199 Ventil 16 /2010/ 3 UREDNIØTVO © Ventil 16(2010)3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridræane. © Ventil 16(2010)3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.fs.uni­lj.si/ventil/ e­mail: ventil@fs.uni­lj.si ISSN 1318­7279 UDK 62­82 + 62­85 + 62­31/­33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 16 Volume Letnica 2010 Year Øtevilka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega druøtva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Zdruæenju kovinske industri­ je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja øestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI­FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojniøtvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUØEK Pomoœnik urednika: mag. Anton STUØEK Tehniœni urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr. prof. dr. Maja ATANASIJEVIŒ­KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIÅ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAŒ, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffen­ burg, ZR Nemœija doc. dr. Edvard DETIŒEK, FS Maribor izr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Joæe DUHOVNIK, FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVIŒ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI­FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAŒ, KLADIVAR Æiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Øpanija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemœija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIÅ, Univerza v Zagrebu, Hrvaøka izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Joæe PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inæ., Øola za strojniøtvo, Økofja Loka izr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ØIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUØEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloø NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Raœunalniøka obdelava in grafiœna priprava za tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Tisk: Eurograf d.o.o., Velenje Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredniøtva: UL, Fakulteta za strojniøtvo – Uredniøtvo revije VENTIL Aøkerœeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771­704, faks: + (0) 1 2518­567 in + (0) 1 4771­772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naroœnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS) Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. œlena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plaœuje 8,5­odstotni davek na dodano vrednost. Vsi, ki pripadamo k slovenski tehniœni kulturi in delujemo na tehniœnem podroœju, smo v maju praznovali veœ pomembnih obletnic. Od organiziranega univerzitetnega øtudija na tehniœnem podroœju na slovenskih tleh je minilo æe devetdeset let. Leta 1955 je zaœel redno izhajati Strojniøki priroœnik, osrednja slovenska strojniøka revija, ki danes zelo veliko pomeni v Sloveniji in v svetu. Minilo pa je tudi natanko øtirideset let, ko se je v okviru Univerze v Ljubljani iz Tehniœne fakultete osamosvojila Fakulteta za strojniøtvo, ki je danes osrednja in najveœja fakulteta na tehniœnem podroœju v Sloveniji. Po øtevilnih kriterijih je primerljiva z najveœjimi in najuspeønejøimi fakultetami na tem podroœju v Evropi in v svetu. Pri tem pa moramo vedeti in dodati, da ima sploøno izobraæevanje na tehniœnem podroœju na Slovenskem precej daljøo zgodovino, kot smo omenili zgoraj. Kljub zelo bogati in dolgi zgodovini tehniœne kulture na Slovenskem in kljub vzorni organizaciji proslave omenjenih obletnic je bil zelo malo poudarjen razvoj slovenskega tehniøkega izrazja v Sloveniji danes in øe manj vzgoja bodoœih generacij za slovensko izraæanje na podroœju tehnike. Zakaj praktiœno æe skoraj celo stoletje nismo dobili novega strokovnega poimenovanja na podroœju tehnike? Kako je mogoœe, da so v devetnajstem stoletju naøi predniki naøli poimenovanja, kot so vlak, æeleznica, æarnica, leæaj, ali pa v dvajsetem blagajna, dvigalo, væigalnik, letalo, hladilnik, varjenje, rezkanje in tako dalje. Od sredine prejønjega stoletja pa je praktiœno skoraj nemogoœe priti do novih slovenskih poimenovanj, ki bi z novimi proizvodi in storitvami vsekakor morala nastajati. Zanimivo je pogledati periodni sistem elementov. Za osnovne kemiœne elemente, ki so bili odkriti do konca devetnajstega stoletja in so jih v Sloveniji uporabljali tudi preprosti ljudje, smo naøli slovensko besedo, za vse druge pa ne. V zaœetku dvajsetega stoletja, ko so priøla osebna in druga vozila, so se naøi predniki kar potrudili in za nekatere dele avtomobila naøli slovenske izraze, kot so odbijaœ, blatnik, smerokaz, menjalnik, stopalka in øe nekatere. Za kar precej delov avtomobila pa uporabljamo tuje ali prilagojene besede. Nekatera poimenovanja za stroje smo privzeli glede na njihovo delovanje, kot so npr. kosilnica, hladilnik, zamrzovalnik, raœunalnik itd. Kako to, da danes nimamo slovenske besede za telefon, televizijo, radio, mobitel, fotovoltaiko itd.? Tudi za razliœne procese ne najdemo slovenskih poimenovanj. Naj omenim le elektroerozijo, skeniranje ali pa fotojedkanje in drugo. V vsakdanjem æivljenju uporabljamo zelo veliko kratic, kot so CAD, CIM, SMS, GPS, ABS ipd., nastalih iz tuje zveze besed, navadno angleøke. Praktiœno lahko napiøemo, da smo v zadnjih desetletjih dobili le nekaj novih poimenovanj. Tu naj kot primere navedem: zgoøœenka, zaslon ali pa spletna stran, ki so zelo lepa, a se kljub temu le s teæavo prebijajo in uveljavljajo v vsakdanjem æivljenju. Na tehniœnem podroœju smo dobili novo besedo parnica, ki predstavlja zelo ozko odprtino v kovinskem materialu, v katerem so kovinske pare, in energetski æarek za varjenje ali rezanje materiala. Prav tako lahko zapiøemo, da danes v Sloveniji besedo pulz, ki jo uporabljamo za elektriœni tok, za laserski æarek in za srœni utrip, nadomeøœamo s slovenskim poimenovanjem. Tako nimamo veœ pulznega elektriœnega toka, ampak utripni tok, namesto laserski pulz govorimo o laserskem blisku. To je vsekakor bogatitev jezika. V preteklosti je bilo zelo veliko poskusov, da bi naøli slovenski poimenovanji za software in hardware, pa brez uspeha. Kot primer naj navedem, da nam v slovenskem jeziku moœno primanjkuje poimenovanje, ki bi strokovno in smiselno popisalo sliko ali prikaz na platnu ali zaslonu, ki ju dobimo iz raœunalnika preko projektorja ali pa iz druge videonaprave. Poimenovanja, ki se danes uporabljajo, npr. slajd, prosojnica, diapozitiv, so vse manj ali celo neprimerna. Takønih primerov pa je øe veliko – praktiœno na vseh specialnih podroœjih tehnike in drugih strok. Zavedamo se, da je danes ljudi izjemno teæko prepriœati in navaditi na novo besedo in da verjetno nikoli ne bo moæno pri elektronski poøti uporabljati øumnike in naøe prave besede za imena in priimke. Prav tako vemo, da bo nemogoœe kakor koli spremeniti ime za spletne strani, vendar zakaj ne bi poskusili tam, kjer bi bilo mogoœe in smiselno. Vse bralce pa obveøœam, da ima revija Ventil novo spletno stran: www.revija-ventil.si. Janez Tuøek Slovenska tehniøka beseda