St 496.
V Ljubljani, nedelja dne 16, julija 1911.
Leto H.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravniStvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1-50; s pošto celoletno K 20-—, polletno K 10 —, četrtletno K 5 —, mesečno K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30—. ;	Telefon	številka	303.	;
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna Itevilka • vinarjev :
Uredništvo in upravnlitvo je v Frančiškanski ■Itd a Dopiai se pokljajo uredništvu, naročnina upravništv«. Nefrankirana pisma se m sprejemajo, rokopisi m m vračajo. Za oglase se plača: petit vrata 15 v, osmrtnice, poslana ln zahvale vrst* 36 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti znamko. :	Telefon	itevilka	303.	j
Po končanem kongresu.
Bel grad, 14. julija 1911.
Deseti vseslovanski časnikarski kongres je končan; udeležniki so se deloma razšli, ali se pa razidejo danes in jutri po vsem širnem slovanskem svetu, razmišljali bodo o sklepih, storjenih na kongresu in — upajmo — delovali v svojih redakcijah v duhu, ki je preveval vse razprave, vse govore na belgrajskem kongresu.
Upajmo, da se to zgodi in da Jse bo vsaj večji del slovanskih časnikarjev, ki so se kongresa vdeležili, zavedal svojih velikih nalog, svoje težke odgovornosti in propagiral potom tiska idejo slovanske vzajemnosti ter pobijal partikularizem, ki je Slovanom že toliko škodoval.
Z desetim kongresom slovanskih časnikarjev smo lahko zadovoljni. Vdeležili so se ga zastopniki časopisja vseh slovanskih narodov, med katerimi je vladalo najlepše soglasje, ako izvzamemo neznaten incident pri zaključnem banketu, kateremu ne smemo prisojati posebne važnosti, ker taki incidenti so za sedaj žalibog še vedno neizogibni vedno in povsod, kadar se sestanejo Rusi in Poljaki; v tem oziru lahko kostatiramo celo neko zboljšanje, ker do sedaj so se dogajali taki incidenti navadno že na samem kongresu, medtem, ko je potekel deseti kongres slovanskih časnikarjev v popolnem sc* glasju in se je stara mržnja med Rusi in Poljaki pokazala za hip samo pri zaključnem banketu, tam, kjer ljudje navadno več povedo kakor je potrebno in česar ne bi povedali, ako bi svoje besede najprej vsestransko prevdarili.
Dejstvo je, da postajajo odnošaji med posameznimi slovanskimi narodi vedno boljši, kar je v veliki, ako ne morda v prvi vrsti posledica kongresov slovanskih časnikarjev, ki svoje kongrese tudi prirejajo samo za to, da bi na njih našli pota in načine, kako onemogočiti vse spere med slovanskimi narodi in tako vstvariti pogoje za njihovo skupno boljšo bodočnost.
Veliko dela nas še čaka, da se to doseže, ali slovanski časnikarji stopajo mirno in samozavestno po začrtani poti, oni se ne strašijo ovir, ker imajo pred sabo velik cilj, ki ga morajo tudi doseči, ker ga doseči hočejo.
Najvažnejša točka dnevnega reda belgrajskega kongresa je bilo vprašanje slovanske brzojavne agencije in z zadoščenjem lahko konootiramo, da se je to važno vprašanje zelo približalo svojemu vresničenju, ono je že zadobilo jasne oblike in ker verujemo, da bo mogoče podpisati v celem slovanskem svetu delnic za kakih 200.000 kron, s kolikor bi bilo približno potrebno za ustanovitev slovanske brzojavne agencije, je opravičeno upanje, da ne bomo dolgo čakali na ustanovitev te velevažne institucije in da bo že prihodnje leto raznašala slovanska brzojavna agencija poročila o enajstem slovanskem časnikarskem kongresu iz Zagreba po celem slovanskem in tudi tujem svetu.
Ako se samo to vresniči, bomo lahko z belgrajskim kongresom popol-
noma zadovoljni, ker tako velikega rezultata ne more izkazati noben prejšnji slovanski časnikarski kongres.
Razveseljivo dejstvo je, da je cela Srbija, katere gosti so bili slovanski časnikarji, brez vsake izjeme z iskreno radostjo pozdravila zastopnike časopisja vseh slovanskih narodov. Ideja slovanske vzajemnosti je padla v Srbiji na rodovitna tla, ona. živi v srcu vsakega Srba in za to se ni čuditi, da so slovanske časnikarje z vso prisrčnostjo pozdravili vsi: kralj, vlada in preprosto ljudstvo. Ako je potreba slovanske vzajemnosti tako pripoznana v Srbiji, ki je slobodna država in sklepa lahko zveze tudi z Neslovani, ne vemo, zakaj ne bi postala priznana po vsem širnem slovanskem svetu.
Slovenci so se pokazali napram desetem kongresu slovanskih časnikarjev nenavadno apatične. Samo štirje slovenski listi so bili na njem zastopani (»Jutro" z dvojico članov redakcije, .Slov. Narod", »Edinost" in »Soča"), nečasnikar je bil pa samo eden! To je več kot premalo in ako vzamemo v ozir še to, da se je na vsem Slovenskem našel samo en mož (g. Ivan Hribar), ki je smatral za potrebno vsaj brzojavno pozoraviti kongres, se moramo res vprašati: ali smo Slovenci že popolnoma zaspali in se ne brigamo več za nobeno drugo reč kot za domače strankarske boje? Ako bi to bilo resnično, bi bilo dosti žalostno, ker kongres slovanskih časnikarjev, ki se je zanimala zanj vsa evropska javnost, je vendar veliko važnejši dogodek kot kaka — pevska ali slična slavnost. Slovenci vživamo pri vseh slovanskih narodih in posebno pri bratih Srbih izredno velike simpatije, ki nam vtegnejo postati še dragocene v naših težkih bojih in ali hočemo te simpatije ubijati s svojo apatijo do takih prireditev, kot so kongresi slovanskih časnikarjev?
V bodoče naj bo to drugače. Na kongrese slovanskih časnikarjev naj prihajajo Slovenci v čim večjem številu, da se sliši pred tako vplivnim forumom naš glas, naši protesti, naši klici na pomoč, ki smo jo tako potrebni! Cd tega moremo imeti Slovenci samo koristi.	—ut.
Deseti kongres slovanskih časnikarjev v Bel-gradu.
Belgrad 13. junija 1911.
Včeraj ob pol 4. uri popoldne so se podali slovanski časnikarji Korporativno v kraljevski dvorec, da jih sprejme kralj Peter. Za sprejem je bila določena prostrana terasa na vrtu. Točno ob 4. uri popoldne je kralj prišel, spremljan od prestolonaslednika in številnih častnikov, na teraso. Časnikarji so ga pozdravili z viharnimi „Zi\ijo* in „slava“ klici, ki se je zanje kralj na vse strani prijazno za-hvaljeljeval. Nato je povzel besedo predsednik časnikarske zveze Holeček,
ki je dejal, da so slovanski časnikarji prišli kralju čestitat k rojstnemu in godnvemu dnevu in žele najboljše njemu, srbskemu narodu in celi vladarski hiši. Kralj je odgovoril, da je srečen, da vidi zbrane zastopnike vseh slovanskih narodov v Belgradu. Tisk ima važno kulturno nalogo, in zato on slovanske časnikarje prav prisrčno pozdravlja in jim želi, da bi si iz Belgrada odnesli lepe spomine. Kraljevemu govoru so spet sledili viharni .Živijo" in »slava" klici.
Kralju so nato bili predstavljeni zastopniki posameznih slovanskih narodov, za Slovence A. Gabršček, in vsakega je kralj odlikoval s par besedami. V imenu Slovencev je sporočil kralju pozdrave A. Gabršček, izvajajoč, da ga pozdravlja oni narod na zapadu, ona predstraža Slovanstva, ki stoji v hudem boju s svojimi nasprotniki. Kralj je vprašal govornika, iz katerega kraja je, nakar mu je ta odgovoril, da iz Gorice. Kralj se je, podavši mu roko, prijazno od njega poslovil. Ko je bil kralj nagovoril vse zastopnike slovanskih časnikarjev, se je podal spremljan od viharnih »Živijo" in »slava" klicev, nazaj v dvorec, zbrani časnikarji pa so mu v slovo zapeli »Hej Slovani*. Časnikarji so bili nato pogoščeni s sladoledom, pijačami, pecivom in cigaretami.
Kralj je na vse napravil kar najugodnejši vtis zaradi svoje izredne priljudnosti. Ne imenujejo ga zastonj »demokratični kralj". — No, pa o tem pozneje.
»Narodno veselje" v Topčideru.
Iz dvorca so se časnikarji podali s posebnim vlakom v Topčider na »narodno veselje", mi bi rekli »žegnanje". Kajti patron Topčiderske cerkve je Peter, ki na Srbskem pride, kakor že omenjeno, na 12. julija našega koledarja. To žegnanje je bilo nekaj čudovitega, česar nismo vajeni. Lahko rečemo, da se je zbralo kakih 50.000 ljudi in ?e več, večinoma v krasnih srbskih narodnih nošah. Utaborili so se kar po travi, drugi pa plešejo kolo, kjerkoli je kaka godba — in teh je dosti, posebno ciganskih. Na stojnicah se prodajajo »odpustki", toči malinovec, limonada, pivo, vino itd. Toda piva in vina se pije jako malo, med vsemi 50.000 ljudmi ni bilo opaziti ne enega pijanega, da, niti ne samo malo — kakor pravimo — »fajht-nega". To bi naši ljudje debelo gledali: »žegnanje" brez pijače in seveda tudi brez pretepov!
Banket mestne občine.
Zvečer je dala mestna občina na sijajno razsvetljenem vrtu restavracije Kolarac banket za 500 oseb. Na banketu je med drugimi v krepkih besedah nazdravil jugoslovanskemu jedin-stvu za Slovence urednik Pustoslemšek.
V »Oficirskem domu".
Po banketu so se nekateri časnikarji na povabilo podali v oficirski dom, kjer se je v proslavo kraljevega rojstnega in godovnega dne vršila oficirska slavnostna zabava. Časnikarji so bili nad vse ljubeznjivo sprejeti in so imeli priliko na lastne oči se pre-
pričati o velikanski priljudnosti srbskih oficirjev. Za Slovence je napil srbskim častnikom in srbski armadi urednik Pustoslemšek. Zabava je trajala do ranega jutra. Danes in jutri je dvodnevni izlet s parnikom po Donavi, v soboto pa odhod proti domu.
Iz slovenskih krajev.
Iz Škofje Loke. Dan 9. julija 1911 bo za naše mesto nepozabljiv. Naš vrli Sokol je ponosno je razvil ta dan svoj prapor. Naj popišemo v kratkih potezah to zares lepo veselico. Komu naj se društvo Sokol v prvi in zadnji vrsti zahvali, to prepuščamo drugim. Popoldne v soboto se je že začelo z razobeščanjem zazstav in vse, kar je in čuti narodno napredno je hitelo, da se pripravi za veličasten sprejem zunanjih sokolskih in drugih narodnih društev. Nabrala se je že v mraku velika množica domačinov na glavnem trgu,	katera je nestrpno	čakala	miro-
zova.	A	kakor da bi se	hotela	gorka
želja klerikalnih mogotcev izpolniti, začela se je zbirati okoli 8. ure nevihta, začelo je bliskati in grmeti in vlila se je pravcata ploha. Takrat naj bi razsoden in pameten človek poslušal te rejnate babnice: Ja, ja, Bog že ve kaj dela,	to	je »štrafenga*	božja,	to je
fest, to jim jaz privoščim itd. A ni še pretekla	ena ura, bilo	je nebo že
skoraj čisto. Ko je odbila 9. ura so se začuli od daleč krepki zvoki naše domače godbe, ki je pripeljala s seboj Sokola in domača ljudstvo na Glavni trg, da se pokloni svoji kuinici. Potem so zapeli pevci gospe kumici dr. Zakrajškov! lepo podoknico, nakar je godba spremila tuje in domače Sokole na Štemarje. Drugi dan v nedeljo se je vršila na krasno urejenem telovadišču telovadna tekma. Mora se reči, da je bil izbran velikanski prostor za veselico jako srečno. Vse lepo urejeno, paviljoni eden lepši kot drugi (zvečer električno razsvetljeni) navdušeno občinstvo, keterega je poleg domačinov prihitelo iz vseh krajev, vse to je dalo krasni razgled. Ob 12. uri razvil se je na glavnem trgu prapor našega Sokola in pravo veselje je bilo gledati neštevilno množico ljudstva in Sokola, kako navdušeno je to ljudstvo zaorilo svoj »Na zdar", ko je zaplapolal prapor našega vrlega Sokola. In reči si je moral vsak narodno misleč Človek: Še ima naše ljudit/o srce za svojo domovino, za ideale napredka in svobode. Po razvitju prapora je bil obhod po mestu. Vzlic vsem pobožnim željam klerikalcev, je bilo vreme ugodno do odhoda bratskih društev. In tako sme povsem biti ponosen naš Sokol na svojo veselico. Ali nekaj se vendar ne more in ne sme zamolčati, to je slučaj, ki je pokazal skrajno
surovost in fanatiko Žinkovičevega sistema. Dasiravno po svoji razsodnosti naše klerikalno misleče ljudstvo ni imelo povoda, da bi se mir kalil, se je napravila od strani soproge našega glavnega klerikalnega kolovodja g. Hafnerja po domače Tomaževega Pepeta, na zastavo našega Sokola tako surova opazka, da se vkljub vsej prizanesljivosti in potrpežljivosti od naše strani nikakor ne more molčati. Gospa Hafner! Ali ste vi še tista Tinkovcova Micka, katero smo doslej vsi brez razlike čislali? Nočemo in nimamo nimamo namena koga napadati ali vprašamo vas gospa Hafner: ali bi ne bila morda od samih vaših solza že lahko tudi tista zastava mokra, pri kateri ste bila vi kumica? Mislimo da! Marsikateri dopis, ki je bil pripravljen na osebo vašega gospoda soproga smo z ozirom do vas in vašega gospoda očeta, ki je dasiravno klerikalnega mišljenja, vsestransko klerikalnega mišljenja, vsestransko spoštovani mož, umaknili in zamolčali. A po vašem nedelikatnem izrazu, katerega ste izpustili iz vaših ust, katerega ne maramo tu ponoviti, ker nas je sram, da se taka odlična oseba kot vi zamore tako daleč spozabiti, ne moremo in ne bomo več molčali. Zob za zob, klin s klinom! Naša sokolska zastava nam je sveta relikvija, dasiravno ni bilo običajne škropitve s slano vodo od kakega duhovnega trebuharja — to si zapomnite gospa Hafner. Vi pa Ločani odgovorite na ta izraz najlepše s tem, da pristopite eden za drugim dejansko v četo naših Sokolov in s tem javno in očitno pokažete, da vas ni strah pokazati javno in odkritosrčno svoje prepričanje; Vaša sveta dolžnost je dvigniti prapor našega Sokola — prapor probuje iz narodne mlačnosti — da se dviga prapor našega Sokoia višje in vedno višje, tako, da ga vidijo daleč naokoli armade klerikalne teme. Vam pa gospodje koritarji v klerikalni stranki: Padate — boste padli in ležali boste kmalu za vedno na tleh, kajti tisto Vaše dobro ljudstvo, katero ste vodili toliko časa za nos, je spregledalo; ono vstaja in kmalu, predno si mislite izšlo bo izza oblakov solnce napredka in svobode I Vam pa napredno mislečim Ločanom še enkrat ponovimo zlate besede »Jutra": le polovičarstva ne, bodite možje skoz in skoz, možje katerim naj bo sedaj prokleta dolžnost ponuditi našemu Sokolu svoje krepke rame, da se vzpe visoko, da bo prapor škofjeloškega Sokola mogočno vihral v višavi napredka in svobode. Naše geslo naj bo od danes: Vsak narodno napredno misleč mož oziroma mladenič, bodisi gospod ali dninar, ki je poštenega značaja: v vrste našega Sokoia I	Evstahlj.
»Ribniški Sokol" je priredil v sredo zvečer 12. t. m. telovadni večer
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA.
Denarnega prometa 565'5 milijona K. Stanje hranil, vlog 40 milijonov K Rezervni zaklad 1 milijon 200 tisoč K.
Obrestuje po 4V4°/o. Za varnost jamči mestna občina z vso davčno močjo.
LISTEK.
rtiCHEl. ZfiVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
Ali se ti zdim smešen? je vprašal nenadoma.
— Nikdar se mi nisi zdel vrednejši mojega prijateljstva, je dejal Peter Aretino iz dna srca, ali čuti je tako ljubše, mo-jege sočutja.
— Da, Peter, vreden sem obžalovanj. Vem to. Nikdar me ne moreš pomilovati tako, kakor se jaz sam pomilujem.
— Beži no, beži! Nazadnje pa res ne vem, kaj je v vsem tem tako strašnega! Ti ljubiš to deklico; lepa je, makar tako, kakor vse Aretinke skupaj. Toda zakaj, hudiča, se cmeriš nad tem?	.
Bembo je pogledal Aretina z nepopisnim obupom, rekoč:
— Kaj bi storil ti, če bi se vse Aretinke zbrale in ti pljunile v obraz?
— Bičal bi jih, mrcine!	.	.
• Zdaj pa si misli, da ti	tista ženska, ki	si	jo v vsem
svojem življenju najbolj ljubil, poreče, da rajša vidi krastačo nego
tebe • • • .
— Poslal bi ji sto krastač v vreči in si poiskal drugo.
— Vidiš, da nisi nikdar ljubil! Jaz bi bil že srečen, če bi mi pljunila v obrazi Toda ona mi niti tega noče reči, da se ji zdim grji od krastače. In tisto,	kar kaže, kadar me	zagleda,	ni
nikaka groza. Tisto ni zaničevanje. Tisto je nekaj	še	nižjega,	še
žalostnejšega . . . Tisto je gnus!
— Eh, tristo satanov, vzemi jo	s silo!	Zagotavljam	te, potem, ko ji dokažeš, da si strašen in	močan,	se ji boš	zdel	naj-
ljubeznivejši Človek na svetu.
— Poizkusil sem . , .
— In?
— Bil sem premagan.
— Diavolo, to je zamotana reč.
— In to še ni vse, Peter. Tudi	tekmeca	imam.
_ Ki ga ona ljubi?
— Ne vem, ne verjamem . . . ne . . * saj si ni mogoče misliti, da bi Bianka ljubila tega Sandriga.
— Bianka, praviš?
— Tako ji je ime.
__ Hči Imperije?
_ Da, njena hči. Ali jo slučajno poznaš?
— Ne, toda znano mi je, da ima Imperija hčer in da je tej hčeri ime Bianka. Toda rekel si, da imaš tekmeca?
— Tekmeca, ki se ga vsaj v tem trenotku ne more odkri-žati; tekmeca, ki nam je koristen ... ali razumeš? No, in jaz, vidiš, bom primoran blagosloviti njiju zakon! . . .
_ V čem obstoja koristnost tega tekmeca?
— V tem, da računam nanj za ujetje Kandianove, ako se zgodi, da se ne vrne več k tebi.
— Vsi hudiči! Če je tako, potem si izprašaj vest, kaj je močnejše: tvoje sovraštvo ali tvoja ljubezen . . .
— Ne maram si je izpraševati. Hočem, da dobita moje sovraštvo in moja ljubezen enako utešenje: da Kandiano pogine in da Bianka postane moja. To dvoje hočem. Vse moje življenje je zapopadeno v tem . . . Kar se tiče Kandiana. se zanašam na Sandriga.
— Na svojega tekmeca?
— Da. In zaradi Bianke se zanašam nate.
_ Šaj veš, kako sem ti vdan .	. .
— Da, dragi moj Peter. Zato ti	hočem	zdaj	povedati,	česa
se nadejam od tebe . . . Poroka Bianke	s	Sandrigom	se	ima
vršiti. Potrebno je, da se vrši . . .
— Kdaj?
— Tega ne vem. Odvisno je od Sandriga. Toda takoj po ceremoniji bo Bianka izginila.
— Kako ?
— To je moja skrb. In tako bo dano Sandrigu zadoščenje, dasi se bo zakon omejil samo na poročno ceremonijo.
— Kaj bo z Bianko?
— Vzemi jo ti za nekaj časa k sebi.
— Ah! Ah!
— Zdaj se ti pomalem jasni, kajneda?
— Občudujem te, Bembo. O tebi sem bil vedno prepričan,
da če bi te usoda spravila	na	svet v bližini kakega	prestola,	bi
bil ukradel tudi prestol, da	se	okoristiš ž njim.
— Ali te je volja, da mi pomoreš?
— O, v tej reči — kolikor hočeš.
— Bembo se je stresnih Iskra nezaupanja se je zasvetila v njegovih bledosivih očeh.
— Zakajjpraviš »v tej reči"? Ali je torej kaka druga reč, v kateri mi ne bi hotel pomagati brez pridržka ? Ali imaš kake obveznosti? Le kar povej .	. .
— Brate! je vzkliknil	Aretino, preplašen nad neopreznostjo, ki jo je bil zagrešil, ne muči se zaradi praznih marenj, prepameten si za to.
— Res
— In vr Aretino
e, je zajecljal.
iu tega, ako mi ne zaupaš, hodi z Bogom! e vstal, stopil parkrat z velikimi koraki semintja ter udaril s pestjo po mizi.
— Pa bodi človek vdan! Imej samo enega prijatelja na vsem svetu. In ta prijatelj te pride nekega lepega dne psovat...
— Tak miruj, no!
— Ah, Bembo, to je grje, nego sem se nadejal od tebe...
— Daj, sedi spet nazaj, ne govoriva več o tej reči . . .
— Praviš torej, je izpregovoril Aretino, ko se je vrnil k Bembu in sedel zopet k njemu, da se mi onih pettisoč srebrnikov izplača tisti dan, ko stopi Bianka v mojo hišo.
Zdaj je bil kardinal na vrsti, da se z občudovanjem ozre na svojega prijatelja.
— Naj bo, je dejal naposled; toda tvoje prijateljstvo bo s tem drago plačano.
— Zakaj se pritožuješ? Saj ne plačaš ti, nego blagajna republike; Naj bo mir besedi, kakor praviš sam. In razloži mi svoj načrt do kraja.
—■ Ti torej sprejmeš Bianko v svojo hišo. Predstaviš jo svojim Aretinkam kot novo tovarišico.
— To bo jokanje, jeza in tulenje!
— Ti znaš otirati solze in tolažiti jezo.. Kadar bo Bianka nastanjena pri tebi — ali mi jamčiš, da je ne bo videl, niti se ji približal nihče razen Aretink?
— Jamčim ti.
__________________________________ (Dalje.)
v korist potovalnemu skladu za zlet v Kamnik. Bratje telovadci so rešili svojo nalogo v polnem obsegu besede. Župne proste vaje so gledalce naravnost iznenadile s svojo krasoto. Pokazalo se je, kaj premore redna telovadba. Po telovadbi se je razvila animirana zabava, pri kateri se je mladina zavrtela ;ob zvokih domačega društvenega tamb. orkestra. Udeležba je bila srednje dobra. Pogrešali smo mnogo bratov, posebno iz uradniških krogov. Drugič bi se tudi prosilo, naj se med telovadbo ne smeje. Komur to gre bo že vedel. — Na zdar!
Iz Vrhnike. Dne 12. t. m. med 11. in 12. uro ponoči je napravil požar tukajšnjemu trgovcu Rudolfu Rutnerju ogromno škodo. Ogenj je izbruhnil v podstrešnem skladišču in le vil im požarnim brambam se je zahvaliti, da ni ogenj zasegel tudi v bližini stoječa velika poslopja. Kako je nastal požar, še ni zagotovo dognano. Pogorelec bo z zavarovalnino le deloma pokril to škodo.
O ta jezični dohtar Pegan je računal dninarju Mohorču za neko malenkostno tožbo 80 svitlih krone, katere mu je ta tudi plačal. Dasiravno sta somišljenika, vendar pa sta glede visokosti tega plačila kaj različnih misli. Vmes je seveda igral vlogo usmiljenega samaritana vsekatoliški človekoljub Jurče Grampovčan, za katerega pa ne vemo, ako ga kosmata vest kaj peče.
Iz Leskovca pri Krškem. V nekdanjem leskovškem farovžu, kateri se je spremenil v kopitarijo in čukarno, odkar nas je osrečil škof Jeglič z duhovitim komponistom, pripeti se vedno kaj novega. Zdaj, ko sta zvedela dekan Schweiger in kaplan Kopitar, kakega mnenja je ogromna večina faranov, vzela sta v roke neko drugo pesmarico, kar sodimo po klepetanju soproge krilnega adjutanta. Navedena amaconka in zagovornica kopitarjevih »soldatov* bobna, da »Narod- laže, da bi napravil ta list rad punt proti »gospodom* in več enakih bedarij, kakršne zamore le kak Kopitarvpotuhtati. Toliko straha nikar imeti. Če se bo kaj zgodilo in ; kar se bo zgodilo, godilo se bo zelo
^mirnim potom. S samokresi nastopajo
J' aplani in Čuki. General Adlerkrentz i rabil 13. marca 1809 niti vil, ko je pahnil potentata raz švedskega prestola. Na .Narod* in »Jutro* se nikarte nič kaj preveč jeziti, vsaj ni bilo nič hu-hudega še in prav nič, kar bi se ne dalo s pričami dokazati. To menda ne bosta tajila niti dekan Sch\veiger, niti kaplan Kopitar, da čakajo ljudje na krste, da gredo otroci iz šole, ker ni nobenega „Gospoda“, kateri bi poučeval verouk itd. itd. Kakor rečeno, časopisi so nedolžni, četudi bodo prinesli še mnogo zanimivega gradiva v javnost. Kar je prišlo do sedaj, spada še k predgovoru in ta, kakor vsak začetek, mota biti bolj pohleven, kar uči neki latinski pesnik, kateri tudi priporoča, da naj ima pisatelj svoja dela devet let v miznici, predno jih pošlje v jav nost. Kaplan Kopitar bo gotovo rekel: .Liberalci še ne vedo kaj pišejo in ne vedo, kdo je bil ta pesnik, zato jim
Eovem jaz: — »Aristophanes je bil.* lo, naj bo pa grški satirik s stano vanjem za muze, vsaj so rekli: .Gospod". Mi se bomo držali v povestih naših načel in ker je neki Kranjec že napisal pred 300 leti „Die Ehre des Herzogthums Kram*, pisali bomo mi .Sramota vojvodine Kranjske-. V pred govoru se bomo dotaknili razen Leskovca še Krškega, Sv. Duha, Rake, St. Jerneja, Kostanjevice z nekdanjim sa mostanom, sv. Križa, Cerkelj in Čateža. (Za Boga! en kraj je že preveč, kdo bo pa črke in stroje snažil. Op. črko-stavca.) V glavnem delu razmotrivali ' bomo potem vprašanja splošne zani mivosti, ter vprašanj spojenih z življenjem v farovžih in samostanih. — Ali drži ta cesta na Filipe? Ali bomo videli mimogrede pri neki ženski mon-žtranco in tudi zvedeli, kako in zakaj je prišla nji v last? Morebiti. Zvedeli bomo mogoče tudi, kdo uničuje vero med ljudstvom in kdo je brezverec. Če dolžite napredno časopisje, da laže, dolžnost nam je, dokazati naše trditve. Toraj na svidenje. — Ravnokar se je raznesla po vasi vest iz zadnjega Do-
Kulturna vojska v Šiški.
V Šiški imamo \edno vojsko. Kadar je nam predobro, se tepemo sami med seboj; kadar nam je dolgčas, (in to se zgodi vsakih 6 let enkrat) nas pride obiskat naš državni poslanec dr. Šušteršič z najboljšim namenom, da nas pusti kot zajce po-streljati; kadar smo >Hna siti, se bijemo za vodo; kadar pa se patrom frančiškanom zljubi, napravimo vojsko za našo vero in cerkev.
To pot so jo proti naši volji pravzaprav napravili naši mali. Frančiškani so jih silili, da morajo iti k maši v njih cerkev v Ljubljano, mali pa so rekli, ne, mi ne gremo tja, ampak mi gremo k maši v svojo cerkev doma. Frančiškani, ti veliki reveži, vsega dobrega do grla siti, možje pa so dejali, ne, slovensko cerkev damo na razpolago luterancem ter odpadnikom naše vere, da jih s tem pridobimo nazaj v naročje naše edino zveličavne katoliške cerkve.
Šišenski mali pa so jim z dejanjem odgovorili, dobro, če vi fstorite tako, da so vam ljubši šulferaj-narji ter lutrovci in odpadniki, kakor pa mi, ki smo kot otroci slovenskih starišev krščeni in vzgojeni v Kristusovi veri, pa žanjite, kar ste sejali.
Česar se niso upali storiti veliki, to so nevede in nehote storili njih mali: v dozdevno otročjih dogodkih 14. julija tiči v bistvu globok, dalekosežen versko-kulturniin narodno-politični preobrat.
Tisti, ki daleko- in' globokosež-nosti tega preobrata v eni največjih občin na Kranjskem še ne razumejo prav, preklinjajo frančiškane in škofa ter ustanovitelje šulferajnske šole v Šiški. Mi pa in z nami vred vsi tisti, ki vedo prav ceniti kulturno vojsko v Šiški, ne preklinjamo nikogar izmed onih treh krivcev. Nasprotno: mi jih iz celega srca blagoslavljamo. Kdaj še le bi se nam porodil 14. julij, ta zgodovinski dan začetka kulturnega preobrata v Šiški, da oni trije krivci niso s silo izzvali odpor, z odporom pa kulturno vojsko v Šiški! In če hočemo, da se bo ta začetek hitreje nadaljeval, da se iz Šiške kot plamen razširi tudi širom naše slovenske domovine, moramo biti le hvaležni, če bo škof s svojimi frančiškani svojo gonjo in svojo vojsko proti nam nadaljeval.
Ni ga boljšega, hitrejše učinkujočega sredstva za blagodejni prospeh svobodnega kulturnega razvoja našega naroda, kot krivičen pritisk rodi pravičen odpor, da, stori celo čudeže, kot smo jih v Šiški doživeli, čudež namreč, da ob takih prilikah tudi slepi izpregledajo. Z veseljem namreč moramo pozdravljati pri šišenskih dogodkih dejstvo, da so za to vojsko šli vsi v boj: z naprednjaki tudi klerikalci. Nam je prijavljenih več klerikalnih mater, ki so tedaj ko so izvedele, da gredo njih otroci z drugimi k maši v Ljubljano, šle za njimi ter na sredi ceste zahtevale, da se njih otroci Izključijo iz vrst. Moje otroke vun! so vpile in učitelj je moral tej zahtevi ustreči; od 700 šol ske mladine se je število do Ljubljane tako skrčilo, da so jih pripeljali le 75 parov v frančiškansko cerkev Radi bi včerajšnje poročilo izpopolnili s posameznimi podatki in pri zori. Toda izgubili smo — mislimo s celo zavedno slovensko javnostjo vred zaupanje v pravicoljubje in nepri stranost do državnega pravdnika Lu schana; le zanj ne maramo pisati. Le toliko še omenimo, da se je vojska pričela že pred šolo, da merodajni možje niso pustili, da bi šli stavko-lomi s šolsko zastavo v Ljubljano, marveč so zastavo v neki hiši shranili. In še to moramo omeniti, da nemški listi poročajo nesramne laži na rovaš Slovencev in da jih državno pravdništvo ni zaplenilo; zakaj ne, in zakaj je ravno .Jutro" zaplenilo, o tem naj si napravi vsak sam pri sebi svojo sodbo.
Kulturna vojska v Šiški se je torej začela in se na obeh straneh
moljuba,- da vedo Strgarjev stric, kdo nadaljuje. Včeraj so policaji In orožje slišal Čuke. Toraj tudi tega največ- | nlkl tirali šišenske male junake v
jega posestnika v celi okolici, ki se ne vtika v nobeno politiko, ki živi sam se, za svojo obitelj in svoje prija-
za
telje, ne pustite v miru. Radi bi se maščevali morebiti, ko noče izročiti vašim nakanam svojega lepega premo-
■ ae   •	TT !____!	L ^ J i m /I«	nnlalalt
male junake v
občinski urad, kjer so jih zaslišali o dogodkih 14. julija. Kakor čujemo, se bo preiskava vršila proti vsem tistim, ki se niso udeležili maše v Ljubljani.
Pozivamo stariše in mladino: Ohranite mirno kri! Vam vsem se je
ženja. Uverjeni bodite, da ste naleteli zgodila krivica, na vašo stran se mora
z mirno, odločno vztrajnostjo v tej kulturni vojski izvojevati — pravica!
DNEVNE VESTI.
tu na granitno skalo, raz katere bo vse vaše blato na vas same odletelo.
Ko bi vedeli, kaj se je godilo enkrat na Strgarjevem hodniku, takrat, ko je bil še njegov oče gospodar, bi se ne bili spodtaknili v moža od glave do pete. Dobro, da ste nas tako lepo spomnili na minule čase, ko so vaši	.	.	,	.
kameradi že znali, kar je učil škof	Justltia iundamentutn	regnorum
Jeglič v rudeči brošuri. Več in podrob-	Državni pravdmk Luschan se tako rad
neie o tem v kratkem.	sklicuje na načelo avstrijskih vladarjev,
J	t	ki hočejo, da se avstrijski narodi vla-
dajo pravično. Če bi mi hoteli Lu-schanovo prakso o pravičnosti dati na tehtnico, ter položili na drugo stran od Luschana tolikrat citirano načelo, ne
V nedeljo v Kamnik!
vemo, kako bi Luschanova stran vzdržala tehtnico. — Glede Luschana pa se domneva, da je njegova najslajša slust, poljube, ki mu jih je dalo svojčas .Jutro', vračati z modrim ali rdečim svinčnikom. To so seveda samo govorice, na katere mi ne polagamo nobene vrednosti. Ampak čudni občutki so nas obdajali, ko smo včeraj zagledali tako križ - kraž pobeljeno .Jutro* o dogodkih .revolucije” v Šiški. Čudni občutki so bili to, kajti ravno tam, kjer se je ustavila modro-rdeča svinčena roka g. Luschana, smo pisali le čisto suha dejstva, kako so nemške žene postopale pred cerkvijo napram slovenski mladini in kako so se šišenski orožniki to pot zopet sijajno obnesli. Bilo je to čisto suho situacijsko poročilo o dogodkih, ki so se javno izvršili. Če jih je Luschan zato zaplenil, ker so bila presuha, je imel čisto prav, kajti to pot se bode preskrbelo, da bode najširša javnost izvedela, kako ljubljanski državni pravd-nik spoštuje geslo avstrijskih vladarjev: Justltia fondamentum regnorum.
Boj za Hochenburgerja. Proti justičnemu ministru Hochenburgerju so se slišale pri nas in tudi po drugih slovanskih deželah pritožbe. Zadnje čase smo z raznimi imenovanji imeli dovolj prilike, da smo se prepričali, da so te pritožbe opravičene. Enako so se pritoževali Čehi in ko so prišla na vrsto pogajanja z Gautschem, je češko časopisje enoglasno bilo mnenja, da se Čehi ne morejo pogajati z nobeno vlado, ako ostane Hochenburger na svojem mestu. Nemško časopisje Bohemia, Graški Tagblatt i. dr. pa pravi, da je Hochenburger najpravič-nejši mož, in izboren minister, da daje nemške sodnike v nemške, češke pa v češke kraje in da mora ostati na svojem mestu. Nemško časopisje preti, da bodo Nemci takoj nastopili proti vladi, ako bi si sploh vlada z eno besedo dotaknila Hochenburgerja. Nemci že vedo zakaj hvalijo justič-nega ministra in mi tudi.
Slovanski kongresi vznemirjajo Graški Tagblatt. Pravi, da preti nevarnost na jugu, ker se ti kongresi vrše v jugosloslovanskih mestih, v Ljubljani, v Zagrebu, v Belgradu, v Sofiji. Posebno Slovenci prayi, da so agilni. Tudi to se zdi Tagblattu sumljivo, da se je srbski prestolonaslednik zanimal za slovensko časopisje, da se je čudil, da imamo 'tak list kot je Slov. Narod*, da se je zanimal za Planinski Vestnik itd. To vse, pravi Tagblatt je priprava za Jugoslavijo Tagblattove graške in nemške skrbi so popolnoma odveč in tudi njegovi nameni nas ne motijo. Slovanski kulturni razvoj gre naprej vkljub in proti nemškemu pritisku in naravno je, da se Slovenci družimo kulturno in gospodarsko s prijatelji ne s sovražniki.
Klerikalci kot ovaduhi. Še bolj kot državnega pravdnika, je razkačilo naše včerajšnje poročilo tiste klerikalce, ki jih niti zadnji dogodki v Spodnji Šiški še niso izpametovali, kakor se je hvala bogu z mnogimi klerikalci vendar le zgodilo. Šli so in ovadili deželni vladi, da je podružnica »Jutra* v Šiški razprodajala same nekonfisci-rane številke včerajšnje izdaje. Ljudje so namreč ttumoma romali do to-bakarn in prodajaln, kjer se .Jutro* prodaja ter zahtevali nekonfiscirane številke. Če bi tudi hoteli radi par sto izvodov riskirati pota in kazen, kar pa nam niti na misel ne pride, bi bilo to v tem slučaju nemogoče, Luschan je namreč preskrbel, da so vzeli vseh
4.000 tiskanih izvodov že v tiskarni in že po noči. (Takrat ko so prišli list v tiskarno zaplenit, je bilo od približno
7.000 dnevne izdaje tiskano že 4.000) Vlada je v veliki skrbi brž poslala svoje organe v Šiško, kjer pa so izvedeli, da je bilo klerikalno ovaduštvo nesramna mistifikacija. Mislimo, da bo vlada dobro vedela, kaj ima napram takemu ovaduhu storiti.
Izstop Iz katoliške cerkve — prestop k pravoslavni cerkvi. Z ozirom na dogodke v Sp. Šiški se je kar samo po sebi pojavila splošna akcija za izstop iz rimsko-katoliške cerkve. Večina tistih, ki nimajo otrok in niso sicer vezani na kake nujne ozire ostane začasno brez konfesije. Drugi prestopijo v pravoslavno cerkev in nameravajo, kakor že na drugem mestu po roča mo, v Sp. Šiški ustanoviti pravoslavno cerkev. Prvi je prijavil svoj izstop iz rimsko-katoliške v pravoslavno cerkev g. Franjo Pirc, časnikar, t. č. urednik podružnice .Jutra- v Sp. Slškl. Imena drugih iz gotovih ozirov danes še zamolčimo. Kdor noče, ali hoče da se ga imenoma objavi v .Jutru* za izstop iz rimsko-katoliške oziroma za prestop k drugi veri, blagovoli to izrecno prijaviti v uredništvu podružnice .Jutra* v Sp. Šiški.
Za pravoslavno cerkev v Spodnji Šiški. Cesar ljubljanski frančiškani in z njimi vred ljubljanski škof, niso hoteli imeti, to so s svojim izsiljevanjem za novo faro in cerkvijo tudi nehote dosegli. Besedam, ki so jih zavedne Šiškarice izgovorile javno pred cerkvijo, ko se jim je domača cerkev zaprla, pričenjajo slediti tudi dejanja Več Šiškarjev je namreč sklenilo, A~
se sestavi deputacija, ki bo šla k bivšemu katoliškemu župniku gospodu Brcetu, ki ga je škof po krivici odstavil od duhovnega opravila. Deputacija predloži gosp. Brcetu prošnjo, za prestop v pravoslavno cerkev in da on prevzame župnijo v Sp. Šiški. Namesto da bi zidali novo cerkev frančiškanom na ljubo, ki jih gonijo in jim zapirajo njih (Šiškarjev) lastno cerkev, bodo raje zgradili svojo lastno cerkev, ki odgovarja njih verskemu prepričanju. V slučaju, da bi g. Brce to ponudbo odklonil, se bodo obrnili na nekega drugega gospoda. Mislimo pa, da se g. Brce zaveda krivic, ki mu jih je njegov katoliški škof povzročil, ter bo pustil Jegliča, da še nadalje tako vspešno dela reklamo za splošen prestop v pravoslavno cerkev. V pravoslavni cerkvi se časti isti Bog kot v rimskokatoliški, le »nezmotljivega* poglavarja nimajo, ker nezmotljiv je edino le Bog. Škof Nagel je v Ricma-njih povzročil javen odpor proti rimski katoliški cerkvi, če mu misli Jeglič in njegovi frančiškani slediti tudi glede Sp. Šiške, se presneto moti. Kar je zavednih Šiškarjev, bo čisto mirno izstopili iz rimsko-katoliške cerkve ter prestopili v pravoslavno.
Na naslov slovenskih starišev v Sp. Šiški. Na drugem mestu priobčujemo apel na vaše male, ki so z vami vred začeli in upajmo tudi končali štrajk proti šolski maši v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Da se nam ne bo očitalo, da mi namenoma zavajamo mladino k čitanju .Jutra*, vas prosimo da vi svojim malim sami prečitate do-tični apel na nje, ali pa ga jim izrežete, da ga sami čitajo in hranijo. Poučite mladino, da naj se med časom počitnic skrbno ogiblje vsega, kar bi znalo škodovati njim samim in vam. Kulturni in narodno - politični preobrat, ki se je s tem štrajkom ravno pri vaših malih pričel, se mora vsestransko mirno, dostojno pa vstrajno izvojevati. Ne pozabite, da ste vi osebno odgovorni za svoje otroke!
V nedeljo v Kamniku sokolski zlet!
da
Apel na šišensko slovensko mladino! Vi mali junaki! Patri frančiškani, resni možje so vam, ki se komaj zavedate resnobe življenja, vrgli bojno sekiro, vrgli so jo med vas m vaše stariše, vrgli so jo, da jim vi služite kot sredstvo za njihov namen: v Sp. Šiški novo faro, v Sp. Šiški novo cerkev. Namesto, da bi bili vas po Kri-stovem vzgledu lepo učili, vas utrjevali v njegovi veri, vas bodrili k ljubezni do grude vaših očetov, za našo slovensko domovino, so vas kot žogo izigravali v svoje politične namene. Da vašim starišem, ki so zadovoljni z dosedanjo cerkvijo in ne potrebujejo prav nobene druge, dokažejo, da je cerkev premajhna, da je treba nove fare, so vas, ki ste vzrastli na rodnih tleh, na grudi vaših starišev, so vas, ki se kljub temu, da ste še mali, že čutite kot zavedne Slovence, tirali vun iz domače cerkve, ki je delo vaših očetov. Namesto vas pa so to vašo domačo cerkev odprli za šulferajnsko šolo, kjer je poleg peščice otrok nemških starišev večina vaših tovarišev, iste stovenske krvi kot vi. Vi gledate na te izgubljene tovariše kot so kristjani gledali na turške janičarje, nekdaj slovenske sinove, ki jih je Turk vgra-bil in odpeljal v sužnjost, kjer so se nabrali hujšega sovraštva do svoje lastne krvi, kot so ga občutili Turki sami. Majhni ste še pa že veste, da zadena ista usoda vaše male tovariše, ki jih je ugrabil tujec, da jih vzgoje kot bodoče janičarje proti vam. Vi se tega zavedate, ker vas že sedaj zatajujejo, zasramujejo, preganjajo. — Ne toliko vaš razum za posledice vašega dejanja, ampak vaše malo gorko slovensko srce je vzkipelo proti krivici, ki so vam jo storili patri frančiškani. Mali ste še, pa že ste se zavedlii, da je v slogi moč . . . štrajkali ste proti šolskim mašam v Ljubljani. Dne 14 julija pa, ko so vam frančiškani zaprli vrata do vaše cerkve, odprli pa jih šulferajnski šoli, ste to kar je vaše srce pri tej krivici občutilo, tudi jasno pokazali. Vi se še ne zavedate ne globočine ne visočine tega vašega junaštva, še manj pa dalekosežnosti s tem Vašim činom strnjenimi posledicami. Je tudi prav, da se tega še ne zavedate. To pa smete že zdaj vedeti, da zre te dni slovenska javnost na vas kot male narodne zavedne junake, junake, ki so že v svoji nežni detinski dobi, šli v boj za svoje narodne pravice. Čast vam in vašim zavednim materam, ki so vam ta dan stale na strani! — Zdaj uživate šolske počitnice. Ostanite na potu, na katerem ste jih pričeli, ne krenite pa z n^P^‘ mišljenimi dejanji na stran, slušajte
svareči glas svoje skrbne matere in svojega dobrega očeta. Ne dajte nobene prilike našim sovražnikom, da bi opravičeno o vas govorili, kot se govori o izprijeni mladini. Učite se ljubiti svoj narod, dajte se vzgojiti tako, da postanete iz malih šišenskih junakov kdaj veliki, resni junaki, ki se bore za pravice in posest na svoji lastni grudi!
Zadnji šišenski dogodki od klerikalcev namenoma insclnlranl. Za današnjo številko prepozno, smo dobili poročilo iz katerega posnemamo, da je vse, kar se je v zadnjem času zgodilo, namenoma in po gotovem načrtu naravnost iz klerikalnega tabora iz Ljubljane inscinirano in da za aktom 14. julija slede še drugi akti. Po smislu omenjenega poročila igra tudi bivši župan g. Pogačnik važno vlogo pri teh načrtih. On je bil, ki je le klerikalcem na ljubo odstopil od županstva, ker so hoteli klerikalci ter njih zavezniki Nemci čas razpusta občinskega zastopa izrabiti za svoje politične namene. Več poročamo jutri. Opozarjamo vse slovenske občane obeh Šišk, da se vzdrže mirno kar bi njih nasprotniki tudi hoteli še nadalje inscenirati!
Prekupovanje na trgu in ljubljanska draginja. Na ljubljanskem sadnem trgu se plazi kake tri ali štiri dni okolo branjevcev in branjevk nek drzen prekupovalec, ki pri belem dnevu preplačuje sadje. Več vrst sadja se je vsled tega ta teden podražilo za 10 do 20 vin. pri kg. Ljubljanska draginja je že razupita po celi državi in Ljubljana je pri tujcih zaznamovana kot — oderuško mesto. In res ni to že več , normalna draginja pri živilih nego čisto navadno — odiranje!
Pozor pred gadi. Neki uslužbenec mestnega užitninskega zakupa je ujel čez pol metra dolgega rujavega gada v skladišču gospoda Krisperja za nekim zidom ležečega na solncu.
Otvoritvena predstava cirkusa Strassburger. V resnici velikansko podjetje! Z veseljem lahko konstati-ramo, da tako izrednega užitka, kakor nam je nudila včerajšnja otvoritvena predstava niti približno nismo pričakovali. G. Strassburger nas je neprijetno iznenadil. Že postavljanje šotora je bilo nekaj izvanrednega. Ni čuda, da je zvečer okoli 5000 ljudij do zadnjega kotička napolnilo velikanski šotor. Program je bil v resnici velikomesten. Kdor je n. pr. videl cirkus Barnum & Bally, je moral priti do prepričanja, da se cirkuška umetnost še neprestano razvija. Žal, da ne moremo vseh umetnikov dovolj dostojno in pravično oceniti. G. ravnatelj Strassburger je naenkrat nastopil s 46 konj:. Naravnost neverjetne točke so proizvajali »leteči ljudje*. Mornarja Togo in Winter sta dokazala nenavadne mornarske zmožnosti. Posebno zadnji je dokazal, da morski levi, ki se kažejo na plakatih z žogami in baklja-mi niso izmišljene stvari, ampak, da se nahajajo v resnici na svetu take čudežne živali. Direktorica gospa Strassburger, krasna ženska postava, s svojima dvema slonoma. — Betty in Jumbo je žela viharno odobravanje, kar nastop te krasne trojice tudi zasluži. Vrhunec je dosegla večerna predstava — in to pomeni mnogo glede na druga presenečenja — z nastopom 12 mamelukov-arabcev, družine Brahim ben Bujanas. Kar dokaže ta nenavadna orig. družina, presega vse, karmore zahtevati tudi razvajeno oko. Ploskanja in odobravanja ni bilo ne konca ne kraja. Danes sta dve veliki predstavi in sicer popoldne in zvečer ob 8'U. uri Blagajna je od 9. ure zjutraj neprestano odprta. Včerajšnja gneča pred blagajnami je pokazala, da je zelo priporočljivo, da se slavno občinstvo že čez dan preskrbi z vstopnicami, da se predstav ne moti.
Nova prosta kopelj se odpre v nedeljo dne 16. t. m. v Kranjski gori, ki je že polna letoviščarjev. Kopelj leži v dolini Pišnici z licem proti gorskim orjakom: Prisojniku in Razoru in bo jzpolnila že davno zaže-ljeni potrebi kranjskogorskih poletnih gostov.
Cirkus Strassburger je prišel šele
včeraj zjutraj v Ljubljano. Ob 10. uri dopoldan je bil prostor v Latterman-novem drevoredu še prazen, le občinstvo je gledalo nenavadne goste, ki so se spravili kmalu na delo. Do 8. zvečer pa je stal veliki cirkus že na svojem mestu.
Razgles. Radi kužne bolezni slinavka (kuga na gobcu in na parkljih) v občini Horjul prepoveduje se letni in živinski semenj na Vrhniki dne 25. julija t. 1. C. kr. okrajno glavarstvo, v Ljubljani, dne 10. julija 1911.
Koncert. Danes v restavraciji .Pri novem svetu* (Gorše) koncert na vrtu. Pričakovati je obilne udeležbe. Izborna vina, dobra kuhinja.
M
m
ft
jj
»
v, •
Tolstovr&lio slatin«
ki ie edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača oodietie v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Tolstotrtka slatt«*, p*SU aaStanJ, K*roSko, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim!
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
Motom« kol« .Nekarsulm* 2'/* P- H. ali pa „Pengeot“ 3 '/2 P. H- se ceno proda. A Vrhovnik, Erjavčeva cesta št. 13.	414/1	—	1
Začetnica vešča slovenske ter nemške stenografije In nekoliko knjigovodstva želi službe v mestu ali na deželi v najkrajšem času. Naslov
pove uprava „Jutra"._________________________265/2—1
Koško kolo, fino, malo rabljeno ter lahko za vožnjo se kupi. Plača takoj. Ponudbe do 19. t. m. na upravništvo „Jutra“. 263/1—1 Kočija jako dobro ohranjena s 4 sedeži se proda za 430 K. Na vprašanja odgovarja: A. Kocuvan, trgovec, Šoštanj.	264/3—1
Ljubljana, Lattermannov drevored
Cirkus Idoli Strassburger.
KORESPONDENCA.
Gospodična želi koresdondirati z inteligentnim od 35 do 45 letnim gospodom, Prednost imajo samci. Ponudbe pod šifro .Miroljubnost* na .Prvo anončno pisarno*. 413/2—2
Danes v nedeljo, dne 16. julija
Mesečna soba
lepo meblovana na Miklošičevi cesti, »Hotel Loyd“ se odda 20. t. m. Razgled na cesto. Več se poizve istotam v III. nadstr., levo.
Popoldan ob 4. uri: Predstava za tujce in družine
Slavnostna gala-predstava.
Zvečer ob %9 uri:
„Domovina“
posreduje pri oddaji primernih stanovanj za dijake. Zato prosimo vse one stranke, ki imajo oddati dijaška stanovanja, da javijo to člmpreje odboru društva; ravnotako se lahko obračajo starši dijakov do društva, ki bode njihovim željam radevolje ustreglo. — Pojasnila daje profesor Ant. Jug, Ljubljana, Dalmatinova ulica 3./I.
se sprejme takoj za okraj Cerknico (za poslovodjo), kateri je dobro iz-vežban ter je bil že več let v tej službi soliden, ne čez 50 let star.
Ponudbe sprejema
Ivan Strgulec,
v Cerknici pri Rakek-u.
V ponedeljek in nadaljne dneve zvečer ob 1|49. uri briljantna predstava*
V nedeljo dopoldan od 10—12 ure javno ogledovanje menažerije in hlevov. Vstopnina za odrasle 20 v, za otroke 10 v.
Od pondeljka dalje vsak dan od 10.—12. ure velezanimive skušnje dresiranih konj in slonov. Odrasli 40 v, otroci 20 v.
Predprodaja vstopnic: C. kr. trafika ,,TJnionss. Od 4. ure popoldne v cirkusu p**i blagajni.
V Zgornji Šiški, hiš. štev. 65 ob glavni cesti se z 1. avgustom dalje odda, dobro idoča
Lastnik in glavni urednik Milan Plut, Odgovorni urednik dr. lvaa Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani,
kovačnica in kolarnlca
Izvrsten brinjevec
ima
L. Šebenik v Spodnji Šifikl,
Lepa, novo meblovana mesečna soba s posebnim vhodom se takoj odda. Kje; pove
uprava „Jutra“._____________________________224/4—9
Malo rabljeno žensko in mošao kolo ter decimalna tehtnica se ceno proda. Kje, pove >Prva anončna pisarna«.	410/x—4
Stanovanje obstoječe iz dveh, odnosno ene sobe in kuhinje v pritiičju hiše št. 24 na Erjavčevi cesti se odda s 1. avgustom stranki brez otrok. Natančneje se poizve v pisarni no-tarja Hudovernika v Ljubljani	412/jl—3
Po zelo znižan) ceni prodaja radi preselitve v lastno hišo M. Krištofič & Bučar.
212/x —7
Spretna Šivilja se sprejme takoj. Kje,
pove uprava .Jutra*.	 259/3—3
Hiše, ki se dobro obrestujejo, se prav po ugodnih pogojih prodajo Polovico kupnine ostane lahko vknjiženo proti malimi obrestmi. Natančneje se poizve na Vodovodni cesti 26.
____________________________________________294/4—1
Prodajalnlšfcn oprava za špecerijsk o, ga lanterljsko in manufakturno blago, dobro ohranjena, večinoma iz hrastovega lesa se po ceni proda. Kje, pove „Prva anončna pisarna".-6 kamnitih bangerjev z vratmi vred proda takoj za vsako ceno Bučar, Stari trg
št. 9.______________________________________249/3—1
Nova hiša, tri sobe, dve kuhinji je naprodaj. Rožna dolina št. 239.	407/6—2
Avtomobil za štiri osebe ceno proda Lovro
Šebenik, Sp. Šiška.	_______
Vrtnarski vajenec poštenih starčev se sprejme takoj pri Ivanu Wider, vrtnar Ljubljana^ Elegantno meblovana soba s~posebnim vhodom se odda 20. t. m. v Slomšnovi ulici
št. 6. pritličje. '______________________ 419/1	—	1
Bornhardinci se prodajo v Kolodvorski
ulici štev. 7.______________________________417/2—1
Glasovir se jako ceno proda. Naslov pove „Prva anončna pisarna.1*	418/3—1
T Meblovana soba s popolooma separlranim shodom se pdda. Rims ka cesta štev. 2. I. nad-tropje, levo.	415/1—1
prevzame se tudi lahko vse spadajoče orodje označenih delavnic. Pojasnila daje Josip Sever, gostilničar istotam.
Rezervni zaklad
nad pol milj ona
kron
[FOlOOA.ftHtlJŽ P.ROVŽ£i
Prvi slovenski f oto* grafski ateiije
D. Rovšek
v Ljubljani
Kolodvorska ulica štev. 32 a
Ustanovljen leta 1890.
Eskomptuje
Eskomptuje
trgovske menice.
Ustanovljena == leta 1882.=
Ustanovljena = leta 1882.=
Denarni promet v leta 1910
K ioo,ooaooo-—
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*—
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem odprl v Kopitarjevi ul. št. 4. in se slav. občinstvu za obilen obisk prav toplo priporočam
Lovske puške vseh se-stav,priznanodeloprve Jmr	vrste z najboljšim strel-
Ir	nim učinkom priporoča
Prva borovska orožnotovarniška družba
Stritarjeva, ulica št. 7,
kjer bodem skrbel vedno za izborno postrežbo cenj. občinstvu s pristnimi vini ter dobro kuhinjo.
Za obilen poset se najvljudneje priporoča
Fran Rožič,
gostilničar.
s petjem, ob nedeljah tudi tamburi-ranje brez vstopnine ter navadnih cenah,
popolnoma novi, skupaj stoječi, ena obstoji iz dveh sob, kuhinje in obokane kleti, druga tik nje iz eno sobe in kuhinje ter lepim vrtom se ceno prodasta. Ponudbe na gospoda
:: Otona Smitka ::
Novo mesto, Kandija.
vseh vrst za urade, društva, trgovee itd.
Anton Čeme
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij.
Ljubljana, stari trg št. 29. Ceniki franko.
družba z omejeno zavezo v Borovljah na Koroškem,
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.	....
za slabokrvne in prebolele
IT M**Je zdravniško priporočeno črno II lidalmatinsko vino Kač najboljše ^sredstvo 6 kg franko K 4.50
Novakovič, Ljubljana.
Brzojavni naslov: BAJEC, Ljubljana,
I 4« 2 vin. obratnih stroSkovoa aro ta HP z moji'n pat.
motorjem z močnim prifiskoip in za surovo olje od 16 PH naprej; 4 do & vtn. pri mojih pctrolinskih motorjih in pctroliiiikih lokoinobi-M» dalje 2—1« HP tudi stoječe motorje
I. VariMmtiflf Mffl|
Dunaj III., Paulusg. 1.
*****
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI.
Zvišanje delniške glavnice
od K 5,000.000	na K	8,000.000 z izdajo 7500 novih delnic	po K	400'—	nominale
v skupnem znesku !KI 3,000.000-—-
 ^	~	; prospekt.	-----—-----------
Stalni razvoj bančnega poslovanja, ki se že razteza po vsem slovanskem jugu, osnovanje novih podružnic, naraščanje vlog in druzega banki poverjenega denarja zahteva, da skrbi banka za primerno okrepljen j e svojih lastnih sredstev, to je torej delniške o-lavnice in rezervnih zakladov.	&
Ravno v zadnjih mesecih smo imeli priliko, biti zanesljiva opora zadružništvu na Kranjskem in Štajerskem, kar nam je pa omogočilo edino le to, da smo vselej razpolagali čez potrebna sredstva.
Bilančni razvoj našega zavoda se najbolje kaže v sledečih številkah:
v letu 1907	v	letu	1910	v letu 1907
Delniški kapital........ 2,000.000	5,000.000	Čisti dobiček............. 182.906
Reservni zaklad........... 235.449	493.464	Skupni promet.......... 613,000.00
Vloge................... 7,240.002	11,064.138	Dividenda................. 6%
v letu 1910
358.273 1.033,000.000 7X
Gori navedeni vzroki so bili povod, da je sklenil občni zbor delničarjev dne 7. marca t. 1. zvišati delniško glavnico banke od K 5,000.000 na K 8,000.000 in sicer z izdajo 7500 novih delnic a K 400'— nom.
Ker je bil ta sklep z odlokom c. kr. ministrstva za notranje zadeve št. 15.955 z dne 9. junija 1.1. odobren, je sklenil upravni svet v svojej seji dne 22. junija 1.1. razpisati to zvišanje delniške glavnice pod sledečimi pogoji:
1. Subskripcija	se vrši v času od 10. do 31. julija t. 1. pri centrali Ljubljanske	kreditne banke	v Ljubljani in	njenih podružnicah v Splitu, Celovcu,	Trstu, Sarajevu	in Gorici, pri Zivnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah,	pri	Jadranski banki v	Trstu in podružnicah, pri	Prvi hrvatski
stedionici v Zagrebu in njenih podružnicah, pri Banki in štedioni na Sušaku in Reki, in pri podružnici Češke industrijalne banke na Dunaju.
Pri teh subskripcijskih mestih so tudi na razpolago potrebne tiskovine.
2. Pravico, subskribovati nove delnice, imajo predvsem lastniki starih delnic po kurzu K 420 — za komad, in sicer pripadeio na 5 starih delnic 3 nove.	-------
3. Ostale delnice se ponudijo novim subskribentom in starim delničarjem (ako bi isti zahtevali razmerno večje število delnic) po kurza K 445'  za
vsako delnico. Pravico reparticije si pridržuje upravni svet.
4. Kot kavcijo	ozir. kot prvi obrok je plačati takoj pri subskripciji K 120‘— ozir.	K 145*— za	vsako	delnico,	ostanek K 300*—	pa najpozneje
do	30.	septembra 1.1, — Radi jednostavnosti je pa tudi mogoče vplačati ves znesek takoj	pri	subskripciji.
5. Nove delnice imajo kupon za leto 1912. in so deležne dobička za poslovno leto 1912. Zaradi tega se povrnejo subskribentom od vplačanih vsot 4 '/2 °/o tekoče Qbresti do 31. decembra 1911.
Lastniki starih delnic morajo predložiti pri subskripciji tudi plašče svojih starih delnic v prekolekovanje.
Nove delnice bodejo enako starim notirane na Dunajski in Praški borzi, in se bodo izročile subskribentom, proti vrnitvi potrdil, začetkom leta 1912.
Sedanji kurz delnic Ljubljanske kreditne banke na dunajski ozir. praški borzi ca. K 472'— pomeni pri 7%ni dividendi leta 1910 v znesku K 28'— skoraj 6°/ono obrestovanje in priporočamo torej zlasti denarnim zavodom, kapitalistom itd., da se udeležujejo v največjem obsegu te subskripcije.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA.
		lisi	IS	I
				
	,u..|||,„ rTHiiiiifmnimi	—a——		RB30D
Specialna trgovina
finih ročnih del
V Ljubljani, Židovska ulica Stev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje Montiranje
Plisirauje
Vajenec
kateri ima veselje 49 trgovine sprejme takoj
F. Verstovšek
trgovec v Cerknici.
Prva kranjska drogerija, parfu-
Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
vinsko trgovino
Slavnemu občinstvu, gg. gostilničarjem in društvom vljudno naznanjam, da bom vodil tudi vnaprej
v hiši pri Anžoku v Spodnji Šiški kot dosedaj in sicer pod lastnim imenom. Imel bom v zalogi pristna štajerska, dolenjska in istrska vina, po najnižjih cenah. ::	Razpošiljam tudi vino v buteljkah. ::
spoštovanjem Josip Božič, trgovec z vinom.
JULIJA ŠTOR — Liub«ana
a w	1	y	Prešernova	ulica	štev. 5.
največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna In jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
Pazite pri nakupu
prave
Palma-kavčukove
podpetnike.
ANT. BAJEC
Telegrami: Prometna banka Ljubljatit.
cvetlični salon Ljubljana, Pod Trančo št 2.
Mazalopsulvencev
Izdelovanje šopkov in vencev, trakov z napisi itd. Zunanja naročila izvršuje točno.
Vrtnarija je na Tržaški cesti.
Telefon it: 41.
CL	# pxiT7*.
splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer Stritarjeva ulica
6.
itd., ob
Centrala, aa Dunaju. TTo-ta.aa.o-vljeno 1864. 29 podražntc. DelsJiSld Ica-pltal lsa. rezerv« 52,000.000 taosi.
Oskrbovanje	vseh bančnih transakcij, kakor: Sprejemanje denarnih vlog proti rentnega davka prostim	vložnim	knji-	II	Najkulantnejša Izvršitev borznih naročil na vseh tu- in inozemskih trgih. Izplačevanje kuponov In izžrebanih vr*d>
žicam, konto-knjižicam in v konto-korentu z dnevnim vedno ugodnim obrestovanjem.	II	nostnih papirjev. Kupovanje in prodajanje devis, valut in tujega denarja.
Denar ae	dvigne lahko vsak dan brez odpovedi. Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev strogo v okvirju	uradnih	11	Izposojevanje železnih blagajnic (safes) za ognjavamo shranjevanje vrednostnih papirjev, dokumentov, draguljev i
kurznih notic. Spravljanje in oskrbovanje (depojts) ter zastavljanje vrednostnih papirjev.	II	lastnem zapiranju strank. Brezplačna revizija žrebanih vrednostnih papirjev, rromese k vsem žrebanjem.
........................................   Ustmena	in	pismena	pojasnila	in	sveti	o	vseh	v	bančno	stroko	spadajočih	transakcij	vsak	čas brezplačno.	'
Kopališče Toplice.
na Kranjskem, dolenjska železniška postaja Straža-Toplice.
Akratoterme 38° C. Zdravljenje s kopeljo in pitno vodo. Vfeliki uspehi pri podagri reumi ishiji, neuralgiji, kožnih in ženskih boleznih.
Veliki kopalni bazeni Oddeljene in peščene kopelji. Udobno opremljene tujske igralske in družabne sobe. Zdravo podnebje, gozdnata okolica, dobra in cena restavracija. Sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prospekti in j>ojasnila brezplačno pri ^skrbništvu kopališča.
Dal. giavmea: K 5,000.000.
L|ublianska Iniisa banka v Llnblfani.
Htritarjcvia nllca štev. U
Podružnic« v Spijetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Rei.fond nad: 610.000.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jili obrestuje od dne vloge po čistili 41*°|o.