CELJSKI TEDNIK f,lasilo socialistične zveze delovnega ljudstva CELJE, M. APRILA 1967 — LETO XXI. ŠTEV. 14 — CENA oO FAK (50 S-DIN) vsebina • Za pol milijona dolarjev 2. str. • V nedeljo doma 3. str. • Kmetijstvu je po- treben sistem 5. str. • Kaj bo z dijaki 6. str. • Vinogradništvo na Šmarskem 9. str. • Vodovod z lastni- mi rokami 4 15. str. 23. aprila volimo poslance in odbornike v naše predstavniške organe Spet bomo volili Če se ozremo nazaj, smo v dvajsetih letih doživeli tudi v tem demokratičnem aktu — tako kot na drugih področjih — precejšnje spremembe. Napredek v si- stemu volitev, zlasti v izboru kandidatov, je dokaz resnične demokratične usmerjenosti naše družbe. Vsi smo lahko sodelovali na kandidacijskih zborih volivcev. Imeli smo možnost neposredno predlagati za poslance tiste občane, ki so najprimernejši za opravljanje odgo- vornih nalog v našem družbenem razvoju. Priznati mo- ramo, da smo v tem predvolilnem obdobju bolj kot kdajkoli prej sproščeno razpravljali o vseh družbenih problemih, ki sta jih še posebej izostrila reforma in brionski plenum. Izbirali smo in izbrali kandidate za predstavniška telesa. Pri tem pa vsi skupaj računamo s spremenje- nim odnosom na relaciji od volivcev do predstavniških teles Računamo s tem, da bo beseda občana našla svoje mesto v naših skupščinah. Prav zaradi tega spre- jemajo novoizvoljeni odborniki in poslanci veliko odgo- vornost pred nami vsemi. Zaupali smo jim, zato se naj pri opravljanju svojega poslanstva tega tudi v polni meri zavedajo! Še nekaj lahko zabeležimo ob sedanjih volitvah. Namreč prav te dni slavimo trideseto obletnico usta- novnega kongresa KPS. Pot teh tridesetih let je pot revolucionarnih sprememb slovenskega naroda tako v političnem kot gospodarskem pomenu. Naj omenimo samo nekatere: osvoboditev in nova družbena ureditev; neodvisnost, izvojevana v letu 1948; uvajanje samo- upravljanja leta 1950•, ustavni zakon leta 1953; nova ustava leta 1963; začetek gospodarske in družbene re- forme; IV plenum in podobno V gospodarskem pome- nu pa se je v dvajsetih letih narodni dohodek povečal v Jugoslaviji za devetkrat v primerjavi z enakim obdob- jem predvojne Jugoslavije. Tudi dejstvo, da je Jugo- slavija v obdobju 1958—1964 po razvojnem uspehu na četrtem mestu med 74 državami sveta, pomeni nenehen impulziven tempo, ki ga ne more zanikati nihče Zato je ta pot, po kateri hodimo, pot demokratične sociali- stične družbene ureditve, ki je garancija /a jutrišnji, še boljši dan. TONE SKOK GOSTJE NA ZBORU SAMOUPRAVLJA VCEV V ZAGORJU — Preteklo nedeljo je bil v veliki dvorani delavskega doma v Zagorju zbor okrog 500 samoupravljavcev zasavskih revirjev. Zbor so priredili v okviru proslav 30-letni- ce ustanovitve KPS, udeležili pa so se ga tudi naši najvišji partijski in državni voditelji, stari komunisti in revolucionarji (v prvih vrstah). Tridesetletnica ustanovnega kongresa KP Slovenije Slavje v Ljubljani in revirjih Na slavnostni seji centralnega komiteja ZK Slovenije je govoril tvorec manifesta ustanovnega kongresa KPS Edvard Kardelj — V Zagorju je bilo zborovanje samo- upravljavcev zasavskih revirjev, na katerem je govo- ril sekretar izvršnega komiteja CK ZKS Franc Popit — Vabilo tovarišu Titu, naj obišče revirje. Kdor danes po tridesetih letih bere manifest ustanov- nega kongresa Komunistične partije Slovenije, mora ugoto- viti, kako zrelo so znali ko- munisti oceniti takratni polo- žaj in kako dramatično so opo- zorili slovenski narod na smrt- no nevarnost, ki mu grozi pred naraščajočim fašistič- nim pritiskom. Edina Komu- nistična partija je bila spo- sobna povesti slovenski narod v osvobodilni boj, ker je ona edina pokazala realne poti za njegovo osvoboditev. Kardelj je že pred ustanovnim kon- gresom v svoji knjigi »Raz- voj slovenskega narodnostne- ga vprašanja« podrobno ana- liziral, koliko so razne sile in sloji v slovenski zgodovi- ni uresničevale program zdru- žene Slovenije in pri tem po- kazal, da je bila združena Slovenija le geslo tako libe- ralni kot klerikalni buržoazi- ji, v resnici pa so vedno po- birali le drobtine z gospodar- jeve muze, vedno pripravljeni na sklepanje gnilih sporazu- mov v strahu pred resničnimi demokratičnimi silami slo- venskega naroda Vsa zgodovina kaže, da so se politikanti raje povezovali s tistimi silami, ki so ogro žale slovenski narodni obstoj, kot pa da bi se postavili na čelo demokratičnega gibanja. Cankar je to spoznal in zapi- sal v svojo oporoko: »Na me- ni, na mojih plečih, na plečih delavca — proletarca leži bo- dočnost slovenskega naroda, naroda proletarca.« To je bilo tudi tisto, kar je Komunistič- na partija zapisala v svoj program in s tem zvesto uresničevala Cankarjevo opo- roko. V manifestu ustanovne- ga kongresa KPS so zapisali, da je naloga predvsem slo- venskih delavcev, da združijo vse sile slovenskega naroda v boju proti fašizmu. In dalje: Ustanovni kongres manifesti- ra trdno voljo slovenskih ko- munistov, dati na razpolago svojemu ljudstvu vse svoje sile ter izraža njihovo ne- omajno zvestobo slovenske- mu narodu. Zdaj, po tridesetih letih, lahko samo ugotovimo, da je Partija to svojo obljubo zve- sto izpolnila. Ob rezultatih, ki smo jim vsi priča in katerih sadove vsi uživamo, so tekle prosla- ve 30-letnice ustanovitve KPS. V veliki dvorani republiške skupščine je preteklo soboto govoril tvorec manifesta ustanovnega kongresa KPS Edvard Kardelj, ki je orisal pomen tega kongresa in se- danje naloge komunistov. Le- ti se morajo zdaj intenzivne- je vključiti v celoten meha- nizem samoupravljanja kot njegova notranja idejna in politična gibalna sila in dru- gič — razširjati morajo inte- res in vzgajati delovne mno- žice ne le za probleme najož- jega področja, marveč za ce- lotno družbeno problematiko, za neposreden vpliv na vsa idejna, politična, kulturna in druga gibanja v družbi, vključno z neposredno kon- trolo nad državnimi organi preko skupščin, ki, so zato tudi formirane ta&o, da bi bila takšna kontrola čimbolj neposredna. Naslednji dan, v nedeljo pa je bil v delavskem domu v Zagorju zbor samouprav- ljavcev zasavskih revirjev, s čimer so na poseben iač\n izpričali, da ima največjo za- slugo za to, da so danes svo- bodni samoupravljavci, prav Komunistična partija. Govoril je sekretar IK CK ZKS Franc Popit, ki je med drugim opozoril na to, da terja širo- ko samoupravljanje intenziv- no teoretično obdelovanje družbene stvarnosti in zgodo- vine socializma. Posebej je poudaril, da bi se moral bolj slišati glas delovnega člo- veka, kakšni so njegovi kul- turni interesi in zahteve. Uvodni govor na tem zboro- vanju je imel sekretar po- dročnega komiteja ZKS za Za- savje Marjan Orožen, ki je med drugim orisal napredek, ki so ga dosegli revirji po osvoboditvi. Ko je govoril o sedanjih težavah premogovni- kov, je poudaril, da je rešitev predvsem v zniževanju stro- škov in modernizaciji proiz- vodnje ter v širšem povezo- vanju med njimi in s termo- elektrarno. VLADO JARC V nedeljo neposredne volitve na voliščih Pred nami je še zadnja faza volitev v predstav- niška telesa. V nedeljo, 23. aprila, bodo volivci ne- posredno volili na voliščih poslance zveznega zbora, poslance republiškega zbora ter odbornike občin- skih zborov občinskih skupščin. Poleg tega bodo v nedeljo volili odbornike zbora delovnih skupnosti občinskih skupščin tudi delovni ljudje, ki delajo na področju kmetijstva. Za poslanca zveznega oziroma republiškega zbo- ra bo izvoljen kandidat, ki bo zanj glasovala večina vseh volivcev volilne enote. Ce pa volijo v volilni enoti več poslanskih kandidatov, bo izvoljen izmed njih tisti, ki bo dobil v volilni enoti največ glasov. Isto pravilo velja tudi za volitve odbornika občin- ske skupščine. Univerzalna ponudba evropskih kakovostnih izdelkov za gospodinjstvo, modo, tujski promet, obrt, industrijo in kmetijstvo. Mednarodna razstava živine. Največji in najsodobnejši gradbeni sejem Avstrije z vsemi novostmi strojev, priprav in materialov za gradbeništvo. Posebna razstava za foto kino, kozmetiko in za otroka. Zabaviščni park s privlačnimi novostmi. Vsa pojasnila o potovanju skupin ali posameznikov pri vašem potovalnem uradu. iraški jugovzhodni sejem — reg. Z. ZO. Z ' NA KRATKO j STANKO KAPUN POMILOŠCEN Kot je znano, je bil 28-letni Stane Kapun, nekdanji mi- ličnik v Celju zaradi ropar- skega napada na bencinski črpalki v noči 1. nov. 1965. leta in ubaja Vilija Vuka ob- sojen lani pred Okrožnim so- diščem v Celju na smrtno ka- zen. Sodbo Okrožnega sodi- šča v Celju sta pozneje potr- dili obe višji instanci — Vr- hovno sodišče SRS in zvezno vrhovno sodišče v Beogradu. Z odločbo podpredsednika re- publike pa je bila slednjič Stanetu Kapunu smrtna ka- zen znižana na 20 let stroge- ga zapora. V RUDNIKU TRBOVLJE HRASTNIK MANJ NESREČ, VE C IZGUBLJENIH DNI Lani je bilo v vseh obratih rudnika Trbovlje - Hrastnik 1290 nesreč, kar je za 13 od- stotkov manj kakor v letu 1965. Zaradi teh nesreč so v rudniku izgubili 23.017 delov- nih dni, kar je za 18,7 odstot- ka več kakor v letu 1965, ko so izgubili ob večjem števi- lu nesreč samo 22.254 delav- nih dni. Razčlemba vzrokov za ne- sreče dokazuje, da se jih je primerilo največ zaradi pa- danja premoga in jalovine s stropov, pri spravljanju ln ravnanju z lesom, pri spravi- lu jeklenih in železnih pred- metov, medtem ko je bil pri spravilu jeklenih in železnih predmetov, medtem ko je bi- la pri odstreljevanju le ena sama nesreča. NI ZANIMANJA ZA KNJIGE? V konjiški občini je le 210 naročnikov knjižnih zbirk Prešernove družbe. Poverje- niki so sklenili, da bodo krog naročnikov razširili. Obrnili se bodo na osnovne šole, po- verjenike pa bodo izvolili tu- di v nekaterih večjih gospo- darskih organizacijah. TEČAJA RK V SOCKI Odbor Rdečega križa v So- cki je zelo aktiven. Letos so že organizirali dva tečaja za prvo pomoč in za nego bolni- ka na domu. Prvi tečaj je končalo 23, drugega pa 14 lju- di. Z njimi so boli zelo zado- voljni, saj so si udeleženci s tem pridobili znanje, kako v oddaljeni vasici ravnati v nuj- nih primerih in kako poma- gati starim ljudem, ki dalj časa bolehajo. REORGANIZACIJA ZDRAVSTVA V ZASAVJU Pred nedavnim so se se- stali predstavniki revirskih občin in predstavniki sploš- ne bolnišnice Trbovlje. Na- vzoča so menili, da so revirji celovita zdravstvena regija, kar bodo morala upoštevati pri reorganizaciji zdravstvene službe. Dogovorili so se, da bi bilo za potrebe zdravstve- nega varstva razviti bolnišni- co v Trbovljah, poleg tega pa bi moral delovati v revirjih tudi zdravstveni dom za po- trebe vseh treh občin. Predlog reorganizacije zdrav- stvene službe v revirjih bo- do predstavniki zdravstva čimprej izdelali in ga posre- dovali v obravnavo samo- upravnim organom v vseh treh občinah. D .S. POVEZAVA S SEVNICO Cesta Planina — Sevnica Je bila pozimi nemogoča, saj na njej vse dolge mesece ni bilo snežnega pluga. Občani Planine že od nekdaj težijo k Sevnici in bi radi bili z njo bolj povezani, zato so že več- krat zahtevali, da Cestno pod- jetje popravi cesto, vendar dosedaj še ni bilo uspeha. Izvoljeni poslanci V nedeljo bomo poleg občinskih zborov izvolili tudi poslance v zvezni in republiški zbor na neposrednih volitvah V zvezno skupščino so -bili izvoljeni: gospodarski zbor: ing: Jože Bučar (volilna eno- ta Celje I.) in Milan Kožuh (volilna enota Ljubljana II., v katero štejejo tudi občine Zagorje, Trbovlje in Hrast nik); prosvetno-kulturni zbor: Stane Kranjc (Celje I.) in Lev Modic (Ljubljana II.); socialno-zdravstveni zbor: Alojz Liibnik (Celje I.) in ži- va Beltram (Ljubljana II.) in organizacijsko-politični zbor: Franc Šetinc (Celije I.) in dr. Majda Stirobl (Ljubljana II.) V republiško skupščino so bili izvoljena: gospodarski zbor: ing. Janez Barborič (Celje I.). Anton Zupančič (Laško), Peter Hlastec (Šent- jur), ing. Janez Grašič (Vele- nje), Karel Koren (Žalec) in Tone Lavtair (Zagorje); pro- svetno-kulturni zbor: Slavko Belak (Celje I.), Janez Pešec (Laško), Mirko Vrečko (Šent- jur), Franjo Arlič (Velenje), Janez Megliič (Žalec) in Vin- ko Kramar (Zagorje); soci- alno-zdravstveni zbor: Bojan Volk (Celje II.), dr. Franc Urlep (Mozirje), dr. Božidar Topolšek (Slovenske Konji- ce), dir. Milan Istenič( Šmar- je) in Janez Narad (Trbovlje- Hrastnik); organizacijsko-po- litični zbor: Tone Erjavec (Celje II.), Hintoo Cop (Mo- zirje), Florjan Jančič (Slo- venske konjiče), Milan Čre- pdnšek (Šmarje) in Stane Do- lanc (Trbovlje—Hrastnik). Občinske skupščine so tudi potrdile kadidature za zvezni in republiški zbor, med ka- terimi bodo dokončno od- ločali volivci na nedeljskih volitvah. Za zvezni zbor kandidirata Viktor Avbelj (Celje I.) in Tine Reimškar (Ljubljana II.), za republiški zbor pa kandidirajo: Sergeij Kraigher (Celje II. ), Magda Kočar in Bogdan šnabl (Celje IV.), Jože Deberšek (Mozirje), ing. Adolf Tavčar in Viktor Jero- melj (Slovenske Konjice), Darko Bizjak in Benjamin Božiček (Šmarje), Alojz Na- potnik in Martin Primožič (Velenje I.). ing Zvone Peli- kan (Žalec), Marko Forte (Trbovlje) in Janez Viipotnik (Zagorje). Domači problemi v mednarodni luči Domači problemi in naloge v luči mednarodnega turi- stičnega leta, to je bil moto, ki se je ponavljal na uspe- lem občnem zboru celjske tu- ristične zveze. Sicer pa je tu- di ta obračun dela pokazal vse prednosti področne turi- stične organizacije, ki se je uveljavila ne samo kot koor- dinator akcij, marveč tudi kot pobudnik za napredek turističnega gospodarstva pri nas. Zato ni naključje, če so delegati zahtevali, da ostane celjska turistična zveza tudi vnaprej in da ohrani dejavnost na območju, na ka- terem deluje. Hvaležna je ugotovitev, da se je v prizadevanja za raz- voj turizma vključil tudi Za- vod za prosvetno pedagoško služ^p, ki je med drugim skupaj s turistično zvezo razpisal tekmovanje v pisa- nju šolskih nalog s turistič- no problematiko. Občni zbor je opozoril še na druge naloge in proble- me, kot na nujnost moderni- zacije obsotelske ceste, na tu- ristično takso, ki bi se morala v celoti vračati v turistično dejavnost, na propagando itd. Razveseljiva je bila novica, da so bili že na začetku letošnje sezone zabeleženi izredni re- zultati, kar še zlasti velja za Celje, Rogaško Slatino pa tu- di za Velenje. Prizadevanja celjske turistične zveze bodo namenjena tudi šentjurski občini, ki je edina na tem območju brez turističnega društva. Prav bi bilo, če bi bil tudi predlog za uveljavitev izvirnih spominkov deležen ustreznega razumevanja. Ko so ob zaključku zaseda- nja izvolili člane novega upravnega odbora pa tudi čla- ne komisij, so predsedniško mesto vnovič zaupali Radu Jenku, mesto glavnega tajni- ka pa prof. Zoranu Vudler- ju. Za podpredsednika celj- ske turistične zveze so izbra- li inž. Branka Korbarja. M. B. p. p. 161 „Cvetje zla'4 Dolgo sem se priprav- ljal, preden sem začel s pisanjem. Spodbudila me je kritika o krstni uprizo- ritvi Smoletove igre »Cvet- je zla«. Mnenje pisca H. S. ste objavili v prejšnji številki. O igri sem precej razmišljal in bi rad tudi sam povedal, kaj mislim. V letošnjem repertoarju SLG je dobilo častno me- sto šest slovenskih avtor- jev — deloma se mi. zdi to prav, še posebej zaradi tega, ker so bili med nji- mi zastopniki mlajše dra- matike. Staro resnico predstavljajo zgodbe o prav trnovih potih sloven- skih avtorjev v hram bo- ginje Talije. Pa pustimo to. Verjetno bi lahko za- stavil prvo vprašanje — ali je takšno razmerje v repertoarju za jugoslovan- ske in tuje dramatike upravičeno. Drugič: ali žanrska usmerjenost ust- reza strukturi obiskoval- cev, ko je med njimi pre- cejšen del mladine. S tem ne mislim reči, da je tre- ba upoštevati samo inte- rese občinstva, niti ne, da bi mladi želeli samo takš- no ali drugačno vsebino v repertoarju. Hočem med drugim samo reči, da »Cvetje zla« lahko pozdra- vimo samo kot eno izmed novitet v novejši slovenski dramatiki. To pa ni zado- sten razlog za uvrstitev v naše gledališče, ki sicer nima niti razvajenega ob- činstva niti hladnega, niti radodarnega z velikimi priznanji, zdi pa se mi, da je »Cvetje zla« vendar poskus, za katerim nam je lahko žal. Tudi zaradi stanja, v katerem je že nekaj časa Slovensko ljud- sko gledališče. Za Dominika Smoleta pravijo, da so njegove igre zmes liričnosti in refleksi- je. Tudi v »Cvetju zla« je tako, le da je vse zlo po- vedano na tako komplici- ran, neživljenjski in nič nov način, da nas ta igra v teh kratkih dejanjih res ni mogla ogreti. Oprostite, mene namreč ni. In se o njej tudi ne bi oglasil, če ne bi sodil, da gledalci po- tem nehote delamo krivi- co izrednemu trudu igral- ske ekipe, ki ji samo zara- di nuje dajemo več kot za- služeno priznanje — zno- traj pa ostajamo hladni kajti zlo nas ni ožgalo. Arl ti prizadelo. Ali ni to ško- da, če pomislimo na sijaj- ne predstave Sartrovih Umazanih rok in Cankar- jeve drame Za narodov blagor?! Ne vem, če imam prav. Rad bi slišal še za druga mnenja mojih sovrstnikov. Toda zdi se mi, da bi mo- rali o takšnih predstavah, bolje, o takšnih igrah več pisati, bolj opredeljeno in bolj iskreno — zlasti če zahtevamo, da drži gleda- lišče ogledalo družbi, ali je Cvetje zla naša podo- ba? LEON CVETEK Pogrešamo Tokrat se oglašajo vaši naročniki s podeželja, ki jim v Celjskem tedniku marsikaj ni všeč. Gre namreč za to, da objavlja- te vse več političnih pri- spevkov, kar nas ne zani- ma kdove kako. Želimo, da bi objavljali članke, na primer iz sod- ne dvorane, kot ste to že objavljali. V tedniku tudi manj pišete o podobnih nesrečah, kot se je pripe- tila v Dovžah pri Slovenj Gradcu, namreč o izginuli Metki Krljan. Res je, da so o tem pisali časopisi, toda v Celjskem tedniku tega nismo zasledili. Želimo tudi, da bi objav- ljali imena in priimke no- voporočencev s celjskega območja, če bo novi ted- nik izhajal na 20 straneh, kot napovedujete, vas pro- simo, da bi našli prostor tudi za naše želje, ki jim dodajamo še kroniko ne- sreč. Pripomba uredništva: Prepričani smo, da s »političnimi prispevki« ne »pretiravamo«, saj navse- zadnje političnega meha- nizma tudi ne moremo lo- čevati od časa in prostora, v katerem živimo. Prav tako ne gre zameriti, če nismo pisali o izginuli Marjetki Krljan, ker TED- NIK pač ne more pisati o vsem in od vsepovsod. Imen novoporočencev naj- brž ne bomo mogli objav- ljati — gre namreč za to, da je poroka zasebna stvar vsakega posamezni- ka. Vse drugo pa bomo upoštevali, če že ne v prvi prihodnji, vsaj v nasled- njih številkah. Vsekakor si bomo prizadevali, da bo novi TEDNIK zadovoljil najširši krog bralcev in postal zares njihov. Ob tej priložnosti vabimo še dru- ge bralce, da se oglasijo s svojimi mnenji, pripomba- mi in predlogi in tudi — s podpisi! LETOS VEČJI IZVOZ V AMERIKO Za pol milijona dolarjev Pred nedavnim so v hra- stniški steklarni zaključili tretjo fazo rekonstrukcije m tako avtomatizirali proizvod- njo. Zdaj še urejujejo okoli- co, gradijo pa tudi novo sli- karnico, kar je bilo nujno potrebno predvsem zaradi boljših delovnih pogojev. V novi slikamici bodo sodobne naprave preprečevale zastru- pitve s svincem, v njej pa bodo dekorirali kozarce predvsem za izvoz. Steklarna Hrastnik se vsa- ko leto bolje uveljavlja na mednarodnem trgu. Četudi je bil letos v prvih treh mese- cih položaj nekoliko manj ugoden, so vendarle izpolnili izvozni program v prvem tri- mesečju s 85 odstotki. V aprilu predvidevajo sklenitev nadaljnjih pogodb, med ka- terimi bi prodali v ZDA kar za pol milijona dolarjev iz- delkov. To je skoraj tretjina celotnega letnega izvoznega programa, ki so ga predvideli za milijon 850 tisoč dolarjev. V izpolnjevanju izvoznega in proizvodnega programa jih je deloma ovirala tudi uved- ba avtomatizacije. Trenutno si prizadevajo, da bi izboljšali litino za steklene modele in usposabljajo kadre, ki še ne obvladajo v celoti novih stro- jev. Proizvodni program so v prvem trimesečju letos iz- polnili z 90 odstotki, a pre- pričani so, da ga bodo kma- lu morda celo presegli. Hkrati z rekonstrukcijo so mislili tudi na nove garde- robe s kopalnicami in sanita- rijami, kar tudi dokončuje- jo v teh dneh. Vse te spremembe zagotav- ljajo kolektivu še letos bolj- še uspehe. Uvedba avtomati- zacije je terjala nov sistem delitve osebnih dohodkov. Zdaj pripravljajo spremembe, ki bi jih naj uveljavili do konca maja. S spremenjenim pravilnikom o delitvi cseb- nih dohodkov nameravajo do- seči ustreznejšo delitev po delu, kar bi vplivalo budi na večjo produktivnost. H. SAVODNIK ' m OBRAZI Alojz Lušenc Pred mnogimi leti mu je nekdo prodal slab radij- ski sprejemnik. S tem je seveda usnjarja Alojza Lu- šenca grdo obral, toda hkrati mu je tudi nekako pomagal. V njem je vzbu- dil strastno zanimanje za vse, kar je povezano z radiom. Lušenc je takrat namreč sklenil, da ga nih- če več ne bo tako temelji- to prevaral in odtlej mu njegov konjiček — radio- amaterizem temeljito do- polnjuje nič kaj lahko in veselo življenje. Pot do njegovega stano- vanja nam je pokazala majhna punčka. Seveda ga ni bilo doma. Verjetno si je dal kaj opraviti z novo napeljavo in ozvočenjem Slovenskih Konjic, z de- lom, ki mu je vzelo precej ur in potrpljenja. »Volitve so,« je dejal, ko se je vrnil in nas nezaup- ljivo vprašal, kaj bi hote- li, »pa sem jih spomnil, da bi nam ozvočenje zelo prav prišlo. Na občini so odobrili 50 tisoč dinarjev in uredil sem, kar je tre- ba... Ne, nisem bil ustanovi- telj našega radiokluba, pri- šel pa sem skoraj istočas- no. V vsem tem dolgem času smo se ničkolikokrat selili, nekajkrat zaspali, pa se spet zdramili in zno- va poprijeli. Imeli smo ne- kaj radiotelegrafskih teča- jev, uredili smo celo trgo- vino z radijskimi potreb- ščinami, ki je danes že samostojno podjetje, pa tudi delavnico smo imeli. Lani sem zbolel in med- tem so klub spet postavili na cesto. Znova smo ga spravili pod streho in ga začeli resneje uporabljati za namene civilne zaščite. Mogoče bomo nekoč imeli celo lastno radijsko lokal- no postajo...« Radioklub je menda edi- no, o čemer se Lušenc rad pogovarja. Na vse drugo zamahne z roko, kot bi hotel dejati: »To pa kar pustimo!« In vendar se tu in tam utrne kakšna bese- da, ki počasi dopolnjuje sliko o človeku, ki mu je sonce le malokrat obsijalo pot, polno skromnosti, za- grenjenosti, razočaranja in nezaupljivosti. »Ja, v usnjarni sem de- lal dvajset let. če sem bil kdaj član delavskega sve- ta? O, bil! Pa sem zmeraj povedal, kar mi je ležalo na srcu. To pa ni bilo vsem všeč. Zato se nisem nič kaj dobro obnesel. Vi- dite, tu je fotografija z vo- litev, kjer sem bil v volil- ni komisiji, tole pa je bilo slikano takrat, ko smo udarniško delali cesto od Peska do stolpa na Ro- gli...« »Povsod tam je bil, kjer je bilo treba kaj delati,« je vskočila žena. »Denar so pa drugi pobrali.« »Daj no, kdor nič ne tvega, ne more nič dobiti. Jaz sem vsa ta leta vsaj toliko delal, da me lahko zdaj kritizirajo. Nekateri govorijo, drugi pa delajo — še zmeraj je tako!« In vendar se Lušenc mo- ti. Tisti, ki ga poznajo, o njem čisto nič slabo ne mislijo. Vidijo ga takega, kot je, in včasih tudi do- bro razumejo kakšno nje- govo naglo in nepričako- vano. Takega ga je nare- dilo življenje: težko otro- štvo, politični pripor, pri- silno delo med vojno, bo- lezen, invalidska upokoji- tev, pa občutek, da ga nihče ne razume in ne ceni njegovih raznoterih prizadevanj. Zakaj radio- klub ni vse, tu je še foto- grafija, za katero se je nekoč navduševal, pa aero- klub, ki bi ga rad ustano- vil za mladino, ansambel narodno-zabavne glasbe in še in še. Preveč, da bi vse zmogel in vendar je ta »preveč« smisel njegovega življenja in eno njegovih redkih zadovoljstev. I. B. TEDNIK, 20. APRILA 1967 2 V nedeljo doma (Povprečni zapis) gna izmed možnosti, ki jih po statistiki povprečne- ga državljanu vsakdanje živ- ljenje. Je tu Trnavec 13: Umetna gnojila lahko dobiš, sa- mo za denar je težko. Doma imam majhne otroke, ki ne mo- rejo delati na posestvu, imam pa 13 hektarov zemlje. Vedno mi manjka pridnih rok za obdelavo zemlje. Odikup naših pridelkov ni najboljši in moram vedno do- bro premisliti, kako bom plačal delavce, gnojila in drugo. Zato tudi večino zemlje posipljem s hlevskim gnojem. IVAN ROŽANC, Goričica 2: Umetnih gnojil je še preveč in ne premalo, kot so nekateri govorili v začetku leta. Letos sem dobil 1000 kg umetnih gnojil in to na- mesto odškodnine v denarju, ker je moja kmetija na plinskem področju. Za takšno obliko po- vračila smo se odločili sami. Gnojila potrebujem in bi jih mo- ral kupiti, tako pa je vseeno: de- nar ali gnojila, še za pot pri- hranim. IVAN PLETERSKI: Goričica 1: Z gnojili smo na našem področju dobro preskrbljeni, ker jih do- bivamo v obliki odškodnine na- mesto denarja. Resnica je, da so gnotjila draga, toda če hočemo imeti dober pridelek, moramo dobro gnojiti. Moram pa pove- dati, da škoda, ki nam jo dela plin na drevjiu, zemlji, pač po- vsod, s tem še ni poravnana in ne verjamem, če bo kdaj. V Rogaški Slatini se je turistična sezona že začela. V teh dneh, ko je aprilsko son- ce malo močneje ogrelo park, je bil v Rogaški pravi živžav tujcev in domačinov, ki so kraju dali nekdanje turistično vzdušje. Medtem ko se je večina gostov ustav- ljala s kozarcem »Rogaške«, so delavci gradbenega podjetja hiteli z delom na novi pivnici. Dogradili bi jo naj že do pričetka glavne sezone. Foto: J. Sever Zakonitost iz prakse Bogdan šnabl, tajnik kra- jevne skupnosti Frankolovo, ki kandidira za poslanca v republiški zbor, meni, da si poslanec zagotovi najboljše stike s svojimi volivci, če ži- vi v volilni enoti, katero za- stopa. Seveda mora poslanec tudi večkrat obiskati ljudi, saj ima takrat največ prilož- nosti, da se podrobno sezna- ni s konkretno problematiko posameznih krajev. Eden izmed najbolj po- membnih nalog poslanca je nedvomno v tem, da zaznava delovanje zakonov in predpi- sov v praksi, pri čemer je še posebej odločilno, da živi in deluje poslanec v takem oko- lju, kjer lahko neposredno občuti učinek zakonov, saj je to pomembno merilo, ki mu pomaga oblikovati zakonitost iz prakse — za prakso. Bistvene probleme svojega volilnega območja vidi Bo- gdan šnabl v kmetijstvu, ki je še razmeroma ekstenzivno in so tudi pogoji za bolj in- tenzivno kmetijsko proizvod- njo omejeni. Pomembno me- sto pripisuje tudi turizmu, ki bi se moglo ob večji skr- bi za mednarodno cesto, ob doslednejšem izkorišča- nju drugih pogojev in ob več- ji domiselnosti turističnih delavcev dosti bolje razvijati in prispevati v splošno do- dobrobit prebivalstva. Ne nazadnje, meni Bogdan šnabl, bi se morali prizade- vati, da bi delo krajevnih skupnosti organizacijsko utr- dili in jih vsebinsko oboga- tili, saj bi takšne krajevne skupnosti postale prave inte- resne skupnosti občanov in se- stavni del krajevne samou- prave ter bi se tako aktivno vključile v reševanje proble- mov posameznih območij. Lojze Požun ING. ZVONE PELIKAN, KANDIDAT ZA SPLOŠNI ZBOR REPUBLIŠKE SKUPŠČINE KMETIJSTVU JE POTREBEN SISTEM Z reformo smo sicer že ne- koliko uravnovesili in posta- vili v enakopraven položaj vse proizvajalne panoge, ven- dar imamo kmetijci še ve- dno občutek, da smo — za- daj. Prepričan sem, da v na- ši republiki še zdaleč ne po- svečajo kmetijstvu toliko po- zornosti, kot bi mu glede na pomen morali. V kmetijstvu rešujemo probleme preveč na kratko. To v bistvu pome- ni, da jih ne rešujemo, tem- več jih le premostimo, za reševanje je potrebno daljše obdobje ali pa vsaj deset let. Pobliže poglejmo samo novi zakon o prometu s kme- tijskimi proizvodi! Po tem zakonu bo lahko vsak kup- čeval, prekupčeval — nihče pa ne bo zaradi dobičkarstva vlagal nazaj. Kdorkoli izven sedanjih meja neke kmetij- ske delovne organizacije bo lahko prišel nakupovat, nu- dil bo lahko več, kajti ne bo mu treba skrbeti ne za ob- novo, investicije in ne za strokovne službe. S tem, ko vemo, da je strokovna služba že zdaj na psu, prehajamo v fazo, ko ne bo nihče za nič odgovarjal. Kako ta problem, ki je nastal zaradi premalo in z vseh strani osvetljenega, razčlenjenega zakona, sedaj reševati, ne vem. Poslanec še nisem bil in ne vem kako daleč seže poslančev glas; če pa bom, bom vsekakor proti sprejemanju takšnih zako- nov, ki so ga po mojem mne- nju izsilili gostinci in trgovi- na. Morda bomo z njim res odpravili možnostni monopol določenih kmetijskih organi- zacij, toda s to odpravo bo- mo izgubili mnogo več kot samo monopol. Kaže pa, da nas spodrsljaji prav v kmetij- stvu, še vedno niso dovolj izučili. na kratko TURIZEM NE POZNA MEJA čeprav ima sodelovanje celjskih ter graških in du- najskih turističnih delavcev že nekajletno tradicijo, je prišlo zlasti letos, v medna- rodnem letu turizma, do te- snejših stikov predvsem med Celjem in Gradcem. Ta- ko so bili pred kratkim celj- ski turistični delavci gostje graškega mesta, od ponedelj- ka dalje pa je v Celju turi- stična delavka iz tega av- strijskega mesta, ki daje v turističnem uradu poleg ki- na Metropol vsa pojasnila o turističnem razvoju in mož- nostih turističnega razmaha Gradca. S seboj je prinesla nekaj lepih prospektov in drugega turističnega propa- gandnega gradiva. Svoje delo v Celju bo končala v soboto. — mb SLABO OBISKANI ZBORI Pred kratkim je izvršni od- bor občinske konference So- cialistične zveze v Slovenskih Konjicah analiziral dosedanji potek predvolilne dejavnosti. Zbori volivcev so bili sicer povsod pravočasno končani, vendar pa je bila udeležba kar na 31 zborih tako nizka, da so morali čakati na »eno- urno zamudo«, ko lahko zbor začne z delom ne glede na število udeležencev. Mnogo bolj so bili obiskani zbori de- lovnih ljudi v podjetjih in za- vodih. Med 38 kandidati za 17 od- borniških mest v občinskem zboru je 9 takih, ki niso bili evidentirani, ker so nekate- ri evidentirani odklonili kan- didaturo. Kaže, da bo v no- voizvoljeni skupščini manj žena, kot jih je bilo doslej. INVESTICIJE V ZAGORJU Srednjeročni program raz- voja občine Zagorje predvi- deva, da bodo do leta 1970 uporabili za investicije v in- dustriji 46 milijonov novih dinarjev. Tovarna elektropor- celana Izlake bo gradila no- vo sodobno tunelsko peč in sušilnico; industrija gradbe- nega materiala je začela že la- ni z gradnjo nove hidrarne, ki bo začela v kratkem obra- tovati, v prihodnjih letih pa nameravajo zgraditi še nove peči za žganje apna, s čimer se bo kolektiv laže vključil v mednarodno blagovno izme- njavo. V drugih industrijskih delovnih organizacijah pa mi- slijo na izboljšanje strojnega parka, na odpravo tesnih grl v proizvodnji ter tudi na več- je izkoriščanje zdajšnjih ka- pacitet. TEDNIK, 20. APRILA 1967 5 kulturna KRONIKA HOJNIKOVE INTARZIJE V soboto 15. aprila so v Delavskem domu v Trbov- ljah odprli samostojno raz- stavo intarzij Mirka Hojnika. Za Hojndkovo umetniško na- gnjenje so vedeli doslej le njegovi najožji znanci, četudi se s slikanjem v intarzij s ki tehniki ukvarja že od ieta 1963. V Trbovljah je dejan- sko njegova krstna razstava. Mirko Hojnik je frizerski mojster in prebiva stalno v Celju. Vsega skupaj ima do- slej izdelanih 23 del, večidel z naravno motiviko celjske tu- ristične okolice, lotil pa se je tudi že drugih motivskih ob- močij. POLNA DVORANA V Socki je domače prosvet- no društvo »France Preše- ren« že dvakrat uprizorilo Marinčevo igro »Poročil se bom s svojo ženo«. Ljudje so bili zelo zadovoljni s pred- stavo in so z burnim ploska- njem nagradili 16-članski igralski kolektiv, člani dram- ske skupine so se odločili, da bodo gostovali še v Vitanju, Stranicah in nekaterih dru- gih okoliških krajih. SAVINJSKA DOLINA POJE Tak je bil naslov priredit- ve, ki je prejšnjo nedeljo privabila v Letuš devet zbo- rov žalske občine. Bilo je nepozabno srečanje, še dol- go se ga bodo spominjali pev- ci pa tudi nad 300 ljudi, ki se je zbralo v dvorani, se bo rado v mislih vračalo k na- stopu. Zbori, mešani in tno- šflci, so prišli iz Zabukovice, 2alca, Braslovč, Polzele, Pe- trovč in Letuša. Ni šlo za tek- movanje; to je bil samo pri- kaz dela in uspehov, a uspe- šen; bilo je srečanje tistih, ki jih slovenska narodna in umetna pesem združuje v ve- lik zbor, pozneje je zapela še vsa dvorana ... pela je Sa- vinjska dolina. Nepozaben je bil nastop mešanega zbora iz Žalca, ki se je predstavil z Grumo- vim venčkom narodnih. In potem, ko so končali uradni del nastopa, so morali zape- ti še pevovodje. Pet pesmi je zadonelo v dvorani. Ploska- nja ni hotelo biti konca. Za- tem so zapeli še vsi skupaj, in peli so dolgo, dolgo v večer. Niso se mogli raziti. Združi- la jih je pesem. Bili so sreč- ni in zadovoljni. Zanje in za one, ki so jih prišli poslušat, je bil to lep dan. Da bi jih bilo še več. M B. UKINITEV CELJSKEGA UČITELJIŠČA KAJ BO Z DIJAKI? Marsikdo ne ve, da učiteljišča v Celju pravzaprav ni več. Sprememba izobrazbene strukture učiteljev je na- mreč terjala preusmeritev ustanove v gimnazijo peda- goške smeri, ta pa seveda ne bo dala formiranih uči- teljev, ker bo za to potrebno še dve leti pedagoške akademije. O problemih, ki so s tem v zvezi, piše prof. Albin Podjavoršek. 2e ko smo pred leti raz- mišljali o ukinitvi učiteljišč in o prehodu na pedagoške gimnazije, smo imeli mnogi pomisleke, ali bo ta oblika vzgoje dala pozitivne rezulta- te. Namesto v učiteljišče vpi- sujemo dijake sedaj že tretje šolsko leto v gimnazijo peda- goške smeri z velikim dvo- mom, ali bodo vsi vpisani na- daljevali študij na pedagoški akademiji v Ljubljani. Ko razmišljamo o nadaljnji uso- di naše osnovnošolske mla- dine, o mladini, ki se sedaj vključuje v pedagoški poklic ter o potrebah našega terena po pedagoških kadrih, smo nujno zaskrbljeni, ker se bo- do skoraj povsod pokazale v škodo naše dražbe velike vr- zeli. Po statističnih podatkih imamo v 11 občinah bivšega okraja okrog 15 tisoč otrok do zmogljivost srednjih terih jih je v vzgojnih usta- novah komaj okrog 0,26 od- stotka; okrog 20 tisoč otrok je starih od 3 do 7 let, od teh je v vzgojno varstvenih usta- novah (po podatkih iz šol. le- ta 1963/64) budi komaj 5,3 odstotka. Misliti bomo torej morali na ustanavljanje no- vih vzgojno varstvenih usta- nov, te pa bodo terjale ka- dre. Od kod? Vzgajajmo jih v Celju! Kakor je slišati bo- do zmogljivostih srednjih vzgojitelijtskih šol v Ljubljani in Maribora podvojili, Celje pa je na srednjih šolah že tako najrevnejše slovensko mesto! Nujno je tedaj, da bi pričeli že z novim šolskim le- tom namesto z učiteljiščem tudi v Celju za naše potrebe z vzgajanjem in izobraževa- njem vzgojiteljskega kadra, saj imamo potrebne pedago- ške strokovnjake in bi z lah- koto organizirali takšno šo- lo. Obstajajo možnosti, da bi vsaj en letnik sTednje vzgoji- teljske šole v Celju vključili v gimnazijo pedagoške smeri kot paralelni letnik. Tako bi lahko pripravili letno 30 do 40 deklet, če hočemo namreč solidno razvojno pot naše mladine, ji moramo namreč omogočiti varstvo in solidno vzgojene vodnike zunaj šole, posebej tam, kjer so starši dalj časa odsotni od doma ali pa je vzgoja v družini po- manjkljiva. Jasno nam mora biti, da sedanjih škandaloz- nih razmer v naših vzgojno varstvenih ustanovah ne bo- mo mogli prenašati dolgo, za- radi česar je vzgoja ustrez- nih kadrov nujna! Dragi problem je vzgoja osnovnošolskih učiteljev. Od tistih, ki so se vpisali v gim- nazijo pedagoške smeri, bi se jih verjetno mnogo odločilo za osnovnošolske učitelje (od 1. do 5. razreda), če bi bila možnost v Celju. Zadnja le- ta je tu odlično deloval štu- dijski center pedagoške aka- demije v Ljubljani. Ali ne bi bilo umestno, da bi v Celju po prvi maturi na gimnaziji pedagoške meri v šolskem letu 1968/69 odprli razred študentov PA, ki bi študirali organizirano kot podružnica ljubljanske PA smer osnov- nošolskega pouka? študenti bi si v ugodnejših pogojih pridobili višješolsko izobraz- bo in tako dosegli svoj živ- ljenjski cilj! Tretje vprašanje je, kam z našo doraščajočo mladino? četudi bodo v Ljubljani in Maribora podvojili nekatere šole, je pri tem zelo dvom- ljivo, ali bodo naši mladi lju- dje tam našli svoj prostor! Ljubljana in Maribor ima- ta tolikšno zaledje, da bosta komaj zadovoljila svojim po- trebam. Treba je misliti tudi na življenjske pogoje in zmož- nosti naše mladine. Marsiko- ga bi veljal študij v Celju dosti manj kakor drugod, še zlasti če je domačin ali iz ne- posredne okolice. Marsikdo pa bo tako moral študij sploh opustiti. Ali ni to žalostno? Ali ne bi kazalo o tem raz- misliti in predvsem tudi naj- ti rešitve? Naj ta prispevek vzpodbudi še drage k razmiš- ljanju, saj ravnodušni zares ne moremo ostati! V Celju je malo vzgojno varstvenih ustanov in še manj otroških igrišč. Ponekod so igrišča že bila, a so se morala umakniti drugim objektom. Ob prvem spomla- danskem soncu privabijo redki peskovniki vse polno otrok, kakor na sliki na igrišču ob Savinji. (Posnetek: pionirski foto krožek II. osnovne šole v Celju.) Glasujmo za mir in socializem Lojze Požun: II. GRUPA ODREDOV PARTIZANSKIH ČET Tako so torej nameravali postaviti s 300 parti- zani, kolikor jih je imela II. grapa odredov konec apri- la na Dolenjskem, in s partizani na štajerskem dva bataljona Savinjskega odreda z nekaj več kot po 100 borcev, Pohorski odred pa z enim bataljonom. Za pred- videni Dravski odred zaenkrat niso imeli na razpolago niti moštva niti orožja. Bataljoni naj bi imeli po tri čebje, vod težkih mitrailjeacev in vod konjenice. Trbo- veljsko oziroma Revirsko četo so nameravali kot po- znavalce terena porazdeliti v Savinjski odred, Savinjsko četo pa v Pohorskega. Izgleda, da tedaj še niso vedeli, da obstaja na štajerskem že I. štajerski bataljon s tremi četami. Glavno poveljstvo je 25. aprila 1942 poslalo štabu II. grape naredbo o odlikovanju njenega komandanta in politkomisarja, o priznanju in pohvali komandirjev za delo pri organizaciji II. grape odredov ter borcev za hraibanosit in junaštvo, z naročilom, naj jo prečrtajo pred zborom za 1. maj. Brigadni štab, ki se je bil pre- imenoval v štab II. grape odredov ter sprejel svoje dolžnosti, je potem s prvomajsko proslavo povezal pre- imenovanje brigade v grapo odredov ter istočasno iz novih čet formiral še IV. bataljon. Dne 5. maja je grapni štab sporočil Glavnemu po- veljstvu p formiranju treh bataljonov in ponovno po- vprašal za stik s Sergejem Kraigherjem. Tistega dne je namreč prejel naredbo Glavnega poveljstva z dne 29. aprila 1942, po kaiteri je bil dolžan v petnajstih dneh prestopiti z vso grapo na levi brez Save. Naslednji, peti bataljon, so ustanovili 19. maja 1942, okrog 1. junija pa še šesti bataljon. Kljub preimenovanju v grapo odredov je enota po svoji notranji organizaciji, sestavi, taktiki in disciplini ohranila nekatere lastnosti brigade. Borila se je proti značilni odredni nevezanosti na »domači teren«, delo- vala je kot celota pod osrednjim vodstvom in se je njen formacijski sestav razlikoval od dragih grap od- redov. Sicer so tri bataljone proglasili za Savinjski odred, draga dva pa za Pohorski, vendar do formira- nja teh odredov dejansko ni prišlo. Tako je na pri- mer postal Alojz Kolman-Marok, določen za koman- danta Savinjskega odreda, nekak namestnik koman- danta brigade oziroma šestih bataljonov, ker elastičnost poveljevanja ni dovoljevala, da bi se med štab in ba- taljone postavljala še vmesna poveljniška stopnja. Cen- tralizirane so bile obveščevalna služba, intendantura, sanitetna in propagandna. Prav tako enota ni imela nobenih ustanov in bolnišnic, skladišč in delavnic ve- zanih na določeno ozemlje, opremo je nosila s seboj in je bila potemtakem sposobna delovati na katerem- koli področju. Ni pa začela z večjimi ofenzivnimi ope- racijami le po nalogu Glavnega poveljstva samo zaradi priprav za prehod na štajersko. Zaradi težkih ma- nevrskih nalog — prehod na štajersko — je enota sprejemala v svoj sestav večidel prostovoljce, delavce iz Ljubljane in njene okolice, z Dolenjskega in štajer- skega, nekaj je bilo študentske mladine in prav maj- hen odstotek kmetov. V veliki večini so bili člani KPS in SKOJ. Zaradi tega je imela tudi značaj udarne pro- letarske enote. Kot prva taka enota v Sloveniji je bila I. štajerska partizanska brigada oziroma II. grapa od- redov vsekakor vzorna predhodnica poznejših sloven- skih brigad. Pred njo sta bili v jugoslovanskem okvira formirani I. proletarska brigada v Rudu 22. decembra 1941 in II. proletarska v čajnicu 1. marca 1942. (Nadaljevanje sledi) ODGOVARJA SEKRETAR SZDL V ŽALCU JOŽE JAN Uspehov ne manjka intervju — Dejavnost SZDL v žalski občini je bila v zad- njem obdobju izredno di- namična. Upravičeno lah- ko trdimo, da je organiza- cija postala dejansko tri- buna občanov. Ali menite, da je to že dovolj? »Prav gotovo se organi- zacija Socialistične zveze nikdar ne sme zadovoljiti z doseženimi uspehi, tem- več mora biti vedno v sre- dišču dogajanja. Le tako bo lahko vodilni dejavnik pri reševanju in odločanju o vseh pomembnih druž- beno političnih vpraša- njih.« — V prihodnjih dneh bodo volitve. Občani so na zborih volivcev in na konferencah krajevnih or- ganizacij SZDL večkrat očitali, češ da je premalo povezave med SZDL in ob- činsko skupščino ter da občinska skupščina pogo- sto uporablja SZDL za pri- pravo raznih zborov, reše- vanje problemov pa pre- pušča SZDL. »Ta trditev nedvomno za našo občino ne drži. Na- sprotno, ugotavljamo, da je organizacija SZDL pre- ko najrazličnejših oblik tesno povezana z občinsko skupščino in da tudi ni transmisija za informira- nje občanov s strani skup- ščine, temveč, da je po- memben činitelj pri krei- ranju krajevnih in občin- skih družbeno političnih odnosov.« — Kaj menite o očitku, da so nekatere službe pri reševanju problemov pre- malo prožne. Tu mislimo na relacijo občan — občin- ska uprava. »Ne bi želel mimo tega, da ne bi poudaril, da je vprašljivo, če so naši pred- pisi vedno smotrni, saj na- lagajo konkretno upravi občinske skupščine mno- go dela, s tem se pa zmanjšuje njena učinkovi- tost. Poleg tega pa ne sme- mo slabo ocenjevati dela občinske uprave kot celo- te, kar se pogosto dogaja, če ugotavljamo negativen odnos do dela in do obča- nov s strani posameznih uslužbencev.« — Zakaj je bilo nekaj kandidacijskih zborov prav v industrijskih krajih ne- uspešnih? »Vzrokov za to je ne- dvomno več. Eden je ta, da je v industrijskih sre- diščih večji osebni in družbeni standard obča- nov, zato pa tudi ne čutijo potrebe, da bi se zborov udeležili. Občani večkrat dajejo pripombe, ki pa jih zaradi pomanjkanja fi- nančnih sredstev ne more- jo upoštevati, kar zopet vpliva na udeležbo. Res pa je tudi to, da smo v zad- njem času ustvarili neko malodušje med ljudmi, ko smo kritizirali razmere v gospodarstvu in družbenih službah v reformi, ne zna- mo pa težave in prihodnje naloge povezovati z dose- ženimi uspehi, ki jih ne manjka.« — Kako bi komentirali odsotnost osemnajstih od- bornikov* na zadnji seji občinske skupščine? »Menim, da je bila ude- ležba zadovoljiva, ker je bilo neupravičeno odsotnih le osem odbornikov.« — Ali se vam zdi, da bo občinska skupščina iz- polnila načelo o obvešča- nju občanov deklarirano s statutom, če je za to na- menila le pet tisoč novih dinarjev? »Pet tisoč novih dinar- jev niso edina sredstva, ki so namenjena za informi- ranje občanov. Na področ- ju občine izdajajo delovne organizacije. 9 glasil v več kot 6000 izvodih. Poleg te- ga pa vemo, da ima vsaka tretja družina naročen TEDNIK, vsaka sedma DELO in vsaka osma VE- ČER. Tudi število radij- skih naročnikov je tolikš- no, kolikor imamo v pov- prečju družin . .. — Občani so na krajev- nih konferencah SZDL po- gosto razpravljali le o ko- munalnih problemih in manj o delu organizacije. Zakaj? »Menim, da je prav in povsem razumljivo, da ob- čani na konferencah SZDL razpravljajo predvsem o ti- stih stvareh, ki so za njih življenjskega pomena. To so pa res največkrat ko- munalni problemi.« — Bili ste prosvetni de- lavec. Kako danes gledate na prizadevanja prosvet- nih delavcev v žalski obči- ni za reševanje financira- nja šolstva? »Sam se imam še vedno za prosvetnega delavca, pa čeprav ne opravljam ta po- klic že več kot pet let. Ne- dvomno so prizadevanja prosvetnih delavcev v naši občini za trajnejšo in ugodnejšo porazdelitev na- rodnega dohodka uteme- ljena. Prepričan pa sem, da bi morali vprašanje fi- nanciranja vzgoje in iz- obraževanja reševati na ravni republike, predvsem zaradi tega, ker je vpraša- nje osnovnega šolstva na- cionalno vprašanje in je potrebno vsem otrokom zagotoviti vsaj približno enake pogoje za dosego osnovne izobrazbe.« — Kaj se je v Žalcu spremenilo, kar je mesto? »Mnogo, toda kljub po- imenovanju nimamo več — denarja!« J. SEVER TEDNIK, 20. APRILA 1967 6 Gradimo nove tovarne umetnih gnojil Že prihodnje leto bomo proizvajali dovolj dušičnih gnojil Ob Letošnji spomladanski setvi je prišlo tudi v Slo- veniji do zastoja pri preskrbi z umetnimi gnojili. Za- kasnil se je uvoz. Ne morda zaradi tega, ker ne bi dobili potrebnih deviz, ampak zaradi tega, ker uvoz- niki niso imeli dovolj dinarskih sredstev za nakup deviz in je morala naposled priskočiti na pomoč Na- rodna banka. Uvoziti smo morali predvsem dušična gnojila, ker je domača proizvodnja teh gnojil še vedno premajhna, potrebe pa nadalje naraščajo. Prav zato gradimo zdaj nove tovarne, ki nam bodo dale tiste količine, ki jih zdaj uvažamo. Pred vojno leta 1939 je vsa Jugoslavija porabila komaj 31.600 ton umetnih gnojil, kar je le okrog 4 kilograme na hektar orne površine. Domača proiz- vodnja je bila zelo skrom- na. Tudi po vojni se je le počasi povečevala z razši- ritvijo obstoječih podjetij, šele ko smo začeli graditi velike nove tovarne umet- nih gnojil, se je hitro po- večala tudi poraba. Ta je znašala leta 1955 nekaj nad 270.000 ton, tri leta pozneje že 1 milijon ton, nato se je do leta 1960 gi- bala med 1,1 do 1,2 milijo- na ton, leta 1962 se je po. vzpela na 1,4 milijona ton, leta 1965 pa je prekorači- la 2 milijona ton. Z zgraditvijo velike to- varne superfosfata v Pra- hovem ob Donavi in po- zneje tovarne v Kosovski Mitrovici so se zmogljivo- sti povečale na 1 milijon ton superfosfata letno in zdaj celo presegajo po- trebe. Zato smo v letu 1965 po kritju celotne do- mače porabe lahko še iz. vozili 214.000 ton super- fosfata. Občuten primanj- kljaj pa imamo že v du- šičnih gnojilih, čeprav smo zgradili dve veliki to- varni kalcijevega amon- nitrata v Pančevu in v Lu- kavcu z zmogljivostjo 600 tisoč ton. Kalijeva gnojila pa bomo morali tudi v prihodnje uvažati, ker v Jugoslaviji ni naravnih na. hajališč te soli. Skupna proizvodnja umetnih gno- jil je lani dosegla 1,600.000 ton naproti 640.000 tonam pred štirimi leti. Sedanji primanjkljaj pri preskrbi z dušičnimi gno- jili pa bomo kmalu od- pravili, zlasti ko bo zgra- jena naša največja tovar- na v Kutini pri Zagrebu, ki bo letno dajala kar 800 tisoč ton dušičnih in me- šanih gnojil. Graditelji te tovarne — investitor je zagrebška Industrija nafte INA — zatrjujejo, da bo kutinska tovarna že letos ob jesenski setvi dala pr. ve količine kalcijevega amonnitrata. Svojo zmog- ljivost pa povečuje tudi pančevska tovarna. Tako bomo imeli prihodnje leto tudi dovolj dušičnih gno- jil in nam jih ne bo treba v večjem obsegu uvažati. Seveda pa moramo ra- čunati, da se bodo z na- daljnjim uveljavljanjem sodobne agrotehnike na široki fronti potrebe še znatno povečale. Vedeti moramo, da porabijo da- nes polovico vseh umet- nih gnojil družbena kme. tijska gospodarstva, če- prav obsegajo le dobrih 20 odstotkov ornih povr- šin. Naglo pa se širi po- raba gnojil tudi v zaseb- nem sektorju, zlasti v pro- izvodnem sodelovanju. To velja tudi za Slovenijo, ki zdaj porabi na leto okrog 130.000 ton umetnih gno- jil, kar je še vedno malo za sodobno poljedelsko proizvodnjo. Zato bomo morali zgraditi še nove zmogljivosti za proizvod, njo umetnih gnojil. Pri tem bo, kakor vse kaže, imela svoj delež tudi Slo- venija. Celjska Cinkarna prihaja predvsem v poštev kot soinvestitor oziroma interesent iza gradnjo pred- videnega velikega objekta, ki bo porabil pretežni del opreme, naročene v Veli- ki Britaniji za energoke- mični obrat Velenje. Po spremenjenem in izpopol- njenem programu gre predvsem za ure jo (kar- bamid), ki je naj izdatnej- še dušično gnojilo. P. SEUNIG &( ' J1 Dodatne izkušnje če v najbolj skopih po- tezah orišemo dosedanji del letošnjih volitev, po- tem velja najprej reči: še večja živahnost in dobri rezultati. Ob vsem tem pa si nabiramo še nove iz- kušnje, ki jih vsaj deloma lahko uporabimo že tudi v pripravah na volitve 23. aprila. širok krog občanov je pokazal izredno zavzetost za urejanje žgočih družbe- nih vprašanj, ki so se jih predvolilne razprave v So- cialistični zvezi, v drugih političnih, družbenih in strokovnih organizacijah, v samoupravnih organih in na zborih volivcev lote- vale brez prizanašanja in olepševanja. Vzporedno s tem je potekalo množično, javno izbiranje kandida- tov. Postopek kandidiranja, predstavljanja kandidatov kot tudi druge volilne pri- prave pa bo treba še bolj izpopolniti. Med drugim navrzimo samo vprašanje, kako doseči, da bi se tudi sami kandidati, ki sc si- cer že zdaj dokaj številno sodelovali v razpravah, v prihodnje še bolj aktivno vključevali v volilno ak- cijo. Volivcem se namreč najustrezneje predstavlja- jo ne s formalnim življe- njepisom, marveč z obrav- navanjem družbenih vpra- šanj in s svojimi stališči do te problematike. Med kandidati oziroma izvoljenimi poslanci in odborniki bi sicer želeli več neposrednih proizva- jalcev, žensk in mladine ter nekaj manj vodilnih ljudi in profesionalnih funkcionarjev. Kljub temu je izbor dober, čeprav bo najbrže prihodnjič kaza- lo še z več plati proučiti vse, kar zadeva sestavo skupščin. Na kandidacijskih zbo- rih, še bolj pa 9. aprila, smo začutili, da jemljemo volitve letos še bolj »za- res«. To pa hkrati zahteva toliko bolj organizirano, enotnejše in javno delo- vanje vseh poetičnih sil. čim več je takšnega delo- vanja, tem manj lahko prim hajajo do sape nezdrave lokalistične težnje, interesi ozkih grupic in trenja med njimi ter demagogija, Jd ?e na vse to prilepi. Torej: v naslednjih dneh še bolj na delo, da se bo- mo čimbolje pripravili tu- di na 23. april. MIRO ZAKRAJŠEK Kjer se prekine prometni tok Kdaj bosta Maribor in Zagreb povezana z dobro cesto? Pogled na zemljevid je zgovoren: iz Zagreba sili proti severu vse več tistih črt, ki pomenijo cestišča in so že dobila asfaltno »preprogo«. Tudi z mariborske in celjske strani se bližajo proti hrvaški meji takšne črte. Med obema cestnima sistemoma — hrvatskim in slo- venskim — pa je na tem območju še vedno precej širok pas, ki ga ne prečka nobena sodobna cesta. Promet, ki zdaj ni kaj pri- da živahen niti na naši niti aa hrvaški strani, ne bo mo- gel zaživeti v pravem obsegu vse dotlej, dokler ne bomo mrtve rokave cestnih odse- kov povezali med seboj in utrli tako prometnim toko- vom prosto pot s severa na jug in z juga na sever. Najbolj realno je najbrž dandanes še računati z nepo- sredno cestno povezavo med Zagrebom in Mariborom. Ta- ko imenovana zagorska ma- gistrala, ki se začne pri Za- grebu in konča pri Krapini, bo najbrž že kmalu prevzela vlogo pomembne prometne žile, ki utegne igrati važno vlogo tudi v mednarodnem merilu. Zagorska magistrala ima vse lastnosti sodobne avtoceste. Vsa križanja so speljana nad oesto ali pod njo, ovinki pa so grajeni ta- ko, da jih lahko vozilo spelje z nezmanjšano hitrostjo. Kot rečeno, je cesta zgrajena do Krapine, vendar jo zdaj po- daljšujejo naprej proti seve- ru. Letos bo — kakor predvi- devajo — zgrajena do sloven- sko-hrvaške meje in najbrž jo bodo že potihodnije leto za- čeli podaljševati do Ptuja. Delo opravljajo enote Jugo- slovanske ljudske armade. Pričakujemo torej lahko, da bo dobila štajerska že v najbližji prihodnosti zelo po- membno prometno žilo. Ta žila se ne bo začela pri Za- grebu in končala pri Maribo- ru, ampak bo predstavljala del pomembne mednarodne prometne zveze za vse tiste, ki potujejo iz zahodne Avstri- je in južne Nemčije skozi Beljak in Celovec čez mejni prehod pri Dravogradu, kjer bodo letos modernizirali še preostale tri kilometre ceste, do Maribora, Zagreba in na» prej na vzhod. Pa tudi Av- strijci iz vzhodnega dela dr- žave, predvsem z Dunaja, se utegnejo posluževati zagorske magistrale, kadar bodo poto- vali na obale Jadranskega morja. Naslednja prometna zveza, ki nujno kliče po moderniza oiji, je povezava med Krapd- no in Rogaško Slatino. Ven- dar pa so tu možnosti za čim prejšnjo ureditev nekoliko manjše kot za dograditev ce- ste med Krapino in Ptujem. V programu republiškega cestnega sklada je sicer zapi- sano, da je treba čimprej dokončno urediti cesto med Rogaško Slatino in Rogatcem, medtem ko preostalih nekaj kilometrov do hrvaške meje še vedno visi v zraku. Stro- kovnjaki namreč ugotavljajo, da je tukaj teren zelo težak in da bi po približnih cenit- vah veljala ureditev tega od- seka nič manj kot milijardo starih dinarjev. To pa je vso- ta, ki sd je republiški cestni sklad v sedanjih finančnih razmerah ne bi mogel pri- voščita, če ne dobi izdaten prispevek lokalnih činiteljev. Turistični delavci v Zagre- bu pa pravijo, da se prebival- ci Zagreba in okolice zelo za- nimajo za območje Rogaške Slatine, vendair se je zaradi slabe ceste zdaj izogibajo. »Uredite cesto do Rogaške Slatine,« pravijo turistični delavci v Zagrebu, »in videli boste, da vam bodo domači gostje ustvarili prav tako ve- lik promet kot inozemci!« Na območju vzhodne Slo- venije pa leži še ena zelo po- membna prometna žila, ki pride v poštev za nedeljski izletniški turizem, utegne pa močno poživiti kraje na Bi- zeljskem. Ta žila naj bi te- kla od Kumrovca skozi Bi- strico ob Sotld do Bizeljskega in nato dalje do Brežic in se nadaljevala po avtocesti do Zagreba. O tej cesti zdaj na republiškem cestnem skladu resno razpravljajo in verjet- no jo bodo uredili, brž ko bodo zagotovili potrebna sredstva. NIKO ISAJEVIČ Sproščen trg s pridelki Kaj predvideva predlog zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja blagovnega prometa Kandidat za poslanca republiškega zbora v Žalcu inž. Zvone Pelikan je v pogovoru s celjskim dopisni- kom »Dela« opozoril na to, da bi utegnilo s spre- jetjem zakona o blagovnem prometu priti do nezaže- lenih posledic. Najbolj se je bati, tako je dejal, da bi liberalizacija hmeljske trgovine povzročila nered na trgu. Oglejmo si pobliže, kaj predvideva predlog tega zakona, ki o njem že raz- pravljajo v republiški skupščini. Po dosedanjih predpisih je bil poudarjen tako imenovani monopol kmetijskih zadrug pri od- kupu, v novem zakonu pa je glede kupovanja kmetij- skih pridelkov od indivi- dualnih proizvajalcev po. udarjena udeležba gospo- darskih organizacij v pro- izvodnji. To pa se ureja s pogodbo med proizvajal- cem in gospodarsko orga- nizacijo. Vse druge pridel- ke, se pravi tiste, ki niso pridelani v organizirani proizvodnji, pa bodo go- spodarske organizacije, ki kupujejo tako blago za prodajo ali predelavo, po- slej lahko svobodno kupo. vale neposredno od indi- vidualnih proizvajalcev. Tega doslej niso smele in je bilo potrebno za to po- sebno dovoljenje. Kupovati pa bodo smeli tudi tako imenovani veliki potrošniki (zavodi in or- ganizacije ter zasebni obrtniki in gostinci, ki so jim kmetijski pridelki po- trebni za opravljanje nji- hove dejavnosti. Omejitev za vse kupce je le ta, da bodo morali pšenico, rž in koruzo, govedo in prašiče, grozdje za predelavo, mošt in vino, hmelj ter mleko kupovati samo v svojih poslovnih prostorih ne pa kar na kmetovem domu. Republiški sekretar za go- spodarstvo pa bo predpi- sal, kako morajo biti ure. jeni ti prostori. Govedo in prašiče pa bodo smeli od- kupovati tudi na organizi- ranih odkupnih mestih in na živinskih sejmih. To je doslej v glavnem že dobro organizirano in bi spreha- janje kupcev od kmeta do kmeta povzročalo samo nered. Po teh določilih bi bil odkup urejen takole: Kmetje bodo lahko pro- dajali svoje proizvode do- ma, na trgih in sejmih, v poslovnih prostorih kup- cev pa vse prej našteto od pšenice do mleka, če pa je sklenil kooperacij sko pogodbo, bo seveda pro- dal najprej tistemu, s ko. mer je pogodbo sklenil. Gospodarske organizaci- je bodo odkupovale pri- delke prvenstveno z ude- ležbo v proizvodnji, v svo- jih poslovnih prostorih vse pridelke pod poseb- nim režimom (od pšenice do mleka), druge pridelke pa tudi na kmetovem do- mu. »Veliki potrošniki« bodo lahko kupovali le ti- ste pridelke, ki niso odda. ni po kooperantski pogod- bi, pridelke pod posebnim režimom v svojih poslov- nih prostorih, druge pa na kmetovem domu. Posebno določilo zakon- skega predloga še pravi, da tisti, ki ni v delovnem razmerju v gospodarski organizaciji, ne bo smel kupovati ali prodajati za- njo žito, govedo in praši- če, grozdje za predelavo, mošt in vino, hmelj, mle- ko, krompir in sadje, ka- kor tudi industrijsko bla- go. V. JARC Zakon o izobraževalnih skupnostih v skupščini Zakon o izobraževalnih sku- pnostih in o financiranju iz- obraževanja in vzgoje je po dolgih razpravah tik pred sprejetjem v republiški skup- ščini. Nazadnje sta o njem razpravljala še izvršni komi- te CK ZKS in izvršni odbor glavnega odbora SZDL ter sta soglašala, da je treba zakon čimprej sprejeti. Iz- vršni odbor glavnega odbora pripominja, da samo s spre- jetjem zakona še ne bi dosti dosegli in da je treba vse temeljito pripraviti za nje- govo uresničitev. Predvsem bo treba pripraviti statute izobraževalnih skupnosti in v njih urediti še mnoga ne- jasna vprašanja iz medse- bojnih odnosov. NOVE MOŽNOSTI ZA RAZVOJ HRANILNO- KREDITNIH ORGANIZACIJ Po daljših pripravah kaže, da bomo v kratkem dobili republiški zakon o hranilno kreditnih zadrugah in hranil- no kreditnih službah pri kmetijskih organizacijah. Hranilnč kreditno zadruž- ništvo ima staro tradicijo zlasti v Sloveniji, saj so ime- le pred vojno zadružne hra- nilnice in posojilnice dve tretjini vseh hranilnih vlog v Sloveniji. Zdaj imamo v naši republiki okrog 90 hra- nilno kreditnih odsekov pri kmetijskih zadrugah in kme- tijskih gospodarskih organi- zacijah, ki pa se zaradi po- manjkanja ustreznih predpi- sov niso mogle prav razviti. Novi republiški zaikon bo odprl, kakor je to razvidno iz zakonskega osnutka, nove možnosti za ustanavljanje in poslovanje hranilno kreditnih zadrug in hranilno kreditnih služb, ki bodo zbirale hranil. ne vloge od kmetov in dru- gih občanov in jim dajale vse vrste posojil do 5 let, ne le za nabavo živine, semena, gnojil in drugih potrebščin ampak tudi za ureditev go- spodarskih poslopij, za na- kup strojev in podobno. Hranilno kreditno zadrugo bo lahko ustanovilo najmanj 50 občanov z deleži po 200 novih din, ki bodo jamčili z desetkratnim zneskom vpla- čanega deleža. Za hranilno kreditne odseke pa določa osnutek zakona, da morajo imeti poseben organ uprav- ljanja, v katerem bodo so. odločali kooperanti in vlaga- telji. V vsakem primeru bo tajnost vlog zajamčena. Za hranilne vloge pri hranilno kreditnih zadrugah in odse- kih bo dodatno jamčila re- publika. Skratka pogoji so zelo ugodni za razvoj hranil- no kreditnih organizacij. Zdaj je na našem podeželju precej neizkoriščenega denarja, ki se bo s posredovanjem novih hranilnih kreditnih organiza- cij lahko porabil za napredek podeželskega gospodarstva. F. S. UREJA MIRO ZAKRAJŠEK 7' TEDNIK — VESTNIK Po sledovih iskalcev zlata Ob stezah na ameriškem severu, ki so jih utrli lovci na srečo, so ostale le neme priče fciani italijaniski alpinist Walter Bonatti je na svojih pustolovskih, samotarskih popotovanjih obredel pol sveta. O svojih doživljajih je napisal serijo zanimivih reportaž, ki jih je dopolnil s čudovitimi fotografijami. V reportaži, ki jo objavljamo v današnji številki, nas bo popeljal po poteh, ki so jih pred več kot pol stolet- ja v dobi zlate mrzlice utirali iskalci zlata na daljnem ameriškem severu- Že tri dni sem v Skagwayu, čakam, da se bo vreme izbolj- šalo. V tem letnem času bi se samo norec spravil na pot preko prelaza Chilkoot, pravijo tukaj; celo kak »sour- dough« (»kislo testo — vzde- vek za starega, izkušenega iskalca zlata) iz leta 1898 ne bi bil tvegal te poti brez do- bre pasje vprege, pa čeprav je bila pot takrat utrjena in dobro označena. Ta velika dežela še nima prave zgodovine, razen tiste, ki se je pisala med zlato mrzlico na najdiščih v Klon- diku, pač pa se je tu rodilo brez števila lovskih in pusto- lovskih zgodb, ki so se s ča- som spremenile v mite in le- gende. Namenil sem se bil začeti svoje potovanje po daljnem severu preko Klondika, po- krajine, kjer so leta 1896 od- krili slovita najdišča zlata, kamor so se zapodili iskalci v dirki, ki ji v zgodovini ni para. Zato sem prišel najprej v Whitehorse, glavno mesto pokrajine Yukon Territory. Tu je v zraku dišalo po oz- račju zgodovinskega dogod- ka. Whitehorse, kar pomeni Beli konj, je bil v tistem času samo pristan na reki Yukon, onstran penečih se brzic, ki so vdihnile pionir- jem to slikovito ime. Danes stoji tu sodobno ameriško mestece, ki ima skoraj pet ti- soč prebivalcev, toda, po pra- vici povedano, v njem je ostalo le malo, zelo malo sle- njegovega burnega nastaja- nja Mnogo več spominov la je ohranjenih v srcih tamkajš- njih ljudi: čudovite stare ko- renine, kakršne dandanašnji ne rasejo več. Kljub temu, da sem si moral pomagati s tolmačem, so me prevzele njihove zgodbe, pogosto ne- verjetne in celo junaške, vse pa so se začenjale na prela- zu Chilkoot, prvi strahotni oviri na skoraj tisoč kilome- trov dolgi poti, ki je vodila te ljudi od Aljaškega zaliva do Klondika. S tresočim gla- som, polnim navdušenja, so pripovedovali čudovite pa tu- di strašne stvari in bilo je, kot da bi govorili o svoji pr- vi ljubezni. Jaz sem jih ra- zumel, zdelo se mi je, da sem eden izmed njih in ved- no bolj so me mikali čari »zlate poti«, ki sem jo skle- nil prehoditi po njihovih sle- dovih, kot veren romar. Zato sem zdaj tu, v Skagwayu. Skagway, ki so ga pionirji imenovali »mesto severnega vetra«, ni umrl ob koncu ve- like zlate mrzlice, kot mno- ga druga mesteca; s svojimi petstotimi prebivalci je še vedno tak, kakršen je na fo- tografijah iz tiste dobe: zna- čilen ameriški leseni »city«, mestece ameriškega divjega zahoda. Za svoj obstoj se mora Skagway zahvaliti Whi- te Pass Railroad, drzni mali železnici, ki so jo zgradili 1. 1899 in je še danes, kljub svojim lesenim mostovom in viaduktom, edina pot iz Yu- kon Territoryja do morja. Tista večer sem naposled zagledal skozi okna starega salona modro nebo. »Lepo vreme prihaja!« sem si po- navljal ,ko sem sedel ob to- čilni mizi in srebal dobri ka- nadski whisky. Najbrž md je bilo ta optimizem razbrati z obraza, zakaj približal se mi je smehljajoč moški, ki mi je bil na videz znan ter me nagovoril. Ime mu je bilo Andrew Mahle. Bil je krepak moški kakih tridesetih let in sodeč po barvi polti bi dejal, da je bil Kreol. Njegov brat Fred je znan kot najboljši poznavalec prelaza Chilkoot, saj ga je bil že kar sedem- krat premagal, toda vedno poleti. Zadnjikrat je bil na njem pred dvema letoma in razen njega se je upalo v zadnjih letih na prelaz le malo odprav, pozimi pa ga od časov zlate mrzlice sem ni naskočil še nihče. Ker je bil tudi Andrevv slišal govo- riti, da namerava neki »nori tujec« naskočiti prelaz, je prosil brata, da mu je nari- sal skico poti, ki mi jo je zdaj prinesel pokazat. Razen tega je obljubil, da bo meni in Indijancu drugo jutro ob šestih prinesel krplje, potem pa naju bo s svojim tovor- njakom odipeljal do razvalin pristanišča Dyea, odkoder so odhajale karavane pionirjev proti prelazu Chilkoot. Naslednje jutro smo prišli v Dyeo okrog osmih. Smre- kov gozd je skoraj docela prekril sledove starega me- sta. Pot, ki je bila že močno zdelana, nas je pripeljala pTav do brega reke Taiya, dva kilometra od morja. Tu je nemara nekoč stal most preko reke, zdaj pa je visela nad vodo samo zarjavela ži- ca, ki je bila razpeta med drevesi z enega brega na dru- gega. Z žice je visel preprost voziček: kdor je hotel priti čez reko, se je moral zavih- teti na voziček in se z roka- mi potegniti 50 metrov daleč navzgor do onega brega, ki je nekoliko višji. Gozd, ki je segal prav do reke, je bil gost in divji. Brž ko smo razložili najino prtljago, se je Andrevv na- smehnil kot prejšnji dan in nama stisnil roko v slovo. Kakšen original, ta Andrevv! Tako občutljiv in pripravljen priskočiti na pomoč, potem pa se poslovi tako na kratko, da se mu ne utegneš niti zahvaliti, kot da te bo na- slednji dan spet videl, čeprav dobro ve, da se ne bosita srečala nikdar več. Tak je človek tihote, dolgih samotar- jenj in brezmejnih obzorij daljnega severa. Ko sva se spravila preko reke, sva jo ubrala po dobro shojeni stezi in kmalu je bi- la Dyea nekaj kilometrov za nama. že tu pa sva naletela na prvo nevarnost: pred se- boj sva v mehkih tleh videla razločne in še sveže odtise medvedjih tac To bo grizzly, je rekel Joe, ki se razume na te stvari; tehta vsaj 400 kilogramov in če bo začutil, da ga nekdo zasleduje, uteg- ne biti nevaren. Ročno sem nabasal karabinko Husqva.rna s pefcmi naboji kalibra 30-06 in poslej sem nosil puško nenehno v roki. Kar streslo me je, če sem pomislil, da hodim za petami postavnemu medvedu. Minevale so ure. Zdaj ho- diva med orjaškimi drevesi, zdaj se prebijava skozi go- sto prepleteno podrast in kdajpakdaj se steza docela izgubi v močvari. Večkrat se izmed vejevja oglašajo čudni ptiči, ki pa jih ne moreva izslediti z očesom in jih celo Joe ne pozna: »iiiiii«, malo dalje pa »eeeeee«. Dolgi, slad- ki toni, ki v tej velikanski tihoti izzvenevajo nekam otožno. Bolj pogosto pa se pojavlja odsekani »tam tam tam« »spruce grouse« —1 ka- nadskega ruševca, ki me v tem ozračju spominja na bobne nekaterih afriških ple- men. Kljub vsem tem glaso- vom pa nikjer ni videti no- bene živali, spremljajo naju le sledovi potepuških medve- dov. ' Doslej je gozd ječal v mr- zlem vetru, zdaj pa je sapa nenadoma popolnoma pone- hala in postalo je soparno. Hodiva skoraj nepretrgoma po hodniku s stenami in stro- pom iz zelenega vejevja. Zdaj se začne steza dvigati, po desnem boku gore, postaja vedno bolj ovinkasta, moč- varna in kmalu izgine pod snegom in ledom. Izmed rastlinja kdajpakdaj pokuka dolga žica. Morda je to stara telefonska linija, ki je pove- zovala nekdanji Canon City s svetom Nahrbtnik postaja vedno težji, stopava vedno počasneje, se pogosto ustav- ljava in si hladiva vlažne in razbolene noge. Pozno po- poldne naju steza, ki je ve- dno ožja, spet pripelje v do- lino. Spotaknem se ob krvave ostanke velikega ptiča, ki ga je raztrgala neka zver. Nebo je črno in pripravlja se dež. Skleneva, da se bova utabo- rila na goljavi ob reki. Noč naju zaloti, ko sediva ob og- nju, utrujena in brez besed. Samo »tam tam tam« ruševca moti tišino. Trdna noč je še, ko me zbudi rahlo škrebljanje po platneni strehi: sneži. Ob še- stih me vnovič zbudi Joe, ko se trese od mraza, zato skoči iz šotora in zakuri. Vse je belo, toda zdaj dežuje, štiri ure pozneje se odpraviva na pot proti prelazu. Nahrbtnik me muči, mislim samo nanj, na bolečino v ramenih in včasih celo štejem korake od enega odmora do drugega. Čeprav sva komaj na začetku poti, že kom»aj čakam, da bi je bilo konec. Preveč sem oziroma sva oblečena. Uro pozneje se je za nekaj trenutkov prismejalo sonce. Oblaki so ga sicer takoj za- krili, vendar deževalo tisti dan ni več. Prideva do raz- valin Sheep Campa in kmalu počivava v majhnem zaveti- šču za lovce, zgrajenem iz hojevih brun. Pod večer prejšnjega stoletja je v tej dolini pozimi taborilo sedem do osem tisoč iskalcev zlata. Na eni izmed fotografij, ki jih nosim s seboj za primer- javo, se vfcdi pravo morje belih šotorov, iz katerih se kadi. Zdaj je gozd že prera- sel tisto goljavo in na njej sta spet zavladala medved in ris, medtem ko tisti čas hor- da človeških kobilic ni pri- zanesla niti enemu drevesu na poti. Medla sled steze se popol- noma izgubi ob nekem hudo- urniku. Tu se očitno ustavijo tudii lovci na medvede. Na robu gozda se mi nasmehne lovska sreča: za večerjo bova imela ruševca, pečenega na žaru. Zdaj naju loči od pre- laza le tisoč metrov višinske razlike in pet kilometrov zračne črte, toda ti kilometri bodo najhujša. Lahko rečem, da je bil poslej vsak meter, ki sva ga prehodila, zmaga nad grmovjem na pobočju, nad visokim snegom, v ka- terega se nama je včasih vdr- lo do prsi, nad pretečo ne- varnostjo plazu, nad nahrbt- nikom, nad odvečno puško in krpljami. Ko se pod večer izčrpana vrževa na suho ska- lo na robu meje rastlinja, se zaveva, da sva v pol dneva prehodila samo dva kilome- tra. Piha ledena sapa, obeta se sneg, in kot da ne bi bilo dovolj, sva popolnoma pre- močena od potu. Ob treh zjutraj se spet od- praviva na pot. Hočem priti čez prelaz, preden bi naju lahko zadržalo slabo vreme. Ponoči se nama je mraz zaje- del do kosti in ves čas, ko se pripravljava na odhod, se treseva kot trepetliki. Joe, ki je že po naravi »rdečekožec«, postane vijoličast. Vedno bolj sem navezan nanj, čeprav se ne smehlja več tako kot ta- krat, ko sem ga spoznal. Če- prav je videti, da je sneg dobro zmrznjen, si nadeneva krplje, če ne zaradi drugega, zato, da imava malo manjšo težo na hrbtih. Nosiva veli- kanska nahrbtnika, ki tehtata vsak vsaj pol centa. Na snegu spet zagledam sledi medveda, ki sva ga bila zasledovala že prejšnji večer. Pa menda ne gre tudi on proti prelazu? Pol ure kasne- je sledovi izginejo — veter ji sproti briše. Zgoraj na levi se razteza velikanski ledenik, preprežen z zeleno modrika- stimi razpokami, pred nama pa se kdajpakdaj zavesa ob- lakov razgrne in pokaže se vrsta skalnih grebenov, na- čičkanih s fantastičnimi lede- nimi okraski. Med temi vrša- ci je prelaz Chilkoot. b Kmalu se nama začne vdi- rati, vendar nepričakovano naglo napredujeva med zaple- tenimi grebeni, luknjami in stenami. Potem, k0 premaga- va veliko skalno razpoko, se nenadoma prikaže iz megle Chilkoot s svojim slovitim strnnim pobočjem. Vse na- okrog je snežno-belo in zapu- ščeno. Edina živa stvar razen naju je taleči veter, ki dviga z belih grebenov oblake snež- nih kristalov. Že doslej nisem ostal ne- prizadet ob pogledu na napol zarasle ostanke taborov, ne- mih prič burne zgodovine; zdaj pa se mi domišljija do kraja razvname, pred se- boj zagledam zasneženo doli- no, v kateri mrgoli šotorov, bradatih moških v temnih oblačilih, ki se prebijajo skozi sneg in vlečejo sani. Medtem ko se ti možje vzpe- njajo, pa spodaj globoko pod seboj zagledam nekoga, ki se s sanmi spušča v dolino. Pelje bela, dolga trupla: žrtve plazov, ki bodo v Sheep Campu čakale, da jih bodo identificirali in pokopali. Skoraj mehanično sem pri- šel do vznožja strmega po- bočja. Snela sva krplje in začel se je težavni vzpon. Ve- ter piha še bolj divje in zdi se mi, da je to tuljenje 60 tisoč prikazni, toliko je bilo namreč tist:h, ki so se leta 1897 in 98 vlekli preko te kal- varije. Kje je vrh prelaza, je težko natanko ugotoviti, tudi zara- di viharja, ki naju vedno zno- va ovija v oblake vsiljivega snega. Tu, na najvišji točki najine poti, se vznemirjenost umakne utrujenosti in nepre- magljivi želji, da bi za vedno odvrgla nemogoča nahrbtni- ka. Onstran prelaza so »he- roji zlata« razpeli nad sanmd jadra in veter s Chilkoota se je uprl vanje ter pognal te čudne barke preko snežene- ga morja. Popoldne, ko sva bila že blizu meje rastlinja, se naju je že loteval obup in mislila sva, da ne bova mogla dalje. Bleščeče sonce naju slepi in sneg je tako razmehčan, da se celo na velikih kanadskih krpljah ne moreva obdržati na vrhu. To ni dežela kom- promisov in tudi narava ne pozna vmesnih letniih časov. Zima se v 12 do 15 dneh sprevrže v poletje in to pre- hodno obdobje je čudovito, pogosto pa tudi strašno. Sredi gozda, po več urah boja z vlažnim, mehkim sne- gom, se vdava. Resnično sem zdelan. Bolijo me vsa rebra, zdi se mi, da imam prekla- na ramena in vsakokrat, ko se zganem, me zapečejo odrg- nine od jermenov nahrbtni- ka, ki jih razdraži že dotik z obleko. Razen tega sem na- pol slep od sončne bleščave. Joe pravi, da še nikdar v živ- ljenju ni tako trpel. V zavetju skalne stene za- kuriva na snegu ogenj in nad njim razobesiva premočeno, napol zmrznjeno obleko, na- to pa si iz smrekovih vej napraviva ležišče, na katerem bova prebila zadnjo noč. Ju- tri se bova odpravila dalje še pred zoro, ko bo sren še držal. Od vasi Lindemann, spodaj v dolini, je ostalo samo ime. Jezero z istim imenom je vi- deti kot velika ledena pre- proga. Za iskalce zlata je bil Lindemann izredno pomemb- na točka. Sem so prihajali prav v tem zimskem času, da so utegnili zgraditi iz ma- cesnovega in hojevega lesa preprosta plovila, s katerimi so se popeljali po reki Yu- kon proti Klondiku, brž ko so se vode rešile ledenega oklepa. Jaz seveda ne uteg- nem čakati, marveč moram nadaljevati pot po zamrznje- nem jezeru do Bennett Laka, kjer se ustavi mali vlak, ki me bo popeljal nazaj v Whi- tehorse. Okoli poldneva prideva ' Bennett Lake. Zemljevid lah- ko zavede potnika, da misli, da bo prišel v sodobno na- selje, v resnici pa je Bennet Lake danes samo vmesna že- lezniška postaja, kjer si lah- ko potniki odpočijejo za tri- deset minut v toplem in pri- jaznem lokalu. Ko sva pr6" stopala prag tega prostora, sva bila videti taka, kot hi stopila iz knjige Jacka Lon- dona in le kak »sour-dougM bi se lahko kosal z nama. POT, KI STA JO PREHODILA WALTER BONATTI IN INDIJANEC JOE — Po letu 1898 pozimi ni nikomur uspelo priti čez prelaz Chilkoot. LAKE BENNETT — Pomembna postaja na »zlati poti« ob Bennettovem jezeru. Tisti, ki so prišli do tod, so imeli za seboj najhujše — prelaz Chilkoot... UREJA ANDREJ NOVAK 8' TEDNIK — VESTNIK Priprave sadja za trg Kaj se lahko naučimo iz sadjarsko razvitih dežel Jugoslovanski gospodarsko gozdarski center v Beogra- du je v sodelovanju z OECD v Parizu (organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj) omogočil, da smo se seznanili z organizacijo priprave sadja za trg v sadjarsko najbolj razvitih deželah Evrope, v Italiji in Franciji. Znano je, da je preskrba prebivalstva s sadjem pri nas še vedno zelo slaba. Vzrokov za to je nedvomno več. Med temi zavzema prav gotovo važno mesto tudi priprava sadja za trg. Res je, da kvali- tetnega sadja pri nas še ved- no primanjkuje, toda še ti- sto, kar pridelamo, ne zna- mo ali ne moremo ohraniti, pripraviti in posredovati po- trošnikom. Trgovino zanimajo predvsem trenutne koristi, medtem ko proizvodne orga- nizacije običajno nimajo ma- terialnih možnosti, da bi pri tem učinkoviteje sodelovale. V obeh obiskanih deželah so dosegli v zadnjih letih v proizvodnji in pripravi kvali- tetnega sadja za trg take uspehe, da se lahko od njih marsikaj naučimo. Obe drža- vi danes težita za osvajanjem evropskega trga, za kar je potrebno vložiti mnogo truda in znanja, tako v proizvodnji kot pri pripravi sadja. Sosed- nja Italija nam je dobro zna- na sadjarska dežela, kjer do- segajo v pridelovanju sad- ja celo svetovne rekorde. Ogromnim količinam tega sadja je dati tržno vrednost, ki je v mnogočem odvisna od priprave na poti od drevesa do trga. Ker je proizvodnja sadja pogosto večja, kot so možnosti obratov za pripra- vo, vlaga država vse večja sredstva za gradnjo hladilnic in modernih tržnic. Vloga dr- žave je pri tem zelo velika, saj znašajo dotacije celo 50 in več odstotkov. Hladilnice z obrati za konfekcioniraaje sadja grade v glavnem proiz- vodni obrati in kooperative — zadruge, katerih člani so privatni proizvajalci. Ker se proizvodnja sadja nenehno veča, je tudi gradnja hladil- nic v Italiji vse hitrejša z vedno bolj izpopolnjeno teh- niko in boljšo opremo. Tudi Francija v tem pogle- du ne zaostaja. Po vseh sadjarskih predelih so sadne postaje, ki so neke vrste ko- operative oziroma zadruge. Sadna postaja je pravzaprav združenje proizvajalcev sadja na določenem sadjarskem okolišu. V Franciji obstajata dve glavni vrsti sadnih po- staj. Prve, ki se imenujejo postaje za kondicioniranje, prebirajo, kalibrirajo in em- balirajo sadje ter ga tako odpremijo. Tu ni daljšega za- drževanja, le nekaj ur, naj- več nekaj dni in to v hladil- nem prostoru. Teh sadnih po- staj je največ v predelih Ron- SHlon, kjer pridelujejo košči- často sadje (češnje, marelice, breskve) ali jagode in maline, ki morajo na trg kolikor mo- goče hitro po obiranju. Ker so ti plodovi zelo občutljivi in je hlajenje opraviti čim prej, so postaje v bližini pro- izvodnih centrov. Zmogljivost dnevnega treniranja od 30 do 50 ton omogoča delovanje s približno 2000 tonami sadja na leto. Njihova hladilna oprema je na splošno omeje- na na dva do tri hladilne prostore. Najbolj razširjen tip sad- nih postaj so »postaje za vskladiščenje«. Te postaje so najbolj razširjene v Franciji. Pri njih je ob prostoru za kondicioniranje še hladilni blok s hladilnimi prostori za daljše vskladiščenje. Postaje stojijo na območju, kjer pre- vladuje pečkato sadje — ja- bolka in hruške. To so pre- deli severno od Loire in v okoliših mešanega sadja (ja- bolka in breskve), v dolinah reke Garonne in Rhone. Te po- staje so mnogo dražje od pr- vih, kajti hladilnica je najvaž- nejši in najdražji sestavni del investicij. Hladilnice ima- jo več tisoč kubičnih metrov prostornine. Obstaja mnenje, ki še v praksi ni dokončno potrjeno, da je minimalna meja rentabilnosti v hladilnih prostorih z okoli 2500 do 3000 kubičnih metrov prostornine, ali pri približno 20 vagonih. Kratki nasveti • Ob lepem vremenu prebeli in očisti vse hleve. • Koruza ima najraje globoka, topla, godna in primerno hranljiva tla, vendar ni posebno izbirč- na, le preplitkih in prelah- kih ter prevlažnih, hladnih in zakisanih tal ne mara. Za setev izberi ustrezno seme. • Kavlo sejemo kot medposevek v prvoletna hmeljišča od aprila do ju- nija 1—3 cm globoko. Na hektar potrebujemo 2 kg semena. • Posadi cepljenke v zrigolanih vinogradih. KAKO OBNOVITI VEDNO MANJŠE POVRŠINE? Vinogradništvo na Šmarskem Mislim, da bi bilo nujno preučiti še druge možnosti za obnovo vinogradniških povr- šin. Današnje stare vinograde so obnavljali od leta 1885 da- lje po napadu filoxere, in to po starem načinu, ki je bil dober, dokler je bilo dovolj cenene delovne sile; v teh nasadih seveda ni misliti na strojno obdelavo, ki je danes pogoj za uspešno vinogradni- štvo. Asortiment je vsekakor pester, saj je zastopanih kakšnih 40 sort, ki so dajale tudi po 150 hektolitrov na hektar. Podlage so vačinr>ma Riparia, portalis in Rupestris du Lot, znana tudi po napač- nem imenu monfcikola. Kjer so zastonane boli še sorte, je tudi vino kvalitetnejše — močno se je uveljavil zlasti virštanjčan, ki je prejel vr- sto zavidanja vrednih pri- znanj na raznih mednarod- nih razstavah in mu po naj- novejši razvrstitvi med ka- kovostnimi namiznimi vini delajo vsekakor krivico. Obnovo vinogradov so si zamislili tako, da .bi uredili terase, ponekod tudi dvovrst- ne. Ta sistem ima predvsem to prednost, da dopušča strojno obdelavo, medtem ko je tudi manjša erozija ozi- roma izpiranje. Slaba stran teras pa je v tem, da neko- liko zmanjšajo koristne po- vršine. V poštev bi prišle vse lege od 10 do 60 odstotkov strmine. Prevladati bi mora- la žična opora in korienska oziroma šparonska vzgoja. Skupni stroški obnove eno- vrstne terase, ki bi bila ši- roka okrog 2,80 metra, bi po izračunih veljali 600.000 starih dinarjev za 1000 metrov dol- žine; na hektar površine do- bimo približno 2500 metrov enovrstne terase široke pri- bližno 2,80 metra. Predvido- ma se kooperacijska proiz- vodnja deli med kmetoval-^ cem in zadrugo v razmerju 40:60, kar je ugodno za oba partnerja, lahko pa se seve- da to razmerje tudi spremi- nja. Od sort je predviden la- ški rizling, zeleni silvanec, muškatni silvanec, rizvanec in radgonska ranina. Zastopa- nih bi bilo nad polovico čr- nih sort, v glavnem modra frankinja, žametna črnina in modra portugalka. Hkrati z obnovo vinogra- dov bo misliti tudi na grad- njo nove vinske kleti, ki bi bila nujna spričo tipizacije in šolanja vin. Nujno bi bi- lo prav tako sprejeti zakon o provenienci naših vin, kar je sicer že predvideno. Danes namreč kvalitetna slovenska vina na veliko mešajo in re- žejo z južnimi vini, zaradi česar izgubljajo kvaliteto, sloves in končno odbijajo tu- di stare kupce. Znano je, da dobijo na mednarodnih vin- skih sejmih in razstavah naj- več priznanj prav slovenska vina, znano pa je tudi, da v Sloveniji popijemo veliko sla- bih vin. Franc Valenčak Jablane do obiranja Nabolj zgodaj začne cvete- ti leska, včasih že februarja, če je toplo. Po vrstnem redu si sledijo mandelj, marelica, breskev, višnja, češnja, sliva, hruška, jablana, kutina; oreh in kostanj pričneta cveteti najpozneje. Pri cvetenju ločimo: zače- tek cvetenja (ko se odpre pr- vi cvet), začetek polnega cve tenja (ko je odprtih 25 od- stotkov cvetov), konec polne- ga cvetenja (ko se je osulo 75 odstotkov cvetov) in ko- nec cvetenja (ko so se osuli vsi cvetovi). Življenje enega cveta traja od 2 do 6 dni. Kmetje velikokrat in pove- čini greše, ker obirajo sadje prepozno in se tako potem v skladišču ali shrambi ne dr- ži tako dolgo, kot bi se mo- ralo. Prezrelo sadje rade na- padajo razne skladiščne bo- lezni. Da bi vsaj okvirno vedeli, kdaj je kakšna sorta jabolk godna za obiranje, na- vajam dneve od polnega cve- tenja do obiranja: grafennštajnu — 105 do 110, zlata parmena 120 do 125, io- natan — 135 do 140, koksova — 125 do 130, boskop — 145 do 150, kanadka — 150 do 155, rdeči delišes — 150 do 155, zlati delišes — 150 do 155, šampanjka — 155 do 160 in bobovec — 160 do 161 dni. Višje temperature pospeši- jo čas dozorevanja samo v zadnji tretjini razvoja. Sorte s kratkim in debelim pecljem hitreje odpadajo (grafen- štajn, kanadka., zlata parme- na, koksovka, krivopecelj, rdeči delišes), zato jih obira- mo, ko začno plodovi močne- je odpadati. Sorte z daljšim pecljem (jonatan, boskop, zlati delišes, šampanjska re- neta) pa prezorevajo že pre- den začnejo močneje odpada- ti. Zato jih obiramo, ko od- padajo prvi plodovi. Pri dolo- čanju časa obiranja upošte- vamo tudi spremembo osnov- ne barve in trdote mesa. O tem pa kaj več jeseni. Kurji gnoj boljši od sena V državi Maine v ZDA so teletom in juncem v pitanju namesto sena kot voluminozni del obroka krmili brojlerski gnoj. Re- zultati poskusa so poka- zali, da so teleta, še po- sebno pa junci, v primer- javi s tistimi, ki so žrli seno, hitreje priraščali in da so bih stroški za krmo po enoti prirasta nižji pri obrokih z gnojem. Rezultati dveh krmnih poskusov: Naprava za štetje Helermannova naprava onemogoča napake pri štetju blaga v skladiščih, ker avtomatično šteje in zaznamuje šteto blago. Ko se namreč pri štetju do taknemo blaga z ošiljenim koncem, ga zaznamujemo s črnilom in hkrati regi- striramo s pomočjo števca. Ta naprava ima še pet različnih barvnih vložkov za signiranje. Je poceni in zelo praktična pri inven turah, štetju hmeljevk, drogov itd. (Proizvajalec: Heler- mann Ltd., Bowthorpe Co. Ltd. Crawley, Sussex. Ve- lika Britanija.) Gnoj čimprej zaorjimo Hlevski gnoj je gnojilo, v katerem so v večji ali manj- ši meri zastopane vse hranilne snovi, potrebne za uspešno rast. Da bi dosegli visoke hektarske pridelke, pa ga je potrebno dopolnjevati še z umetnimi gnojili, ker se pač količina pridelka ravna po količini tistega hranila, ki ga ima rastlina najmanj. Zato enostransko gnojenje, pa čeprav v veliki količini, ne da tistega pri- delka, kot ga pričakujemo Hlevski gnoj ni pomemben le kot vir hrane. Ko v tleh prepereva, nastaja humus, ki je za rodovitnost zemlje neprecenljive vrednosti, za rastlino pa vir hrane. Zem- ljo rablja in drobi, jo veže v drobne mrvice, ki se zoper- stavljajo tlačenju kmetijskih strojev. Humus zadržuje v tleh tudi vlago in varuje hra- nilne snovi pred izpiranjem. Tako pomeni zalogo hrane za rastlino, ki se sproti sprošča. To pomeni, da je tudi izko- r is tek umetnih gnojil v po- gnojenih tleh večji kot pa v tleh, ki jim primanjkuje hu- mus. Pri dognojevanju z umetni- mi gnojili moramo upošteva- ti tudi hranila, ki smo jih dodali zemlji s hlevskim gnojem, vendar pri tem veli- kokrat grešimo, ker ne upo- števamo izgub hranilnih sno- vi, do katerih pride pri gno- jenju, in kvaliteto gnoja. Pri gnojenju s hlevskim gnojem bi morali upoštevati, da moramo na njive voziti le zrel, preležan gnoj, star vsaj 3 mesece in ga takoj zaorati Kmetovalci pa vozijo na nji- ve svež hlevski gnoj, ki po- navadi učinkuje šele pri pri- hodnjem posevku, z njim si zasajajo njive s pleveli, ker namreč semena, ki pridejo s steljo ali kako drugače v gnoj, še niso izgubila kaljivosti, kot pri preležanem gnoju. Druga napaka je prepozno zaoravanje gnoja Na njivi raztrošen in nezaoran gnoj izgublja od ure do ure svojo vrednosti, če pa ostane neza- me sončno. S poskusi so ugo- tovili, da je raztresen gnoj, ki je štiri dni čakal na plug, izgubil za polovico svoje vrednosti, če pa os ane neza- oran dalj časa, lahko celo ze- lo kvarno vpliva na pridelek. Brez računanja lahko ugoto- vimo, da je škoda zelo velika. Pozna jesen ali zgodnja po- mlad je glede na izgube in na zahteve poljščin najpri- mernejši čas za gnojenje s hlevskim gnojem. Če gnoji- mo zgodaj jeseni, ko je živ- ljenje v tleh še razgibano, se začne gnoj razkrajati in če njiva ni zasejana, močno je- sensko deževje izpira hranil- ne snovi. Zato z gnojenjem v jeseni ne smemo prehitevati. Prav tako ravnajo napačno tisti kmetovalci, ki puščajo gnoj\ na njivi v manjših kupčkih ali celo raztresenega, ker jih je pač prehitela zona in ga zaradi zmrznjenih tal niso mogli zaorati. V jeseni je priporočljivo gnojiti težka tla z mlajšim gnojem, zrel gnoj pa prihra- nimo za gnojenje lažjih pe- ščenih tal spomladi. Po tro- šenju gnoj v vsakem prime- ru takoj zaorjimo, da bodo izgube kar najmanjše; zemlja pa rodovitnejša. V. VYBIHAL 9' TEDNIK — VESTNIK telovadba med odmorom Monika Dietrich, 23-letna plavolaska, ki je pred letom dni prispela iz Nemčije v London, posveti tudi odmor med snemanjem skrbi za vitko linijo. Režiser Anthony Maim ji je dal vlogo v filmu »A Dandy in Aspic«, v katerem nasto- pata tudi Laurence Harvey in Mia Farrow. Geometrični bikini Poletna seaona se bliža, čedalje več je modelov za letošnje kopalne obleke. Med novostmi, ki jih je pokazal salon Pucci v Firencah, je tudi tale geometrič- ni bikini z ogrinjalcem v različnih barvah od rumene in rjave do zlate in črne. DVIGNILI BODO LADJO »BLtlCHER« POSNETEK IZ ARHIVA KAŽE NEMŠKO KRIŽARKO »BLUCHER«, KI JO JE BILO V APRILU PRED 27 LETI OB NEMŠKI INVAZIJI POTOPILO NORVEŠKO OBAL- NO TOPNIŠTVO. TAKRAT JE UTONILA TRETJINA VOJAKOV IN ČLANOV PO- SADKE, KI JIH JE BILO SKUPNO 2.800. POTAPLJAČI IN TEHNIČNI STROKOV- NJAKI AMERIŠKEGA PODJETJA »OCE- AN SYSTEMS« IZ SANTA BARBARE, KI SO SODELOVALI PRI LANSKEM ISKA- NJU AMERIŠKE ATOMSKE BOMBE V ŠPANSKIH OBREŽNIH VODAH, BODO SKUŠALI DVIGNITI »BLUCHER J A«, NEKDANJI PONOS NACISTIČNE VOJNE MORNARICE. Zvočni vodnik za slepe Po treh letih raziskovalnega dela napoveduje londonsko podjetje »Ultra Electronics« serij- sko proizvodnjo naprave, ki ima obliko žep- ne baterije in ki omogoča slepim, da bolje zaznavajo okolico. »Zvočni vodnik« oddaja ultra zvočne valove v ozkem snopu in njihov odboj od ovire spreminja v zvočne signale, ki jih slepim posredujejo drobne slušalke. Po višini zvoka ugotavljajo slepi oddaljenost od predmeta. S premikanjem naprave se spre- minja zvok, po določeni vaji slepi razpozna- va obliko predmetov pred seboj. Ponaredek slovitega letala V kalifornijski letalski tovarni »Tallman Aviation« bo v kratkem izdelana kopija Lindberghovega enomotornika »The Špirit of St. Louis«, ki jo bodo pokazali na letal- ski razstavi v Parizu (otvoritev 21. maja) in tako proslavili 40-letnico velikega uspe- ha Charlesa Lindbergha, ki je bil maja 1927 kot prvi preletel Atlantik iz zahodne sme- ri. Po razstavi bo letalo kupilo mesto San Diego, ki mu bo namenilo častno mesto v svojem letalskem muzeju. UREJUJE — IVAN KRAJNC Po T 1 ^dri p a rji • nn Ifto rri /#i i* m morju Riše: Miha ilic 3. Tri ljudje v rešilnem čolnu so zaman kljubovali toku. Veslali so in veslali, čoln pa je vse bolj odnašalo stran od ladje. Dva mornarja sta skočila s palube in plavala za tovariši. Bila sta močna plavalca, vendar sta morala kmalu napeti vse sile, da ju vodovje ni pogoltnilo. Za njima je molče strmelo šest- indvajset že na pol potopljenih ljudi. Stiskali so se na pramcu, ki je štrlel iz vode in zadr- ževali dih. Dvakrat sta mornarja že izginila pod gladino in se spet prikazala, dokler ju niso zgrabile mišičaste roke in ju potegnile v čoln. Toda tok jih je bil odnašal dalje in dalje »Nihče več naj ne poskuša plavati!« je ukazal kapitan. »To bi bila prav gotovo smrt. Tu smo še kolikor toliko na varnem. Če se pramec ne razleti, si bomo zgradili splav, brž ko bo neurje ponehalo.« Nato je podržal ro- ke k ustom in zavpil za čolnom: »Drži se ve- tra, če moreš! če ne — na Timor!« Ljudje so potrti stali na pramcu in gledali zahajajoče sonce, ki je za hip ali dva pretrgalo oblake. Colnič se je premetaval na hrbtih jeznih va- lov in izginjal, izginjal... »Ne bodo se reši- li,« jo zamrmral kapitan. »Kaj pa je tisto?« je zdajci zaklical krmar. V daljavi so uzrli gu.e jambore in ladjo brez jader, ki se je odražala od živega neocka je najmlajši med oko- liškimi gradovi. Prvič se orne- ga v zgodovini leta 1401.« Tako je zapisano v stari "oniki Socke. To je /asiea ' izredno lepo lego in veJi- Ni možnostmi za razvoj jrednjevišinskega turizma, ^sica, ki spominja na veli- ^nski lijak: široka pri Go- "čjci se zožuje do Vranje ^i, kjer se skale nad ce- 5to skoraj dotikajo. Veliko le- Na in zanimivega je v Soc- ® in okolici. Na pobočjih jjtonice živi trop gamsov, pri- dno 40 jih je. Kužno zna- ^enje iz srednjega veka, gra- s staro kapelo, kjer je P* škropilniku še letni- /J 1400, premog in nahajali- svinca pod Stenico. .Največja posebnost Socke r okoliških vasi pa so ljud- J' Predsednik KO SZDL To- ne Pešak je dejal: »Dolga so bila leta, ko so si delali ci- sterne in pili vodo kapnico. Kadar te ni bilo, je bil do- ber potok. Vso je kazalo, da bo tako ostalo za vse čase. Vendar ne. Mlado in staro je pričelo šušljati: kaj če bi na- redili vodovod? V vseh vasi- cah so izvolili režijske od- bore, pričeli zbirati denar, iskati dober izvir in kmalu so pričeli tudi z udarniškim delom.« Prvi so se odločili v Socki — Selu in Trnovljah. V So- cki se je lani zbralo 12 dru- žin, ki so-opravile 2.496 pro- stovoljnih ur in zbrale še 762.000 SD, družba pa jim je dala 230.000 SD. Pričeli so z delom septembra in konča- li novembra. Podobno je bi- lo v Trnovljah, le z razliko, da tu ljudem, ki so zgradili vodovod v vrednosti 1,300.000 SD, družba ni prispevala ni- česar. Letos pa gradijo ljud- je vodovode na Zlatečah, Ve- liki ravni, v Homcu in v Creskovi. Pri delu so neu- trudljivi in tudi zadovoljni, saj težko pričakujejo dan, ko bo v njihovih domovih zdra- va, pitna voda. Na vodovo- du Velika ravan so ljudje do 25. marca naredili 956 udar- niških ur in zbrali 460.000 SD, v Zlatečah 1015 prosto- voljnih ur in 560.000 SD. Po- seben problem pa je grad- nja vodovoda čreskova — Zavrh, kjer je predračun del največji, saj bo dobilo vodo kar 38 družin. Ljudje so že opravili 2100 prostovoljnih ur in zbrali 1,800.000 SD. V Socki so nekaterim oči- tali, da izsiljujejo, ker so v tem času pričeli s tako ve- liko gradnjo. Toda ljudje so predolgo čakali in bi gotovo še vrsto let, če ne bL sami poprijeli za delo. Zbranega denarja ne bo dovolj, ljud- je so udarniško naredili vse kar je mogoče, prispevali so 75 odstotkov od skupne vred- nosti vodovoda, od družbe pa pričakujejo še potrebnih 25 odstotkov. Prepričani so, da jih bodo dobili in prav imajo, saj so jih zaslužili. To pa so dokazali z veliko voljo in prizadevnostjo ter denarjem, ki so ga dali iz zelo skromnih družinskih proračunov. Tako bo kmalu v vse do- move Socke in bližnjih vasic pritekla čista, zdrava, pitna voda iz dobrega izvira. Ko bo vodovod zgrajen, bodo domačini pričeli misliti o ce- stah, ki so ponekod obupne. Cesti Socka — Dobrna in Socka — Frankolovo sta v redu, razen dveh kilometrov, ki spominjata na kolovoz. Vendar najprej voda, nato pa vse ostalo. Podobno pa ča- ka tudi ljudi iz vasic okoli Strmca, kjer je prav takšen problem dobra, pitna voda. M. SENICAR SOSED SOSEDU... TEDNIK, 20. APRILA 1967 15 ČE STE POZABILI... S polic študijske knjižnice Dordevič J.: Uvod u ustav- no pravo. Beograd 1965. S. 28780. Lešničar J.: La meningite endothelio leucocytarie multi- reourrente benigne de Molla- ret. Celje 1965. S. 28773. Stanojevič G.: ščepan Mali. Beograd 1957. S. II 3265/273. Nikolid V. P.: Belančevine u krvi čoveka. Beograd 1957. S. II 3265/266. Savremena organizacija pro- izvodnje u metalurškim pre- duzečima i livnicama. I—IV. Beograd 1963. S II 3640. Sarajevo. Foto-monografija. Sarajevo 1966. S. II 3615. Kejžar I.: Organizacija iz- obraževalnih centrov. Ljub- ljana 1965. S. II 3639/6. Ridgeway G. L.: Merchant of Peace. The History of the International Chamber ol Commerce. 2. ed. Boston Toronto cop. 1959. S. 28367. Mdzener A.: The far Side oi Paradise. A Biography of F Scott Fitzgerald. Boston cop. 1951. S. 28368. Raymond A. G.: Half the World's People. New York cop. 1965. S. 28369. Bazin G.: Impresionizam Beograd 1966 . 28371. Ranke L. von: Srpska revo- lucija. Beograd 1965. S. 28481. Bogičevič V.: Istorija raz- vitka osnovnih škola u Bosni i Hercegovini u doba tur- ške i austrougarske uprave (: 1463—1918:). Sarajevo 1965 S. 28482. Tomašegovič Z., V. Cimer- man: Atlas fotogrametrijskih instrumenata. Zagreb 1966. S, 28484. Kostič V., Lj. Kostič: He mijski leksikon. Beograd 1965. S. C 7. Gabelič A.: Razuzdani svet oružja. Beograd 1966. S. 22992/154. RAZSTAVE V celjskem likovnem salo- nu je do 13. maja odprta raz- stava grafičnih del akadem- skega slikarja Marijana Tršar- ja in kiparskih del akadem- skega kiparja Dušana Tršar ja. CELJSKI TRG Preskrba na celjski tržnic: se počasi začenja nekolike spreminjati — v korist prvii letošnjih pridelkov. Med nji mi seveda prevladuje solata ki jo prodajajo od 300 do 6(K dinarjev kilogram. V tej cen: je vključena tudi prva maj ska solata, ki jo ljudje pridne 1111 VREME S Vremenska napoved za čas od 20.—30. aprila Nestalno s pogostimi pada- vinami in ohladitvami, ki bo- do včasih trajale po več dni zaporedno, zlasti okrog 18., 22. in 27. aprila. Po prehodnem izboljšanju nevarnost slane in sicer okrog 19. in 25. aprila. Dr. V. M. kupujejo. Takoj za njo pride na vrsto berivka, ki je sicer draga, saj stane 1200 dinariev kilogram, toda vendarle po- gosto najde svoj prostor v obloženih cekarjih celjskih gospodinj. Regrat prodajajo po 300 do 500 dinarjev, moto- vileč po 600 do 1000, radič pa po 800 do 1200 dinarjev Kilo- gram. špinača je po 600 di- narjev. Jabolka so še vedno zelo iskan artikel. Prodajajo jih po 180 do 250 dinarjev, medtem ko ima Agropromet uvožena jabolka po 290 dinar- jev kilogram. Fižol je po 300 do 400, krompir po 100, jajčka po 45 do 50 dinarjev, na tržnici pa je tudi že prva redkvica po 100 dinarjev šo- pek. Perutnina — piščanci so po 900 dinarjev, vsako sredo in soboto pa bodo odslej pro- dajali tudi po dan stare pi- ščančke po 200 dinarjev ene- URADI SKUPŠČINE: Celje: informacijska služ- ba, sprejemna pisarna, pri- javna in odjavna služba za stranke ob ponedeljkih, sre- dah in sobotah od 8. do 12. ure; predsednik in podpred- sednik sprejemata občane takole: predsednik vsak torek od 8. do 12. ure, podpredsed- nik pa ob sredah v istem ča- su; matična služba pri kra- jevnih uradih vsak dan od 8. do 12. ure Žalec: ob ponedeljkih od 8. do 12. ure, v sredo od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, ob petkih pa od 8. do 12. ure. Laško: ob ponedeljkih od 7 do 12. ure, ob sredah in petkih pa od 7. do 14. ure. Šmarje pri Jelšah: ob po- nedeljkih od 7. do 14., ob sredah pa od 7. do 15. in ob petkih od 7. do 14. ure. Mozirje: ob torkih od 7. do 12. ure, ob četrtkih od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 12. ure. Hrastnik: ob ponedeljkih in petkih od 7. do 12. ure, ob sredah od 7. do 12. in od 14. do 17. ure, matična služba vsak dan, predsednik in taj- nik pa ob uradnih urah. Šentjur: vsak ponedeljek od 6. do 14. ure, v sredo od 6. do 16. in v petek od 6. do 14. ure. PLOŠČE V preteklem tednu so v celjskih prodajalnah gramo- fonskih plošč prodali največ tehle plošč: Astra-Contal: 1. Tujec v no- či, Ivo Robič, 2. Bez drugova, Vice Vukov, 3. San Remo 1967, 4. Slaki, 5. The Beatlesi. Tehnomercator-Radio: 1. Boris Frank, polke in valčki, 2. Jodlerji iz Tirola, 3. Nemoj se ženiti, Ljubomir Milič, 4. V haloški kleti, Tone Kmetec, 5. Sretan put, Anica Zubovič. Tehnomercator-EIektro: 1. V haloški kleti, Tone Kmetec, 2. Jodlerji iz Tirola, 3. Očkov praznik, Franjo Berger, 4. Me- hiške pesmi, 5. Rita Pavone. V oeljskem radiu pa so v zadnjih dneh v oddaji čestitk in pozdravov največkrat zavr- teli naslednje metoda je: 1. Vinski hram, Lojze Slak, 2. Prinesi mi rože, Boris Kova- čič, 3. Pozdrav pomladi, Plan- šarska. KNJIGE V zadnjem tednu so v treh največjih knjigarnah celjske- ga območja najbolje proda- jali tele knjige: Mladinska knjiga: 1. Kuha- rica, Ivačič, 2. Ilustrirana en- ciklopedija, 3. Rebecca, Mau- rier. Državna zalozba: 1. Gimna- zijka, Ingolič, 2. Živalski svet, SmoJik, 3. Ekonomika indu- strijskih podjetij; ' Naša knjiga: 1. San Salva^ tore, Kades, 2. Vstajenje, Tol- stoj, 3. Kuharica, Ivačič. TELEFON! Zavod za informativno služ- bo: direktor 20-81; upravnik 23-00; tajništvo 23-69; odgo- vorni urednik tednika 21-76; odgovorni urednik radia 20-09; vodja EPP 30-85; novi- narji 23-32, 22-34; naročnine; oglasni oddelek, čestitke na- ših poslušalcev 31-05; gasilci 93; Postaja malice 92 , 20-00; Zdravniška dežurna služba 23-34; bolnišnica, porodnišni- ce 22-22, porodnišnica pono- či 22-24; reševalna postaja 94; nočna služba 21—49; elek- trarna 23-21; plinarna-vodo- vod 23-10; carinarnica 28-80; hotel Celeia 20-42; hotel Evro- pa 20-18; cvetličarna 21-17, 25-42; Fotolik 32-38; gledališče 29-60; komunalni zavod za so- cialno zavarovanje 29-01; mestni zapori 29-32; občinska skupščina 39-11; turistični informacijski urad: 29-79; ISŠSHjlEHt^lŠ JT" jr fSi BmiiMJmi i m Lekarne: v soboto, 22. in v nedeljo, 23. aprila bo dežurna lekarna Center, prihodnjo so- boto pa Nova lekarna. Sicer pa poslujeta vsak dan od 7. do 20. ure. Zdravstveni dom Celje: de- žurna služba ob delavnikih — od 19. do 7. ure zjutraj; ob nedeljah od 7. zjutraj do ponedeljka do 7. ure. Enak čas velja tudi za praznike. V nujnih primerih lahko zdravniki obiščejo bolnike tu- di doma in to vsak dan med 7. in 12. in med 14. in 19. uro. Prijave sprejema informativ- na služba zdravstvenega do- ma. — Oddelek za splošno me- dicino: v splošnih ordinaci- jah vsak dan od 7. do 12. in od 13. do 18,30. ure, razen ob nedeljah. — Laboratorij: vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 14. — Fizikalna terapija: vsak dan, razen ob sobotah,, od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 7. do 14. — Rentgen: vsak dan od 8. do 16,30. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. Podatki veljajo za rentgensko slikanje; pre- glede srca, pljuč in želodca pa opravljajo vsak dan od 9. do 10.30. ure. — Otroški dispanzer: am- bulanta vsak dan od 7. do 12. ure. Otroška posvetovalnica vsak ponedeljek, sredo in pe- tek od 13. do 17.30. ure. Opomba: tudi v aprilu in ma- ju bo ob torkih in četrtkih obvezno cepljenje otrok pro- ;i davici, tetanusi in otroški paralizi od 9. do 17. ure. — Dispanzer za žene: spre- jema pacientke vsak dan od 7. do 12. ure, ob ponedeljkih od 13. do 18. ure in ob pet- kih od 14. do 18. Posvetoval- nica za žene posluje ob tor- kih, in četrtkih od 13. do 18. ure, Readova šola pa ob tor- kih in četrtkih od 17. do 18. — Dispanzer za pljučne bo- lezni in tuberkulozo: vsak delavnik, razen sobote od 7. do 11. ure. — Šolska poliklinika: vsak dan med 7. in 12. uro, tudi popoldne vsak dan, razen so- bote, od 15. do 17.30. ure. Ambulanta v popoldanskem času, v času šolskih počitnic he dela. — Patronažna služba: od 7. do 14. ure. ŽRTVE lj prometa! SMRT POD TOVORNJAKOj) Prometna nesreča s siu, nim izzidom se je zgodila, cesti II. reda Kapela—Brq ce v vasi Bukošek. MIHaj PŠENIČNIK, roj. 1907 iz jfj pele 1, je gnal štiri kralj proti Brežicam, ko ga je pj hiteval voznik tovornega avjl mobila FRANC UREK. Ko M bil avtomobil ob PšeničnjJI ga je ena izmed krav potisJI la pod zadnje kolo tovornjl ka. Bil je na mestu mrtev. | SPOLZKA CESTA Voznik osebnega avtomoJI la FERDINAND SKOK je j Ijal iz Nazarja proti Moziij in v hudem neurju prehite? kolono kolesarjev. Zarai spolzke ceste ga je priče zanašati, da je na desni str ni ceste zadel v ograjo in t tonski kamen. Odbilo ga je , levo, kjer je zadel še v dru kamen, nato pa je avtomoa zdrsnil v dva metra globok strugo odvoda Savinje, kjer,1 s prednjim delom obstal 1 vodi. Pri tem je padla iz a ' tomobila sopotnica MART; NA TRATNIK, ki so jo zan di poškodb prepeljali v cel i sko bolnišnico, škodo na an tomobilu so ocenili na 4.0(1; N-dinarjev. UNIČEN AVTOMOBIL j IVAN MOLEK je z osel jj nim avtomobilom vozil i n Rimskih Toplic proti Zidan1 mu mostu, ko mu je med vo njo na prednjem levem koles 2 počila guma. Avtomobil jez£ neslo v desno, kjer je izn u; val obcestni smernik, na; pa ga je obrnilo za 360 st pinj, da je treščil v obcess _ podporni zid. Poleg vozni® so bili v avtomobilu ALG** SINTIČ, PETER GORIČAT in JANEZ LENARDO. Vsi 11 dobili lažje telesne poško. be. Avtomobil je popolnorr | uničen, škode je za 8000 dinarjev. j MOTORIST ZADEL J KOLESARJA Kolesar ROBERT RACI J se je peljal iz Žalca pro si Grižam, ko je za njim privt J zil motorist ŽELJKO DVJ 4 NAJŠČAK in kolesarja me a prehitevanjem zadel, da si11 oba padla. Motorist je dob 1 pretres možganov, kolesar p udarce po prsnem košu, gli vi in zvin levega gležnja. PET TOVORNJAKOV Iz Maribora je proti Celj vozil s tovornim avtomob lom KAREL GOBEC, ki je vlečnim drogom vlekel tovoi ni avtomobil, ki ga je upral ljal RIHARD NOVAK. Zara< neprimerne hitrosti je vleč« ni avtomobil zaneslo nekoi ko v levo, da je trčil v n* sproti vozeči tovorni avtom* bil BRANKA TROŠTA. Za? di poškodbe levega prednji ga dela Troštovega vozila j tega zaneslo v levo, vanj ? je trčil tovorni avtomobil,11 ga je upravljal JOŽE HAB* Voznik prvega avtomobila i kljub poškodovani levi stral naidaljeval vožnjo in zarat poškodbe trčil v tovorni avtf mobil AVGUSTA HAUPTMi NA, ki je pripeljal nasprot Na vseh avtomobilih je škod za 10.000 N-dinarjev. OTROK POD AVTOMOBILOM Na cesti v Leskovcu so -j igrali otroci, med njimi tu£J gluhonemi ANTON BR-^ DIČ. V tem je po ce» pripeljal s tovornim av^ mobilom FRANC STRN-^ Kolo je zapeljalo otroku & nogo. TEDNIK, 20. APRILA 1967 16 .7LETI v juniju: 8 dni niga cannes — MONTE car- 6 dni STUTTGART — j&rtmund — munchen. 7 AŽURNA OBALA — 6 dni nOLOGNA — PERUGIA - RA- A, 11 dni BUDIMPEŠTA — irrakow - WARŠAVA, 11 jii DUNAJ — PRAGA — BER- ?tji — KOBENHAVN - tfTOCKHOLM, 10 dni CARI- GRAD — SOFIJA, 9 dni BU- nlMPESTA - PRAGA — MON- gHEN - ZURICH. j2^eiane programe za posamez- na potovanja prej me t/ v po- slovalnici KOMPAS Celje ozl- r0nia vam jih po želji pošlje- jo na vaš naslov. Vsi KOMPASOVI prevozi bo- do izvršeni z najsodobneje opremljenimi avtobusi znamke jjilERCEDES. pred vsakim potovanjem au izletom obiščite tu- ristično avtobusno pod- jetje kompas celje, tom- šičev trg 1, telefon 23-50. Obvestita uristične objave roste kapacitete [a celjskem turističnem področju i dovolj prostih mest v zdravili- tih Dobrna, Rogaška Slatina ter v otelih Evropa in Celeia v Celju, avinja v Laškem, Paka v Velenju, laninskem domu v Logarski do- ni in drugih. Rezervacije so po- sebne za skupine le ob sobotah i praznikih. Cesta v Logarsko do- no je za osebne avtomobile za- rta, avtobusni promet poteka ormalno s prestopanjem. POMLADANSKI IZLETI lepševalno in turistično društvo elje organizira letošnjo pomlad aslednje izlete: Celje—Slovenj Gradec—Dravo grad—Lovrenc na Pohorju—slo- venske Konjice—Celje. Izlet po Dolenjski V juniju izlet na Vršič rijave sprejemajo v Turističnem radu poleg kina Metropol. OSTIŠČE GORA OLJKA ostišče na Gori Oljki je od- rto vsak dan. Ob sobotah, nede- ah in praznikih priporočamo re- lacije. Informacije: Gostinsko jdjetje Braslovče, tel. 4. •>E, NA LUNO NE MORETE! To pa ne pomeni, da bi ne mogli biti v poltretji uri v Beogradu ali čez dvajset minut na Brniku! čas postaja vse bolj dragocen in od njega zavisijo pogosto veliki po- sli.. . Si hočete ogledati izpod neba Celje in okolico? AEROKLUB CEIJE uvaja novost! AEKO TAXI, ki je mimo turistič- ne atraktivnosti čista poslovna nuja. ŠTUDENTA za prodajo knjig na stojnici spre j memo! Plačilo — provizija. mladinska knjiga CELJE, Stanetova ul. 3 živinozdravniška dežurna služba Od 22. do 29. apri- la 1967: JANEZ ČERNEJ, veterinar, Celje, Kajuhova 11 — blok 3/II tel. 22-32 Tel. štev. Veterinar, ske postaje: 25-52 SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE — CELJE Četrtek, 20. aprila, ob 20. uri: J. Benavente: LA MALQUERIDA. Gostovanje v Brežicah. Petek, 21. aprila, ob 19.30: I. Can- kar: ZA NARODOV BLAGOR. Gostovanje v Šoštanju. * Sobota, 22. aprila, ob 15.30: Žarko Petan: BESEDA NI KONJ. Prvi šolski abonma. Ob 19.30: Žarko Petan: BESEDA NI KONJ. Abonma za delovne organizacije. Nedelja, 23. aprila, ob 10. uri: D. Smole: CVETJE ZLA. Drugi ne- deljski dopoldanski mladinski. Ob 15.30: D. Smole: CVETJE ZLA. Nedeljski popoldanski. Ponedeljek, 24. aprila, ob 20. uri: I. Cankar: ZA NARODOV BLA- GOR. Gostovanje v Žalcu. Sreda, 26. aprila, ob 15.30: Žarko Petan: BESEDA NI KONJ. Dru- gi mladinski abonma. Mali oglasi PRODAM TRAVNIK 3870 m2 prodam. Bu- kovžlak 4 — Teharje. VALILNIK skoraj nov prodam za 75.00 Sdin. Pevec, Žalec, Savinj- ska 26. NOVO, vseljivo hišo: 4 sobe, ku- hinja, skramba, klet 900 m2 zem- lje, 2 km iz Celja prodam za 85.000 Ndin. Franc čakš, Začret 26 a Skofja vas. KUHINJSKO pohištvo in za dnev- no sobo prodam. Jože Lednik, Celje, Cesta na grad 8. PLEMENSKE KRAVE PRODAM! Drešinja vas 29 — Petrovče. STARO pohištvo sobno, kuhinjsko in črn klavir prodam. Anica Bandek, Celje, Trg V. Kongresa štev. 10. ENOVRS-TN1 pletilni stroj »EM- PISAL« nemški prodam. Sotošek, Celje, Popovičeva ul. 33 (Selce) Celje. VINOGRAD z lepo hišo in gozdom, primerno za vikend v bližini Poljčan prodam. Hiša in klet kompletno opremljena. Ogled po predhodnem dogovoru. G. Zu- pančič, Kranj, Partizanska 24. DVE NOVI trodelni zunanji okni 100 x 140 prodam. Naslov v u- pravi lista. MOTORNO kolo PUCH 125 ccm 1960 v dobrem stanju prodam. Naslov v upravi lista. MOSKVIČ 403 izdelava 1965/ 26.000, nepoškodovan prodam ugodno. Naslov v upravi lista. HIŠO z gospodarskim poslopjem (80 arov zemlje okrog hiše) v Braslovčah prodam. Lojze Riz- mal, Braslovče. MALO RABLJEN televizor RR ekran 59 prodam zelo poceni, lahko tudi na industrijski ček. Ogled v nedeljo dopoldne od 8 do 12. ure. Naslov v upravi lista. 5 m1 DESK prodam. Vprašati pri Kovač, Celje, Gubčeva 10/1. AVTO FIAT 1100 v dobrem stanju prodam. Ogled vsak dan od 6 do 14. ure. Hren, Lemberg — Strmec. LEPO parcelo v Šentjurju prodam. Vprašati v gostilni Pevec. GRADBENO parcelo na Ostrož- nem prodam. Naslov v upravi lista. LESENO GARAŽO 11 x 7 m ugod- no pri gradnji nove hiše pro- dam. Zdravko Roje, Celje, Ljub- ljanska c. 76 a. MOPED T 12 , 8000 km in NSU MAXA, 6000 km prodam. Jur- košek, Laška vas 4, Štore. MOTORNO kolo MZ 250 prodam. Arja vas 23 — Petrovče. TAKOJ VSELJIVO enosobno sta- novanje prodam. Dernovšek, Ce- lje, Cesta v Lokrovec 34. KOMBINIRANI otroški voziček prodam ugodno. Stane Vengust, Celje, Prežihova 6 i. VILO na najlepšem delu »Otoka« prodam. Naslov v upravi lista. ZOPAS 570 — nov prodam. Zdra- vilišče Laško —tel. 1 (v petek in soboto od 9—11. ure). ZAPOSLITEV GOSPODINJSKO pomočnico sprej- me Gostilna Gobec — Šentjanž nad Štorami. ZAPOSLENO kmečko dekle sprej- memo za pomoč v gospodinj- stvu. Nudimo stanovanje in hra- no. Celje, Mariborska c. 210. ZA GOSPODINJO ali gospodinj- sko pomočnico — 8 ur dnevno, grem s 1. majem. Celje! Naslov v upravi lista. STANOVANJE SOSTANOVALCA sprejmem. Celje, Zidanškova 22. VEČJO prazno sobo iščem. Dam 2000 Ndin nagrade. Najraje v centru mesta. Naslov v upravi lista. ZA ENO ali dvosobno stanovanje dam 300.000 Sdin. Naslov v u pravi lista. NEOPREMLJENO sobo išč*m nuj- no. Dvakrat tedensko pomagam pri vseh hišnih delih. Ponudb* pod šifro »Nujno«. OPREMLJENO sobo oddam dvema starejšima solidnima uslužben- kama. Naslov v upravi lista. SOBO in kabinet — posebni vhod (centralna — souporaba kopalni-, ce) oddam. Prednost imajo mo- ški intelektualci. Naslov v up- ravi lista. DVOSOBNO stanovanje zamenjam proti nagradi za enako ali v bloku. Ogled od 10—14. ure Na- slov v upravi lista. RAZNO POŠTENO žensko, ki bi šla k sta- rim ljudem za pomoč kot gospo- dinja na manjše posestvo iščem. Plača po dogovoru. Ponudbe po- šljite pod šifro »Takoj«. KLET za vino, primerno za razna skladišča, dam v najem. Naslov v upravi lista. KUHINJSKO perilo in ku- hinjske delovne plašče damo v pranje na dom. Interesente prosimo, da se zglasijo v obratu dru- žbene prehrane na želez- niški postaji v Celju. ZAHVALA SKUPNOST ADMINISTRATIVNE ŠOLE V CELJU je namesto ven- ca na grob pokojnega učitelja Ivana Petra, poklonila Zvezi slepih v Celju 100 Ndin. Lepa hvala! 'mzlčrfjrtSl« POSLOVALNICE: CELJE, VELENJE, MOZIRJE, KRŠKO, KRAPINA, HRASTNIK, ŠOŠTANJ 1. IZLETI PO DOMOVINI Organiziramo izlete, ek- skurzije in prevoze po ožji in širši domovin; ter na oyled turističnih ii športnih prireditev. 2. IZLETI PO TUJINI — PUTNIK - TRST preko Sežane 45 Ndin, preko Gorice za 50 Ndin - GRAŠKI VELESEJEM 42 Ndin, prodajamo tu- di same vstopnice - GOSPA SVETA — ro- manje 55 Ndin 3. IZLETI ZA PRVOMAJ- SKE PRAZNIKE - AŽURNA OBALA 7 dni 715,50 Ndin - PO ALPAH 7 dni 692 Ndin - DOLOMITI 3 dni 284 Ndin - BUDIMPEŠTA—DUNAJ 3 dni 338,50 Ndin - DUNAJ—PRAGA 4 dni 473,25 Ndin Za organizirane skupine POSEBEN POPUST! Za organizirane skupine PRO- GRAMI PO ŽELJI! ZA OR- GANIZATORJE POPUST! VSI PROGRAMI V POSLO- VALNICAH IZLETNIKA. izletnik ODSLEJ TEDNIK VSAK ČETRTEK! stanovanjsko gospodarstvo ŽALEC kot pooblaščena organizacija za urejanje mestnih zemljišč razpisuje NATEČAJ za pravico uporabe zazidalnih parcel št. 293, 294, 295, 296, 297, 298, 299, 300, 301 k. o. Pe- trovče za gradnjo 9 stanovanjskih hiš v zazi- dalni soseski »VRT«, Petrovče. Zazidalne parcele št. 293, 294, 295, 296, 297, 298, 299, 300, 301 k. o. Petrovče v približni izmeri od 400 do 500 m2, so namenjene za vrstne hiše. Tipi objektov vrstnih hiš so določeni. Tip vrstne hiše je tak, da je med stanovanjskimi objekti locirana garaža. Dovozi in dostopi so s severne strani. Vzhodna »obvoznica« soseske in južna »obvoznica« potekata po že obsto- ječi trasi } Zgraditev stanovanjske hiše je opraviti v roku 2 let. Izklicna cena za ureditev zemljišča (priprava in opremljanje) je naslednja: za m2 zemljišča 10 Ndin (priprava) oprema zazidalne parcele — na ^gradbeno enoto 9.000 Ndin Plačilo zlicitirane cene zemljišča in opreme zazi- dalne parcele se izvrši po podpisu pogodbe. Varščina se mora vplačati hkrati z vložitvijo pisme- ne ponudbe in znaša 900 Ndin ter jo je treba naka- zati na žiro račun št. 5075-781-1 NB Žalec — Sklad za urejanje mestnih zemljišč. Varščina se vrne, če licitant ne zlicitira parcelo. V stroških priprave zemljišča so zajeti asanacijski stroški ter stroški odstranitve naprav in nasadov na zemljišču, zazidalni projekt soseske in poslovni stroški. Stroški opreme posamezne zazidalne parcele to je ureditev sekundarnih naprav soseske, in sicer kana- lizacije vodovoda, cestišč s stopnjo opremljenosti, ki jo dopušča višina prispevka. V kolikor bo družba prispevala del sredstev k ureditvi se stroški komu- nalne opreme za zidalne parcele v ustreznem % znižajo. Dne 26. aprila 1967 do 4. ure popoldne morajo biti vložene pismene ponudbe za dodelitev stavbnega zemljišča. USTNA LICITACIJA SE BO VRŠILA DNE 26. APRI- LA 1967 OB 16. URI V PROSTORIH STANOVANJ- SKEGA GOSPODARSTVA ŽALEC. Parcelo zlicitira najugodnejši ponudnik za znesek, ki ne sme biti nižji od izklicne cene. V 8 dneh se sklene z licitantom pogodba, v nasprotnem primeru izgubi licitant pravico do zlicitirane parcele. ZAHVALA Vsem sorodnikom, prija- teljem in znancem, ki so v tako lepem številu spre- mili in s cvetjem obsuli grob mojega ljubega moža MARTINA PILIHA iskrena hvala. Predvsem velja zahvala zdravnikom in osebju ki- rurgičnega oddelka celjske bolnišnice za trud in lajša- nje bolečin v njegovi dol- gotrajni in mučni bolezni, spi. zdravnici dr. Darinki Videčnik, čč. duhovščini in pevskemu zboru Ivana Cankarja. Vsem še enkrat moja pri- srčna zahvala. MARIJA PILIH. »MONTANA« — Žalec razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih objektov likvidiranega premogovnika v Zabukovci Objekt Izklicna cena — skladišče goriv in maziv 5.000 Ndin — črpalnica ob Artičnici I 4.000 Ndin — črpalnica ob Artičnici II 2.000 Ndin — skladišče kisika 2.000 Ndin Dražba bo 27. aprila 1967 ob 7. uri v sejni sobi uprave podjetja v Žalcu. Ce bo kaj interesentov iz družbenega sektorja, bo dražba najprej za družbeni, šele nato pa za privatni sektor, in sicer po vrstnem redu za posamezne objekte, kakor so navedeni v tem razpisu. Pravico do dražbe bodo imele pravne in fizične osebe, ki bodo pred dražbo položile 10% varščino od izklicne cene za objekt, ki ga bodo dražile. Ogled objektov bo 26. aprila 1967 na kraju samem. Interesente za nakup vabimo, da pridejo tega dne ob 8. uri zjutraj pred skladišče v Zabukovci. Ob tej priliki bodo interesenti seznanjeni tudi o površini pripadajočega zemljišča k vsakemu posameznemu objektu Vsi objekti bodo z ustrezno prizidavo ali nadzidavo primerni za stanovanja Davek na promet z nepremičninami bo v vsakem primeru moral plačati kupec. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni je v 88. letu starosti preminila naša draga mama in stara mama MARIJA TURNŠEK Vsem prijateljem, znancem, sorodnikom, čč. duhov- ščini in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, se poslovili od nje s cvetjem, venci in besedami, nam pa izrazili sočustvovanje — prisrčna hvala. žalujoči: hčerke Ana s sinom, Mici z možem, Fani z družino, sin Ivan z družino, družina Turnšek in drugo sorodstvo OBVEŠČAMO vsa trgovska podjetja, na območju mesta Ce- • Ija in okolice, da je naš obrat začel proizvajati kislo smetano. [Čisla smetana je zelo aro- matična, okusna in zdrava prehrana, priporoča se otrokom in odraslim. Upo- rablja se tudi za samo- stojne malice, v kuhinji za izboljšanje okusne jedi. Kislo smetano imajo po- trošniki na voljo v vseh naših prodajalnah in osta- lih trgovinah Vsem trg. podjetjem se priporočamo za naročila K K ŽALEC — obrat MLEKO, Celje TEDiMlK, 20. APK1LA 1967 17 Tudi naš glas nekaj pomeni Le še nekaj dni nas loči od ene najpomembnejših družbenopolitičnih manifestacij, od volitev. 23. aprila bodo nekateri prvič stopili v volišče in tam polno- pravno oddali svoj glas. Zanimalo nas je, kakšno je vzdušje mladih pred volitvami, zato smo povabili k raz- govoru štiri mladince, ki bodo letos prvič volili. Raz- fovora so se udeležili: DRAGICA VEJNOVIČ iz Kovino- tehne, STANKO STRMČNIK z gimnazije, RADOSLAV RAZDEVŠEK iz učiteljišča in EMILJANA JANEŽIC te Aera Kako ste bili seznanjeni i volitvami in kdo vas jc ob- "?estil, da prvič volite? Dragica Vejnovič; Vedela sem, da bom volila, ker sem stara osemnajst let, s polno- letnostjo pa ima vsak občan tudi volilno pravico. Za volit- ve sem zvedela tudi preko televizije in časopisov, ven- dar obvestila o tem dosedaj Se nisem dobila. Prav gotovo nas bodo še obvestili. Me- nim, da bi morala SZDL v iodelovanju z Zvezo mladine organizirati pogovore z mla- ilimi volivci, da bi se tako seznanili s pomenom voli- tev. Imam občutek, da volit- ie niso nič posebnega in prav fotovo ima podoben občutek večina mladih, čeprav so vo- litve pravzaprav slovesnost. Radoslav Razdevšek: Vsaka družbeno politična organizaci- ja bi morala v predvolilno dejavnost bolj vključevati mlade, tako pa niti ne vem, koga bom volil. Za marsiko- ga volitve ne j>omenijo niče- sar drugega kot dolžnost, če- prav bi posebno mlad človek moral čutiti, da s sodelova- njem pri volitvah koristi družbi in sebi. Stanko Strmčnik: V gim- naziji smo govorili o pome- nu volitev, na vasi, kjer sem doma, pa sploh nič. V osta- lem se pridružujem mnenju tovarišev. Na vprašanje, ali so bili na zborih volivcev, so vsi udele- ženci razgovora odgovorili ne- gativno. Med drugim pa so povedali, da zbori volivcev niso prilagojeni mladim lju- dem, pa tudi, da ne čutijo potrebe, niti obveznosti, da bi se jih udeleževali. Emiljana Janežič: Z volit- vami sploh nisem bila se- znanjena. Danes sem prvič sli- šala, da bom volila. Na zbo- ru volivcev nisem bila, ker me o njem ni nihče obvestil. Volilna pravica mi pomeni obveznost, da pač moram vo- liti. Kaj bi ukrenili, če bi bili odborniki? Dragica Vejnovič: Vseka- kor bi zastopala volivce in bi upoštevala njihove želje, ko- likor bi bilo mogoče. Sedaj temu ni tako. Večina odbor- nikov po volitvah pozabi na občane in na obljube. Stanko Strmčnik: V vsa- kem pogledu bi se zavzemal za volivce, ki so mi izkazali zaupanje. Radoslav Razdevšek: Kar bi obljubil, bi skušal izpelja- ti, ker sem proti hinavski politiki. Skušal bi doseči, da bi ljudje dobili boljše mne- nje o samoupravljanju. Mno- gokdaj bi lahko rešili tudi z boljšim stikom in z uspeš- nejšim obveščanjem volivcev. Emiljana Janežič: Če bi mi volivci zaupali, bi morala upoštevati njihove želje, jih prikazati pristojnim organom in jih po možnosti rešiti, če bi v tem ne uspela, bi tudi o negativnih rešitvah obve- stila volivce. Kdo bi vas moral bolj pri- tegniti v družbeno politično življenje? Dragica Vejnovič: V delov- nih kolektivih je več možno- sti, da se vključimo v samo- upravljanje. Aktivi ZM pred- lagajo svoje predstavnike v organe samoupravljanja v podjetju, vendar mladim mnogokrat ne zaupajo do- volj. Stanko Strmčnik: Vsaj v začetku bi morala imeti to dolžnost ZM, kasneje pa ostale družbeno politične or- ganizacije. Mladina hoče biti napredna in aktivistična, za- to bi morali utrditi zauipanje vanjo. Radoslav Razdevšek: Z be- sedami je težko prepričati mladega človeka ... Razgovora kar ni hotelo biti konca. Mladi niso ostali samo pri volitvah, ampak so v zvezi z njimi obravnava- li tudi mnoge druge proble- me. Iz tega smo lahko skle- pali, da mladi le niso tako pa- sivni do dogajanj okrog se- be, ki jih ponavadi rešujejo le starejši. Mladino bi bilo treba spontano vpeljati v na še samoupravljanje, s tem pa bi pridobili tudi njeno za- upanje. Konec koncev pa je le treba priznati, da svet sto- ji na mladih ... V. VIDMAR Mlade vojake v kasarni narodnega heroja Jožeta Meniha-Rajka so pred dnevi obiskali celjski srednješolci. Pripadniki garnizije so dijakom pripravili razstavo razne vojne opreme od najnovejše polavtomatske puške pa do težkih minometal- cev. Približno 300 dijakov je zatem prisostvovalo sprejemu orožja, ki so ga ta dan razdelili nabornikom. Foto: J. Sever Pri matematiki Profesor: Kdaj se ulomek ne spremeni? Dijak: Če ga pustimo pri miru. * Pred dobro polovico desetletja je celjska gimnazija imela dijaka, ki je bil zelo aktiven mladinski delavec. Vsepovsod so ga potrebovali, tako da je zaradi te ak- tivnosti večkrat manjkal pri pouku. Ko ga je razrednik enkrat le »zalotil« pri pouku, mu je rekel, da tako ne gre več naprej, ker preveč izostaja od pouka. Fant je sicer hotel odgovoriti razredniku, vendar ga je prehi- tel glas iz zadnje klopi: »Tovariš razrednik, naš Tone večkrat šprica sestanke in razgovore na občinskem ko- miteju, samo da lahko uide v šolo!« ilranko But Je dijak 3. c razreda celj. ske gimnazije in predsednic mladinskega aktiva. »Zakaj si se odločil za Št\. dij na gimnaziji?« »Morda je to nekoliko t družini. Sestra je že končaj i gimnazijo, druga sestra ^ ; je v 2. letniku. Sicer pa mi i slim študirati po končan gimnaziji matematiko in gl^. bo.« ■ »Ni to dvoje različnih poj ■ dr oči j?« 1 »Je. Matematika me zaiti- I ma že iz osnovne šole. Hat ' moniko igram že osem fej1 in trobento 3 leta. Poleg rm [ tematike bom delal še izpiti1 na srednji glasbeni šoli t •Ljubljani.« »Kako ;e potekalo triletni 1 učenje na gimnaziji?« »Dosedaj sem bil vedno od J ličen. Gimnazija mi je zelo E všeč, ker ni specializiram s šola in mi daje znanje z raz ličnih področij « »Si doživel znano petošo. ' sko ljubezen?« »Sem, končala pa se je h' v istem letniku.« »Kaj delaš v prostem ča- su?« - u »Zelo rad hodim v celjshn mladinski klub, še raje jm*1 igram na trobento. Pa fttrfi* čitam veifko, klasike in znanstvene fantastične roma ® ne.« »Je delo mladinske organi zacije na gimnaziji takšni kot bi moralo biti?« »Ni! Tako kot nikjer!« ^ »Zakaj?« »Vsako leto so novi prcib lerni. ki jih rešujemo. Pd nova generacija in novi prob 0 lemi.« fc »Kakšen je odnos proft j sorjev do dijakov?« v »V redu?« »In obratno?« ji »Kot na vseh srednjih žo 2 lah — dijaški!« s »Tvoja največja želja?« a »Nimam velike želje, poi" pa mnogo manjših. Rad 61 dobro igral trobento.« M. SENIČAfi ' Prosta delovna mesta Komunalni zavod za zapo- slovanje v Celju sporoča, da so prosta delovna mesta: 1. V skupščini občine Ce- !tie — diplomiranega ekono- mista za načelnika oddelka, S 5-letno prakso, družin- nko stanovanje zagotovljeno. 2. V šolskem centru za bla- govni promet Celje — 2 di- plomiranih ekonomistov in 1 diplomiranega inženirja ke- uaije, stanovanja ni. 3. V gostinskem" podjetju /tranibor Celje — 1 ekono- mista za mesto direktorja z im dnevom na- proti! Drugo vrsto mladih ljudi označujemo kot nestanovitne ali labilne, »trs, ki ga veter maje«. Medtem ko za mlade ljudi prve ka- tegorije razne revije na primer niso usodne, bi utegnile tu na marsikoga vplivati nega- tivno. Besede mičejo, zgledi vlečejo je stari pregovor, ki je primeren prav za to vrsto ljudi. Tu prihaja do polne mere v poštev moč dobrega prijatelja ali dobre prijate- ljice, če zna vzpodbuditi nestanovitnega mladega človeka k delavnosti, če mu zna vzbuditi čut odgovornosti, dolžnosti, ga na- vajati k vztrajnemu, požrtvovalnemu delu in ga utrjevati v volji do dela. Ob raznih redovalnih konferencah na primer se pogo- sto razočarani ustavljamo ob nizkih, za normalno populacijo nenormalnih učnih rezultatih. Učenje pa je vendarle delo. Ve- mo, da je učenje najtežja dejavnost, ko člo- veku pe more pomagati, da bi si prisvojil izobrazbo, nihče drug kot vsakdo sam. Tu naj bi se izkazala vloga razrednih skupnosti kot delovnih skupnosti in do izraza naj bi prišlo polno tovarištvo. Tretja skupina so lenuhi — imenujmo jih odkrito s pravim imenom! Brezdelje je za mladega človeka pot v propad. Najprej se ruši človek v sebi, kolikor se je njegova telesna, duševna in duhovna zgradba sploh že pričela graditi. Ko je njegovo notranje ravnovesje uničeno, se začno navzven kazati asocialne ali celo antisocialne tendence. Po- tem ruši vse, kar je okrog njega, sam pa se predaja »sladkemu življenju«, saj ima morda gmotnih dobrin v izobilju, delati pa mu prav zaradi tega ni potrebno. In tako gredo vsi trije svojim perspekti- vam naproti. Zanimivo je, da v odnosih med prvo in deloma drugo skupino do starej- ših, na primer učiteljev, profesorjev, moj- strov v delavnicah, vzgojiteljev v domovih, nikoli ne prihaja do konfliktov, medtem ko so s tretjimi zelo pogosti. Speljati jih na pravo pot, pa je naloga družbe. Nikakor ni potrebno, da bi zijal med mladimi in odraslo generacijo prepad. Saj ga pravzaprav ni, moramo tra se le še glob- lje zavedati, da starejši služimo mladini, ko jo vzgajamo, da' se bo zavedala svojih dolž- nosti in odgovornosti ter se zagrizla v delo. In še to: PRIDNEMU NI POTPTTRNA NI- KOLI TRDA ROKA! ALBIN PODJAVORSEK TEDNIK, 20. APRILA 1967 18 fran Jaklič Zgodovinska povest ZADNJA NA GRMADI W 57_____ Tako je modrovala Polonca in stopila naposled tja, Ujer si je še nadejala največ pomoči, k Novi Štifti. V cerkvi bo prosila za Gregorja in njegovo ženo, potem ^jde pa še h gospodu Mihelu in jih bo prosila za Krz- Jčevko. Sicer pa so se porajali v njenem srcu dvomi. Kaj pa piorejo gospod beneficiat, če gospod resprester nič ne mo- rejo? Gospod beneficiat tudi nimajo biričev! Ob mistli na jjiriče se je nasmehnila in si dejala: saj sem še jaz na Ijoljšem, imam vsaj šamuta! Polonca se je najprej priporočila v cerkvi, potem pa jla v beneficiatovo hišo, ki je bila skoraj nova in prijaz- fia> vsekakor bolj kakor arhidiakonov dom. Hišo je po- bijal mlad gospod, živahen in ustrežljiv, že to jo je navdalo z novim upanjem. Gospod beneficiat je že tako vedel, da so zaprte ob- dolžne ženske in da bo kmalu sodba. Deželni sodnik je bil že v Ribnici in tudi rabelj s svojim hlapcem, kar je bilo vselej slabo znamenje za tiste, ki so jih postavili pred sodnika. V svojih krogih je neštetokrat zabavljal čez postave, ki dovoljujejo trpinčiti obdolžence, bentil brez- vestne in neumne sodnike, ki z mučilnimi napravami na- domeščajo svoje znanje. Postave naj bi zmetali na grmado, sodnike in rablje pa posadili vsaj za nekaj časa na čarov- niško klop, da bi videli, kako se delajo čarovnice. Gospod arhidiakon so ga opozarjali, da ne sme biti preglasen, ako hoče sebi dobro. Toda kjer je le mogel, med ljudmi in celo na prižnici, je pripovedoval, da vera v coprnice ni zaukazana, da v vsem krščanskem nauku ni govora o tem, in kako neumno je, obdolžiti stare ženske vsemogočih coprnij, jih postavljati pred sodnike in potem na morišče. Vsaka, ki bi le količkaj znala coprati, bi si s copranjem pomagala in si ne bi pustila treti kosti in ______58 _______ odsekati glave. Opominjal je ljudi, naj bodo previdni in naj ne obdolžujejo lahkomiselno ljudi ter jih trdosrčno izročajo rabljem. Tako je bil beneficiat kmalu na glasu, da ne veruje v coprnice, da je torej skoraj nekakšen krivoverec. Polonca je gospodu na dolgo razložila vso zadevo v zvezi z Lucijo. Pravila je med ihtenjem, kakšen revež bo Gregor z otroki, ako mu umorijo ženo, ki jo ima tako rad, kar je sama videla, ko je bil skoraj ob pamet, ko so jo odpeljali v grad. — Kajne, gospod, vi boste pomagali? Vi jo boste rešili! Beneficiatu je pripovedovanje prijalo, stopil je po sobi gor in dol, nato pa dejal: — I, kako pa jo naj rešim!? To mi povej! Potem mu je pripovedovala, kaj so dejali gospod res- prester in drugi gospodje, pri katerih je bila. Pravila je, s kakšnim trdnim upanjem se je potem napotila k Novi Štifti, kjer se je nadejala prav gotovo pomoči. — Gospod, vi ste študirani! Vi ste mašni človek! Vi boste že prav preudarili in jo rešili, zato ker imate voljo! Beneficiatu je bilo všeč zaupanje, ki ni bilo hlinjeno. Dražila ga je hladnost gospodov v trgu. Hodil je po sobi in premišljeval, kaj bi mogel storiti. Ali jo more rešiti? Kako? Ali naj podere Polonci sleherno upanje vanj? Ni- česar se ni mogel domisliti, kar bi pomenilo najmanjši uspeh, samo trdna volja ga je obšla, pomagati rešiti ne- dolžne žrtve iz rabljevih krempljev. — Polona, je dejal, — storil bom vse, kar bo v moji moči. Vse, prav vse bom poskusil, da jih rešim. — O, saj sem vedela! O, saj sem vedno pravila: ako nas tudi vsi zapustijo, gospod beneficiat bodo pomagali! _______59__ Ujela je gospodovo roko, jo hvaležno poljubila in dejala: — V cerkvi manjka cvetic, jih bom jaz prinerla. Prt na oltarju je že oguljen, bom že jaz kaj nabrala pri do- brih dušah, da napravimo novega. Marija bo pomagala in pa vi, ko gospod resprester ne morejo! — Da, Polonca, kar je v moji moči. Ko je odšla, je ubogi beneficiat pri Novi Štifti, gospod Mihel, še dolgo hodil po sobi. Najprej je vsaj stokrat želel, da bi zmetal na grmado coprniške postave, mučilno orodje in še rablja in sodnike po vrhu, da bi nikdar več ne mogli poskušati svojih spretnosti na nedolžnih žrtvah. Jezil se je na trapasto ljudstvo, ki proglasi vsako reč, ki je ne more dojeti, za coprniško delo. Ko pa je pomislil na svoje sobrate v trgu, se je kar glasno prepiral sam s seboj. Tako popustljivi so se mu zdeli in mlačni! Kar nemi gledajo, kako jim volkovi trgajo ovce! Ali nimajo nič srca za nedolžne žrtve? Nimajo trohice poguma, da bi brezsrčnim mogotcem zaklicali: nehajte! Raje žive v prijaznosti z gradom in pričakujejo od ondi zaslombe in kakšnih miloščin. Oves in stelja za kljuseta, vsake kvatre obed pri graščakovi mizi in tista kepa apna, ki jo dobe v grajski apnenici za vsakoletno prebeljenje svojih lukenj, jim je več kakor blagor vernikov. Ali so to pravi pastirji svoje črede? In neki glas mu je rekel: kaj pa lahko sto- rijo? Kako boš ti rešil Krzničevko? Kako jo boš otel? Obljubil si! Reši jo! O, da! Le predobro je vedel, da jo lahko reši le, preden jo posadijo na čarovniško klop; kas- neje je že prepozno. Ko bodo vinte trle palce in drobile kosti, ko jo bodo raztegovali, da bodo kosti stopale iz sklepov, bo vsaka priznala in pritrdila vsaki obdolžitvi, bo vzela nase najhujše zločine, da vsaj za trenutek pre- neha bolečina. " _60___ »O, trinogi! Brezvestni trinogi! Da bi jih šent!« Tako je bil razdražen, da ni mogel ničesar mimo pre- udariti in ne narediti načrta za rešitev Krzničevke in nje- nih tovarišic. Samo s stisnjeno pestjo desnice je zama- hoval pred seboj in ponavljal: »Pa jo bom rešil! Moram jo rešiti! Moram!« Molitev ga je pomirila, a jasno mu vendar ni bilo, kako bi dosegel svoj cilj. Opravil se je, stopil v hlev, Dsedlal konja in ga zajahal, da bi obiskal svoje sobrate f Ribnici, šel je v Ribnico ter se posvetoval z gospodom arhidiakonom in drugimi; včasih pa se tudi spri z njimi. Ves čas, ko je jahal čez Jurjevco in po tistih dolgo- časnih mlakah in krajih mimo Sajevca, je imel pred očmi ribniški trg z gradom, ki je od te strani široko zakrival trške hiše. »Tam so! Tam notri čakajo!« še nobenkrat ni tako ogledoval gradu. Zunaj ga je obdajal močan zid. Skozi vrt je bil speljan široki jarek, fc ga je napolnjevala Bistrica, tako da je bil grad krog in krog obdan z vodo. Ob jarku in Bistrici je bilo zopet visoko zidovje gradu in drugih poslopij. Spotoma je mislil, da bi jih bilo mogoče s kako zvi- jačo speljati iz gradu, in ko bi bile zunaj, bi bile rešene, zakaj le nekaj ur hoda, pa bi bile čez mejo deželske sodni je ribniške — in proste. Toda sedaj, ko si je grad natančneje ogledal, je videl, da po tej poti žensk ne dobi ''en, zato je zavrgel misel tako hitro, kakor je prišla. Ribniški vikar in kaplani niso imeli posebno radi Novoštdftarja. Zoprno se jim je- zdelo, keT jih je hotel vedno učiti in je znal vse bolje kakor oni. Preveč jim je svetil z zglednim življenjem. Rad je očital ali pa jih pri- hajal: to in to bi naredili. Kaj hitro so se sporekli in __61__ zgodilo se je nekoč, ko sta se zbesedila z gospodom Juri- jem, da sta se zgrabila tudi z rokami in je gospod Jurij obležal na tleh z razbitim jabolkom na desnem kolenu. Nič ni pomagalo, da je gospod beneficiat obžaloval svojo naglo jezico in prosil gospoda Jurija za odpuščanje. Go- spod Jurij je moral v posteljo in je še dolgo, dolgo vlačil nogo za seboj. Usmiljena ženska srca so se v tem primeru nagnila na stran gospoda Jurija. Tako gospod beneficiat pri svojih ribniških sobratih ni bil posebno dobro zapisan. Zategadelj je bil z njimi hitro zmenjen. Na očitek, da se premalo brigajo za svoje ljudi in pustijo, da biriči ženske vlačijo v ječo, so mu rekli, naj se briga za svoje ljudi, Ribničane pa pusti pri miru. In ko jim je začel dokazo- vati, kakšno trinoštvo je mučenje nedolžnih žensk in kako krivično je izsiljevanje z natezalnico, so mu dejali, da vse vedo, kar so o teh rečeh brali v tistih bukvicah, kjer je o njih bral on. — In zakaj ne storite ničesar? Zakaj trpite krivičnost s pTekrižanimi rokami? — Posmehovali so se mu in rogali: — Ljubi brat, pa ti popravljaj krivice! Ti brez dela sediš na beneficiju in samo gledaš, da bi bilo na svetu prav, mi pa garamo kot črna živina. — Brezsrčneži! In šel je h gospodu arhidiakonu. častitljivi starec ga je sprejel ljubeznivo, posadil k mizi in velel prinesti pri- grizek. Po običajnih vprašanjih in odgovorih je prešel beneficiat kar k stvari in je povedal, zakaj je prišel v Ribnico. Najprej se je bridko pritožil nad ribniškimi go- spodi, ki mirno trpe, da se ljudem godi takšna krivica. Gospod arhidijakon se je mirno naslonil na mizo, si podprl glavo in molče poslušal gospoda beneficijata. Ta ______62_ je postajal vse bolj ognjevit, da ni mogel več mirno sedeti, temveč je vstal, mahal z rokami in pričel hoditi po sobi. Dokazoval je, kakšna krivica se godi Krzničevki in drugim in naposled začel opisovati trpljenje nesrečnic na čarov- niški klopi. S tako iskrenostjo je pripovedoval, da je začel ihteti in ni mogel več nadaljevati. — Mi jih moramo rešiti! Moramo! — Predragi moj gospod, lepo ste govorili, je povzel arhidijakon potem, ko je dvignil glavo in gledal benefici- jata naravnost v obraz. — Vse je res. Strašna krivica in nečloveška okrutnost. O, jaz vem, kaj čaka nesrečne reve! Niso prve, za katere molim. In poznam jih. Dobre žene! Poštene žene! Pogosto v spovednici in pri obhajilni mizi. O, jih poznam! Nedolžne so! žrtve zlobnih in nespametnih ovaduhov. Na čarovniški klopi bodo postale zločinke. O groza! Molim zanje, ker ne morem storiti nič drugega. — Pa vendar! — Kar umirite se, gospod beneficijat! Premislite ves položaj in potem sodite in ukrepajte! Poslušajte! ženske so ovadene čarovnije. V ječi so. Sodnik, ki sodi zločine, je tukaj. Preiskoval bo. Zasliševal priče. Ako ženske ne bodo priznale, pridejo na klop. Trli jim bodo kosti in jih raz- tegovali, dokler se ne vdajo. In potem pride obglavljenje. Postava je silno kruta, še okrutnejši pa so njeni izvršitelji — sodniki. Ti nimajo ne srca ne pameti. — Recite jim dobro besedo! Vaša beseda nekaj odtehta! — Gospod Mihel, vi ste še mladi! Gospoda postave nas že tako gleda postrani, ker se ne udeležujemo čarovniške gonje. Tako mislim, dragi gospod; pustimo stvar, naj se izteče, ker je zavreti tako ne moremo. — Pa naj mirno gledamo, kako nam morijo ljudi? _________ 63__ — To vse obsojamo in obžalujemo. — Naredimo pa nič ne! Taki smo! Vsi vemo, da ni prav tako, pripovedujemo si, da se nam smilijo nedolžne žrtve, a niti z mezincem ne ganemo, da bi jih rešili. Kar sramujem se. Jaz ne bom miroval. — Gospod beneficijat, povedal sem vam, kako jaz ra- zumem vso stvar. Ko bi vi poznali sodnika Jurija Gott- scheerja — včasih se je pisal bolj kmetiško — ne bi sodili nič drugače. Imeli bi prav tako malo upanja, kot ga imam jaz. Gorje tistemu, ki mu pride v roke! Gottscheer nobe- ni ne prizanese! Nobeni! Zapomnite si to, gospod bene- ficijat, in ravnajte se po tem! Molite za reve, da jim bo muka in smrt v zveličanje. — Bom molil, toda rešiti moram žiVe. Moram rešiti, obljubil sem. Ker ni bilo soglasja, je bil razgovor kmalu končan in tudi o drugih rečeh je bil pogovor kratek in suh. — Mir z vami, je rekel arhidijakon odhajajočemu, poudarjajoč prvo besedo. Novoštiftar je odhajal nejevoljen kakor človek, ki ni našel to, kar je iskal. Samo za spoznanje je bil bogatejši, da pri ribniških sobratih ne more računati na kako pod- poro. — Mir! Ta beseda mu je zvenela v ušesih. — Mir! Mir! V miru še voda segnije! Nasvete gospoda arhidijakona je odklonil za vselej. Ne bo čakal s prekrižanimi rokami konca in zaigral za- upanja, ki ga je izkazala Polona. — Moj patron se je vojskoval z Luciferjem, jaz se bom pa z Gottscheerjem! Mihael, pomagaj mil _1_64__ LOV V VELIKI GORI Ribniški graščak grof Jurij Trillek je tiste dni gostil gospode od deželne sodnije, ki so prišli v Ribnico, da bi sodili prijetim zločinem. To so bili gospodje — »krvavi« sodnik Janez Jurij Gottscheer, prileten mož in zelo strog sodnik; potem zastopnik deželne sodnije Andrej Mordachs, ki je bil nekak državni pravdnik po sedanjem pojmovanju njegove službe; dalje pisar Janez Baptista Ravnik, ki se je podpisoval za notarja. K temu odposlanstvu deželne sodnije je sodil tudi deželni krvnik s svojim hlapcem. Ta sodni zbor je gospodaril v prvem nadstropju južnega dela četverokotne zgradbe, kjer so bili sodni prostori. Ti ljudje so bili stražarji paragrafov, ki so imeli v mezincu vse po- stave in so zlasti poznali mučilni red. živeli so samo za svoj poklic, pregledovali ovadbe, zasliševali in pisali, da bi pripravili vse za glavno razpravo. Poleg teh gospodov je imel grof Trillek v svojem pro- stornem gradu še druge goste. To je bila cesarska nabor- na komisija, častniki s svojim »oberstom« so zasedli vzhodni del prvega nadstropja, kjer so imeli tudi svojo pi- sarno. Vojaki pa so imeli ležišča v zgradbi pri vhodu, kjer so prebivali biriči. Ti so bili nemirni gostje. Posebnega dela niso imeli; na semanji dan so bobnali po trgu in vabili mladeniče v cesarsko službo. Naslednje dni pa so z bobnarjem hodili po vaseh, kakor daleč je segla oblast ribniške graščine. Bobnali so, razglašali povelje gospoda obersta, pijančevali, noreli za ženskami in razgrajali. Vo- jaška oblast je v ta namen odbrala čedne vojake in jih lepo oblekla. Postavljali so se v visokih, svetlih škornjih, barvastih hlačah in suknjah. Na klobukih so imeli perja- nice. TEDNIK, 20. APRILA 1967 19 kriminalni roman 9 UMOR V GROBNICI Sicer pa je bila videti zaskrbljena samo za dvo- jico, za Allistaira Griggsa onstran mize in za Jordana Siddonsa, ki je sedel na stolu pred njo. Siddons pa je samo še bolj mračno gledal v svet in je bil videti še bolj uporniški in nesrečen. Tudi Bridget Hooker je ustrezno reagirala ob be- sedi umor. Obrnila se je in se namrščila proti Cabotu 3weeneyu, kar je mladeniču znova pognalo vso kri v glavo, da je postal ves škrlaten v obraz. Ko je Islington končal svoj nagovor, se je obrnil k inšpek- torju, ki bi naj nadaljeval. Bil je razočaran, ko je Schmitty odklonil, da bi zasliševal ljudi, kakor da ima uredniško konferenco in se je odločil, da bo govoril z vsakim posebej v njihovih pisarnah. Zdaj ni bilo ničesar več povedati in Islington je razpustil uredniški zbor. Rinili so skozi izhod in še vedno niso vsi odšli, ko se je vrnil Allistair Griggs, ki je imel polne roke zvijajočega se človeštva. V izproženih rokah je z lahkoto nosil človečka, ki ga je držal z eno roko za ovratnik načičkano karira- stega suknjiča, z drugo roko pa za sedalo flanelastih hlač. človeček se je smejal in se otepal, a ko ga je Griggs prinesel1 do nas, je ohlapno obvisel z nogami kakšnih petnajst centimetrov nad tlom in se zarezal Islingtonu. Griggss ga je stresel kakor strese igrivi novofund- landski pes copato, ki se z njo poigrava. »Tole,« je dejal, »sem odkril, ko je postopalo v preddverju naj- svetejšega med svetimi. Z vašim milostnim privolje- njem, Izzy sahib, bi mu rad eno primazal. Prepričan sem, da bi ga treščil dovolj močno in bi mu z udar- cem začepil ušesa, da ne bi mogel nikoli več prisluš- kovati.« »Pozdravljen, Izzy,« je dejala Griggsova žrtev mir- no. »Reci vendar svojemu napihnjenemu Herkulesu, naj me spusti.« »No, dosti je, Al.« Islington se je smehljal. »Ne- haj se spakovati in ga spusti na tla.« »Vaša želja, Izzy sahib, je zame zapoved.« Njegovo spakljivo govorjenje je spremljalo nenavadno dejanje: nežno je obrnil svoje zvijajoče se breme in ga pre- vidno postavil z glavo navzdol v košek za odpadke. Potem si je z izrazitimi gibi očistil prah z rok in se globoko poklonil Islingtonu, zatem pa še malo manj globoko nama z inšpektorjem in odšel. Gospod v košku za odpadke se je prevrnil po tleh in slednjič pristal na kolenih ter pobiral koščke papir- ja s tal. »Včasih,« je dejal premišljeno, »je gospod Griggs malce preveč smešen. Približuje se čas, Izzy, ko se ga boš moral znebiti. Ne bilo bi varno, če bi čakal z Griggsom tako dolgo, kakor si s Piskom. Lahko bi postal nevaren.« Islington ga je pogledal z rahlo nevoljo. »Zakaj ne ostajaš v svoji pisarni?« ga je vprašal. Rožnata barva gospodovih odličnih ušes je bila verjetno posledica njegovega stanja na glavi. Isiing- tonovo negostoljubno pripombo je sprejel ravno tako mirno kakor poprejšnje Griggsovo rokovanje. »Jaz sem časnikar,« je dejal in si otepal prah s kolen na hlačah, »in zato moram iti tja, kjer se dogaja kaj novega. Za reporterja ni zdravo, če se priveže k pi- salni mizi. To je kakor krvoskrunstvo, časnikarsko parjenje.« »V prihodnjih dneh,« je zagodrnjal Islington, »bom poslal nekaj svojih dečkov, da se bodo poigrali v tvojem slonokoščenem stolpu.« Možiček se je zarezal od ušesa do ušesa. »Veselilo bi me, če bi prišli,« je dejal. »Jaz omenjam ves čas NOVICE v svojih stolpičih. Lahko bi mi vrnili. TRI- LISTU bi bila reklama dobrodošla.« Islington se je utrujeno ozrl po vrsti svojih zdra- vil na pisalni mizi. »Teci dalje, Tom,« je vzdihnil. »Precej dela imamo.« Močno me je zanimalo, kdo je možiček, toda ko je omenil TRILIST in ko ga je Islington poklical Tom, mi je bilo vse jasno. Ni vam potrebno, da bi šli v gledališče, če želite spoznati TRILIST. Nima dosti nepoklicnih bralcev. V tem pogledu ni takšen, kakršna je večina poklicnih glasil, toda razumljivo je, da mora biti glasilo gledališke dejavnosti nekaj čisto posebnega in če poznate Broadway, potem veste, kako posebni so bili stolpci Toma Longa. Čudil sem se, kako da je sprejel Griggsove grožnje tako mirno, toda potem mi je bilo jasno. Tom Long je imel sloves moža, ki ga ni bilo mogoče užaliti. Lahko bi mu pljunili v oči, pa bi rekel, da ga je osvežilo. Tako vsaj pripovedujejo na Broadwayu. Ne glede na vrsto izzivanja, nikoli ga niso videli, da bi izgubil hladno- krvnost in nikoli ni nihče slišal, da bi bil kdaj koga udaril. Vedno je vse prihranil za svoje stolpiče in videti je bilo, da je imel dosti tega prihraniti. Nikoli ni bilo nikjer obrekovalne rubrike, ki bi morala pre- skusiti toliko strupa, kakor Ja, ki je sestavljena iz cianovodikove kisline in zvezdic in jo lahko najdete v stolpcih TRILISTA pod naslovom LONGO-STRELI. Pogledal sem inšpektorja m opazil, da si ga skrbno ogleduje. Zadeva ga je očitno zanimala in ugotovil sem, da tehta položaj. Seveda je tudi inšpektor vedel, kar so vedeli vsi. Sloves Toma Longa je bil znaten. Vsi so vedeli, da gara kot črnec za svojo vsakdanjo rubriko in to je bilo nekaj, kar je vedno znova pre- senečalo Broadway. Tomu Longu bi sploh ne bilo potrebno delati. Nekateri so vedeli, da mu TRILIST sploh ničesar ne plača, drugi so govorili, da mu dajejo miloščino, toda vsi so vedeli, da Tom Long sploh ne potrebuje denarja. Valjal se je v denarju. Priznati moram, da ni bil njegov največji uspeh v pi- sanju sramotilnih spisov v mejah, ki so ga varovale pred zakoni. Spremenil je pojmovanje sramotilnega spisja v najbolj tankočutno umetniško oblikovanje in prepričan sem, da je vse to počel zgolj v svoje osebno zadovoljstvo. Islington je medtem opazoval zlobnega gospoda Longa, kakor da bi bil malinovo seme, ki se mu je zataknilo med zobmi. Gost ga je dolgočasil, a vse je kazalo, da ne ve, kako bi se ga otresel. čemerno je segel po svojih tabletah. Long je premišljeno odkimal. »Nikar, Izzy,« je dejal. »Tega ne bi storil, če bi bil na tvojem mestu. Kolikor je inšpektor Schmidt prepričan, da imaš v hiši umor, bi bilo zate sila nevarno, da uporabljaš katerokoli izmed teh tvojih zdravil. Samo pomisli, če bi zastrupljevalec zamenjal kakšno tvojo tableto.« »Želim si,« je dejal Islington in žalostno odložil škatlico s tabletami, ne da bi jo bil odprl, »želim si, da bi šel k vragu.« To je spregovoril utrujeno, kakor da bi že stotič ponovil. Long mu je pokazal hrbet." »Jaz sem Tom Long od TRILISTA, inšpektor,« se je predstavil in ponudil in- špektorju roko. »Kaj ko bi Sklenila sporazum. Pove- dal vam bom nekaj reči, ki bi jih morali vedeti o tem majhnem zasebnem Izzyjevem Betlehemu, vi pa mi boste omogočili prvo vest o dogodkih « LJUBEZEN, POLITIKA IN VOHUNSTVO — In če me vendar kdo prepozna? — Se bo takoj zaljubil vate. Stopila sta v veliko dvo- rano. Levo in desno so ob stenah sedeli mladi ljudje, v ozadju pa je bil oder za godbo. Ko je visoki Jurij v svoji svečani uniformi s Helgo stopil v dvorano, so se vse glave obrnile proti njima. Nekaj rdečeličnih fantov, ki so pili vodko, se je obračalo za njim in eden izmed njih je vzkliknil: — Glejte, junak sovjetske ar- made! Naj živi! Godba! Helga se je oprijela Juri- jeve roke. Saj bodo spo- znali, da sem iz taborišča, je pomislila in bi se bila najraje pogreznila v zemljo. Harmonikar je pričel igrati in Jurij je zaplesal Helga je pozabila na strah, barake in taborišče. Ko je bilo plesa konec, so vpili: — Bravo! Potem so na- zdravljali, pili in nihče ni vprašal Helge, kdo je ir. od kod prihaja. Znašla sta se zunaj; me- sec je sijal med oblaki in tla so zmrzovala. K — Rada imam Ruse, je rekla Helga — Jaz tudi Toda najraje imam tebe Si opazila, kako so te občudovali? Bodi pre- pričana. da te bom ešil tega prekletega taborišča Taborišče. Tri ure ni nič mislila nanj, zdaj bi morala čimprej nazaj. — Ostala boš pri meni. Jutri je tako nedelja. Bova prihodnji teden šla zopet plesat? — In če me kdo zaloti? Saj me vendar lahko vpraša za ime! — In kaj potem. Ime ti je Jelena, ime tvojega očeta je Kari; dodajva še na pri- mer Puškova, pa si Jelena Kirilovna Puškova. Jasno? Božični večer v Sibiriji. V taborišču je čakala ta- boriščnica štev. 698, Helga Wannenmacher s prijate- ljico Brigitte na zdravnika Jurija in komandanta Ko- stjo. Nihče o tem ni smel nič vedeti. Toda ni ju bilo. Nenadoma se je stemnilo. Pridivjal ie snežni metež in obe taboriščnici pokopal pod seboj. Nekaj ur kas:.?je se je Helga prebudila v baraki, kamor so sprav. Ijali trupla.. Ko je prišla k sebi, je videla, da leži v postelji in da stoji ob njej Jurij. — Mislila sem, da bom umrla, je rekla. — Kje pa je Brigitte? Prijel jo je za roko. — O tem kasneje. Za -da) samo to: nisi več v tabori šču, ampak v izolirnem od- delku poliklinike. Tu nihče ne ve, da si taboriščnica, zatorej ne smeš sprego- voriti nemške besede! Naj. bolje, da nič ne govoriš, če nisem jaz pri tebi. Sklonil se je nadnio — Si razu- mela? — Da. — In zdaj moraš zaspati. Začutila je vbod injekcij- ske igle in zopet odplavala. Nobene nemške besede, je pomislila vsakokrat, ko se je zbudila. Toda tudi, če bi hotela sestri, ki je hodi- la po sobi, kaj reči, ne bi mogla. V njeni glavi je bilo vse zmešano. — Sem zopet zdrava? je vprašala Jurija, ko jo je pregledal. s — Je božič že mimo? — Ze tri tedne. — Preprosto, ne morem razumeti. — Se spominjaš božične- ga večera? Nemška ofenziva Nemci so začeli veliko ofenzivo proti Stalingradu 13. septembra 1942. četudi so padali kakor muhe, so se njihove enote ne- nehno dopolnjevale s svežimi močmi. Dosti teže je bilo Sovjetom, ki so morali oskrbo- vati 62. armado čez dva kilometra široko Volgo, ta pa je bila noč in dan pod hudim sovražnim topniškim ognjem. Sovjetski vojaki, ki so čez dan branili Stalingrad, so morali ponoči prenašati tovor z desnega brega Volge, ne da bi spali ali si kakorkoli spočili. Vojaške okrepitve so prihajale v skupinah po dvajset mož, v glav- nem starejši borci med 50. in 55. letom ali mladeniči med 18. in 19. letom. Preplašene so nemudoma odpeljali na bojne položaje, a zaradi neizkušenosti jih je v mnogih pri- merih padlo običajno kakšnih pet ali šest, še preden so prišli do položajev. Glavni del mestnega središča so Nemci zasedli 24. septembra, nato pa so se obr- nili proti severu k industrijskemu naselju in tovarni traktorjev »Rdeči oktober«. O teh bojih piše generalni major Hans Doerr: »Obdobje bojev za stalingrajsko industrijsko območje, ki so se začeli sredi septembra, bi lahko označili za boj na položajih ali v utrdbah. Kilometer kot merilo se je umak- nil metru, štabni zemljevid mestnemu na- črtu. Za vsako hišo, vsako tovarniško po- slopje vodne stolpe, železniške odseke, zi- dove, kleti in končno za vsak kupček ruše- vin je divjal tolikšen boj, kakršnih ob to- liki koncentraciji niso doživeli niti v ma- terialnih bojih prve svetovne vojne. Razdalj sploh ni bilo, ostala je samo bližina. Kljuib novim množičnim napadom letal- stva in artilerije, nismo uspeli presekati vozlov bližinskega boja. Rusi, izurjeni v ob- vladovanju terena in barikadnih bojev, so se čvrsto usidrali. Pod vtisom kasnejše ka- tastrofe so zbledeli spomini na čas oble- ganja, toda njegova zgodovina bi bila na- števanje številnih junaštev najmanjših enot, udarnih skupin in mnogih neznanih vojakov na strani nemških napadalcev in v vrstah ruskih braniteljev.« Nemška nadmoč v letalih in tankih je bila očitna, toda čujkov je rešil nevarnost z bližinskimi položaji, nakar so postala nemška letala manj učinkovita, ker niso bili piloti najbolj izurjeni v točnosti bombar- diranja, a tanki se niso mogli več pribli- ževati zaradi nakopičenih ruševin. Naslednji velik nemški napad je bil 27. septembra. Nemcem je uspelo, da so poti- snili Sovjete za dva do tri tisoč metrov proti Volgi, čujkov je zapisal: »Se en tak napad, pa smo v Volgi!« Zaprosil je za po- moč, ki je prišla že ponoči: dva pešadijska polka, ki sta se nemudoma vključila v boj. Naslednjega dne so Nemci nadaljevali na pad s hudim bombardiranjem. Uničili so pet izmed šestih ladjic za prevoz čez Volgo in zanetfli požar v rezervoarjih olja v ne posredni bližini Čujkovega komandnega po- ložaja. Prvega oktobra sta prišli na pomoč še 39. gardna divizija generalnega majorja Gurjeva in divizija polkovnika Gurtjeva. O gardni diviziji je zapisal čujkov: »Bili so res pravi gardisti, mladi, postav- ni ljudje, večidel v mornarskih uniformah z bodali in finskimi noži za pasovi. Boje- vali so se kakor levi, v bližinskem boju so metali sovražnike čez ramena kakor slam- nate otepe. Napadli so v skupinah, kadar so vdrli v hiše ali kleti, so si utirali pot z bodali in noži. Umika niso poznali in če je sovražnik obkolil kakšno skupino, so se tolkli do zadnje kaplje krvi, peli in vzklikali v smrti: za domovino in Stalina! Mi se dr- žimo in se ne vdamo!« Nemci so 7. oktobra zasedli del naselja »Rdeči oktober«, toda boji so bili nepopust- ljivi. Posamezne zgradbe so po petkrat dnevno menjavale lastnika. Toda napovedi so kazale še na hujše. PRIHODNJIČ: STALINGRAJSKI OGNJEMET TEDNIK Uredništvo in uprava: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161. Urejuje uredniSsi odbor. Glavni urednik TONE SKOK, odgovorni urednik DRAGO HRIBAR. - Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal Je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše dela« (1945), kot »Celjski tednik« (1948—1950), nato kot »Savinjski vestnik (1950—1954) « od 1955 ponovno kot »Celjski tednik« S 1 januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in 2alec TEDNIK izhaja ob četrtkih. Izdaja: Zavod za informativno službo Celje Tisk in klišeji: CP DELO Rokopisov ne vračamo. Cena: posamezna številka 50 par (50 starih din), letna naročnina 20 novih (2.000 starih) din, polletna 10 novih (1.000 starih) din; tujina 40 ( 4000) Tekoči račun: 507.3-223 TELEFONI' Uredništvo: 23-fiP mali oelasi in naroč- nine 31-05. ekonomska propaganda 30-85, Radio Celje 20-09