorišče. Granata pa je zadela ob rob okna in se razpočila v sobi. Neprevidnega gosta je raztrgalo, trije gostje so umrli med prevozom v bolnico, deset oseb pa je bilo lažje ranjenih. TVORNICA CIK3RUF. Priooroia svoie izvrstne izdelke V Perziji so odkrili veliko boljševiško zaroto. Zarotniki so se shajali v ruskih krogih Perzije. Vlada je v zvezi s to zaroto dala zapreti okoli 500 boljševiških agentov. V Parizu je bila te dni otvorjena mednarodna železniška konferenca. Tudi naša država je udeležena te konference, zastopa jo dr. Cvetko Najzac. Napad na nadškofa je bil izvršen o priliki obiska nadškofa v nekem samostanu na Angleškem. Napadli so ga s kamenjem. Ta napad je bil baje posledica odklonilnega stališča, ki ga je nadškof zavzel napram tako-zvanim »mešanim zakonom^. Nova .Madžarska kmetska stranka. V okolici Szegeda se širi med poljedelci gibanje, ki ima povsem agrarno socijaiistični značaj. Na čelu gibanja stoji bivši agrarno-soci-jalistični poslanec Štefan Denes, ki je ustanovil novo stranko z imenom »Madžarska kmetska stranka«. Člani stranke so povečini mali najemniki. Petnajst mrtvih vsled megle. V okolici Heugnissa v Belgiji prodajali po 120 dinarjev. Sleparska kupovalka. V neko trgovino v Osijeku je vstopila sila imenitna gospa in si pustila razkazovati najfinejše kose blaga. Meti pregledovanjem je smuknila 20 m najfinejše tkanine pod pltšč. Trgovec je njeno početje opazoval in hitro odposlal po dektetiva. Kmalu je odprl vrata lepo oblečen gospod in se predstavil za tajnega policista. Napovedal ie gospej aretacijo in jo odvedel. Kmalu pa se je izkazalo, da sta bila ženska in dozdevni detektiv dogovorjena sleparja, ki sta jo z ukradenim blagom brez sledu odkurila. Pri slabem počutju je naravna »Franz-Josek-grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo težko-če in oešče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje »Franz-Josef«-vode, ki je posebno iaiborna za nežni ustroj ženskega telesa. »Franz-Josete-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. P o 1 ž n i c e smo priložili v današnjo številko »Kmetskega lista« vsem cenj. naročnikom ter prosimo obenem, da bi se jih po-služili še pred novim letom. Naročnina za leto 1931 ostane kakor doslej 30 Din za celo leto. Občni zbor živinorejske zveze za kamniški politični okraj v Kamniku se bo vršil dne 21. decembra 1930 dopoldne ob 9. uri v Društvenem domu v Domžalah z običajnim dnevnim redom. — Na občni zbor, ki bo obenem veliko zborovanje živinorejcev, uljud-no vabimo ne samo člane, nego vse živinorejce iz kamniškega okraja. Naš okraj ima podane vse pogoje za podvig svoje živinoreje in mlekarstva na dobičkanosnost v prid posamezniku in celemu okraju. Tudi živinorejski zakon daje našim zadrugam veliko prilike, da bodo pri tem delu prospevale. — Povabljeni k temu velikemu zborovanju so tudi živinorejski strokovnjaki, da bodo odboru in živinorejcem podali najboljše nasvete za bodoče delovanje. — Odbor živinorejske zveze. Kmetijska nadaljevalna šola se je ustanovila za občine Ljutomer, Noršinci, Kamen-ščak, Stročja vas, Slamnjak, Presiko in Cven. Pouk bo trajal dvakrat na teden po 4 ure skozi 3 mesece. Mladeniči iz omenjenih občin, ki so dovršili 16. leto in se zanimajo za nadaljnjo izobrazbo v kmetijstvu, katera je dandanes vedno bolj potrebna, se naj javijo še ta teden pri županstvih in v nedeljo, dne 30. t. m. ob 9. uri v meščanski šoli v Ljutomeru, kjer zvedo vse podrobnosti. Ne zamudite prilike, da se izobrazite in se takoj prijavite! Pouk je brezplačen. Smodnišnica zletela v zrak. V Italijanskem mestu Poretti so pognali v zrak smodni-šnlco, v kateri je (bilo 78 centov dinamita. Škoda znaša nad 100 milijonov lir. Za storilcem ni sledu. K sreči človeških žrtev ni bilo. Prepoved zahajanja v gostilno. Kamenik Francetu, sinu Antona in Lucije roj. Mauc, 19. junija 1880. v Spodnjem Doliču, samskemu, upokojenemu rudarju, stanujočemu v Sp. Doliču št. 96, je s sodbo okrajnega sodišča v Konjicah K po 218/30—11 z dne 21. nov. 1930. v smislu § 55. k. z. prepovedano pohajanje v gostilne za dobo enega leta. Prepoved stopi v veljavo 5. decembra 1930. ter traja do 4. decembra 1931. Kdor bi Kamenik Francetu v tej dobi postregel z alkoholnimi pijačami, je kaznovan po § 268/4 k. z. z zaporom do 6 mesecev ali v denarju do 5.000 Din. Kitajsiki razbojniki so umorili v Hingan-lu italijanskega škofa Soggija. Vihar porušil del mesta. Nad ameriškim mestom >Bethany je divjal pred nekaj dnevi strahovit vihar, ki je porušil nad 200 hiš, ostali del mesta po opustošil. Mnogo ljudi je bilo mrtvih, še več pa ranjenih. Volkovi v ovčjih stajah. V selo Zivnik pri Gospiču se je priklatilo osem volkov, ki so vdrli v ovčjo stajo ter raztrgali 17 ovac. Iz cele vasi so kmetje prileteli skupaj in nekaj požrešne zverine pobili, druge pa odgnali. Banke in kmetijstvo. Ameriške vesti poročajo, da je imelo propadanje ameriškega kmetijstva katastrofalne posledice tudi na banke. V enem dnevu je propadlo 8 newyor-ških bank. V newyorku je vsega skupaj zaprtih že 84 bank. Na ozemlju Zedinjenih držav je pa propadlo v zadnjih 8 mesecih nič manj kakor 600 bank. Evropski jeziki. Mednarodni jezikoslovni urad v Ženevi je objavil te dni statistiko o evropskih jezikih, iz katere je razvidno, da govore Evropejci v 125 jezikih. Na prvem mestu je nemški jezik z 81 milijoni, potem je ruščina (brez Rusov iz Azije) s 70 milijoni, angleščina s 47, italijanščina z 41, francoščina z 39 milijoni govorečih Evropejcev. Zadnje mesto zavzema jezik Mosdvinov v severni Rusiji, katerega govori le par tisoč ljudi. Mesto pod vodo. Sovjetska vlada je poslala skupino moskovskih učenjakov na severno obalo Črnega morja, da jo raziščejo in ugotove, kje se je nahajalo v starih zgodovinskih beležkah imenovano mesto Hersones. Čeprav so se starinoslovci že stoletja trudili, da bi odkrili ostanke tega mesta, se jim vendar ni posrečilo. Te dni se je pa moskovskim učenjakom posrečilo odkriti starodavno mesto, ki leži kakih 60—70 m daleč od obale in 4—20 m globoko pod morjem. Potapljači so na nekaterih mestih morska tla prekopali in našli ostanke raznih zgradb. Sredi mesta leži prostran trg. Okoli mesta je zgrajen močan zid z utrdbami, katerega so zgradili grški arhitekti v 4. stoletju pred Kr. r. Nad celim mestom leži do 5 m debela usedlinska plast peska in ilovice. Razkopavanje bodo prihodnjo pomlad nadaljevali. Zločinci in moda. Kaj so zločinci in kdo? Zločinci so več ali manj družba ljudi, ki se v obstoječi pravni red kar ne more vživeti. Oni žive najrajše kar sami zase in medseboj in tvorijo na ta način neko državo v državi. Oni so družba ljudi, ki ima svoje šege, svoje navade in tudi svojo »modo«, namreč ne modo glede obleke, ampak »modo«, kako izvršujejo svoja kazniva dejanja. Z zločinci in z njihovo duševnostjo in z njihovo miselnostjo se peča posebno znanost, ki ji pravimo kriminalistika. Ta znanost pa je še zelo v povojih, kajti kriminalist opazuje in presoja lahko le posamezna dejanja (zločine), ne pozna pa nobenega zločinca skozi in skozi. Kriminalisti pač študirajo akte o raznih sodnih preiskavah in procesih, toda to je vse premalo; tudi opazovanje zločincev v jetnišnicah ne pomaga mnogo. Zločinec je namreč v zaporu popolnoma drugačen kakor na svobodi, in nikjer ni toliko hinav-ščine kakor v jetnišnicah. Zločinci hlinijo bolezni, da dobe, če gre, boljšo hrano, ali pa da pridejo v bolnišnico, vsekakor je beg lažji. Pri sodnih obravnavah pa hlinijo kes, da dobe milejšo obsodbo. Zločinci na svobodi pa kirimiinaMstikai ne doseže. Le redkokdaj se komu posreči pridobiti si vsaj nekoliko zaupanja pri zločincih, ki jih potem lahko mirno in nemoteno opazuje. Taki ljudje vedo potem o zločincih in njihovih navadah, t. j. o njihovi >modk, vsaj nekaj povedati! Dolgo vrsto let so imeli zločinci navado, da so vsako priložnost za svoje početje skrbno izbrali in preiskali, predno so šli na delo. Dandanes je pa to vse drugače. Dandanes pa vdirajo zločinci v velikih mestih v hiše in v trgovine večinoma le po naročilu! To se nam zidi čudno, pa je le tako. Zločince pa naročajo večinoma tisti, ki potem pokradeno blago prodajajo. So pa tudi trgovci, ki sami naroče vlom, da dobe potem visoko zavarovalnino. Tak trgovec — sam zločinec — da pravim zločincem sam vsa potrebna navodila, da lahko nemoteno opravijo svoje posle. Zgodi se pa tudi, da dobro organizirani zločinci sami pošljejo k trgovcem svojega posredovalca, ki predlaga v imenu tolpe trgovcu, naj da v svojo trgovino vlomiti, da si izboljša svoj gospodarski položaj. Tudi z vozniki, ki prevažajo blago s kolodvorov v skladišča, stoie zločinci v velikih mestih v zvezi. Posredovalec hodi od gostilne do gostilne, kamor navadno zahajajo vozniki in si tam skrbno izbero svojo žrtev. On poizve natanko, v kakšnih rodbinskih in v kakšnih gospodarskih razmerah živi ta ali oni voznik. Ko pa najde svoio žrtev, se vsede k njej in začne človeku prigovarjati, naj bo vendar pameten in naj si pomaga. Ukradejo no dogovoru kar cel voz blaga, ali pa samo en del tovora in sicer na dogovorjenem kraju. Vrednost ukradenega blaga skrbno ocenijo in voznik dobi seveda tudi svoj delež. Tatvino izvrše lopovi po dogovoru, voznik se dela vsega obupa- Pomlcdifev v 2UTah jc dosegla glasom zahvale gospa dr. A. v Pragi: »Od Vas dobavljenih 10 lončkov kreme »Eros« sem moral,« prepustiti svojim znancem. Moj obraz je dobra reklama za Vašo kremo, zakaj vkljub temu, da štejem že 49 let, sem lična in mladostna. Krema »Eros« odpravi hitro in sigurno zakožne črve, mozoljčke, gube, črne pege, nosno rdečico, rumene in rjave lise in pege. Garancija: Denar se vrne, če ni uspeha. — Cena Din 12'—, 3 lončki Din 25'—, 6 lončkov Din 40'—. Dr. Nic. KemenY, Košice C, pošt. predal 12/E 13. — Češkoslovaška. nega, naslednjo nedeljo pa si privošči s svojo rodbino lep in prijeten izlet v mestno okolico, navadno z motorjem. Škodo poravna seveda zavarovalnica. Druga moda se tiče zopet vlomov. Prej so prihajali zločinci v zakljenjene prostore navadno skozi vrata ali pa skozi okna. Ta moda je dandanes zastarela, vsaj za modernega zločinca. Dandanes rajše prodirajo stene, kajti moderni zločinec dobro ve, da so dandanes vrata najbolj zavarovana. Torej je boljše vlomiti po ovinkih, skozi steno. Včasih so luknje v zid narejene zares strokovnjaško, tako so lepe. Včasih so zločinci odvažali pokradeno blago na majhnih vozičkih. Moderni velikomestni zločinci so pa dandanes drugačni tiči. Moderni zločinec se pripelje na lice mesta z automobi-lom, ki je seveda navadno tudi ukraden. Če pa zločinec avtomobila ne rabi več, ga pusti na kakšnem voglu. Ko pa avtomobil zopet rabi, ga zopet ukrade, vsaj je v velikih mestih avtomobilov na tisoče! To je tudi najbolj poceni, ker ni treba plačevati niti garaže, niti visokega davka, navadno pa še bencina ne. Tudi goljufi in pustolovci so se modernizirali. Goljufi in pustolovci stare sorte so stanovali nekdaj v hotelih in so delali le z malimi stroški. Moderni goljuf ali pustolovec pa si najame lepo stanovanje in tam odpre svojo »pisarno« te ali one vrste. Vozi se seveda le z avtom in je vedno lepo in po najnovejši modi oblečen. On pa ne »goljufa«, ampak on »posluje«! On posreduje posojila ali karkoli, ampak vse lepo po paragrafih, dokler lepega dne ne izgine. Tudi pred sodišči imajo zločinci dandanes svoje posebne mode. Dandanes se redko kakšen zločinec še izgovarja na svojo stisko. To je že zastarelo. Moderni zločinec gre z duhom časa in zna lepo pripovedovati, da on za svojo naravo ne more nič, kajti on je »dedno obremenjen«, oče je bil pijanec, njegov stari oče se je sam umoril itd., on sam pa trpi trajno na glavobolu in je živčno bolan. Tako našteva lepo po vrsti vse, samo da za svoje dejanje ne bi bil odgovoren. Če gre dobro, je dostikrat res oproščen, če gre slabo, ga pošljejo kvečjemu v norišnico, odkoder beg ni težak. Tudi med seboj žive zločinci dandanes vse drugače kakor so živeli nekdaj. Zločinci stare vrste se sicer še vedno shajajo po beznicah, če niso ravno na delu«, mlada moderna generacija pa zahaja le v boliše gostilne in kavarne, kjer se čutijo mnogo bolj varne kakor v lokalih dvomljivega značaja. Oblečeni so navadno Zelo elegantno in znajo položiti stotak na mizo tako lepo, kakor da to zanje sploh ni denar. Tako se izpreminja tudi zločinski svet. Sosed, ali že imaš žopni Kmetijski koledar za prihodnje leto? Če ga še nimaš, piši takoj Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljano, Kolodvorska 7, da Ti ga pošlje, dokler ni popolnoma razprodan. Pristopajte k Kmetijski Matici. Tudi Vas prosimo! Sporočite nam zanesljiv lite, da se pošlje »Kmetski list« na številki potrebno dopisnico. Skrb nik, da se v prihodnjem leta število o vse naslove Vaših sosedov, katerim že-ogled. V to svrho smo Vam priložili v zadnji ite tudi Vi po svoji moči kot star naroč-naših naročnikov podvoji. Ruski »dumping«. O ruskem »dumpingu* so v najnovejšem času vsi svetovni listi mnogo pisali in tudi mi smo pred nekaj meseci omenili ta pojav, ki je zelo pretresel vse zapadno- in srednjeevropsko gospodarstvo. Takrat smo tudi ob-jasnili pomen besede »dumping« (reci: dem-ping); ta beseda pomeni prodajo blaga pod lastno ceno, samo da se uniči konkurenca v tej ali oni tuji deželi, da se pozneje, ko je konkurenca uničena, lahko ceno poljubno navij e. O tem, kaj je pravzaprav z ruskim »dum-pingom«, t. j. s prodajo zlasti ruskega lesa in žita v zapadno- in srednje-evropske dežele, priobčuje zagrebški list »Jugoslovenski Lloyd« sledeči zelo zanimivi članek: »Dne 22. novembra je bila podpisana v Londonu pogodba med rusko družbo »Ar-kos« in pa med angleško družbo »Central-Softwood-Buying-Corporation« o prodaji mehkega lesa iz Rusije v Anglijo. Ta pogodba garantira omenjeni angleški družbi izključno pravico prodaje vsega na Angleško uvoženega mehkega lesa iz Rusije do konca tega leta in za celo leto 1931. Pogodbi je priložena značaj na izjava gospoda Brona, predsednika ruske sovj šetske trgovske delegacijqe v Londonu, in dr. Monta-gne-a, predsednika angleške trgovske korpo-racije. Oba izjavljata, da je bila pogodba sklenjena na angleško pobudo. Dogovorjene cene so ugodne za obe stranke in slone na današnjih cenah na svetovnem trgu. Baš sedaj zaključena pogodba, tako pravi izjava dalje, dokazuje, da ne obstoji v trgovskih od-nošajih med Anglijo in Rusijo nobeno vprašanje, ki se ne bo dalo rešiti na zadovoljstvo obeh strank. Poleg tega se je izjavila angleška korpo-racija še posebej: »Korporacija je prišla do zaključka, da se v angleški trgovini z lesom cene ne dajo ustaliti brez sodelovanja ruskih izvoznikov, in zato je potrebno, da se Rusom osigura v angleški trgovini z lesom ono mesto, ki Rusiji pripada z ozirom na množino njenega lesa. Na ta način bo konec nemoralnemu položaju, ki vlada na svetovnem trgu z lesom.« Ta važen sporazum med Rusijo in med silno močna angleško korporacijo bo brez dvoma uplival tudi na našo lesno trgovino. Važno izjavo je dal v tem oziru tudi ruski poslanik v Londonu Sokolnikov v velikem aneleškem listu »Manchester Guardian-u. Sokolnikov je rekel, da dela Rusija na to, da dvigne izvoz vseh svojih poljedelskih produktov na predvojno višino. Zato nihče ne more zameriti Rusiji, če pospešuje svoj današnji izvoz. Kar pa se tiče očitka, da prodaja Rusija žito pod ceno, je treba vedeti, da dela ruska vlada na to, da napravi svoje žitno tržišče neodvisno od cen na svetovnem trgu. Ruska vlada plača kmetom pšenico po stalni ceni, zato pa dobe ruski kmetje tudi njim potrebno blago po stalni ceni. Cena pšenice v Rusiji je taka, kakor je bila pred vojno, zato pa dobe kmetje tudi drugo blago po predvojni ceni. Ravnotako ni res, da bi Rusija izvažala žito na škodo domačega prebivalstva. Količino žita, kar se ga bo letos izvozilo, je le majhen del letošnjega pridelka. Leta 1927 so pri" delali v Rusiji 72 miljonov ton žita, leta 1928 že 73 miljonov ton, leta 1929 pa 83 miljonov ton. Letos je producirala Rusija 15 miljonov ton žita več kot lansko leto in če le četrtino pridelka izvoza j i v tujino, bo še vedno ostalo dovolj žita doma. Ravno tisti ljudje, ki so še pred kratkim časom očitali Rusiji, da prideluje vsega mnogo manj kakor pred vojno in da ni več sposobna, da bi bila zopet žitnica za celo Evropo, ti.ljudje ji očitajo danes, da preveč pro-ducira! Danes je Rusija svoje poljedelstvo modernizirala in bo pridelovala čim dalje več.« »Jugoslovenski Lloyd« dostavlja tem izjavam: »Omenjamo te izjave in.kupčije, ker so zelo važne tudi za našo lesno trgovino. Mi smo doslej izvažali v Anglijo povprečno do 50.000 ton lesa na Angleško (za 40—50 miljonov dinarjev), od tega pa je bilo polovica mehkega lesa. Da bo ruski izvoz zadel tudi našo trgovino, je več kot jasno. Ruski mehki les pa bo uspešno konkuriral našemu tudi v Palestini, v Egiptu, na Turškem in na Grškem. Naš izvoz hrastovine pa je dobil močnega konkurenta v Japonski, čeprav je japonska hrastovina bolj mehka, zato je pa mnogo cenejša.« Novi sadni izbor v kranjskem okraju. Na sadjarski anketi v Kranju, dne 20. oktobra t. 1. je bil določen končnoveljavni sadni izbor za kranjski okraj. Pomen tega izbora je za sadjarstvo izredno važen! Določene sorte so z ozirom na uporabo sadja v domačem gospodarstvu, na lokalnem in širšem trgu (izvoz) najboljše in najprikladnej-še za podnebne in talne razmere tega okraja. Drevesnice v bodoče n£ bodo smele prodajati v kranjskem okraju drugih sadnih drevesc, temveč le drevesca, ki odgovarjajo temu izboru. Na ta način se uveljavi po-sagoma tudi v. sadjarstvu standardizacija. — Kmečke sadjarje pa novi izbor že danes opominja, da pričnejo čimpreje s sistematičnim precepljanjem neprimernih sadnih sort. Slabih sadnih sort pa je v sadovnjakih več kot dovolj, to priča poset sadovnjakov, še bolj pa sadni ogledi. Novi sadni izbor za kranjski okraj je sledeč: A. Jabolka; I. Poletne sorte: Šarlamov« ski, II. Jesenske sorte: Pisani Kardinal, III. Zimske sorte: 1. za splošno uporabo: Bau-manova reneta, Ontario, Boikovo jabolko, Bobovec, Besniško jabolko (voščenka), 2. za preizkušnjo: Jonathan. B. Hruške: I. Jesenske: Avranška, II. Zimske: Pastorovka, III. Moštne: Tepka in vinska moštnica. C. Črešnje: Dunajka in debela črna hru-stavka. Višnje: Lothovka. Č. Slive: Zelena rinklota, češplje: domača češplja. D. Orehi: domači podolgasti, tenkolupi-nasti. E. Kostanj: domači izbrani, debeloplod- ni.: * * * Pregled živil v Ljubljani. Mestno tržno nadzorstvo redno jemlje vzorce raznih živ-ljenskih potrebščin v svrho kemične preizkušnje. Preglede izvršuje drž. higijenski zavod. oddelek za preiskušnjo vode in živil v iLjubljani po inženjerjih kemije — strokovnjakih, ki imajo za take znanstvene preizkušnje posebne izpite. Preiskušnje se vršijo na podlagi zakona o nadzorstvu nad živili oz. pravilnika k temu zakonu. Pregledi vzorcev, ki jih pošlje tržno nadzorstvo, so brezplačni, če se ugotovi, da je blago pravilno, drugače pa plača lastnik pristojbino, ki je zelo visoka. Za vzorce, vposlane po zasebnikih ali proizvajalcih pa se plačujejo pristojbine, ki so predpisane. Tržno nadzorstvo je poslalo pretečeni mesec v pregled 117 vzorcev raznih živil in poživil (meso, mleko, mlečni izdelki, specerijsko blago, začimbe itd.). Od iteh vzorcev jih 12 ni odgovarjalo predpisom pravilnika, ker so bili bodisi napačno deklarirani, bodisi neprimerni ali pa pokvarjeni odn. neužitni. Vsi, ki so se prekršili zoper predpise zakona odn. pravilnika, morajo plačati visoke pristojbine za pregled, poleg tega bodo pa še kaznovani s kaznijo v denarju do 10.000 Din ali z zaporom do enega meseca, v težjih primerih pa se uporabita obe kazni. Ker so predpisi za kvaliteto blaga po pVavilniku popolnoma določeni, je vsakdo, ki prodaja ali ponuja neprimerno blago, kaznjiv, ako to izkaže uradna preiz- rajjez Livarja novo telefonsko centralo v Vatikanu Na sliki vidimo, kako Sv. Oče pritiska na guimb, nakar je bila vpostavljena zveza med Vatikanom in zunanjim svetom. Na .levi strani slike stoji državni tajnik Faoelli, bivši zastopnik Vatikana v Berlinu, Prečitaj teh par vrstic! V zadnjo številko »KMETSKEGA LISTA« smo priložili tudi Vam dopisnico, po kateri, prosimo, sporočite zanesljivo, na katere naslove Vaših znancev naj pošljemo »KMETSKI LIST« na ogled. Za uslužnost se Vam v naprej zahvaljuje UPRAVA »KMETSKEGA LISTA«. kušnja. Mestno tržno nadzorstvo bo pustilo pregledati vsa živila ponovno tudi v primerih o katerih se je izkazalo, da je bil odvzeti vzorec primeren, da se prepreči vsako poznejšo malverzacijo z živili. Ker postopa tržni urad zelo rigorozno proti vsakomur, ki se pregreši, je upati, do bodo kupovali res le tako blago, ki odgovarja vsem predpisom. * * * Fraujo Fistrovič, ekonom, Ljutomer: Bodimo previdni pri pretakanju letošnjih vin! Kakor vemo je letos pred trgatvijo in tudi ob času trgatve več dni zaporedoma deževalo in ravno to slabo vreme je povzročilo, da je mnogo grozdja segnilo ter predčasno odpadlo in ležalo na tleh pod trtami. Najboljše je pač naredil tisti vinogradnik, ki je mošt tekom 24—28 ur pretočil in tako že pred vrenjem vso nesnago izločil, kar je na vsak način potrebno posebno tedaj, aiko imamo precej gnilega grozdja. Vsem tistim vinogradnikom pa, kateri iz enega ali drugega vzroka svojih vin niso po preteku 48 ur letos pretočili (razsluzili), svetujem, da vina kmalu pretočijo, vsaj koncem tega meseca in to predvsem ona, ki so pridelana iz večine gnilega grozdja. Preden pa začnejo s pretakanjem, naj narede poizkus na ta način, da vino, katero mislijo pretakati, natočijo v kozarec, kateri se posta/i na zra.čen, ne pretopel in ne premrzel prostor lahko tudi v kleti na sod in to za dobo 24—48 ur, kajti ta poizkus nam bo pokazal sledeče: 1. Ako vino obdrži svojo prvotno barvo ter se lepo čisti, je znak, da je sposobno za pretakanje in tako vino mirno lahko pretočimo ob primernem prezračevanju v snažen, na lahno zažveplan sod (sod 300 1 Vb—1 trak finega azbestnega žvepla). Obenem naj tukaj omenim, da se v bodoče odvadimo premočnega žveplanja dobrih zdravih vin, ker nekateri še vedno radi močno žveplajo, kar pa je pri zdravih vinih popolnoma nepotrebno in tudi kupci nimajo radi preveč žve-planih Vin, kar smo že imeli priliko večkrat opaziti. 2. Ako je vino v kozarcu barvo izpre-menilo, mogoče celo porujavelo, je treba, da smo previdni in pretakamo čim bolj mogoče brez pristopa zraka, kar1 naredimo seveda najbolj uspešno z vinsko sesalko. Dobro je, da takemu vinu, katero je nagnjeno k po-rjavenju dodamo par dni pred pretakanjem na 100 1 do 5 gr Natrijevega bisulfita, katerega prej v manjši množini vina razstopimo in nato primešamo ostalemu vinu. V slučaju, da tega preparata nimamo, bomo sod, v katerega to vino pretakamo, izdatneje zažveplali in sicer vsaj 2—3 trake azbestnega žvepla na en polovnjak. Preta-kajmo po možnosti ob lepem, mrzlem vremenu, ker vreme zelo vpliva na čistost vina. Samo ob sebi je umevno, da mora biti posoda, katero rabimo ob času pretakanja, temeljito osnažena in ravno tako čisti tudi sodi, klet pa mora biti itak tudi vedno čista in snažna ter vladati v njej največja vzornost in red. Po pretakanju pa ne smemo misliti, da da so ravno letošnja vina zelo nagnjena k porjavenju, zatoraj pazimo, da ne zamudimo pravega časa pri pretakanju, odnosno da ne pustimo ležati takega vina predolgo na dro- - Draiestne kodre neomejeno trpežne ob 1I1\ vlažnem zraku ali po- 11|/ tenju, dosežejo dame in l/\\ gospodje brez škarij ko- \y/ J dralk s Hela-esenco za (A\ kodranje las. Tudi naj- \jI/ lepša bubi-glavica se s /A\ Hela olepša, ker je vsaka \\l) ondulacija odveč. Prihrani se veliko časa in /Al denarja, pospešuje rast las. Pogled v zrcalo \\l) Vas bo vzradostil. Takoj se dosežejo obilni /A( ondulirani kodri, mične frizure. Mnogo za- \11) h val. Zlasti gledališke umetnice je ne morejo /Jl{ prehvaliti. — Cena Din 12'—, 3 steklenice \Vjj Din 25'—, 6 steklenic Din 40'—. )H( Dr. Nic. Kemeny, Košice H, pošt. pre- lU) dal 12/213. - Češkoslovaška. ((\\ žah, da ne bomo imeli ž njim pozneje sitnosti in težav in nepotrebnega čiščenja. Po pretakanju pa nesmemo misliti, da smo že vse storili, ampak moramo sode redno vsaj vsakih 14 dni dopolnjevati, ker na 1 ta način bomo razne bolezni (kan, cik itd.) najlažje preprečili. * * * Učenjakova raztresenost. Številne so anekdote, ki krožijo o slovitem francoskem učenjaku Amperu in njegovi raztresenosti. Ko je bil Ampere profesor na pariški Politehniki, ga ni bilo dneva, da ne bi bil obrisal table s svojim robcem, čela pa s cu-| njo za brisanje table. da kupite blago za zimske suknje, črn in moder kam-garn in športni še-vijot najugodneje o n o o i trgovini Blasnikova ID It A TI k A za navadno leto 1931, ki ima 365 dni. „VELIKA PRATIKA" je naj-starejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratikl« najde! vse, kar eiovek potrebuje vsak dan; Katoliški koledar t nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi ln dnevnimi znaipenjl; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne In protestante; — pofitne določbe M Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe In račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani In Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, KoroBkem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejostl živine; — tabelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domačih In tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb b slikami; — oznanila predmetov, ki Jih rabit« kmetovalec In žena t hlll. — Cena 5 l)in. ' „VELIKA PRATIKA" se dobi v vsen večjih trgovinah in se lahko naroči tudi oismeno nri založniku: tiskarni j. Blasnika nasl. d-d. v Ljubljani. 619 fk. SElendev Ljubljana žMestni trg štev. 22 Slika, ki je bila prodana za 5 milijonov 250 tisoč dinarjev. V Berlinu je bila te dni prodana gornja slika za 5,250.000 Din. Slikal jo je nizozemski slikar Jeronim Bosch. Kupujem vse vrste klinčke) po najvišjih konkurenčnih cenah ter povrnem denar za mestno trošarino (šrango). H. P A KIČ, Ljubljana, Sv. Petra nasip 27 (m vodo). OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo ba-naško in domačo moko, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete. Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa. ŠIVALNI STROJI »Gritzner" „&dfer" in kolesa, naikoliši materijal, precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena, kakor tudi pisalni stroji .Urania, ean«««« m »a Večletna garancija 1 SO samo pn Pouk » lezenju brezpiihnl los. Peteline, Ljubljana ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. L. Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 dežniki Kovači! Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog Vam nudi Družba JURIJA Dunajska cesta 46. " - LJubljana Telefon 28-2C CD 11 CD. I CD 11 CD 11 CD Avto dobro ohranjen, z dobro pneumatiko, se zelo poceni proda. Davorin Tombah Maribor, Zrinjski trg št. 6 I CD 11 CD 11 CD 11 CD 11 CD Na malo S Na veliko! Ustanovljeno 1839 Polne orsi, strumna meča prelestne, bujne, mične čare razvija pri damah vsake starosti od zdravnikov priporočana »Ideal-mikstura«. Nerazvite, suhe prsi hitro in krasno razvije do stanovitnosti. 2e po 4-tedenski uporabi se dosežejo vidni uspehi strumnosti in polnosti, kar potrjujejo številne vposlane zahvale. — Mršave oblike vratu se lepo očarljivo razvijejo. Izbokle kosti izginejo. Šibka meča se z idealom vidno jačijo. Garancija: denar se vrne, če ni uspeha. — Gena Din 12'—, 3 steklenice Din 24'—. Dr. Nic. KemenY, Košice B, pošt. predal 12/B 13. — češkoslovaška. Illllll ALI STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO? OPEKO i> STRESNIKE >llovae< vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih karlovskih opekarn dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo generalno zastopstvo za Dravsko banovino >Ekonom< Ljubljana, Kolodvorska ul. 7 Gospodarji! Gnojite z APNENIM DUŠIKOM Ta tvornica proizvaja istotako mešano umetno gnojilo »NITROFOSKAL - RUŠE«, katero sestoji iz apnenega dušika, superfosfata in kalijeve soli. Kdor z Nitro-foskalom gnoji, gnoji istočasno z dušikom, fosforom, kalijem in apnom ter si prihrani večkratno trošenje umetnih gnojil. — Stalna zaloga pri TVORNICA ZA DUŠIK d. d. RUŠE v Rušah pri Mariboru. najfinejšim, najuspešnejšim in učinkovitim dušičnim gnojilom! Kdor gnoji z apnenim dušikom, gnoji istočasno z dušikom in apnom. — Informacije o upo-trebi in množini, rentabilnosti, kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, skladiščih in uspehih apnenega dušika daje EKONOMU, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. za prodajo šivalnih strojev, sepa.atorjev, koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov i.t. d. pod zelo ugodnimi pogoji sprejmemo. ,,CENTRA" trgovina šivalnih strojev i. t. -p Ljubljana, Poštni predal 248. 1000 dinarjev plačam, če svojih kurjih očes, bradavic, rožene kože, odebline ne odpravite v 3 dneh brez bolečin in nevarnosti ter brez noža ia brez vnetja z zdravniško priporočanim balzamom »Ria«. Gospod šumarski svetnik L. sporoča: »18 let sem trpel radi kurjih očes, vsak črevelj in vsak korak mi je povzročal muke. Balzam »Ria« je odstranil moja kurja očesa s koreninami vred«. Enako pišeta vladni svetnik dr. Bodenstein in grofica Zeppelin. Cena z garancijskim pismom Din 8'—, 3 lončki 15 — Din. Dr. Nic. KemenY, Košice, pošt. predal 12/R 13. — češkoslovaška. Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJIINI DOM Račun poŠt. hranilnice it. 14.257 registr. zadruga z neomejeno zavezo Brzejavl: »Kmetski dom** Telefon 2847 y Ljubljani. Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 Telefon 2847 Vloge na "knjižice in tekoči račun obrestuje po l6 % bree odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 77,7,, brez odbitka davka na rente Stanje vlog okroglo 30,000.000 dinarjev Rezerve nad 500.000 dinarjev Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji O BLAGAJNIŠKE VES: Ob delavnikih od 8—12 7, in od 3 —4 '/«. le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 — 12l/t ure. PodruZtiicI v Kamniku, Glavni trg in v Mariboru, Slomškov trg 3