ZAVOD ZA STATISTIKO IN EVIDENCO LR SLOVENIJE Interna publikacija št. 12 - 1954 r PRIDELEK IN PREDELAVA SADJA V LETU 1953 ! ZAVOD ZA STATISTIKO N EVIDENCO t LR SLOVENIIE DOKUMENTACIJSKI ARHIV !uTentam» ^ ■ itcvllka: D OL1 Arhivska 1 OlMčba: 3 ^ l' ^ LJUBLJANA, JULIJA 1954 .:\T ,V< ,r. ' •*' ■ a" •n l • fJ \ ./■ ; " i ■< ' 1 ' ■ • • • :. ' • V • • ' : V' j lr S, V( '■ t. ^; r/. V-; ' ' ' •• ■ <. ■ ., A • i " . ; i 1 V .' ■ A. •• • I; . . «. *v t, ■ sv' , ' . v ur* . .. . > < , Vii ' • ■i '■ i ' '■> ' /■' S 4 .. »I« T t' ' k^ ■ ,i ^-1 ' • ri■ i v; . t •■ " . > / A: :■ j * . -VV ' ■y ' ^ . ' »>C '' .A 1 • i ■. ■ \, , z' l • ' ' -. -/ : - v ' .A - : / ^ ■l' .i \ .. •• \' *' . 'V • • • »■ ?' ■■■■ C .v. f X M ■iV i !; * s. '. i. V. -r • v '• v •, I" . 7 . \ ' '^V '. "l - ' ( / , \ ' •> * ' t ' ' * . \ irifc. d ,, i, -/' ' •••i 7 T t* . r> fs ■ ." . v«. - •, -/•• vi, *•' . : .; i i ^ ' - 'T. - ■ v ^" ip a v. ♦ ZAVOD ZA STATISTIKO IN EVIDENCO LR SLOVENIJE Interna publikacija št. 12 - 1954 PRIDELEK IN PREDELAVA SADJA V LETU 1953 LJUBLJANA, JULIJA 1954 -" • •*T»' Z :. -v:, , V" - K Kh^j41. v' -_i . . ,< ■. . -■• -• ,. - J ,1t^-^' - * ■ if-. . - ? ^ u . •' *7— , ^•N. n »•; , ■ •{&i' if5' ' . ' - »-' • • ;. -, V • fi ■. \ ;; . y - ^. ' ■. •. •rj: "!«*« i - »*t - rj - rJ » ' -•■ i-. o—M ■ w ♦ - v-* ♦ci. •' . iA^. ^ - a^>^. "v fe^•. •vSSvi .v^ Vi •S' itSr J >=/ vt i^L ■J. Id! JifC u J3L *. >*. < - C C p* - *» CJ ^ ' «, - S n .—4^" ji* ^ 'S€f frisif" M. 'č:>, -^#ti --^SlA — i V t ilw Ti UN SS •5^ -a^L« •f •<: j , ■*« jvr Vrt I XV' *fl t' ^ • c». Cii <• ^ -Tr-. fti ■\š I .>f?--. w i* SaMM r^. s«? » '••• n •\. ; -#5^ •/■s Ufe^; ^ Bfie w~ ^ ; :y. : hm : j. -I«n ih C? m Ar .^ir J "■•■ : ■r r. £ - -T m *A "i MMČA^ vsebina Stran Metodološke pripombe 3 Površine sadovnjakov in število sadnega drevja 3 Površine sadovnjakov 3 Število sadnih dreves 4 Pridelek na drevo 10 Proizvodnja in potrošnja 16 Obseg proizvodnje in narodni dohodek .. . . 16 Potrošnja sadja 17 Predelava sadja 18 0 dkup 19 Izvoz 20 Sektor j i lastništva 22 Aktualna problematika našega sadjarstva 24 Geografska analiza 26 Tabelarni pregled števila sadnega drevja in pridelka po okrajih v 1. 1953: Jablane 35 Kutine 36 Češnje 37 Marelice 38 Orehi 39 1 ** ■ .' '' , '' ' : ^ • .• r* V' ' •y' ¥■: ! • I i? . v ? ; ^ . ,j ' * ' T wxi žr?, . i *•■ ■. * A. s " ■ "? •tVy; ' hsf v. ." v • , -• • ;>. • I" , v. '' »-' »' V' . . . .J ; ; c '•. " uVK '•' -r :" -K . V ^ T _ : *. •• « . ^ .-^vr . i. h t*-! d METODOLOŠKE PRIPOMBE V metodološkem pogledu so nastale glede zbiranja podatkov po PO8 proti prejšnjemu letu le neznatne spremembe. Najvažnejša je, da se zahtevajo sedaj, podatki o številu sadnih dreves ločeno za strnjene nasade (sadovnjake) in ločeno za drevesa na drugih kategorijah zemljišču Odpadlo pa je vprašanje, koliko rodnih^dreves je rodilo. Število dreves in pridelki se ugotavljajo kakor že preje v treh etapah: , a) za zgodnje sadje, kamor Štejemo sedaj češnje, višnje in marelice, medtem ko so Šteli leta 1951 tudi zgodnje jablane in hruške, hkrati z PO4 službo; kritični dan je 1 .avgust* b) za pozno sadje, t. j* jablane, hruške, slive, breskve, orehe hkrati z PO7 službo* kritični dan je 31 • oktober; c) za južno sadje, ' t. j« pomaranče, mandarine , limone , oljke, mandeljne, smokve 'hkrati s PO1 službo; kritični dan je 31« december. Zaradi majhnega števila in pridelka limon in pomaranč sta se ti dve vrsti letos izpustili. Podrobna navodila o organizaciji statistike sadjarstva kakor tudi za vse ostale akcije PO službe je izdal Zvezni zavod za statistiko .in evidenco, Metodološki materiali 22, Beograd 1953, zaradi česar tukaj ni potrebno podrobno navajanje metodr-. ologi je . Republiški zavod za statistiko in evidenco je izdal za PO8 akcijo naslednje razpfis. e: 364 z dne H. 7. 1954, 64/1 z dne 17. 10. 1953, 571/1 z dne 26. 12. 1953. POVRŠINA SADOVNJAKOV IN ŠTEVILO SADNEGADREVJA POVRŠINE SADOVNJAKOV Na sadovnjake odpade v naši republiki res komaj 1 % skupne površine, toda njihov pomen v našem kmetijstvu je mnogo večji, deloma ker je mnogo sadnega drevja izven sadovnjakov, deloma ker je sadjarstvo intenzivna kultura. Statistika PO službe izkazuje naslednje površine sadovnjakov, ki 3 jih bomo primerjali s podatki katastra Leto PO služba Kataster 1949 1950 1951 1952 1953 21 820 22 646 22 506 22 172 22 416 14 192 22 781 23 200 21 069 21 695 (26 203) Površine sadovnjakov so, kakor moremo pri tej kulturi pričakovati, dokaj stabilne in tudi med katastrom in PO v zadnjih treh letih ni vec razlik. Izkazani podatki za kataster so seštevki po - datkov po okrajih, kakor so jih prijavili naši okrajni uradi za statistiko in evidenco. Nasproti temu navaja katastrska uprava po• vrsine "vrtov" za leto 1953 s 26 203 ha» Dejstvo. je, da za noben podatek, ne za PO službo ne za kataster ni zadostne kontrole. 0 razhajanju med podatki PO službe in katastrom se je že mnogo razpravljalo. (Tukaj moramo pripomniti, da kataster ne izkazuje posebej samo sadovnjakov, temveč da spadajo pod "vrtove" po katastru tis&e površine, ki služijo ne glede na to, ali so ograjene ali ne, v glavnem za gojenje sadja, zelenjave, cvetic, semena, trgovskih rastlin ali kot drevesnice, vrtovi za zabavo, parki). Število sadnih dreves znaša po naši PO8 službi leta 1953 6 '904 200 proti 7 205 400 leta 1952 in proti 7 873 600 leta 1949. Od lanskega leta je torej' nazadovalo število dreves za 4 od leta 1 94 9 pa za 11 % , Najsi tudi nazadovanje morda ni točno zajeto, je pojav sam realen. Nazadovanje je v zvezi z uničenjem sadnega drevja po ka - par ju. Koliko dreves je doslej popolnoma uničenih, koliko jih je bilo zaradi tega izsekanih in koliko jih je treba še izsekati, o tem nimamo zanesljive evidence. Vsekakor cenijo strokovnjaki, da je treba v okuženih cfcraj ih, predvsem v Murski Soboti, Ljutomeru, Ptuju, Mariboru okolici, ® Jftrškem posekati še okoli 1 500 000 dreves. To so povsem suha, napol suha , stara in izčrpana drevesa. (Glej Sadjarstvo, vinarstvo, vrtnarstvo, letnik 1953 št .8-9, stran 164). Uničenje dreves in okužba še vedno napredujeta. V ptujskem okraju oce - njuje urad za statistiko in evidenco, da je zaradi uničenja po kaparju v tekočem letu število jablan za 26 000, število hrušk za 2 500 manjše proti prejšnjemu letu. Urad za statistiko in evidenco v Murski Soboti navaja, da uniči kapar letno do 10 % dreves, Mari" bor okolica pa, da se je letos posušilo najmanj 10 % dreves. Kakor glede površin moramo še bolj glede števila sadnega drevja, ki ga izkazuje statistika, poudariti, da gre v glavnem le za ocene, kajti pravega popisa sadnega drevja, ako izvzamemo popis ŠTEVILO SAINIH IREVES 4 I leta 1931» ni bilo nikoli. Popis leta 1949 je bil izveden v zvezi s j popisom živine in se je oslanjal le na izjave gospodarjev, ne da bi i bila izvedena dejanska kontrola na terenu. Verjetno pa tudi popis leta 1931 ni bil bolši. V letošnjih poročilih k PO8 akciji se iz - javljajo naši okrajni uradi za statistiko in evidenco, da število sadnega drevja ni jemati za točno* Tako navaja naprimer okraj Celje okolica: stanje drevja je nekoliko večje kot lani, kar pa ne zna5i, da da se je število sadnih dreves povečalo, temveč le, da so dosedanji podatki o številu sadnega drevja pomanjkljivi, po naši sodbi še vedno prenizki, Ljubljana okolicaj razlike proti prejšnjim letom izvirajo zaradi površnih ocen občinskih komisij, ki kažejo še vedno tendenco zniževanja « Novo mesto: število sadnega drevja je povečano zaradi novih nasadov in zaradi pravilne ali nepravilne statistike občinskih odborov. Sežana: število je nezanesljivo, ker ni bilo pravega popisa leta 1949, občine imajo slab pregled. Šoštanj: občine dajejo zelo nezanesljive ocene. Tudi nekateri strokovnjaki so mnenja, da je število sadnega drevja v resnici znatno večje j ker ga kmetje pri popisu enostavno zataje ali pa sploh ne poznajo točnega števila svojih dreves* Število sadnih dreves v LRSloveni-. jiv primerjavi z FLRJ in drugimi repu - b 1 i k a m i i Po statističnem biltenu Zveznega zavoda za statistiko in evidenco št. 22 "Vočarstvo i vinogradarst vo 1952" , Beograd 1 953 t je v FLRJ 114, 1 milijonov sadnih dretfes. Na LR Slovenijo odpade torej vsega 6, 3 1° • Delež posameznih vrst pa je zelo različen, kakor bomor videli v naslednjem pregledu. Po republikah se razdeli gornje število sadnega drevja takole: • Srbija 57, 8 % Hrvatska 14, 5 ^ . Slovenija 6, 3 % B i H ' 17, 5 % Makedonija 2, 3 1° Črna gora 1 ,6 % Slovenija je po številu sadnega drevja torej le pred Makedonijo in Črno goro. Očiten je sorazmerno velik delež Srbije, pri čemer odpade na Vojvodino od skupnega števila Srbije le 8, 7 na AKM 3 »3 %. Sosazmerno majhen je tudi odstotek Hrvatske. Razprostran je - nost sadnega drevja je deloma odvisna od klimatskih pogojev (za kar so očitno slabi pogoji v vzhodnem ravninskem delu naše države), deloma pa od razmerja prebivalstva do sadjarstva, ki je seveda zopet rezultat neštetih kulturnih, socialnih, ekonomskih in drugih pogojev. 5 Struktura sadnega drevja Od skupnega števila sadnega drevja odpade v LR Sloveniji po statistiki leta 1953 na posamezne vrste naslednji odstotek Skupaj . 100, 0. jablane • 55, 6 hruške 12, 8 kutine 0, 1 češplje 17, 0 češnje 5»3 višnje 0, 3 marelice 0, 5 breskve 3, 3 orehi \ 4, 4 mandlji 0, 0 smokVe 0, 5 oljke 0, 1 kaki j i 0, 1 Na jablane odpade torej več kot dobra polovica vsega drevja. Za jablanami imajo največji delež slive (17 %) , a za njimi hruške (13 %) . Daleč za temi vrstami so češnje s 5 % in orehi s 4, 5 lež ostalih vrst je neznaten. Geografska razširjenost vrst se od republiškega povprečja ponekod precej oddaljuje, kakor bomo videli pozneje. Spremembe v strukturi iz leta v leto niso velike, kakor je to pričakovati. Tem majhnim spremembam ne moremo pripisovati kakega večjega pomena, in to iz razlogov, ki smo jih navedli preje glede na nezanesljivost števila dreves. Zaradi uničenja po kaparju pa moremo vsekakor pričakovati delno nazadovanje jablan. Naša struktura se bistveno razlikuje od strukture za FLR J , kakor je razvidno iz .tabele na strani 7* V FLRJ odpade torej 2/3 vsega sadnega drevja na slive, še mnogo večji je odstotek v Srbiji in B i H (nad 3/4). Odstotek se zmanj ša v Črni gori na 43 » v Makedoniji na 40, v Hrvatski na 37, vendar ostanejo slive v vseh republikah razen v Sloveniji na prvem mestu. Vzrok velikih razširjenosti sliv v Jugoslaviji vidi Frangeš v tem, da v koranu slivovka ni izrecno prepovedana, medtem ko je uživanje vina zabranjeno. Zato so muslimanski zemljiški lastniki kulturo sliv pospeševali, podložnim kmetom pa je tudi ustrezala, ker rodi že po 3 - 4 letih in daje stalne pridelke, katerih del so si kmetje vedno znali zagotoviti. To seveda ne bo edini vzrok razširjenosti sliv v naši državi, saj odpade nanjo 1/5 vse svetovne proizvodnje sliv. Jablane so sicer v ILRJ na drugem mestu, njihov odstotek proti slivam pa je sorazmerno majhen. V Sloveniji sicer prevladujejo z več kot polovico vsega drevja , v Makedoniji zavzemajo še četrtino, v Hrvatski pa le približno 12 odstotkov. Absolutno ima Srbija, kjer 'odpade na jablane. , le 7, 6 % vseh dreves, več jablan kot Slovenija , Hrvatska pa jih ima le polovico toliko kot Slovenija. Strukfcura sadnih dreves v 1, 1952 SKUPAJ Slive Jablane Hruške Črešn je Višnje Kutine Marelice Breskve Orehi Oljke Smokve Limone Pomaranče FLRJ 66, 5 11 ,6 5, 3 2, 6 1, 6 1 ,0 1, 0 2, 2 2, 9. 4, 0 1, 2 0, 0 0, 1 Srbija Hrvat| Slov eska Inija BiH Makedonija Črna gora 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 77, 6 7, 6 4, 0 2, 0 1, 8 1, 3 1 ,3 2, 2 2, 2 36, 9 11, 7 5, 0 3, 5 3. 0 O, t 0, 8 3, 9 3, 9 24, 5 6. 1 0, 0 0, 0 17, 8 55, 8 13, 0 4, 9 0, 3 0, 1 0, 4 3, 0 4, 2 0, 0 0, 4 0, 0 77, 3 7, 8 6, 4 2, 8 0, 3 0, 4 0, 2 0, 4 3, 7 0, 0 0, 7 0, 0 0, 0 39, 9 25, 3 13, 6 4, 2 1, 0 2, 4 5, 0 1, 8 6, 2 0, 5 43. 1 .5, 2 3, 9 2. 1 0, 8 1. 2 0, 3 0, 9 1, 8 27. 2 10, 0 0, 2 3. 3 Na tretjem mestu so v FLRJ hruške, ki zavzemajo to mesto v Srbiji, B i H in Makedoniji. Na {četrtem mestu so oljke, ki so v Hrvatski (25 %) in Črni gori (27 %) na drugem mestu. Praktično se goje oljke samo v teh dveh republikah. V državi je približno toliko oljk, kot je v Sloveniji jablan. Š t e v i" 1 o d r e v e s strnjenih nasadih Kot smo omenili že .v metodoloških pripombah, je statistika leta 1953 ugotavljala število dreves v strnjenih nasadih in izven njih in to za vsako vrsto posebej z razdelitvijo na rodna in nerodna drevesa. Ker statistični organi nisp izvedli posebnega popisa, je tudi. ta statistika seveda samo približna. Za osnovo ocene je služila .brez dvoma kalkulacija, koliko dreves je na ha pri taki ih taki razdeli*? tvi, in površina sadovnjakov. Brez dvoma gre za zelo grobe odene, katerih točnost bo mogel verificirati šele bodoči popis. Predpostaviti moremo, da kakšnega terenskega opazovanja v tem pogledu ni bilo. . Občinskim odborom je do statistike, kakor sledi iz poročil statističnih organov, vedno manj, odkar ni obveznega odkupa itd. , in se prepušča delo večinoma administrativnemu osebju. Ako vzamemo, da bi bila drevesa v vrstah, ki so oddaljene 10 m druga od druge, po 8 m narazen, pride na ha 125 dreves, kar bi 'dalo pri 7, 000 000 sadnih dreves 56 000 ha. Ker je površina sadovnjakov 22 500 ha, bi bilo približno 60 % sadnega drevja izven strnjenih nasadov. Po naši statistični službi je izven strnjenih nasadov 5? % dreves, v sadovnjakih pa 43 % dreves. ( I& se odstotek, ki ga dobimo po PO službi, tako ujema z gornjo približno kalkulacijo, ne dokazuje njene točnosti, ker je šla PO služba verje. tno po isti poti in ne po kakšnih drugih samostojnih ocenah). Kako so razdeljene posamezne vrste dreves. na strnjene nasade in izven njih, kaže pregled: Od skupnega števila dreves je v % SKUPAJ Jablan Hrušk Kutin Češpelj Mare lic Breskev Češenj Višen j Ore hov in sliv sadovnjakih 43, 0 50. 2 37. 3 22, 5 33, 0 36, 5 41 ,1 3 5-, 5 44, 0 17, 2 Izven sadovnjakov 56. 7 49. 8 62, 7 77, 5 67, 0 63, 5 58. 9 64, 5 56, 0 82, 8' Izven nasadov je relativno največ orehov (84 %) , za tem kutin (3/4 ), sliv (2/3), češenj (slabi 2/3), najmanj pa je izven nasadov jablan, katerih je v sadovnjakih približno polovica. Kot rečeno, verifikacijo teh ocen nam mora dati samo bodoči popis. Rodna in nerodna drevesa Za rodno drevo se šteje tisto, ki je že enkrat rodilo, . ne glede na to, ali je v -le tu opazovanja dalo pridelek ali ne. Po tej definiciji spadajo k rodnim drevesom tudi taka, ki so zaradi bolezni popolnoma uničena, a še niso odstranjena, četudi ni nobenega upanja za njihovo "obnovo" . Odstotek »rodnih dreves proti nerodnim in njegove letne sprermimbe so razvidne iz tabele na strani 9* Na rodne jablane odpadeta torej leta 1953 2/3 vseh jablan. Odstotek rodnih dreves (52, 5 %) se je vztrajno dvigal. Pri hruškah odpade na rodna drevesa 70 $, pri slivah in orehih približno ravno toliko. Pri ostalih vrstah je odstotek še višji razen pri mandljih in kaki^ih. Na splošno se odstotek rodnih dreves vseskozi dviga z majhno izjemo pti nekaterih vrstah v enem ali drugem letu. Kljub temu se zdi na primer odstotek nerodnih jablan še vedno zelo velik. Ako računamo, da jablane do 10 leta ne rode, kar velja za visokodebelna drevesa, da je njihova starostna doba le 40 let in se normalno obnavljajo, potem bi bilo 25 % nerodnih dreves* 8 Odstotek rodnih dreves v LR Sloveniji od skupnega števila dreves |0 1949/1953 Jablane Hruške Kutine Češplje Češnje Višnje Marelice Breskve Orehi Mandlji Smokve Oljke Kaki j i 58. 4 65. 2 75. 6 62. 0 74. 3 77, 2 73, 9 69. 7 64. 1 54. 5 89. 0 71 ,0 28. 1 1 953 j 1 952 67, 0 69, 5 81 ,0 69. 0 82. 5 82. 1 85, 0 77. 6 68. 7 25. 8 91 ,5 84, 0 35, 4 65, 0 67, 7 76. 2 67. 3 84, 5 84, 5 81 ,0 71 ,8 67, 5 85, 0 91 ,0 90, 2 30, 0 1951 57. 3 64, 5 77, 2 61 .1 71 ,5 78, 5 69, 5 67. 4 63, 0 68, 4 88. 2 .84, 0 33, 8 1950 52, 3 63. 0 72. 1 57. 1 67, 7 72, 0 70. 2 67, 0 60, 7 76. 0 87. 1 37, 0 1949 52, 5 61 ,5 71 ,6 56, 4 67, 0 71 ,0 68, 7 64, 9 61 ,0 77, 4 88. 2 37. 3 Iz prednjih odstotkov in njihovih sprememb, to je stalnega "dviga rya števila rodnih, verjetno ne bi bil dopusten nikakršen. :; skl^p na .resnične spremembe med rodnimi in nerodnimi niti na njiho,ve' JVzroke. Navedene spremembe moramo pripisati nameri kmetov v času ' odkupa, ' da so prikazovali pridelke in proizvodno kapaciteto čim niEje, in počasnemu popravljanju teh statistik. (V številu rodnosti imamo neverjetne stoke pri mandeljnih, katerih resda vseh skupaj hi mnogo r in: so le v okrajih Sežana . in Gor ica. oziroma pretežno* v Gov orici, Razlike iz leta v leto okrajna urada za statistiko in' evidenco nista zadovoljivo po jasnila), ; ; • o; . Koliko -dreves 3 e rodilo Do vključno leta 1952 je PO služba"ugotavljala" tudi, koliko .ro. cfoih dreves je rodilo v opazovalnem letu, V sadjarstvu je znan '■pojav izmenične rodnosti, da namreč sadje ne rodi vaako leto j temveč. le drugo ali. tretje leto. Poleg tega :tudi razne vremenske nezgode-, lahko uničijo sadje tako, da sploh ne rodi tisto leto. S tega vidika bi bilo vsekakor zanimivo in važno poznati, koliko dreves je rodilo. Toda zdi se malo verjetno, da bi mogle dati dosedanje metode tabelarnih ocen kolikor toliko zanesljivo sliko teh pojavov. Brez direktnega opazovanja, ki se omejuje seveda lahko tudi na reprezentativni vzorec, na taka vprašanja ni mogoče odgovor iti, ; Ocene rodnosti v posameznih zadnjih letih glej v prejšnjih publikacijah. 9 PRIDELEK NA DREVO Povprečni pridelek na drevo je vsekakor najvažnejši pokazatelj naše področne statistike* Pri sadjarstvu so variacije iz leta v leto še mnogo Večje kot pri žitih in okopavinah* Omenili smo že Bnani pojav izmenične rodnosti, alternacije* da sadje ne rodi vsako leto, temveč samo drugo ali tretje leto. Toda mnogi ekološki pogoji vplivajo na to* da je izmenična rodnost lahko sočasna za vsa drevesa ali za posamezne vrste ali sotte na istem področ jtuRodnost V nekem letu lahko uniči n. pr; slana* V tem primeru tudi drevo, ki bi sicer individualno imelo pogoje za polilo rodnost, ne bo rodilo in bo zato nakopičilo rezerve v tem letu in bo moglo v naslednjem letu dobro roditi. Ekološki pogoji torej izmenično rodnost lahko "posplošijo" , toda intenzivnost teh pogojev ih drugih vremenskih nezgod je lahko zelo različna in zat6 se seveda dobre in slabe letine ne vrste za vso deželo ali za večja področja enakomerno, temveč v Vseh mogočih odtenkih. Nadalje je vprašanje, v koliki meri more statistika rodnost točno registrirati. Vemo, da so statistike pridelka več ali manj povsod ocene, ki zadevajo ravno pri sadjarstvu na največje težave. Splošno znano pa je tudi, da so ocene pridelkov precej konservativne, prenizke v dobrih letih in predobre v slabih. Zato ne moremo pričakovati, da bi bile razlike med leti točno zajete, temveč je verjetno le to, da so tendence pravilno prikazane. Oglejmo si variabilnost sadnih letin na podlagi naših statistik. Naslednja tabela prikazuje donose na rodno drevo po osvobo - ditvi (v kg) t Jabolka Hruške Kutine Češplje, Češnje Višnje Marelice Bre skue Mandlj i Smokve Oljke Orehi Kaki j i 0 949/1 953 17, 1 13, 8 8. 0 8, 5 18, 5 9. 5 9, 8 8, 7 4. 6 8, 5 7. 1 8, 5 13, 0 1953| 8. 1 9, 7 5. 3 10, 6 15, 0 8, 5 11 ,7 6, 9 4. 4 8. 2 2, 2 2, 0 14, 8 1952 19. 2 11 .7 10. 8 5, 5 18. 7 13. 8 1 1 .3 9, 2 6. 7 6. 8 3. 5 8. 6 11 ,2 1951! 12, 4 15. 0 8. 7 10. 3 19. 1 9, 4 6. 8 7, 3 3. 6 7. 7 15. 4 8. 8 11 ,9 1950 1949 14, 8 15, 8 8, 6 4, 8 17, 3 8, 0 11 ,5 8. 4 4. 5 12, 0 1 ,0 12, 9 31, 5 17. 4 6, 9 11. 5 22, 5 8, 0 7, 3 11 ,7 4, 2 7, 2 9, 9 10, 2 10 Naslednja tabela pa prikazuje gibanje pridelkov na drevo v letih 1920 do 1939. v bivši Dravski banovini, (v kg) Slive ijabolka i Hruške ' i Orehi 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 1930 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 12, 8 20, 3 21 ,5 8. 7 2, 2 8, 4 11 ,7 5. 8 3, 43 11 ,55 2, 51 4, 73 11, 54 8, 20 11 ,18 5, 59 7, 87 3, 61 1 ,67 19, 93 23, 4 27, 8 33, 8 7, 8 48. 7 13, 6 18, 0 13. 2 16. 3 17, 91 14. 08 17, 36 28, 22 5, 77 1*6, 89 22, 24 8, 61 18, 78 18, 19 19, 83 12. 4 53, 0 25, 9 20, 0 24, 0 8, 8 12. 5 8, 1 7, 7 15. 87 3, 35 25. 88 10, 40 8, 24 20, 14 6, 99 9, 48 10, 84 ' 3, 74 16, 21 5, 0 4, 0 16, 3 13, 3 9, 5 13, 0 6, 9 6, 35 9, 14 15, 88 10, 81 ■ 5, 54 18, 57 2, 20 4, 35 9, 63 2, 45 7, 09 Za ostale vrste imamo podatke šele od leta 1934 dalje« Za te so bili donosi na drevo; 1934 1935 1936 1937 1938 1939 Marelice j Breskve 1 Češnje t Višnje j Kutine J Kostanji 19, 30 3, 05 4, 39 4, 21 5, 29 7, 07 6 ,48 4, 12 4, 20 4, 23 4, 99 8, 55 5, 80 8, 62 11 ,69 7, 37 7, 23 14, 91 11 ,53 4, 79 7, 53 6 ,86 6, 35 8, 77 11, 59 5, 64 7, 07 5, 37 4, 13 6, 13 12, 56 10, 49 10, 00 12, 76 Primerjajmo donose Slovenije z donosi v vsej državi. Povprečni pridelek let 1948 do 1952 in v letih 1951 in 1952 je bil: Donos sadja na rodno drevo v FLRJ v kg Slive Jabolka Hruške Češnje Višnje Marelice Breskve | 0 1 948/1 952 195? 1951 9, 4 20, 2 16. 7 16, 5 13, 1 15. 8 8, 6 4, 3 18, 5 14. 1 23. 2 16, 1 22, 9 9, 0 20. 4 21 ,0 25. 2 20, 8 16. 3 18. 5 9, 3. 11 j 0 1 948/1 952] 1 952 1 1951 Kutine Orehi Smokve Oljke 13, 3 13, 5 1 J 11»6 i 6, 5 1)i 16, 1 13, 8 • 9, 9 5, 5 H, 7 15, 3 13, 1 7, 5 D Štiriletnipovpreček 1949 - 1952 V letih 1' 920 do 1939 pa so " bili pridelki na drevo: 1920 1921 1922 1923 1 924 1925 1926 1927 1928 1929 1930 1931 1932 19331934 1935 1936 1937 1938 1939 Slive i Jabolka • Hruške Orehi j Kostanji Oljke Smokve 1 1 ,64 13 ,56 13, 93 15, 88 6, 52 18, 08 19, 35 11, 43 9, 76 7, 34 10, 32 9, 78 15, 85 11 ,66 11 ,1 8 8, 70 15, 26 5, 12 7, 09 27, 92 15, 94 22. 08 22, 58 19, 31 27, 66 25, 18 28, 83 23, 92 14, 45 20. 09 1 8 , 90 22, 47 22. 98 10, 79 16, 89 18, 45 14, 60 13, 30 13, 81 30. 99 12, 16 24, 52 18, 85 23, 87 16, 56 22, 32 26, 72 17, 82 19, 79 18, 64 10, 21 25, 64 14, 94 13, 49 20, 14 7, 72 17, 32 9, 72 6, 35 12, 62 13, 33 17, 66 17, 35 21 ,74 19, 79 22, 45 23, 91 16. 22 13, 42 16. 23 20, 91 14, 44 13, 7^ 18, 57 8, 19 13 ,82 13, 14 10, 37 15, 04 19. 31 29. 21 36. 32 29, 92 27, 96 27. 61 24. 62 19. 22 19, 68 23, 13 23, 36 22, 10 15, 87 12, 42 11 ,45 12, 92 0, 10 0, 14 1 ,87 0, 94 1 ,31 0, 35 1 ,16 0, 87 1 ,36 2, 24 0, 35 0, 98 0, 9o 1 ,02 0, 93 0, 70 0, 47 1 ,68 1 ,44 10, 56 11 ,07 12, 44 14, 58 13. 16 11, 52 10, 33 11 ,53 15, 90 11, 51 12. 05 '9, 88 $ 10, 26 9, 44 11 ,22 13. 06 13. 17 27, 18 19, 02 14, 43 1 ,40 12, 33 mare! . , ! „ x . i . x . L . . i man\ j pomst]_ice j breskve; cesnje; višnje ikutme ; -limone j £an5e 1934 1935 1 9^6 1937 1938 1939 19, 30 6, 77 13, 51 11 ,30 8, 95 22, 51 13, 23 5, 55 9, 52 7, 68 8, 49 13^75 21 ,47 8, 55 14, 76 11 ,31 10, 72 19, 31, 11 ,36 6, 04 1. 0, 46 7, 19 5, 80 24, 07 7, 67 12, 10 9, 76 9, 16 13, 75 18, 75 3, 59 13, 13 11, 81 4, 94 6, 79 28, 04 1 ,54 4, 61 5, 50 3, 46 5, 27 22, 36 7, 00 3, 85 10, 75 5, 06 4, 64 11 ,93 12 Nihanje v letih 1920 njih prikazuje grafikon: kg - 1953 brez vojnih let in neposredno po i i i t i I i t t t 1 I l t l 1 ! L L -1920 21 22 23 24 25 26 27 20 29 30 31 32 33 Zk 35 36 37 38 39 nI ' i i I ' ' « ! i i — l 25 SLIVE 15 I I I I 1 59 50 51 52 53 35 JABOLKA 30 25 20 15 10 I l I l I 920 21 22 23 2^ 25 26 27 28 29 30 ' 31 32 33 34 35 35 37 38 39 kg ■ 49 50 51 52 53 30 i HRUŠKE 25 20 15 5 - 1 I 1 I 1 1920 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 Jb 3/ 38 39 49 50 51 '52 53 13 Ako se omejimo na najvažnejšo vrsto, na jabolka, povzamemo iz tabele (stran 12) tie: Povprečni pridelek na rodno jablano je v letih 1949 do 1953 v LR Sloveniji 17, 1 kg. V tem nazdobju je bil največji donos leta 1949 (31 1 5 kg), najnižji donos pa leta 1953 (8, 1 kg). V letih 1920 - 1939 ( za leti 1923 in 1924 nam manjkajo po - datki) je bil povprečni donos na rodno jablano v Sloveniji 18, 55 kg, v FLRJ pa 20, 16 kg. Minimalni donosi jablan na drevo so bili v tem razdobju v naslednjih letih v LR Sloveniji 1933 5, 77 kg 1936 8, 61 » 1927 13, 2 " 1953 8, 1 « I • v FLRJ 1933 1 0 , 79 kg 1937 1 3 , 30 » 1938 1 3 , 81 " Maksimalni donosi pa so bili: v LR Sloveniji 1922 33, 8 kg 1932 28, 2 » 1921 27, 8 " 1949 31 ,5 " v FLRJ 1939 30, 99kg 1926 28, 83" 1924 23, 66" Naš letošnji donos jablan jesicer najslabši po vojni, v vsej seriji drugi najslabši ( slabši je bil le leta 1933 - 5, 77 kg), pridelke leta 1949 pa je bil drugi najvišji. Variabilnost donosov je zelo velika. Standardna deviacija je v letih 1920 do 1939 6, 7 kg, variacij ski koeficient pa 36 %• Pri jablanah, hruškah in slivah smo izračunali in vrisali tudi trend. Kakor je iz grafikonov razvidno, trend pri jablanah nekoliko pade, pri hruškah in si ivah pa se nekoliko dviga. Toda niti padanje niti dviganje ni tolikšno, da se ne bi moglo z gotovostjo sklepati, da takšen trend tudi v_resnici obstoji. Statistika je ravno pri donosih sadja premalo dognana7~^a bi se moglo, s popolno zanesljivostjo osloniti nanjo, poleg tega pa daje sliko že nekaj izredno dobrih ali izredno slabih letin v začetku ali koncu trenda. V tem pogledu je naša serija še prekratka. Letina 1953 je bila večinoma slaba tudi za ostalo sadje. Proti letu 1952 so razlike take le: 14 Donos 1 953 Donos 1952 Hruške Sliv® Češnje Kutine Breskve 9, 7 10, 6 15, 0 5. 3 6 ,9 11 ,7 8, 5 2, 0 4. 4 8, 2 2, 2 8, 5 18, 5 13 *08 8. 7 9. 8 9, 5 8. 5 4. 6 8, 5 7, 1 8, o Marelice Višnje Orehi Mandeljni Smokve Oljke Poleg jablan so imeli letos najnižje donose tudi hruške, kutine, . češplje, breskve in orehi. Vendar .je pri njih razen pri orehih relativen padec manjši kot pri jablanah. Pod povprečkom opazovanega razdobja petih let so tudi višnje, mandeljni, smokve in oljke. Dobra pa je bila letina za slive, ki je bila druga najboljša v tem času, in za marelice, ki je bila sploh najvišja v tem razdobju. Vzroki slabe sadne letine 1953 so bili vremenski »predvsem pozeba, ki je nastopila maja meseca. Poleg slane pa tudi ostale vremenske razmere niso bile ugodne. Hladno vreme je bilo delno že ob cvetenju, nato pa dolgotrajen dež junija in julija, pozneje pa suša. Vremenske razmere so bile že od početka večinoma neugodne, le redkeje poročajo, da so bili začetkoma obeti sijajni. Podrobnih razlik od kraja do kraja ne bomo navajali. Čeprav kažejo vremenske razmere na splošno enako sliko za vso republiko, je njihov učinek zlasti pri' sadju lahlo precej različen glede na to, da zahteva sadje zaščitene lege, da cvetijo in zore posamezne vrste in sorte ob različnem Času itd .Nekatera posamezna področja so imela tudi prav dobro letino. Vpliv slane je bil na posamezne vrste in področja zelo različen. Tako poroča okrajni statistični urad Krško, da je slana prizadela predvsem breskve in marelice, drugo sadje pa je manj trpelo, tako da je bilo sadje celo v okoliših, kjer so vinogradi 100odstotno pozebli. Drugi vzrok manjših donosov je seveda kapar. Najsi so tudi poročila 2a leto 1953 bolj optimistična kot za prejšnja leta in je njegovo Širjenje in uničevalno delo deloma zaustavljeni, je pa^močno vplival na poslabšanje kvalitete. Izmed drugih bolezni, ki so največ škodovale tako količini kot kvaliteti, se navajajo cvetožer in jabolčni zuvijač, redkeje razne bolezni (fuzikladij ) . Nemogoče pa je pripisati vsakemu faktorju njegov delež, ki bo seveda različen po področjih in vrstah, ker so ličinki posameznih faktorjev kumulativni. Ali so donosi na drevo realno. ocenje Ne glede na letošnjo izredno slabo letino so naši povprečni pridelki na drevo, kakor jih izkazuje statistika, zelo majhni. Dvora v točnost ima ravno na' tem področju več podlage kot pri drugih pridelkih, ki se dajo približno na oko laže ocenit i, ker je distribucija njihovih donosov mnogo bolj enakomerna. Pri sadju pa povzročajo lahko veliko razliko donosov starostna struktura dreves, način vzgoje n i 15 (visokodebelna, srednjedebelna) , predvsem pa nega drevja, čiščenje , zatiranje nalezljivih bolezni in gnojenje. Manjka nam tudi večja možnost primerjanja z drugimi državami, ker pridelki sadja na drevo v mednarodnih statističnih časopisih niso izkazani. Podatki iz li*terature b povprečnih donosih so pa zelo varljivi in zavajajo k predobrim ocenam. Več dejstev govori v prilog trditve, da so pridelki sadja pri nas resnično nizki. Omenjeni pojav izmenične rodnosti sam dokazuje, da se drevje ne oskrbuje dovolj* Izmenična rodnost namreč ni nujna. Z agrotehničnimi ukrepi se doseže stalna redna letna rodnost razen kadar ne gre izredne vremenske nezgode. Isto potrjujejo opazovanja strokovnjakov in drugih terenskih delavcev: sadnemu drevju se redoma ne gnoji zaradi pomanjkanja gnoja. Tudi čiščenje in zatiranje nalezljivih bolezni je zelo pomanjkljivo. ~ P R 0 IZ V G D M J A IN POTROŠNJA OBSEG PROIZVODNJE IN NAROINI IDHOIEK Število rodnih dreves, pomnoženo s povprečnim pridelkom , da proizvodnjo. Ta se je gibala v rasdo. bju 192j9 - 1953 takole: Pridelek sadja po vrstah in letih (q) Struk tura 19491955 1953 1952 1951 . ! 1950 1 949 SKUPAJ Ja bolka Hruške Kutine Češplje Češnje Višnje Marelici Breskve Orehi Mandlj i Smokve Oljke Kaki j i 100 49, 0 14, 0 0, 1 20, 4 10, 7 0, 4 0, 6 3, 2 4, 1 0, 0 0, 6 0, 0 0, 0' '665 853 424 274 724 269 563 936 574. 851. 1041 934 422 649 82 897 546 67 476 54 396 1 514 2 561 13 586 17 430 27 2 548 153 135 208 499 '59 510 393 86 447 45389 1 300 3 568 12 050 4 253 30 2 566 61 208 506 74 "47 55 2 2 14 17 794 125 715 696 919 148 584 398 646 21 005 102 116 302 867 89 181 ■ 574 . 82 080 55 874 1 531 1 561 10 163 17 800 4 1 785 496 80 347 235 91 999 581 195 295 300 168 498 548 41 981 10, 36 50 1 ,3 13 26 747 .848 99 670 465 84 964 64 1 1 504 293 924 17 823 20 905 40 2 402 96 Ako vzamemo, da indeks 16 e povprečna proizvodnja 5 let enaka 100, je proizvodnje: 1949 1 56, 5 1950 86, 3 1951 84, 7 1952 1953 108, 8 63, 7 Ta indeks bi lahko imenovali volumen proizvodnje. V prednji obliki je čisto kvantitativen«, Ker pa so razlike v vrednosti med po sameznimi vrstami sadja lahko znatne, bi bil boljši volumen proizvodnje ? ki bi se sestavil po stalnih cenah, (Te bi morale ustrezati povprečku daljše serije, ki bi predočeval bolj zanesljivo medsebojno strukturo cen, kot pa jo predočujejo cene enega leta) . Težava je v tem, dn je take povprečne cene težko postaviti , saj je treba upoštevati, da je vrednost za eno in isto vrsto sadja zelo različna glede na to, za kakšen namen se sadje porabi: ali gre za sveži koneum ali se predela v sadjevec ali v žganje itd. . Za to bi morali poznati točneje tudi potrošnjo za posamezne na me ne . Iz bruto proizvodnje izračunamo narodni dohodek, pri katerem je treba odbiti od vrednosti proizvodnje predvsem "re produkcijo" ,t . j. sredstva proizvodnje, ki so jih prispevale druge panoge, kakor zaščitna sredstva, gnojila itd. Pri celotnem narodnem dohodku sadjarstva pa moramo razlikovati še, koliko odpade na predelavo in koliko na sadje . Mnogo posta vk tega izračuna ni dovolj razčiščenih, da bi mogli biti podatki zares zanesljive ocene bruto proizvodnje in na - rodnega dohodka. Za približno orientacijo pa lahko služijo ocene, ,ki jih je napravil finančni oddelek zavoda za statistiko in evidenco na podlagi izračunov okrajnih uradov za statistiko in evidenco, . Po. tej oceni je znašal 1. 1951 narodni dohodek sadjarstva s prede-' lavo vred 1, 32 milijarde din, leta 1952 pa 0, 89 milijarde. Od tega zneska je odpadlo v letu 1952 10, 8 % na predelavo. . Te ocene, kakor so pač glede na omenjene pomanjkljivosti le približiae-, so vendar le realne, ker je pri tem upoštevano tako sadje, -^i se proda kot konaminno, kot . sadje ,■ ki se predela; v žganje, sadjevec itd. po ustreznih cenah za te predmete in s potrebnimi "koe ficienti izkoriščanja. Za leto* T 953» ko je bila proizvodnja le 2/3 petletnega povprečka, a so cene razmerno višje kot prejšnje leto, bi mogli raču - nati s približno 650, 000. 000 din narodnega dohodka iz sadjarstva. To šte vilko bo 'točne j ši izračun morda nekoliko korigiral. • lasi je "ta kalkulacija precej groba vendar le nudi približno sliko narodnega dohodka iz sadjarstva. To nam je potrebno pri presoji današnjih aktualnih problemov sadjarstva, o čemer bomo govo-^ rili. v naslednjem poglavju« •; ' • POTROŠNJA SABJA Pridelek sadja se porabi, kot rečeno, za mnogovrstne namehš: za neposredno potrošnjo pri predelovalcih in drugih potrošnikih, za predelavo v sadjevec, žganje, sujio sadje, pekmez itd. Majhen, del proizvodnje se tudi izvaža o • 17 Predelava sadja Predelava sadja v sadjevec, v sadrlo žganje, suho sadje in pekmez kaže tabela: Predelava sadja v letih 1949 - 1953 jSadje vecl Slivovka Petletno povpr . 1949 1950 1951 1952 1953 ? Suho sadje ^ Žganje iz|-; "TT. " druee^a t sliv? iz ! jsaSfal Pekmez iz sliv iz drug. sadja hI 114 819 234 683 1 1 1 477 68 703 109 049 50 181 037 958 469 4 997 5 859 6 642 2 681 2 066 1 506 4 431 1 577 1 340 1 994 1 070 'I 550 6 585 5 202 4 766 3 493 2 111 758 655 322 797 3t8 697 376 377 368 629 289 21 6 Sadjevec. Najvažnejša predelasa, na katero odpade največ "surovin" , je seveda sadjevec. Povprečna letna proizvodnja bi bila po naši statistiki 115. 000 hI. Največja je bila leta 1949 z 235. 000 hI, kar je nad polovico takratne proizvodnje vina. Proizvodnja leta 1953 je znašala le 50. 000 hI, t. j. 44 % petletnega povprečka. Žgan j e. Ocene za žganje se gibljejo med 10, 000 hI leta 1951 in 3. 640 hI leta 1952, Letošnja ocena je 5, 526 hI, Od tega odpade 64 % (2/3) na slive, a leta 1951 (pri najvišji proizvodnji) je odpadlo le 31 % na slive in ostalo drugo sadje. Pridelek suhega sadja iz sliv je povprečno 1 .506 q, iz drugega sadja pa 4. 431 Te ocene so mnogo bolj stabilne kot ocene žganja. Letošnji pridelek je za malenkost nad povprečkom sliv in za polovico manjši pri drugem sadju. Proizvodnja pekmeza samo iz domače predelave je povprečno 758 q. iz sliv in 376 q iz drugega sadja. Letos je pri obeh vrstah nekoliko manjša. Neznatna je predelava južnega sadja, saj je bilo vsega nasušeno le 4. 266 kg smokev in izdelano 973 1 olja. Za predelavo Ija se je porabil ves pridelek oljk s 16 % izkoristkom, medtem ko se je pridelek smokev v glavnem potrošil v svežem stanju. Važnejša je za nas ugotovitev, koliko od pridelka sadja se' je predelalo v mošt in žganje. Končne proizvode bomo preračunali nazaj v surovino tako, da računamo iz 100 kg jabolk in hrušk 60 1 sadjevca ali 5 litrov žganja oz. 15 kg suhega sadja, kalkulacijo bomo izvedli samo za jabolka in hruške. 18 Za 50. 000 hI sadjevca bi rabili 84. 000 q jabolk in hrušk, kar je od skupne proizvodnje teh dveh vrst 31 ,4 za leto 1 9' 49 smo dobili 46 za leto .1. 951 pa 29 %* Za 2. 666 hI žganja in sadjevca bi rabili 41 *500 q, kar je 15J4 Za 2. 111 q suhega sadja pa bi rabili 14. 000 svežega sadja ^ kar je 5, 2 Ako ne upoštevamo še malenkosti pekmeza, bi ostalo za kon^um in izvoz 48 % proizvodnje, t. j. 128. 000 q ali 18, 4 kg na 1 nekmečkega prebivalca, računajoč 700. 000 prebivalcev brez lastnega sadja. Odkup Koliko pridelka so proizvajalci prodali v svežem stanju, ni mogoče ugotoviti. Odkup preko odkupnih podjetij gotovo ne zajema vse tržne mreže, ker se mnogo potrošnikov oskrbuje neposredno pri proizvajalcih, mnogo sadja pa se prinaša tudi na trg . Za leto 1953 imamo podatke samo za 1 1 večjih odkupnih podjetij. Za leto 1952 pa imamo obojne podatke, tako za istih 11 odkupnih podjetij kot za vso trgovsko mrežo, kar omogoča primerjavo med "vso odkupno mrežo" in 11 večjimi podjetji, . Odstotek odkupa je v nekaterih letih sorazmerno zelo velik, tako da veča dvom v točnost podatkov proizvodnje. Leta 1953 je 11 odkupnih podjetij odkupilo 31 % proizvodnje jabolk. Relativno največji pa je bil odkup češesnj (43 $)»To je razumljivo t deloma ker naše zgodnje primorske češnje uspešno konkurirajo na inozemskem trg u in gre torej znaten odstotek proizvodnje za izvoz, deloma ker je proizvodnja koncentrirana v nekaterih okrajih in pride zato "lokalna potrošnja" , to je odkup preko netrgovske mreže, v manjši meri v poštev. Odkup sadja in odstotek proizvodnje prikazuje tabela I 1953 i 1952 j 1951 Jabolka I Hruške j Češplje j. Češnje j Marelice j Breskve j Orehi ! 667, 8 97, 1 147, 8 195, 4 1 950/51 ! 1 949/50 1948/49 11947/48 1 057, 2 79, 4 50, 2 200, 7 • • « • • 4 » • • ; v vagonih 2 262, 1 247, 8 252, 9 956. 4 2 721 ,6 159. 5 204, 7 24. 2 273, 7 18. 3 73, 1 17, 5 134, 7 356, 3 3 ,1 124, 3 12, 6 2 407, 8 45. 1 300, 0 255>3 1 ,0 19. 2 2, 6 1 730, 8 • « * • • * 4 • * • • * 4. « • v odstotkih proizvodnje Jabolka Hruške, Češplje • Marelice Češnje Breskve Ore hi 31 ,2 16, 3 17, 1 • • • 43, 1 • •' • • • • 20, 9 10, 7 10, 5 « • • 35, 9. • • * ♦ • • 44, 5 20, 3 o • • 45, 2 * « • 31, 6 17, 9 29, 5 117, 0 49, 0 71 ,9 9, 8 27, 5 22, 3 37, 2 9, 8 70, 9 92, 1 4, 7 69, 3 4, 5 35, 3 5, 2 39, 6 10, 8 1 ,2 • « • 4 • • • * 4 4 ♦ • 4 • • • • • • • « 19 Izvoz Izvoz sadja iz LR Slovenije je razviden iz tabele: 1953 | količina j tigoiSi dtaj koliSina jtisogi din V. .X, SKUPAJ Jabolka »namizna 11 industrijska Hruške Slive Ringlo Češnje Marelice Breskve Ore hi Smokve Mandeljni Kostanji Kaki j i Jabolka in hruške Drugo sadje 2 439 80 64 223 160 0 1 397 77 245 100 6 27 62 2 368 2 071 v. . . t 91 008 1 755 1952 '•»•»■M 7 3 383 486 000 075 7 50 065 3 743 10 797 8 117 287 3 550 1 456 42 129 3 334 673 40 314 51 6 68 137 9 869 132 81 139 3 379 78 126 1 882 46 7 196 21 384 2 347 18 797 4 838 292 17 523 3 821 1 928 76 198 Kakor je iz tabele razvidno, je izvoz naše glavne vrste sadja, jabolk, tako rekoč likvidiran. Leta 1952 smo izvozili 13 vagonov, leta 1953 14, 4 vagone, od tega 6, 4 industrijskih jabolk. Druge vrste sadja niso bile nikoli tako pomembne kot jabolka. Po vojni je narastel pomen izvoza češenj, zaradi zgodnjih primorskih, ravno tako tudi izvoz breskev in marelic. Izvoz češenj je bil v tem letu rekorden, skoraj 140 vagonov, in prekaša vse prejšnje. Izvoz breskev in marelic je nekoliko msnjši kot leta 1952, a večji kot leta 1951. Izvoz sliv je za. polovico manjši od lanskega. Cene, ki so se dosegle v izvozu leta 1953 in 1952 za posamezne vrste sadja, so razvidne iz pregleda: Cene za izvoženo sadje leta 1 953 in 1352 din za 1 kg Vrsta sadja Ja bo Ika , nami zn a Jabolka , industr j Hruške Slive Ringlo ji Češnje Marelice 953 29. 7 7, 5 31 ,4 19, 2 19. 8 35. 9 48, 8 1952 Vrsta sadja 14, 6 N Breskve jj Orehi 13 »8 i j Smokve 21 ,5 | i Mandeljni j Kostanji 31 ,8 M ^akiji 58, 1 j I 1953 I 1952 44, 0 81 ,7 50, 7 134, 0 23, 6 26, 6 59, 9 95. 0 45. 1 258, 2 28, 0 20 Izvoz iz FLRJ Vagoni j Milijoni „ [ din Jabolka : 0 $ 1946/1952 1946 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1 1 1 693 120 11 9 175 766 172 305 194 47, 1 58, 6 85. 0 109, 7 23. 1 5, 1 8, 0 40, 1 Vse s a d j 0 1946/1952 I 1 649 1946 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1 276 1 896 2 257 2 170 923 1 964 1 054 161 ,4 75, 8 138, 7 196, 6 127, 2 66, 7 82, 0 442, 6 Predvojni izvoz jabolk iz Slovenije poznamo samo za dve leti, 1936 in 1937. Toda le" to 1936 je bilo eno izmed na j slabših, kakor je razvidno iz tabele o povprečnem pridelku na drevo, medtem ko je bilo leto 1 937i?ormalno, v Jugoslaviji pa je bilo le tudi 2/3 povprečnega pridelka. V letu 1936 smo izvozili v inozemstvo 342, 2 vagona jabolk v druge takratne banovine 119, 0 " " Leta 1937 smo izvozili v inozemstvo 536, 3 vagonov v druge banovine 785, 2 vagona. Povprečni izv. oz iz Jugoslavije je znašal v letih 19281938 2 323 vagonov jabolk, leta 1936 975 vagonov, leta 1937 pa celo samo 868 vagonov. Leta 1938 smo izvozili spet 3 575 vagonov. Zelo verjetno je, da se je gibal povprečni isvoz iz Slovenije med 1000 in 2000 vagoni. Vrednost izvoženih jabolk iz Jugoslavije je znašala v povprečku let 19281938 54, 4 milijone din. Drugega sadja smo izvoaili iz Jugoslavije v letih 19281938 povprečno 3214 vagonov v vrednosti 66, 9 milijonov din. Da si ust varimo približno sliko zunanje tržne situacije za sadje in posebej za jabolka, je dobro, ako ugotovimo, kolikšen je sploh 21 mednarodni promet jabolk. V povprečku let 19351939 je znašal izvoz jabolk iz vseh držav 70. 500 vagonov, pri čemur je bila udeležena Jugoslavija s 3f4 Glavni izvozniki so bili takrat: zrn 30 % Kanada 20 % Avstralija 12, 5 % Italija 7, 4 % Jugoslavija 3 ,4 % Nova Zelandija 2, 8 % Francija 7 ,0 % Švica vsega izvoza ti II H tt H II ?! (moštno sadje! ( " " ! 3, 7 % Leta 1948 je znašala svetovna trgovina jabolk komaj 52, 5 % predvojne, leta 1949 pa 80 Glavni izvozniki v tem letu so bili: Nizozemska Kanada ZDA Italija Avstralija Nova Zelandija Švica 23, 4 vsega izvoza 13, 3 % « 7, 2 % »■ 22, 0 % 7, 0 % 2, 0 % 7, 7 % it »t h (moštno sadje ) Glavni uvozniki pa so bili po .uvoza: Anglija Nemči ja Belgija Češkoslovaška Švica ZDA Brazilija 19351939 43, 0 20, 0 5, 0 4. 2 4. 3 1949 18, 0 42, 0 3, 8 4, o 8, 3 6, 5 4, 0 (Po ZIA Agricultural Statistics 1950, stran 180). Glavni vzrok propada našega izvoza je seveda uničenje in okužba sadnega drevja v naših najboljših sadjarskih rajonih po ameriškem kaparju. Poleg tega pa je zunanjetrgovinska situacija v zadnjih letih v znamenju izredno velike konkurence. SEKTORJI LASTNIŠTVA Šte vilo dreves po sektorjih lastništva Od vsega sadnega drevja je odpadlo leta 1953 na državni sektor 3, 2 $ na zadružni sektor 4, 5 ^ na ohišnice 0, 8 % na privatni sektor 91, 5 1° . 22 Po podatkih za FLRJ je odpadlo leta 1952 na državni sektor 1, 1 # na zadružni sektor 5, 0 % na ohišnice 4, 7 % na privatni sektor 89, 2 % Za FLRJ podatkov za leto 1953 še nimamo. Tako v državi kot v LR Sloveniji odpade na privatni sektor 9/10 vsega drevja. Državni sektor je v zveznem merilu brezpomemben, za zadružni sektor, na katerega odpade 5 % in 4, 7 % na ohišnice, pa se še ne da izreči končna sodba, ker so podatki za leto 1952. V LR Sloveniji sta oba sektorja močnejša kot v FLRJ (ker so podatki za zadružni sektor iz le - ta 1953). Kako se razdeli sadno drevje po vrstah na vse tri sektorje, je razvidno iz osnovnega gradiva. Pridelek na drevo Pridelek na drevo ne kaže po sektorjih posebnih razlik, ako izvzamemo n. pr. češnje leta 1953* Razlike navzgor in navzdol od republiškega povprečka so na splošno majhne. Poznavajoč metode naše statistike je tudi jasno, da ni mogoče smatrati te razlike kot realno ugotovljene . Državni in zadružni sektor bi nudila sicer lahko dobro podporo za ocenjevanje resničnega donosa na drevo, ako bi se zbirali podatki na podlagi njihovega knjigovodstva. Za sedaj pa je knjigovod" stvo, zlasti zadružnega sektorja, preveč neurejeno, da bi se mogli oslanjati nanj. Potrebna pa bi bila tudi direktna kontrola knjigovodskih vpisov. Podatki socialističnega sektorja se sicer dajo enostavno raztegniti na vse sadje, ker je socialistični sektor delomapremajhen in neenakomerno porazdeljen po republiki, deloma ker dela v zelo različnih pogojih v primeri s privatnim sektor jem. Poleg tega je pomembna tudi starostna struktura dreves, ki je lahko raz - lična. Vsekakor pa statistika te možnosti, dgtagota vi ja resnične do: nose vsaj na socialističnem sektorju, v bodoče ne bi smela puščati neizkoriščene • Pregled donosov na drevo po sektorjih lastništva kaže za zadnja tri leta tabela: Donos sadja na rodno drevo po sektorjih lastništva v LR Sloveniji ( kg) Jabolka Leto 1953 1952 1951 "D ov prečno 8, 1 19, 4 12, 4 Državni iZadruž 9, 9 28, 9 11 ,8 7, 8 37, 1 7, 5 Ohišnice M 33, 0 9, 8 Pri vat , ni 8, 1 17, 4 13, 0 23 1 Leto Pov - prečno Državni | Zadruai ni Ohiš. niče Privatni Hruške Slive Češnje Marelice Breskve Orehi Kutine Oljke Smokve j 1953 1952 1951 1953 1952 1951 1953 1952 1951 1953 1952 1951 1953 1952 1953 1953 1952 1951 1953 1952 1951 1953 1952 1951 1953 1952 1951 9. 7 11 ,7 15, 0 10. 6 5. 5 10. 2 15. 0 18. 7 19. 1 11 ,7 11. 3 6. 8 6. 9 9. 2 7. 3 2, 0 8. 6 8, 8 5, 3 10. 8 8. 7 2, 2 3, 5 15. 4 8, 2 6 .8 7, 7 9. 5 15. 2 16, 9 8. 8 6, 7 9, 4 20, 0 21. 3 18, 7 10, 6 11 ,2 5, 7 6. 2 H ,5 11 ,2 2. 9 9. 3 9, 0 3 ,6 7. 6 9. 7 9, 1 9, 3 8, 6 -10, 6 19. 0 16, 3 11 ,9 9. 4 11 ,6 22. 3 12, 8 23. 4 14. 5 10. 6 4, 9 10, 2 11 ,8 9, 8 2, 8 8. 5 10. 1 3, 8 11 ,2 8. 1 1. 2 4. 0 16. 2 9. 1 9, 8 11 ,0 10, 0 18, 4 14, 6 10. 4 9, 8 11 ,7 28, 6 24, 6 20, 3 13, 2 12. 5 7. 1 12, 9 13, 0 7, 6 5, 5 11. 3' 10, 0 4. 2 5. 3 10, 0 3, 0 13, 5 8, 9 6, 0 8, 4 9, 6 11 ,2 14, 9 10, 7 5, 3 10, 2 14, 2 19, 2 18, 6 11 ,3 11 ,3 6, 8 5, 6 8. 2 5, 8 2. 0 8. 6 8. 7 5. 5 11 ,o 8, 7 2. 6 3. 3 15, 4 8. 1 6, 3 7, 1 AKTUALNA PROBLEMATIKA NAŠEGA SADJARSTVA V sadjarstvu stojimo pred velikimi nalogami. Govorili smo o majhnih donosih našega sadnega drevja, Tudi če bi se izkazalo, da so donosi večji, kot jih izkazuje naša statistika - k temu mnenju se mnogi nagibajo - ostane še vedno nesporno dejstvo, da so mnogo manjši, kot bi mogli biti ob racionalnem sadjarstvu, saj računajo v svetu, da je možno doseči ob stalni rodno - sti do 300 kg na drevo. Celo v naših razmerah so pred vojno nekateri 24 strokovnjaki ce nili neoskrbovana visokodebelna jablana 100 kg fe^ravih sadežev in 35 kg slabih, škrlupastih in črvivih, (Primerja j ing. B. Pahor, Tehnične možnosti napredka kmetijstva in njihove ekonomske mere, Kmetijska anketa št, II, stran 18). lelni vzrok slabega stanja v našem sadjarstvu je brez dvoma tradicionalno "nekomercialno" razmerje do sadjarstva. Tako razmerje se pojavlja tudi v nekaterih drugih panogah kmetijstva, najmanj v poljedelstvu v ožjem smislu. S tehničnega vidika gledano so vzroki nečiščenje in negnojenje sadovnjakov in premajhno zatiranje škodljivcev. Po osvoboditvi se je pridružil temu še ameriški kapar, katerega posledice so porazne, saj je treba posekati po ocenah strokovnjakov še 1, 5 milijonov sadnih dreves, medtem ko so drugi v okuženih okoliših potrebni obnove. Ife je bila borba proti kapar ju do sedaj tako zelo brezuspešna, pripisujejo v znatni meri tudi neučinkovitosti sredstev, zaradi česar so mnogi sadjarji sploh izgubili zaupanje do njih, in pomanjkanju škropilnic ter sploh prevelikim izdatkom za zaščito. Zanimivo je, kako presoja naše sadjarstvo ameriški strokovnjak Wilbur H. Thies, ki se je mudil leto dni v Jugoslaviji, proučujoč : naše sadjarstvo. Iz njegovega zaključnega poročila na IkO posnemamo: "Donosi sadja na drevo ali ha so nepremirja joče nizki. V veliki V' . Čini večini jemljejo sadjarji od prirode, skar jim sama od sebe nudi. Na splošno so sadovnjaki zelo stari, pregosto sajeni, vendar bi lahko s sodobnimi ukrepi dvignili pridelek sadja na dva - do trikratno količino » Sistem obrezovanja je posledica tradicije in -ne eksperimentalne tehnike. Uvedba rigolanja na sploh je bolj vprašanje propagande kot izkušenj. Rigolanje je potrebno samo na določenih tipih zemlje in pri določenem načinu vzgoje, medtem ko je drugod nepotrebno in predrago . "Zato priporoča: ureditev obstoječih sadovnjakov, uvedbo rednega gnqpnja, zatiranja škodljivcev in zmanjšanje števila sadnih sort za trgovinsko proizvodnjo, borbo proti eroziji, konturno zasajanje nasadov, večjo razdaljo med vrstami, intenzivno borbo proti kapar ju, črvivosti, škrlupu in zajcu. (Sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo 1954, št. 2 stran 60). Kako je naš izvoz jabolk popolnoma propadel, smo že videli. Kakor so bila poročila glede kaparja prejšnja leta depresivna, se zdi vendarle, da je prišlo v preteklem letu do preokreta. Po poročilih naših okrajnih uradov za statistiko in evidenco je bila borba s kapar jem v tem letu uspešna. Zaščitno sredstvo (rumesan) se je izkazalo za zelo učinkovito. Nadaljnje prodiranje se je v glavnem zajezilo ali se vsaj v glavnem zajeziti da, Drevje, ki še ni popolnoma uničeno, se da pomladiti, obnoviti. In kakor je imela svoj čas peronospora, ki je uničila stare vinograde, dobre posledice, ker se je vinogradništvo z obnovo močno izboljšalo, tako se zdi, da utegne pomeniti tudi kapar prelomnico v našem sadjarstvu, začetek energične borbe ne samo proti kapar ju in vsem drugim škodljivcem, temveč za - » racionalnogo jenje sploh. Predvsem je razveseljiv pojav, da se je pričelo živahnejše gibanje na ta&nu. V okvmru splošnih kmetijskih zadrug je ustanovljenih že 530 sadjarskih odsekov, , katerih naloga je, dvigniti naše sadjarstvo, V okviru njihovih akcij so leta 1953 (spomladi) poškropili in očistili 700 000 dreves. To je sicer glede 25 na celotno število sadnega drevja še ve^no zelo malo, ali vendar je napredek proti prejšnji apatičnosti viden. Na deželi so se vršili preteklo zimo mnogi tečaji. V Mariboru pa je bil tečaj za vzgojo sadnih pomočnikov, kjer se je izvežfealo nad 200 pomočnikov in se predvideva, da se bo vzgojilo naslednje leto še 500 novih, tako da bo lahko imela vsaka zadruga svojega sadjarskegapomočnika, ki bo pod nadzorstvom sadjarskega mojstra, ali sadnih strokovnjakov izvrševal posle tehničnega organa obnove. K problematiki obnove, kakor jo obravnavajo pristojni strokovnjaki in ustanove, bi dodali še tele pripombe: Največji del sadja se porabi za sadjevec. Količina bo najbrž še večja, kot jo ocenjuje statistika, kajti ako je pridelek večji, kot ga izkazuje statistika, ge pri tem verjetno največji delež predelujev sadjevec . Mošt pa pri nas tako rekoč sploh ne prihaja v poštev kot tržno blago, temveč se porabi večinoma doma v gospodarstvu. Zanimivo je, da se temu vprašanju ne posveča v današnji problematiki sadjarstva nikakršna pozornost, čeprav je predelava sadja v sadjevec zelo pomembna. . • • GEOGRAFSKA ANALIZA Vprašanje geografske razprostranjenosti sadjarstva kakor vsake druge kmetijske panoge, je' z mnogih vidikov zanimivo. Sadjarstvo je produkt tako klimatskih in pedoloških kakor tudi kulturnih pogojev, ^ato nas zanima: ali imatno kakšne izrazito sadjarske ali izrazito nesadjarske rajone ali pa je razprostranjenost sadjarstva enakomerna, •splošna* kako so razdeljene posamezne vrste sadja po področjih* katera področja so naši glavni proizvodni centri za posamezne vrste sadja in kakšno je razmerje med posameznimi vrstami na istem področju. Vsa ta vprašanja sp važna tako za republiški perspektivni plan kot za okrajne plane. Pokazatelji, ki kažejon. pr. intenzivnost sadjarstva na 100 prebivalcev, na 100 ha obdelovalne površine ali medsebojno strukturo dreves, se scrveda ne spreminjajo tako hitro kot n. pr, vsakoletni donosi, toda zaradi spreminjanja administrativnih mej je spremljanje "teritorialnih premaknitev" od okraja do okraja zelo otežkočeno. V naslednjem bomo navedli samo razprostranjenost sadja po okrajih, tako da^ prikažemo, koliko odstotkov vsake vrste sadnih dreves odpade od skupnega števila dreves na posamezne okraje. Glede nekaterih drugih pokazateljev, ki prikazujejo geografsko razprostranjenost, opozarjamo na prejšnje publikacije PO službe in na Kmetijstvo v luči statistike, čeprav so zaradi nastalih administrativnih sprememb in uničenega sadnega drevja po kaparju. nastale po področjih nekatere . premaknitve . Delež okrajev pri posameznih vrstah sadnih dreves 1. 1953 prikazuje tabela na strani 27. K tabeli bomo dali samo nekaj kratkih povzetkov. Leta 1953 je bil po številu sadnih dreves najmočnejši okraj Celje okolica s 13, 7$ 26 Okraj LR SLOVENIJA j Celje mesto j Celje okol. j Črnomelj ; Gorica j Kočevje j Kranj j Krško I Ljubljana m. j Ljubljana o i j Ljutomer j Maribor m. i Maribor o. Murska Sobota! Novo mesto i Postojna j Ptuj | Radovljica i Sežana j Slov. Gradec \ Šoštanj j Tolmin i Trbovlje I | Vse sadj je skupaj 100 Češnj Jablane j Hruške i Kutine Cesplje xn slive 0, 7 13, 7 1 ,8 6, 1 2. 7 4, 6 4. 8 1. 6 7. 7 4. 6 2, 1 12, 9 3. 7 4, 5 5, 4 6. 0 2. 4 3. 1 2. 5 3. 7 3. 6 1. 8 100 0, 8 17, 3 1. 3 1. 4 2. 6 4. 7 3, 9 1 ,5 8, 0 6, 0 2, 0 15, 8 3. 5 3. 8 4. 9 6, 5 •2, 0 1, 9 2, 7 4, 5 3, 0 1, 9 100 0 , 6 . 9, 2 1. 3 § ,3 3, 9 7. 4 4, 2 3, 1 11 ,2 •2, 2 1, 9 10, 3 2, 8 4. 1 4, 7 3, 4 4, 4 2. 2 4. 7 4, 0 6. 3 2. 8 100 1. 2 19. 6 0, 8 12. 7 0, 1 0, 9 8. 3 1 ,51 1 ,6 9. 3 5, 1 8, 9 3. 0 5, 7 3. 4 3, 3 1. 1 10, 1 1, 1 1, 1 1, 0 0, 2 100 0, 4 9, 5 4, 2 4, 5 3, 7 3, 4 6, 7 0, 9 5, 9 3. 4 1. 5 10, 0 5, 0 7, 0 10, 8 5, 9 3. 0 5, 4 1. 6 2, 2 3, 9 1. 1 100 0, 4 7, 7 0, 7 36, 7 0, 7 4. 0 4. 7 2. 5 6. 1 2. 6 2, 1 5. 8 3. 1 3. 2 1, 0 5, 0 1. 7 7. 4 0, 5 1. 5 0, 9 1, 7 Okraj |ViŠnje| Marei i lice Breskve! Orehi \ KakiiSmokve Oljke IMandelj. ni lr Slovenija i ioo ioo Celje mesto j0, 8 Celje okol. j 4, 9 Črnomelj j, 0, 2 Gorica | 3, 1 Kočevje j 0, 1 Kranj j 0, 4 Krško i 4, 2 Ljubljana m. j 4, 3 Ljubljana o , j 1, 6 Ljutomer M 6 ,6 Maribor m, ] 5, 9 Maribor o . M 5 ,6 Murska Sobotaj 25, 0 Novo mesto ' 0, 5 Postojna . i 1 ,7 Ptuj | 8, 7 Radovlj ica { 1, 0 Sežana j 3, 0 Slov. Gradec j 0, 3 Šoštanj j i/T' Tolmin j 0^, 5 Trbovlje j 0, 5 1 ,0 . 5, 4 0 ,4 25, 9 0, 1 1, 5 6, 4" 1. 5 2, 7 3, 4 14, 6 11, 5 7, 0 1. 6 0, 1 6, 9 5. 0 1. 7 0, 3 0, 6 0, 3 2. 1 100 1 ,4 8. 7 2. 8 29, 7 0, 1 0, 3 9. 8 2, 0 1. 9 3, 6 7, 3 9, 3 2, 9 5, 0 0, 1 8, 5 0, 2 3, 0 0, 3 2, 0 0, 2 0, 9 100 0, 2 12, 6 2, 4 6 ,4 2. 0 5. 4 7. 5 0, 5 8, 7 2, 5 1*3 7, 5 3. 1 7. 2 H 6, 4 2. 3 2, 7 2, 3 2, 7 10, 2 2, 9 1 00 1 00 91 ,8 78, 1 100 100 97, 4 8, 2 21, 9 100 2, 6 oziroma z mestom vred s 14, 4 Prejšnje leto je bil na prvem mestu okraj Maribor okolica s 17 % oziroma z mestom vred z 19 Sedaj je na drugem mestu z 12, 8 oziroma z mestom vred s 15 s čimer bi prišel še vedno na prvo mesto. Sprememba proti lani je nastopila zaradi množičnega uničeStjajadre vja po kaparju v najboljšem sadnem okolišu. Navedena okraja imata skupaj z mesti še vedno 29, 4 % vsega saddnega drevja. Tema dvema okrajema sledi kot najmočnejši okraj Ljubljana okolica s 7, 7 % oziroma z mestom vred 9, 3, nato Ptuj s 6 % in Gorica s 5, 6 Mad okraji, ki imajo najmanj sadnega drevja sta Trbovlje in Črnomelj z po 1 ,8 % in Kdčevje z 2, 7 %• Najbolj razširjena vrsta med sadjem je, kot vemo, jablana. Te so sicer »dokaj razširjene po vseh okrajih, vendar se opaža največja koncentracija po vzhodnih štajerskih okrajih. To je tudi posebno dobro razvidno iz kartograma na strani XXVIII publikacije Kmetijska statistika št. 15 (PO 8) iz 1. 1949, ki jo je izdal Zavod za statistiko in evidenco LR Slovenije, ali iz publikacije Zveznega zavoda za statistiko in evidenco (Vočarstvo i vinogradarstvo 1. 1951). Na sedem vzhodnih okrajev (Šoštanj, Celje, Slovenj Gradec, Maribor, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota in mesti Celje in Maribor) od" pade skoraj 60$ vseh jablan. Ta ozemlja niso samo kvantitativno najmočnejša glede jablan, temveč so bila tudi kvalitativno najboljša, preden je začel svoje uničevalno delo ameriški kapar. Pri hruškah izstopajo nekoliko bolj kot pri jablanah nekateri zahodni okraji, kakor Ljubljana, Gorica, Tolmin, Kranj^a2gora j navedenih 7 vzhodnih okrajev pa odpade še vedno 39, 1 Posebno koncentracijo »kaže jo češnje, od katerih odpade na sam okraj Gorica 36, 7 na Sežano 7, 4 tako da imata ta dva primorska okraja, ki se odlikujeta tudi po zgodnosti in kvaliteti češenj, skupaj 44, 1 % vseh dreves. Velik odstotek imata še Celje (z mestom vred 8, 1 $) in Ljubljana (z mestom vred 8, 6 $) . Močno koncentracijo kažejo tudi breskve v okraju Gorica s skoraj 30 $, v Mariboru okolici in mestu s 16, 6 ^ njima sledita Celje z mestom z 10, i % in Krško z 9, 8 %. Podobna je koncentracija pri marelicah. Od teh ima Gorica 25, 6 Maribor okolica in mesto pa 26, 1 njima je pred Celjem in Krškim Murska Sobota s 7 $. Od kutin, ki jih je sicer vsega le 9, 000, odpade nad 1/5 na Celje z mestom. Njemu slede Maribor z mestom (14 %), Gorica (12, 7), Sežana (9, 1 in Ljutomer (9, 3 %)• Na teh 5 okrajev odpade nad 2/3 vseh dreves. Kakor je razvidno, so koncentracijske točke tukaj zelo različne nameščene ♦ Manj značilna je koncentracija po okrajih in drugih vrstah .Pri slivah, na katere odpade 17 $ vseh dreves, so najmočnejši okraji Maribor z mestom (11, 5 $)» Postojna (10, 8 %) in Celje z mestom (9, 9$). Orehi pa kažejo največjo zgoščenost v okrajih Celje z 12, 6 $ (z mestom .12, 8 $)» Tolmin (10, 2 $), Ljubljana okolica (8, 7, ^ oz. mestom 9, 2 Maribor z mestom (8, 8 $) , Novo mesto (7, 2 $). 28 Južno sadje, katerega je seveda zelo malo, je omejeno na dva okraja, Gorico in Sežano. Glavni del odpade na Gorico razen pri oljkah, ki so vse v sežanskem okraju. Donosi na drevo ' Nasproti stalne j šim podatkom strukture pa so mnogo bolj variabilni in zato iz leta v leto mnogo bolj zanimivi donosi na drevo. Primerjava s prejšnjimi leti je v toliko težavna, ker so se meje spreminjale. Popolna primerjava je možna le za leti 1953 in 1952. Čeprav je bila letina 1953 za sadje izredno slaba, so razlike med okraji se vedno precejšnje. Jablane. Pri jablanah imamo na primer razliko med najvvišjim donosom in najnižjim donosom na drevo v razmaku med 17, 2kg do 1 kg. Najvišje donose izkazuje Gorica (17, 2 kg), za tem Črnomelj (17, 1 kg), sledi Ljubljana mesto s 16, 6 kg in Krško s 16, 8 kg. Najnižje donose na drevo ima Celje okolica (1 kg), za tem Šoštanj (1, 3 kg), Postojna (2, 6 kg), Murska Sobota (3»1 kg), Maribor mesto (3, 8 kg) in Maribor okolica (3 »3 kg). Standardna deviacija med okraji znaša leta 1953 5, 28 kg, variacijski koeficient pa 63, 6; leta 1952 pa je standardna deviacija 15, 3 kg, variacijski koeficient pa 97. s Hruške. Pri hruškah kaže najvišje donose Ljutomer z 20, 2 kg, Maribor mesto s 15, 4 kg, Ljubljana okolica 15, 3 kg na drevo . Najnižje donose pa imajo Celje mesto (0, 0), Postojna (2, 7) in Novo mesto (5, 8). Standardna deviacija je za leto 1953 4, 37 kg, za leto 1952 pa 8, 29. S l^i ve. Po velikosti donosa so na prvem mestu okraj Krško z 20. 2, Črnomelj s 15 in Gorica s 14, 5 kg. Na koncu^pa so: Celje okolica z 2, 6, Postojna s 3, 5, Kočevje s 6, 2 kg in Šoštanj s 6, 6kg, Standardna deviacija znaša 4, 3 kg, variacijski koeficient 41. Leta 1952 pa je bila standardna deviacija 5, 75 kg, variacijski koeficient pa 107, 4. Češnje. Tukaj je na prvem mestu okraj Ljubljana okolica s 26, 6 kg, ki mu sledi Ljubljana mesto z 22, 6 kg, Gorica z 18, 6 kg in Ptuj z 18, 2 kg, V negativnem oziru pa se "odlikujejo" Celje mesto z 0 kg, Postojna z 1, 8 kg, Kočevje z 2, 2 kg, Radovljica s 3, 5 kg, Sžtandardna deviacija je tukaj zelo visoka in znaša leta 1953 9, 7 kg, leta 1952 10, 5 kg. Variacijski koeficient je za leto 1953 89, 6, kza leto 1952 pa 46, 7. Pri breskvah je razpon med največjim in najmanjšim donosom med 11 ,9 kg v Gorici in 0, 0 kg v Postojni, Šoštanju in Tolminu ter 0, 2 kg v Slovenjem Gradcu. Pri mare licah gre razpon med 24, 1 kg v Murski Soboti do 0 kg v Celju, Slovenj Gradcu, Šoštanju in Postojni in 341 kg v Mariboru mestu. 29 . Orehi so dali največji pridelek v Ljutomeru, 8, 9 kg na drevo, najnižjega pa v Celju okolici in Šoštanju, 0, 0 kg in v Trbovljah 0, 1kg. Itonosi važnejših sadnih vrst so prikazani za leti 1953 in 1952 . v naslednjih kartogramih: Doncs jabclk v kq na rodno drevc v letu 'i95ž in 1953 i' ^ r h psi • m I-h. 'rH n ) // IS m" ' ifl ^ n ■ . | JJ/ !Lv^ \ ua y i \ m 1 ^ m vu*. . Osnos sliv v ko na redr. o drevo v .leiu 1852 in 1952 i X thv cii !mt \ ■ fi i r« n\ m -SN. ' i ' VT-' i« » S \ Hl8 Uil / ♦. .. ■•H \ J*" -. . . *•— •-v-«. -' ^ W M "v-v i 351 m .E6EN0A P 1952 let« 1353Jet' e i a/n • 1 kg 30 Donos hrušk v kg na rodno drevo v letih 1952 in 1953 V n I LM rs LE V 11 J Donos češenj v kg na rodno drevo v lotih 1952 in 1953 n rr^r. j X i r i r*l-~ - --s i 1^1 i \ ki" -. \ L a t*" " " rV p ^ Lk n LR3EN0A ■ 1852 leto 1953 leta 1 n/m » 1 .kg Sadno drevje V strnjenih naaadih i in izviri nasadov ; ' \ : : ' ' Novost letošnje; ! stat i stike je, da ugotavlja števila sadnega drevja v str rojenih nasadih in izven njih. 0 republiškem pregledu smo govorili spredaj. Kakšne razlike pa se pokažejo poookrajih? Vzeli bomo samo podatke za skupno število dreves in ne tudi po vrsta h, ki pa so razvidni iz osnovnih tabel. Razmerje števila sadnega drevja v strnjenih nasadih in izven njih kaže tabela: število vseh j Drevesa izven' dreves i sadovnjakov fo ' LR SLOVENIJA j 6 904 225 56, 7 Celje mesto j 47 520 51 »0 Celje okolica! 947 229 72, 4 Črnomelj | 125 701 89, 2 Gorica j 420 114 67, 9 Kooevje 186 032 52, 6 Kranj i 319 565 43, 5 Krško 331 010 71 ,1 Ljubljana m, i 112 892 16, 8 Ljubljana o, j 530 537 61 ,1 Ljutomer j 318 561 15, 1 Maribor m. j 147 860 47, 2 Maribor o, 887 363 19, 3 Murska, Sobota! 254 093 39»0 Novo mesto j 309 782 52, 5 Postojna ! 371 741 83, 4 Ptuj j 411 604 40, 9 Radovljica I 165 050 61 ,7 Sežana I 211 127 88, 0 Slo v. Gradec i • 174 273 67, 3 Šoštanj | 252 773 66, 0 Tolmin ! 250 957 100, 0 Trbovlje j 126 441 93, 0 * 5 Kakor je razvidno, so razlike po okrajih glede deleža dreves, ki so v strnjenih nasadih in izven njih zelo velike: v Ljutomeru je samo 15 % vseh dreves izven nasadov, v Mariboru okolici 19 >3 % in v Kranju 43 %' *, največ, pa jih je v Tolminu, in sicer 100 %, za tem v Trbovljah (93 %) in Črnomlju (89 %) , Verifikacije teh št e vil . nam bo dal bodoči popis. , » ; i ! 1 j Predelava po okrajih V naslednjem smo izračunali, koliko jabolk in hrušk se je pre~ , delalo v sadjevec in žganje, opirajoč se na iste koeficiente kot za republiko. 32 Rezultate kaže tabela: Predelava jabolk in hrušk v sadjevec in žganje 1. 1952 in 1953 v % od proizvodnje Okraj Sad je ve c 1952 j 1953" Sadno žganje "l952 | 1 953" LR SLOVENIJA | 31 ,9 31 ,2 Celje mesto j 58, ^2 Celje okol. j 75, 4 43, 9 Črnomelj ! 6, 7 20, 4 Gorica j - 0, 9 Kočevje 11 ,1 9, 4 Kranj j 25, 5 10, 2 Krško | 49, 0 ^39, 2 Ljubljana m. ! - 2, 7 Ljubljana o. j 9, 9 15, 5 Ljutomer j 25, 6 48, 7 Maribor mesto; 33, 7 67, 5 Maribor o. j 39, 8 48, 3 Murska Sobotaj 14, 2 21, 0 Novo mesto ! 30, 0 48, 2 Postojna I 16, 8 10, 6 Ptuj | 23, 2 32, 9 Radovljica j 15, 4 10, 2 Sežana | 4, 8 0, 6 Slovenj Gradec 48, 6 61 ,0 Šoštanj | 48, 9 41, 0 Tolmin j 38, 4 1 ,4 Trbovlje [ 62, 9 45, 4 9, 3 31. «8 10j8 10. 3 11 ,0 42, 1 20. 4 31 ,9 12, 4 22. 7 3, 7 0, 5 3. 1 21 ,4 33. 8 18, 1 6. 2 29, 3 14, 1 5, 5 17. 9 18. 7 18. 8 15, 4 3, 2 18. 4 12, 8 24, 8 24. 7 17. 5 10, 2 29. 6 8, 1 15. 0 18. 8 21 ,6 8, 1 8, 1 21 ,8 25, 4 10. 1 41 ,5 3, 8 4 ,6 V republiškem povprečku je bil v letih 1952 in 1953 prede lan v sadjevec isti odstotek jabolk in hrušk. Razlike pa so zelo velike med okraji, kakor tudi med enim in istim okrajem v obeh letih. Tako je bilo 1. 1953 v Celju okolici predelanega 3/4 vsega pridelka ja - bolk in hrušk v sadjevec, nasprotno pa nič v Gorici in Ljubljani mestu, 4, , 8 % v Sežani, 6, 7 % v Črnomlju. Leta 1953 je dosegla predelava največji odstotek v Mariboru mestu s 47, 5 %> nadalje v Slovenjem Gradcu z 41 $, v Ljutomeruz 48, 7 %, Nobene predelave v sadjevec ne izkazuje to leto Celje mesto (prejšnje leto 58, 2 %) . Majhna je predelava v Sežani (0, 6 %) , Gori ci (0, 9 %) in Tolminu (1, 4 %) . V žganje se je predelalo v republiškem povprečku leta 1952 9, 3 %, leta 1953 pa 15, 4 % proizvodnje jabolk in hrušk. Večji od - stotek predelave v žganje leta 1953 kljub manjši proizvodnji kaže na slabo kvaliteto pridelka, kar tudi potrjujejo poročila okrajnih uradov. Predelava v žganje se giblje po okrajih sicer v manjših mejah kakor predelava v sadjevec, vendar so razlike po okrajih še vedno precejšnje. Leta 1952 se je prekuhalo v žganje relativno najmanj v Mariboru mestu (0, 5 %) , nato v Mariboru okolici (3, 1 %) , Ljutomeru (3, 7 %) in Slovenj Gradcu (5, 5 7°) , največ pa v Kočevju (42, 1 %) f . Novem mestu (33 »8 #) in Krškem (31, 9 %) . Leta 1953 pa ne izkazujeta nCbene predelave Celje mesto in Maribor mesto, zatem najnižjo Celje ekaliea C5»2jS) in Tolmin (3f8 %) . NajveSji odstotek predelave pa ima to leto Šoštanj (4-1, 5 %) , zatem Ljubljana okolica (29, 6 %) , Sežana (25, 4 %) t Kočevje in ipanj 24, 8 f* in 24, 7 %. Tudi tukaj ni posebne skladnosti med enim in drugim letom. Brez terenske prevere ne moremo tem podatkom pripisati posebne Verjetnosti. Za dvig sadjarstva pa bi bilo njihovo poznavanje vsekakor važno • 34 •JABLANE Okraj vseh število dreves skupaj ' v sadovnjaku 1 r r -j" ' 1 rodnih ? vseh j rodnih Pri d e 1 e k - vseh dru^d rodnih LR SLOVENIJA! 3 836 579 Celje mesto j 31 201 Celje okolica j 663 061 Črnomelj ] 40 615 Gorica I 55 412 Kočevje j 99 176 Kranj ! 101 034 Krško j 149 577 Ljubljana mesto l 50 100 Ljubljana okolica 307 049 Ljutomer 220 435 Maribor mesto j 78 000 Maribor okolica I 605 419 Murska Sobota j 135 586 Novo mesto j 144 593 Postojna . i 189 055 .Ptuj j 250 605 Radovljica | 77 178 Sežana j 72 797 Slovenj Gradec i 103 516 Šoštanj j 171 965 Tolmin j 114 376 Trbovlje i 70 949 2 565 004 66, 7 16 120 51, 5 374 632 56, 5 35 477 73, 1 43 869 79, 3 70. 578 71, 0 94 308 51, 8 103 996 69, 5 39 570 68, 0 201 550 65, 5 159 650 70, 0 56 100 72, 0 475 897 78, 6 93 766 69, 0 103 168 71, 2 ■94 296 49, 9 222 203 88, 8 . 37 015 48, 0 49 258 67, 5 72 371 70, 0 104 565 60, 8 70 816 62, 0 45 591 64, 2 1 929 668 20 525 210 875 9 148 3 480 46 550 112 955 43 357 52 210 105 013203 686 62 500 514 128 87 507 80 765 34 380 174 760 33 642 8 367 42 232 70 510 509 7 461 HRUŠKE 1 377 638 9 763 126 914 6 809 2 990 32 495 58 477 33 779 35 670 68 965 142 643 45 250 408 954 63 476 59 209 19 719 156 920 16 775 5 367 30 161 46 581 494 6 227 : 1 906 911 j 10 656 i 452 186 | 39 467 ' 51 932 | , 52 618 ! : 68 879 i i 101 220 ! i 5 090 ! : 202 036 i 24 749 ; j 15 500 ! ' 91 291 ] 48 079 ; 63 828 ; ! 154 675 i 75 845 j i 43 536 ; t 64 430 j 61 284 101 455 113 867 63 488 LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okol. Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje 887 228 5 143 '81 402 11 446 47 080 34 277 65 892 37 157 27 200 99 487 19 468 16 900 91 621 25 216 36 071 41 445 30 473 39 171 19 224 41 557 35 946 56 185 24 867 615 852 3 563 50 "967 9 187 39 664 25 091 . 36 763 26 062 18 480 67 666 13 312 15 000 67 328 19 125 26 860 26 130 26 110 23 766 15 716 28 901 21 742 38 038 16 381 69, 5 " 69 r3 ' 62, 5 8Qr2. 84, 5 73. 1 55, 8 70. 2 68, 0 68, 0 68, 2 88. 7 73, 5 75. 8 74. 5 63, 0 85. 6 : 60, 7 . 81, 7 69, 5 ' 60, 5 67, 5 65. 9 330 965 " 866 ' VW ' . .2. 744. 938 18 058 34 746 9 310 ' 24 820 : 36 391 16 668 4 950 i 63 021 j 15 819 18 683 13 126 18 025 17 495 225 8 215 8 394 • 20 807. 229 111 570, "TI 123" "j 2. 148. i 764 13 554 j 19 341 ! 6 331 I 16 760 ! 24 189 I 11 249 ! 4 400 45 022 12 121 14 511 8 979 15 030 11 125 210 5 894 5 183 15 592 1 187 366 6 357 247 918 28 668 40 879 38 083 35 831 70 217 3 900 132 585 17 015 10 850 66 943 30 290 43 959 74 577 65 283 20 240 43 891 42 210 57 984 70 322 39 364 — vesq 208 499 169 48 094 6 084 7 388 3 811 8 294 15 404 6 568 28 291 17 531 2 105 15 849 2 879 9 545 2 493 14 198 2 186 3 222 4 293 1 379 3 006 5 710 556 263 4 277 386 741 2 993 ~6375F J 702 J 46 142 ! 16 249 j 31 146 27 847 ! 2 380 | 63 096 j 2 800 ' 11 950 ; 28 600 : 9 397 ' 17 388 ' 28 319 ! 12 448 21 676 18 999 33 342 27 552 56 165 24 060 ~3rBW . .7 039 38 900 11 537 17 422 19 731 1 720 43 477 2 063 10 600 22 306 7 004 12 349 17 151 11 080 12 641 15 506 23 007 16 559 38 023 15 789 | na rodnp t I drevo ha j 8, 1 1, 0 ! 12, 8 i 17, 1 17, 2 : 5, 4 8, 8 ! 14, 8 : 16, 6 i 14, 0 i 11, 0 3r8 3, 3 3, 1 9. 3 2, 6 6. 4 5, 9 6. 5 5, 9 1, 3 V 12, 5 c I ; * ^ t = V i X i * % ?. i , v 59 510 232 4 303 .. 1. 197 5 305 1 764 3 611 3 325 2 439 10 347 2 690 2 305 4 902 2 012 1 547 704 2 113 1 948 2 148 2 265 350 2 732 1 271 ZilJ I 6, 5 !. : 8, 4 j iyL_. . ;| 13, 4 " 7. 0 ;; 9, 8 -J 12, 8 i . 13, 2 ' 15, 3 : 20, 2 j 15. 4 ' 7, 3 j 10. 5 j 1 5, 8 ! 2. 7 . j 8. 1 : 8, 2 ' i 13, 7 \ . 7, 8 S i 1. 6 : 7, 2 ;; 7. 8 35 KUTINE Okraj IR SLOVENIJA j Celje »esto j Celje okoljea j Črnomelj I GoHca I Kočevje Kranj' j Krško I Ljubljana mesto! Ljubljana okoUi Ljutomer j Maribor mesto j Maribor okolica j Murska Sobota Novo mesto t Postojna Ptuj • Radovljica j Sežana i Slovenj Gradec I Šoštanj I Tolmin | Trbovlje Stvvflo 4 r B v e s upa; « v sadovnjaku Pridelek vseh ; rodnih I % \ vseh ! ! ••»••k« - drugod 9 cm 114 1 782 n 1 155 10 81 754 140 146 835 460 810 273 516 308 304 100 917 101 100 93 14 7 354 84 1 270 61 918 5 75 609 88 128 639 440 749 220 462 209 253 68 027 83 89 63 14 81, 0 75, 6 71. 4 82. 5 79. 5 50, 0 92, 8 80, 8 62, 8 87. 6 76. 5 95. 6 92, 5 80, 5 89, 5 67, 0 83, 2 68. 0 90, 2 82. 1 89, 0 67. 7 100, 0 2 040 165 24 m 10 75 188 140 59 556 366 191 139 50 27 ,30 rodnih 1 592 » 91 19 «k 5 70 166 88 49 424 m 332 158 128 16 19 17 vseh 7 044 111 1 617 50 1 155 m 6 566 m 87 269 460 444 82 377 258 277 70 917 101 100 93 10 10 rodnih 5 762 84 1 179 42 918 5 443 79 215 440 417 62 334 193 234 51 827 83 89 63 4 ves q 393 « 108 2 51 1 7 52 7 9 16 23 27 6 14 1 10 3 53 m 1 i 1 na rodno drevo ha 5. 3 m 8. 4 3. 3 5, 6 10, 0 9, 2 8, 6 8, 0 7. 0 2. 5 5, 2 3. 6 2. 8 3. 1 0, 5 4, 0 4. 4 6, 4 «* 1, 0 1. 6 5. 7 LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Kranj i Krško } l Ljubljana nesto ! Ljubljana okol* j Ljutomer i Maribor mesto j Maribor okolica ! Murska Sobota i Novo mesto j Postojna j Ptuj j R^dovljlea I Sežana Slovenj Gradec SoštaiiJ , Tolmin Trbovlje 36 1 174 735 5 135 111 504 49 039 52 627 43 420 39 444 70 243 10 850 69 492 39 929 18 000 117 004 58 568 82 782 127 002 68 820 34 909 64 048 19 422 26 239 45 583 12 675 812 412 3 149 64 232 36 165 47 669 27 800 20 835 59 200 8 100 47 704 28 125 13 000 90 233 45 060 60 513 70 662 57 881 16 853 43 549 14 790 17 723 31 409 7 759 69. 0 61. 4 57. 5 73, 8 90, 5 6^0 S2, 7 75. 7 74, 5 68, 5 70. 5 72. 2 77. 1 76. 8 73, 0 56. 6 84, 0 48. 3 68. 0 76. 2 67, 5 68, 8 61. 1 CeSplje in slive 387 123 287 590 13 311 1 229 680 21 472 22 170 24 735 10 690 25 121 31 545 6 500 92 633 33 788 36 830 11 612 26 311 13 197 4 000 5 594 5 317 • ' 388 9 077 787 600 14 621 11 474 19 337 8 080 16 942 21 896 5 850 73 453 26 541 29 248 7 696 22 337 6 964 3 500 4 942 3 933 362 787 612 5 135 98 193 47 810 51 947 21 948 17 274 53 508 160 44 371 8 384 11 500 24 371 24 780 45 952 115 390 42 509 21 712 60 048 13 828 20 922 45 583 12 287 524 819 3 149 55 155 35 379 47 069 13 179 9 361 39 863 70 30 762 6 229 7 150 16 780 18 519 31 265 62 966 35 544 9 889 40 049 9 848 13 737 31 409 7 397 86 447 82 6 352 5. i442 6 911 1 732 1 588 11 951 1 487 6 338 3 993 1 261 7 345 6 278 4 671 2 490 6 671 1 447 3 920 1 508 1 181 2 934 065 10, 6 2. 6 9, 9 15, 0 14, 5 6. 2 7. 6 20. 2 18, 4 13. 3 14, 2 9. 7 8, 1 13, 9 1, 1 3. 5 11 ,5 8. 6 9; o 10, 2 6, 6 9. 3 ' 11, 2 Češnje Ji evilo dreves »» r *# 9 • B Wt4 " • Pridelek Okraj skupaj j v sadovnjaku vseh rodnih IR SLOVENIJA! 366 260 30Z 689 82, 5 Celje mesto ! 1 627 1 119 68, 6 ! Celje okolica I 28 301 17 855 63, 0 • 14 709 Črnomelj 2 534 2 296 87, 1 Gorica j 134 339 126 490 94, 5 ! 44 563 Kočevje I 2 657 2 123 79, 8 i 1 764 Kranj ! • 14 476 10 402 71, 6 1 7 212 Krško j 17 200 14 604 84, 9 3 445 Ljubljana mesto ! 9 160 5 422 59, 2 91. Ljubljana okol. j 22 231 15 238 68, 5 ; 9 375. Ljutomer 9 6S6 8 161 84, 3 8 242 Maribor mesto i 7 600 6 870 90, 5 ' 500 Maribor. okolica | 21 377 18 283 85, 7 17 013 Murska Sobota | 11 273 8 059 71, 5 8 086 Novo mesto j 11 675 9 776 83, 7 2 507 Postojn? ! 3 804 2 331 61, 4 : 352 Ptuj ■ J 18 556 13 142 70, 6 9 064 Radovljica j 6 343 . 3 851 60, 6 526 Sežana j 26 931 23 303 86, 6 , 1 391 Slovenj Gradec = 1 678 1 312 78, 0 • Šoštanj | 5 406 4 569 84, 5 1 680 Tolmin j 3 118 2 226 71, 1 Trbovlje j 6 173 5 257 85, 2 i •• - 'U* OVENI J A: Celje dnešioo Čelje^cSHolica Črnomelj Gorica Kočevje Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okol Ljutomer Maribor mesto Maribor okol. Murska Sobota . Novo mesto Postojna Ptuj ✓ Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje 18 650 135 912 30 578 13 70 790 800 313 3 105 1 100 2 903 4 670 88 318 1 630 187 554 51 208 94 101 15 286 110 828 24 495 13 65 622 717 237 2 612 1 060 2 498 3 586 54 256 1 136 102 488 36 201 72 74 82. 1 • 81, 5 ■ 90, 8 80, 0 85. 7 100, 0 93, 0 78. 8 89. 7 75. 8 84, 3 96, 5 86. 3 77, 0 61. 4 80. 5 69, 7 54. 5 88. 2 70. 6 96. 7 76, 5 73. 3 vseh j rodnih 130 420 108 107 drugod t vseh j rodnih ves I na rodno I drevo ha 9 295 m 42 995 1 499 5 134 2 862 60 6 628 7 166 470 14 790 5 877 2 085 198 6 341 261 994 1 452 VIŠNJE 8 198 203 66 13 70 147 2 267 2 037 3 230 2 2 73 6 801 m 171 m 66 13 65 63 m 104 2 051 1 753 2 456 2 2 55 235 840 1 627 13 592 2 634 89 776 893 7 264 13 755 9 069 12 856 1 454 7 100 4 364 3 187 9 168 3 452 9 492 5 822 25 640 1 678 3 726 3 118 6 173 10 452 135 709 30 512 702 800 166 838 1 100 866 1 440 86 316 1 557 187 554 51 . 208 94 101 194 582 1 119 8 560 2 296 83 495 624 5 268 11 742 5 362 8 610 995 6 400 3 493 2 182 7 691 2 133 6 801 3 590 22 309 1 312 3 117 2 226 5 257 45 389 15, 0 1 099 396 23 567 47 655 3 311 1 456 3 553 2 869 345 747 1 252 810 41 2 389 135 2 120 73 524 6, 2 17. 2 18, 6 2. 2 6. 3 22, 6 26, 9 23. 3 35, 2 5. 0 M 15, 5 8, 3 1, 8 18, 2 3, 5 9. 1 3, 3 10, 0 8 485 110 657 24 429. 559 717 133 561 1 060 745 1 130 52 254 1 081 102 488 36 201 72 74 1 300 m 42 3 44 1 7 100 57 27 399 74 177 238 (» m 59 5 52 8. 5 m 5, 1 12. 0 8, 9 7, 7 10, 8 16. 1 7, 9 11, 4 15, 3 7. 0 7. 1 6. 6 7, 4 s; 5, 0 10, 7 9, 7 5, 5 37 MARELICE Število dreves LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj . Gorica '• Kočevje Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okol. Ljutomer Maribor mesto Maribor okol. Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj' Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje vseh 36 929 383 2 002 132 9 549 53 565 2 369 542 1 014 1 239 5 400 4 230 2 573 606 53 2 546 1 845 623 117 206 105 777 skupaj I rodnih .30 529 308 1 335 84 9 018 36 431 2 043 312 818 955 4 700 3 598 1 950 500 53 2 104 1 088 555 10S 161 64 307 % 85, 0 80. 5 66. 8 63. 6 94. 5 68. 0 76, 3 86. 1 57. 6 80. 7 77. 0 87. 1 85. 2 75. 9 82, 5 100, 0 82, 5 59, 1 89. 1 93. 2 78, 2 61, 0 39, 5 v sadovnjalču vseh Irodnih i vseh 13 484 37 5 858 53 517 306 497 492 390 3 342 1 279 289 31 393 11 998 5 562 36 398 247 m 389 442 340 2 901 1 025 259 31 368 ■:p i d e 1 e k drugod irodnih 23 445 383 2 002 95 3 691 48 2 063 542 517 747 5 010 888 1 294 317 22 2 153 1 845 623 117 206 105 777 18 531 308 1 335 84 3 456 •» 33 1 796 312 429 513 4 360 697 925 241 22 1 736 1 088 555 109 161 64 307 ves q 3 568 m 136 6 1 296 2 37 >420 27 128 211 146 234 469 40 273 52 68 3 20 na rodno drevo ha 11, 7 « 10, 2 7, 1 14, 4 5. 5 8. 6 20. 6 : 8, 6 15. 7 22, 1 ' 3, 1 6, 5 24, 1 8, 0 * ! 13, 0 4, 8 i 12, 3 M 6, 5 BRESKVE LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica i Kočevje Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okol. Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje 225 096 3 100 19 675 5 275 56 372 246 622 22 022 4 500 4 272 8 153 16 500 20 996 6 416 11 341 127 19 109 427 6 745 780 4 490 357 2 071 174 611 1 747 13 244 5 126 55 825 193 363 18 004 3 200 2 966 5 746 11 400 13 468 4 793 9 589 75 17 266 196 5 676 568 3 412 163 1 591 77. 6 i 56, 5 ; 67. 1 ; 81. 7 83, 5 78, 5 58. 4 81. 8 71. 2 69. 5 70. 5 69. 2 64, 4 74, 7 84. 6 59, 0 90. 3 46. 0 84. 1 73, 0 76, 0 ■ 45. 7 77, 0 92 426 1 768 1 034 335 46 673 190 256 6 402 4 400 2 282 2 652 3 200 9 838 I 010 332 23 II 328 319 384 73 656 943 593 315 39 683 155 142 5 825 3 170 1 587 1 756 2 400 4 737 646 297 9 11 000 141 m 257 132 670 1 332 18 641 5 940 20 199 56 366 15 620 100 1 990 5 501 13 300 11 158 5 406 11 009 104 7 781 108 6 745 396 4 490 357 2 071 100 955 804 12 651 4 811 16 142 38 221 12 179 30 1 379 3 990 9 000 8 731 4 147 9 292 66 6 266 55 5 676 311 3 412 163 1 591 12 050 22 414 339 6 656 8 16 1 087 363 189 233 57 512 142 100 m 1 541 10 259 1 101 6, 9 I, 2 3, 1 6, 6 II, 9 M 4. 5 6, 0 11, 3 6, 4 M 0, 5 3. 8 3, 0 1. 0 m 8. 9 5. 1 4. 6 0, 2 6, 4 38 OREHI l Število dreves skupai vseh j rodnih v sadov n j aku j drugod ves vseh | rodnih I vseh ! rodnih LR SLOVENIJA 305 685 Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okol. Ljutomer Maribor mesto Maribor okol. Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje 605 38 590 7 «6 19 637 6 180 16 581 22 898 1 600 26 533 7 701 3 900 23 003 9 518 22 110 9 629 19 561 6 885 8 174 7 051 8 213 31 m 8 814 210 662 325 25 350 5 678 15 693 2 497 8 240 16 672 440 18 581 5 962 3 200 18 162 6 824 16 019 5 282 14 971 3 687 6 704 5 053 5 565 19 505 6 252 68. 7 53. 8 65, 7 75, 1 80, 1 40. 5 49. 6 72. 9 27, 5 70, 3 77, 5 82, 1 79, 0 71. 7 72, 5 54. 8 76. 9 53, 5 82, 0 71, 7 67, 7 63, 0 70, 9 52 463 4 235 m 55 2 910 2 418 1 500 6 7244 316 400 13 569 3 962 6 633 1 647 3 463 631 36 247 2 773. 55 1 311 1 724 360 4 845 3 420 150 10 190 2 866 5 076 871 2 137 m 469 253 222 605 34 355 7 456 19 582 6 180 13 671 20 480 100 19, 809 3 385 3 500 9 434 5 556 15 477 7 982 16 098 6 885 8 174 6 420 8 213 31 046 8 814 174 415 325 22 577 5 678 15 638 2 497 6 929 14 948 80 13 736 2 542 3 050 7 972 3 958 10 943 4 411 12 834 3 687 6 704 4 584 5 565 19 505 6 252 4 253 m 392 215 845 18 128 158 26 680 530 32 347 266 167 m 216 » 210 15 2 na rodno drevo ha 2. 0 M 1. 5 3. 8 5, 4 0, 7 1. 6 0. 9 5. 9 3. 7 8, 9 1, 0 1. 9 3, 9 1. 0 1, * - • 3. 1 0, 3 0, 0 0, 1 I 39 IZmL IN RAZMNOŽIL ZAVOD ZA STATISTIKO IN EVIIENCO LR SLOVENIJE V Ljubljana, Hrenova 11, tel. 21530 Razmnoženo v 100 izvodih, julija 1954 n\ s. V :: -, vl•_ i ; \ , / ■/■1 . -■ 1 . ^ C rr irfnt« 0 '. • • .. - " ■. Tj. ' ' .*' ■ . ■ i'. v, " . ' . '• ?' :/■ r • v A:' 1 v , _ ■ . ; - '-i '' /" S / • ; 'v -^v*: i 'X , r' t .. ji ^ ' (V . ;■ ; / ' \1 i r -■ i, • ■V ^ ; I ;•( ■■ ■; / ! . ( ■r *•' ?: , 1 ,' ti ' •> r "' " V A' <■ ■: f ' - *• ' ■; :vf; / ' 4. V:v . < - 'N : \ ' ;■ \ ■ 1 ■ r. .1 * > ■ .v. i ' V r ■ sriv ' mi / f - V ■X. ' "* ./ i . ■ •1 ^ .' v ! VV t. l . /. V. . rnl *} * /• J i 1 * 'U V* i it' * •y ^ i ■ • . >*"/j ■t■• 7 » • k * •■" V v r J ■■/ ■ - .> " <. * - •/ , 'f 1 :V L \' i J « * -V ' t M .C ! - y j v . -i i-#:-. *; ; / .* . a' ; r "" i « iU ■• -■ i' ■, :■* ■■■" 4 i M ■ ■•i ■ 'h . - .-j • i :* . . . C '. ■ '-yf. ^ - « - .V i; ■ i. ■ • U ' ' V' ^ -s!