C. C. Postale. - Esce oj>n/ mt-roledi e venerdl — 25 febbraio 1927 Posamezna itevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L. » pol leta 8 » » četrt leta 4 » Z« inozemstvo celo leto lir 40. N« naročila brez do- poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. memm/if št. w V Gorki, v petek 25. februarja 1927. Letox. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. Oglasi se računajo po c/ogo« voru in se plačajo v naprej. — List izdaj» konsorcij »Gor. Stra* že*. — Tisk Katolišk* tiskarne v Gorici. Ri> va Piazzutta $t. IS. Uprava in uredništvo: ulica Mameli Itev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 308. <7) Jrijafeljski odgovor. Na nuš članek »To je prav a pot« Je cdgovorilo glasilo nemSke immj: •J'rte v SloveniH »Cillicr Zeitung«. List, pravi, da se veseli našega uvod* n'ka, ker je to dokaz, da se primor- ski Slovenci zanimajo za usodo nemških munjšin v Jugoslaviji, da se pa venduv ne strinju z našimi trpitvami. Ni res, pravi jo celjski f??c*' do se Nemcem v Jugoslaviji >L>r> *"k° imeniino, kukor opisuje »('oriski, Strata«. Da ne bo nesporazumljenja med nami in Nemci v Jugoslaviji, ho, cemo jusno označiti naše stališče. oudiiriti z.elimo predvsem, da nis, }pv nii poklicani, ampak da je na? Jga Nemcev v Jugoslaviji sumih, "li izjavijo, ali so s svojim položa; !ern zudcvoljni. Vsuku narodna "wnjSinu So pilc sama najboljse V'ede/a, uli je zadovoljna, in ne po, trebuje iUjin sodnikov. Kur mi lahko naredimo, je le io, (,. Proučimo razmere sosedne manj: Slne- da se pozanimumo recimo za njih šolstvo, da poizvemo, kako se Jini Lodi na sodnijah, kako je /. njih tiskom, z njih organizaeijami itd. ter da si napravinio nato sodbo, ki l'clju svvedn le zu nus, kajti vsak n^'fi le po hstnem braču. Vsaka »mnjsina je že po naravi taka, da Primer ja lasine razmere s tujimi in s"c vprašn. ali bi bilu ona s ' takim Položajem zadovoljna. Toda tudi ko oi bila ona s tem zadovoljna, ni se; \'vda že rečeno, da mora biti s ta, kim položajem zudovoljna tudi Prizadeta manjšina suma. .Vaxa dolžnost je pa vendarle, da llttotovinw par važnih dejstev, ka, vrih ne more noben resen človek l*podbiji,tl Nemtka manjsina v '[u&islaviji imn nemske Ijudske •vo'c, njeni of.roci se iorej poučujejo ln vzfinjnjo v materinem jeziku. Za nemško mnnjšino obstoje tudi sred, nJ<-' sole in iudi v njih se vrši pouk y 'nateriiu-m jeziku. Ne smemo ailiie prezreti, da zagovarjajo na munl><>rskem sodiščii nemški od; \wniki svoje strunke v nemškem jeziku. rlofjoče je šo/ premalo, mogoče, au zuhtevaja Nemci opruvičeno še se drugaene in veCje pravice, toda "cVs/va, ki smo jih navedli so dej* *'v". m mi bi bili zelo zadovoljni, «w In nam mogln »CiUier Zeitung« westi enaka dejstva o Slovencih, L so o.s/af/ pod m-strijsko vlado na Koroškem. Pab* s- 7.e\je in nadaljne zahteve vrmke munjšine r Jugoslavia _^e/e v pretres, se je ustanovil v neoflradu poseben vladni odbor, eh ^ chm je tudi slovenski minister Poljedelstva dr. Kulovec. To je do, Sodek, iz kateregu vsak trezen člo* l>ek spozna. da beogmdsku vlada "t/nu namena obstoječe pravice '\vmcev rušiti, temveč večati in šh nti. Položaj nemske manjsine se mvre zato odslej le boljšaii, njene Hyoboščine le izpopolnjevuti. V VJs,?'ccm slučaju gre torej za napre^ . nemške manjšine in to dejstvo s/no hoteli pozdraviti. To je bil na, nen našega članka. snZT\ ly?Utiko smo pozdravili s 'tovoiuH- jo je Pozdravih go, °^d'.ne* Ijudstvo. Pozdras rist TV0'ker up*mo'da ho v kos ki vZu- nUslm koroškim brulom, | shvenli° y? hhl težko borbo za pros) mO/o f" narodno svolodo \ ^on nemski Wad/ r Celovcu. Pozdravili smo novo politiko pa tudi radi tega, ker smo trdno pres pričani, da je usoda evropskih narodnih manjšin ena in da vpliva polozaj ene sicer polagoma, toda nujno na položaj druge. Take stvaz ri gredo počasi iz države v državo in ni je v Evropi vlade, ki bi mogla stalno stiskati k ilom svoje manj; sine, ako se v osialih deželah daje manjšinam vedno večja svoboda. To je ena tistih nezapisanih in nevidnih postav, ki delujejo v sos cialnem in političnem življenju člo, veštva kakor nezadržljive in mot gočne sile prirode. Zato bomo vsak napredek sle* herne manjsine v Evropi vselej z veseljem pozdravljali. Kaj se godi po svetu? Danes pa ne bo naš poiitični pre* J4kd ^ovoril o politiki velikih ljudi, ki jc največkrat brezsrčna in nare* kovana od mrzlih možgan, ki nc eutjjo utripljajev srca. Naslikali bomo raje delo malih in na enem z^lcdu pokazali, kaj premorejo v nedolžnem in cistern navdušcnju. Spominjate sc, da so sc v sred* njem vcku vzdi^nilc križarske voj* skc utrok. Na tisočc otrok se je zbralo in sc napotilo preko nevar- nosti in zaprek v sveto deželo, da jo iztržcjo iz rok ncvernikov. Ce- sar niso zmogle križarske čete do^ bro oborožcnih zapadnih vitezov, to so hoteli doseči otroci, ki so bili oboroženi zgolj s pesmijo in velikim navdusenjem. lvakih otroskih kri? zarskih vojsk, ki so hotele dobiti zma.^o na tistcm boinem polju, kjer so veliki bili poraženi, je bilo vcč. Vsc so pa žalostno končale. Tr^ovci s sužnji so nonavadi polo^ vili otroke v obmorskih pristani* ščih in jih prodali v sužnost. Novi križar.ji. Svet je zabil na srednjeveške ma* lc krizarje; le ztfodovina jih še ome? nja ter pristavlja, da v resnici pač niso dosti pomenjale, pokazale so pa le, kako jc pojenjalo sveto na* vdušenje za rtšitcv krščanskih sve? tinj pri odraslih, a se je vzbudilo pri otrccih. Križarji, ki so z bojem hoteli osvajati, so ostali v z^odovini; vzrasli so pa novi, ki imajo dru= Ljacne niece in šleme. L. 1918. se je avstrijska republika poj^rezala. Njeno i^ospodarsko živ^ ljenje jc tako propadlo, da je dru- žina za družino padala v največjo bedo. Z rcvščino vred se je širila tudi nravna pokvarjenost. Avstri« jo, zlasti tfiavno mesto Dunaj, so kar prcplavili z umazanimi knji^a- mi. Založbe, ki so izdajale svinj* ske romane in nenravne ilustracije, so bo.aatele. Zajcmljiv je slučaj, da ie neici mladcnič vstrelil Hußona Bcttaucrja, ki je izdajal ymazano čtivo posebno za mladino. Morilec je pred sodniki izjavil, da je izvršil umor iz maščcvanja, ker se je nje* Uova scstra pokvarila čitajoe Bet* taucrjeve spisc. Mladina se je kva* rila in možje, ki jim ie bila pri sreu skrb za bodočnost republike, so uvideli, da ie taka mladina tfmbo* kop domovine. Tedaj je začcl s svojim apostolskim dclom monsinjor Mörzinßer. Usta* novil je majčken verski listič, ki je izhajal vsak teden. Začel je skoraj iz niča. Najprcj so listie tiskali na štirih majhnih straneh in le v par sto izvodih. Razdeljevali so Ma ob ncdeljah med mladino, ki je brž zapazila, da jc listie prav zanjo na= menjen. Malo verske vsebine iz življenja mladinskih zavetnikov, poljudno razla^anje krščanskih resnic, pravljica, pesmica o domo- vini, par šal in utfank, to jc bila vsebina. Pola^oma se je list tako priljubil in razširil, da so j,Ja mo? rali v 80 do 100 tisoč izvodih ti? skati. Strani je pa imel kar po 24 ali celo 32. Urednik Mörcintfer, ki je listie spoeetka namenil za bolj odrasle otroke, je odtlej vsak teden po par strani odmcril tudi za prav maihne, ki so bili v prvih šolskih letih. In s tem je začel zbirati nove križarjc. Pisemc je preveč! Zdaj šele se jc začelo za ubo^eßa urcdnika po^lavitno delo. Vsak dan rau je pismonoša prinesel celo ßoro pisem, ki so jih pisali mali na- ročniki. Ta je kaj prosii, oni je skoval pesemco ali naslikal prvc početke svoje umetnosti, tretji se jc že skušal v povestici, vsak pa jc hotel brž zvedeti, kaj misli i^ospod urednik. Listieu je bilo trcba prilo* žiti spet par strani za od^ovore malim sitnežem. Iz teh strani je pa nastal kar na mah spet poscben li- stie, kamor dopisujejo sami otroci. Listič se je spet tako razširil, da sia tiskajo kar v 700.000 izvodih. Pis* monoša pa prinese vsak dan večji paket pisem. V nobenem dunaj- skem urcdništvu ni bržkone toliko dnevne pošte. Dobri monsinjor že nc more več zma^ovati dela. IVeba si je dclo ulajšati. In kaj si izmisli? Vse svoje male dopisnike, sotrud* nike in naroenike, ki bi radi ^ovo* rili z urednikom, zbira od časa do časa v veliki dvorani. Tukaj sc iz ust v usta pomenijo o svojem listi* c:u in dclu. Na otroškem zborovanju. To je tukaj živo vivenjc in ščc* betanje! Dvorana je polna do zad* nje^a kotička. Večkrat pridejo tu* di odrastli na ta zborovanja in ne sarao eden je zatrdil odhajaje, da si je ob kresu navdušenja teh ma* lih ukresal tudi sam svoj pojema* joči plamencek. Brz se je izkazala potreba po takih zborovanjih ne samo na Dunaju, marveč po vseh večjih mestih Avstrije. Urednik mora biti stalno na zborovanju, da vse zadovolji. Šolarčki so vsi iz se* be za svoje sestanke in svoj listie. Razpeeavajo g-d, d-d je veselje. Če jih vržejo pri enih vratih ven, pri* dejo pri dru^ih noter in toliko ea* sa ponujajo na prodaj svoj listie, da ,Lja rnorajo kupiti, samo da se ocU križajo malih vsiljivcev. Najbolj ^.!re v klasje seme nove^a aposto* lata v industrijskih krajih. Nekoč so dečki in deklice sklenili, da ne bodo pustili iz svoje srede priljub* Ijenej4a urcdnika monsinjorja Mör? zin^erja. Ko je hotel po zborovanju oditi, so zaprli vsa vrata in monsi* njor se je moral odtc^niti — skozi okno. Zdaj pa vedo tudi odrastli ceniti to velikansko delo za prido* bitev mladcLja naraščaja Boj^u in narodu; za okrepitev stare vere in za vzgojo nravnih mladeničev in poštenih deklet. Ko je uredništvo začelo zbirati darove za svoje rev* ne naroenike, so na mah zbrali po Avstriji za več ko 50.000 šilingov darov. Sam dunajski kardinal Piffl je priznai, da so se čete mladih kri* žarjcv ravno ob pravem času dviß* nile na pot, da iz scbe izklešejo zdrav rod. Avstrijske dežele so lahko brez skrbi, ker se je zdrav* ljenje pričelo pri najmlajših. Pri koreniki je treba celiti, da deblo ne strohni! Ali ne bi bilo prav tudi za naše primorsko ljudstvo, čc bi imelo ta* kc mlade križarje? Morda pa so, pa jih odrasli ne umemo in jim ne pomaLamo? Oglejmo se okoli sebe! Okno v svet. Nesporazum zaradi Tangerja. Španski zunanji minister YanLjuas je odstopil. Zunanje ministrstvo je prevzel diktator Primo de Rivera. Zunanji minister je odstopil zato, ker se ni mo^el sporazumeti s Fran* cozi i^lede upravc trdnjave Tanger* ja, ki lcži na afriškem obrežju na* prosti Gibraltarju. Razoroževanje. Po večini so vse države odbile nasvet ameriške^a predsed. Coolid* ^eja, naj bi se države na morju raz* orožile. To je prav razumljivo. Naj bi se zaeela Amerika prva razoro* ževati. Italija pravi, da ni dano jamstvo, da se ne bi denar, ki od* pade za vojne ladje, uporabil pa za oboroževanje na morju. List »Gior* nale d' Italia« je o tem nckaj pisal, pa je bil zaplenjcn. Zbliževanje med Turčijo in Italijo. Italijanski poslanik v Anßori je povabil turškega prosvetnejja mini* stra, naj ob svojem potovanju po Evropi obiščc tudi Rim. Gre za to, da bi se obe državi bolj zbližali, ker do zdaj ni bilo razmerje has prijateljsko. Opomin Rusiji. An^leski ministri so na svoji seji sklenili, da ne bodo pretr^ali diplo* matskih vezi z Rusijo. Vendar pa ji posljejo opomin, naj nikar Ki* tajcev tako ne hujska proti An^H* ji, sicer bo ta primorana pretr^ati tr^ovinsko po^odbo med obema državama. »MLADIKA«. Po dolgem presledku bodo naši »Mladikarji« spet nastopili. V ne^ deljo ob 4. uri popoldne in na pust« ni torek zvečer ob osmih in pol vas vabijo v Marzinijevo dvorano, da se boste — nasmejali. Igrali bo* do burko v treh dejanjih »DAVEK NA SAMCE« in pa prelep pevski prizor »SNUBAČI«. Uglasbil ga je Vinko Vodopivec. Gene so nizke kot po navadi. Nedeljska popol? danska predstava je prav pripravna za okoličane. — Privoščite si dve urici vžitka in pridite v »Mladiko«! Stran 2. >GOR1SKA STRA2A« DNEVNE VE5TI Potrjujemo, da dopisa v našcm listu z dnc 14. januarja t. 1. St. 4. ni pisal g. Jakob Jevam z Vrha St. 46 . Urednistvo. Postne pridige. Tudi letos bodo v Gorici v cer* kvi sv. ignacija običajne slovcnske postne pridige vsak petek. Toda letos nc bodo ob 7. uri, tcmveč ob '¦¦i.'8. uri, da se jih laJiko udeleže vsi, ki so do 7. ure zaposleni v raz* nih uradih in trgovinah. Prva post* na pridiga bo v pctek 4. marca. — Kcr sc goriški Slovcnci zelo zani* ma jo za postno pobožnost, smo prosili lctošnjega pridigarja drja M. Brumata, naj nam izda svoj načrt, kar je rad storil. Govoril bo iz programatičnih govorov o Kristu* sovcm trpljenju. V njegovi luči bo skusal prikazati razsulo sodobne družbe in dolžnosti modernega ka* toličana v zasebnem in javnem živ* ljenju. Svojim govorom ie dal sle* deec naslovc: 1. Niti ura brez bolesti... 2. V soli pod oljkami. 3. Satan na sod? ncm stolu. 4. Za limbar tvoj ... 5. Nns Kralj. 6. Zadnja pot. 7. Naj* slajša harfa. Goriški Slovenci, pridite gotovo vsi, da spoznate božjo in svojopot! Razpis. Uradni list razpisuje natečaj za 6 most Inspektorjcv 10. stopnje in 12 rnest inšpektorjcv 11. stopnie pri inšpcktoratu za obrt in delo. Prvi morajo biti inžcnirji, drugi \.a morajo imeti spričcvalo vsaj kake trgovske sole tretje stopnie. Do 22. marca je trcba vložti prošnje na ministrstvo za narodno gospodar* stvo. Podrobncjša pojasnila se do- be pri prefekturi (ufficio gabinctto.) Pozor, živinorejcil Neki živinorejec iz Lokavca pri Ajdovšeini je bil kaznovan pogoj* no na 500 lir, ker je pripuščal neli* cenciranega bika. To v opomin in ravnanie! Pastirski list. Goriški knezonadškof jc izdal postni pastirski list. V drugem delu pisma je govor o »katoliški ak* ciji«. Ob koncu jc izražen poziy, naj bi se v vsaki župniji ustanovil od* bor za »katoliško akcijo«, ker »je kraljevi dekret z dne 9. Jan. 1927, St. 6, prepovcdal, da bi se kaka druga organizacija razun »Balilla« smela v Italiji pečati s telesno, mo* ralno in duševno vzgojo mladine.« (Dekret o »Balilli« velja le za mla* dino do 14. leta. Op. ured.). Drzni letalec. Znani italijanski zrakoplovec De Pinedo je nrelctel Atlantski ocean in je pristal v Braziliji. Po vsej dr* žavi ie zaplul val veselja, da je Ita* lijan izvršil tak drzen polet. Prepovedan list. Iz Rima prihajajo vesti, da je znani belgrajski dnevnik »Politika« v celi Italiji prepovedan. Radič išče zaveznikov. Iz Zagreba prihajajo vesti, da se skuša Radič zbližati s samostojni* mi demokrati. Skupai z njimi sku* s'a nastopati v oblastnih skupšči* nah. Radič je dv\ od sebe tudi glas, da se bo združil z Davidovicevimi demokrati. Pa so ti to vest zani* kali. Dvoboj. Milanski »Corriere della Sera« od srede piše, da sta se v Trstu dvobojevala s sabljami inženir Ka* rel Biirduzzi, fašistovski politični tajnik za Tržaško in profesor Ju- rij Masi, ki je tudi odličen fašist. Po par naskokih ie bil Barduzzi ranjen na roki in so morali dvoboj prekiniti. Bila sta se zastran neke notice v tržaškem fašistovskem glasilu. Pleši, plesi, črni kos... Skoro vsako leto predpustom je treba zavrteti lajno in zapeti, da se še prevee pleše. Ta »stura lajna« nekatcrim že preseda. Mi pa pravi* rao. da jo bo trcba še vrteti, dokler nc bo presedala tistim, ki bi jim že enkrat morala. Od vseh strani de* žele dobivamo dopise o javnih in zakotnih plcsih, kjer se cele noci preplešejo v kvar zdravju in zna« čajnosti našc mladine. Teh dopisov žc ne objavljamo več, ker jih je kar preveč. Žalostno je pa le, du kljub vsemu kar je hudega nad de* žclo prišlo, nimamo poštcnejše in boljšc zabave, nego je drsanje po podih ob škripanju harmonike. Čudno pa nojmujejo tudi oni svojo nalogo, ki so za vse kaj drugega postavljeni na svoje mesto, kakor pa za podpiranje plesov. Sicer gre zdaj pustni čas, čas norenja h kra* juf pa zanaprej naj velja opomin, da ne bomo prisiljeni zapisati, da smo ljudstvo, ki pleše nad svojim grobom ... Prefektova okrožnica. Videmski prefekt je izdal na vsc obč. načelnike svoje pokrajine po* sebno okrožnico. V njej pravi, da je njih služba častna. m zato brcz* plačna. Sneg. Marec nas bo nazaj v zimo pri* peljal, se zdi. Povsod je začelo me* sti. Sc Gorica je videla, oziroma ksik ponočnjak, ki je proti jutru do* mov kolovratil, v sredo ob štirih zjutraj malo snega. Potem je pa začel pršeti droben dež. Hujše je pa seveda drugod. Po Črni^ori so taki snežni zamcti, da je kar ves promet ustavljen. V New Yorku v Ameriki je sneg lako zapadel po mestnih ulicah, da so kar 18.000 mož naročili za kidanje snega. Opomin dopisnikom! Večkrat prejme uredništvo kak dopis, ki obravnava zgolj osebne zadeve. Tak roma v koš! Zgodi se tudi, da kdo prosi uredništvo, naj mu küj opravi, kakor da bi sedele v uredništvu kake potovke. Za nets svete ali pouk se le obračajte na uredništvo, nikar pa z drugaenimi prošnjami, ker je škoda znamke. In še na nekaj moramo opozoriti: vsak dopis mora biti točen in strogo stvuren posebno, če gre za kako važno javno zadevo. Uredništvo ni; ma cele kope ljudi na razpolago, da bi se moglo na licu mesla prcpričati o zadcvi. Te opomine vpoštcvajte, da ne pridete ne vi, ne uredništvo v zadrego. Oblastne skupščine. V sredo so otvorili v Jußoslaviji oblastne skupščine. V Ljubljani je bil izvoljen za predsednika dr. Mar* ko Natlaeen, kot je že »Straža« svoj čas predvidevala. Podpredsednik pa je znani delavski voditelj stari Jo* sip (Jostinčar. Slovcnska ljudska stranka ima v skupšeini veliko ve* čino. Prav tako tudi v mariborski, kjer je za predsednika izbran dr. Leskovar. V Za^rcbu so tudi otvo* rili oblastno skupščino. Pri otvorit* vi pa so se stepli radičevci in frans kovci. najbolj odločen je bil Stje* pan Radič. Umetnikom celega sveta! V Milanu so razpisali nagrado za I tistega umetnika, ki nariše naj? ! boljšo Mussolinijevo sliko. Tekme se lahko udelcže umetniki s celega sveta. Vzemite si k srcul Iz nekaterih krajev dobivamo ze* lo malo dopisov, čeravno se povsod kaj zj'odi, kar bi zanimalo tudi so* sede. Poßlejte, kako je spoznala to potrebo neka mlada Sentvideanka: piše nam, da »ni prav, ker Sentvid* čani tako malo podpirajo naso ljub* ljeno »Goriško Stražo«. Zato nam brhka Šentvidčanka pošilja claljšo pesemco, kjer proslavlja skalni Na* nos. Vidite, kako je priprosto dekle spoznalo potrebo po dobrem in po* postern dopisovanju. Zato si vze* mite k sreu ne samo v St. Vidu, mar* več povsod, kjer bi lahko, kaj »Stra? | ži« sporočili, pa tega ne storite. — Nüsi prijateljici pa odgovarjamo, ker »Straža« kot bolj politieno in gospodarsko glasilo rcdoma ne ob* javljii pesmic, bomo doposlano od* stopili uredništvu »Našega Čolni* ča«. Najboljši list za inlekarje, odbornike in elane mlckarn je »Go* spodarski list«, ki primiša vsak mesec pole.J4 drugega zanimivega gradiva tudi mnogo pouenih clan* kov iz mlekarstva. Naroča se pri upravi »Gospodarskega lista«: Go* rica, Corso Verdi 37. in stane za cclo kto 12 lir. Proti komarjem. Mestno županstvo nas naproša, naj damo javnosti v vednost, da je treba kolikor moe zatirati ličinke komarjev. Zlasti zdaj v zimi, naj lastniki vrtov, zaprtih prostorov, hlevov, stojeeih vod itd. skrbe za čiščenje, da se ta golazcn, ki je za* čcla nadlegovati tudi naše mesto, zatre. Učiteljev je po malern. V Romuniji je 8500 mest ljudsko* šolskih ueiteljev izpraznjenih. Tu* di v mestih je vcliko pomanjkanjc ueiteljstva. Vodeno mleko. Zadnje case so v Rimu in dru; god zgrabili več mlekiiric, ki so no* sile mleko, ki ni bilo samo od kra< ve, ampak včasih tudi iz vodnjaka ali še odkod drugod. Pravdni mini^ ster je te dni izdal posebno okrož« nico, naj se taki brezvestni mlekar* ji in mlekarice prav ostro kaznu* iejo. V ljubezni, ne v strahu! L'gleden mož iz Vipavske, ki pa ne mara z imenom v javnost, nam pošilja slcdeče misli: Blagor družini, kjer otroci ubo^ gajo starše nc iz strahu, marveč iz ljubezni in spoznanja, da iim oče in mati hoecta dobro. Tudi če je otro* ku v njcgovi razposajenosti trebfl kaj odrcči, bo moder oče odrekel na tak način, da ga bo otrok slušal. ker ve, da mu hoče oee dobro. Ubogljivost in red ne iz strahu, murvee iz ljubezni pa mora vladati tudi v javnem življenju. To si naj prav dobro zapomnijo vsi javni funkcijonarji. Jaz, ki te vrstice v naglici na papir mečem, imam skušnjc. Le poglejmo, kako si zna* ta n. pr. duhovnik ali učitelj pri* dobiti srea malih. Poglejmo pa, ka* ko stopi naš elovek n. pr. v kako pisarno. Ves je v strahu in zguban, kakor da bi vbogujmc prosil, ne pa kakor da bi prišcl k uradniku, ki je tja zastran ljudske koristi po* stavljen in \c od ljudskoga kruha. Posebno tisti, ki je glava obeine, naj gleda, da si podrejene obeinar* je z ljubeznijo in skrbjo zanje pri* dobi. Potem bo vžival spoštovanje in bo v dobri luei pri ljudstvu. Nas elovek ie vajen spoštovati javneg^ funkcijonarja, toda ta si mora to zaslužiti. Naj zakljueim tch par črk: ka* kor je v družini potrebno sožitje iz ljubezni in ne iz strahu, tako bo* di tudi v obeini, pokrajini in celi državi. Pot do te ljubczn ie pa spo* zrianje pravic, ki vsakomur pritičc* .jo. — Te misli, g. urednik, sem na* pisal, da jih ali v koš vržete ali pst objavite po svoje, ee bodo kaj za* legle in koristile. Ponočni gost. Blizu Pariza je ušla iz cirkusa le* vinja. Vdrla je v neko trgovino, šla po stopnjicah v prvo nadstropje in stopila v trgovčevo spalnico. Tr* govec je prav sladko spal in ni niti čul, kako se je le vinja lepo vlcgU poleg njega. K sreči je kmalu pri* hitel krotilec in je zverino zvezal- Ciiva] se seujske roke! Zgodovinska povest. Hrvatski spisal Avgust Šenoa. poslovenil 1;. Š. Cvetkov. (Dalje). »Cipriano!« je osupnil škof. »Da, Cipriano, Mark Antonio!« »Kaj iščeš tod?« »Jaz sem glas vpijoeega v pušča* vi, jaz sem vihar, ki izvaja na usta Boga gromovnika, jaz sem sluga božjega sina, poslan, da izrijem trnje in plevel iz ljudskih sre, tvoj angel, tvoj demon; tvoja zvezda, tvoja senca, dočakal sem te, Mark Anton!« »Ti« je odstopil škof. »Antonio!« zaklinjam te s sta* rim najinim prijateljstvom, žarom najinih mladih eustev, čuj me!« Re* dovnik je pokleknil pred škofa in vlovil njegovo desnico. »Se li spo* minjaš mladega jezuita, ki je go* voril grom, ki ie sipal iz ust strele, ki je znal zamahniti s srebrnim raz* pelom kakor arhangel z meeem, ki je govoril o slavi jadnega naroda, o mukah krščanstva, o zverstvu os* rnanskem? Ob plamenu njegovih besedi je vsplamtelo moje sree. Gledal sem ga pred seboj, kakor kcrubina, kateremu štrli glava v oblake, kateremu se lazprostirajo krila nad kopnem in morjem — a zdaj? Zdaj se mu ovija zlata be* neška kača okoli srea, a v tern nek* daj preroškem sreu je vzklil sija* jen, strupen cvet, ki peha angele z ncba. Da, ta plemeniti mladenie je izdajalec svojega naroda — on hoce biti Bog. Prijatelj Antonio, glej ti* sto rdeče morje, v kojem se zrcali božje nebo. Je li tvoja duša taka? Glej bela jadra hitrih ladij, je li tvoja vest tako eista? Čuj srebrni zvok veeernega zvona, bije li tvoje sree tako? Ne, ne, ne! Ti ostriš nož na božje junake, ti izdajaš volko* vom po Bogu ti poverjeno credo, ti daviš nedolžne otrokc. kakor kralj Herod, ker je sree od oholosti pre* kipelo, ker si misliš uravnati pot z Judeževo plačo do večiiih nebeških zvezd — ti — grešnik — ti izdaja* lee. Poznam tvoje in beneške tanke mrcže, Antonio!« je nastavil redov^ nik in solza mu je zabliseala v vc* černi zarji, »prijatelj, rotim te, — jaz tujec — ne pogazi svojega na? roda, spomni se Boga! Vrni se s pota pregrehe, reši Sen jane!« »Zblaznjenec!« je planil bledi škof in se iztrgal iz Ciprijanove ro? ke, »skušnjavec zgini! Nikdar! nikdar! nikdar! Ti laziš po blatu, moj cilj je solnce!« »Proklct bodi!« je skočil domini* kanec na noge,« vspni se do solnca, opali si krila in padi na dno peklen* skega jeza. Vspni se do solnca, to* da slava zaide. Donašaj krvave žrt* ve maliku svojega srea, ti urn nik nad umniki svojega veka; ti slavni mož, ki zamoreš ugrabiti nebu sve* tie zvezde, ti izdajalec svojega na* roda in krsta, proklet bodi! Se en* krat se vidimo, a dotlej bodi pro* klet!« VII. Tisto noe je bilo videti, kako je hitel oče Cipriano na konju z Reke proti Ljubljani. Mudilo se mu je. kakor je bilo videti. Na razstanku s Trsata je rekel nekemu bratu pred vrati: »Brat Jeronim, pazi dobro na vse, kar se dela na Reki; ako opaziš, da sc dviga Rabata nad Senj,, pohiti dan prej tja in oddaj gvardijanu Viktorju pismo, ki sem ti ga izro* eil. Toda nadejam se, da se vrnern črez osem dni iz Ljubljane in Grad* ca, a Rabata, čujem da boleha za mrzlico.« Vse bo; kakor sta rekli, oče Ci* priano!« je odgovoril brat. »GORISKA STRA2A« Stxan 3. fivljenje tana Radiča. V spričevalu sem imel vse odlič* j no in iz obnašanja vzorno, pa so me zato brez moje prošnje pozvali v drugi gimnaziji v nadškofijsko si* rotišče v Zagrebu. Tukaj sem se sprl z »dohtarjem« (vodjo sirotiš* ča), ki je silil nas majhne dijake, da . čistimo čcvlje starejšim. Jaz semv rekel, da jih bomo, ako nas za to prosi. Na to me je cvrknil, jaz scm mu pa klofuto vrnil. Po izvedeni preiskavi je tedanji ravnatelj sis rotišča in poznejši škof dr. Krapac »dohtarja« odstavil, mene je pa predlagal, da me odpravijo iz siro* tišča, in sicer na temelju zdravniš* kega spričevala tedanjega strokov* njaka za očesne bolezni drja Jako* poviča, ki je trdil, da morem v dveh, treh letih oslepeti. V tretji gimnaziji sem bil že po* vsem samostojen, v četrti sem se sPrl z razrednikom radi součcncev, katere je on neusmiljeno pretepal, a sem jaz, prvi dijak, smatral za dolžnost jih braniti. Pred ravna* teljem Diskovičem sem dobil prav jaz, a istočasno so mi dali nasvet, naj zapustim zagrebško gimnazijo. Cetrto gimnazijo sem študiral na realni gimnaziji v Rakovcu pri Kar* lovcu in tu sem prvič silno stradal, ker nisem imel ne znancev in ne inštrukcij. Moje prvo potovanje med narodom. Ob velikih počitnicah sem po tretji gimnaziji podvzel prvo svoje dijaško potovanje sam samcat iz Zagreba do Zemuna in Beograda in odtod nazaj po Posav ju v Sisak. Iz Zagreba sem šel s 86 krajcarji, vrnil sem se z 32 goldinarji, čeprav nisem nikjer prosil denarja. Tedanji rav* natelj velike Beogradske sole, se? danjega vseučilišča. Kozarae mi je dal 10 dinarjcv, a pravoslavni du* hovniki v Sremu so me sprejemali raynotako gostoljubno, kakor kato* j liški svečeniki. Ö svojem potova* nju sem vodil t.očno dnevnik, kamor sem zapisaval predvsem, kaj narod misli o gospodi in o vladi ,kakšno je kmetsko gospodarstvo v tem ali onem kraju, kakšne so sole in pota itd. Bil sem se namreč že tedaj kon* čno odločil, da ne pojdem v nobeno službo, marveč, da se posvetim po? htiki in da bom, kakor sc je tedaj v naši družini govorilo, učil in bra? m'l narod. Oče je na to pristal mol* ce, mati pa je bila navdušcna, če* prav je rekla, da bom mnogo po zaporih, a nič za to. Dalnjna moja potovanja. Po peti gimnaziji sem prepotoval Rlovenskc zemlje: Stajersko in Ko* rosko. največji del Kranjske, Gra* ciisko in Goriško, in sem se iz Trsta preko Istre in Hrvatskega Primorja vrnil domov. V Ljubljani sem obis* fcal tcdanjega škofa Misijo, v Go* nci nadškofa Zorna, a v Trstu drja Mandiča. Na potu skozi Vi* pavsko dolino sem posetil na Gra* diškuti glasovitega slovenskega pe* snika Simona Gregorčiča, ki je bil ves navdušen, ko sem mu s pravil* mm slovenskim izgovorom dekla* miral na pamet celo vrsto njegovih pesmi na koncu njegovo divno pe* sem »lvmctski hiši«. • Y,ŠCSte?^azredu gimnazije nas je bio nad 70 učencev. Profesorji so bib obupam, da nas ne morejo spoznati, kaj še vse izprašati in oce* niti. Jaz sem predlagal profesorjem^ da bomo mi, boljši dijaki, prevzeli skrb za šibkcjše in da hoeemo staviti vsako uro vsakemu profesor* j" toliko pripravljenih dijakov na razpolagOi kolikor jih bo želel. y Je potrebno, pridemo rado* voiJn° tudi ob čctrtkih in nedeljah 7 fu ^speh tc organizacije ic bil I011k da nas je bilo 36 odličnjakov, * °ričal, da so »Pekatete« znatno izdatnejše od onih dru^ih. Katcrc so tcdaj ccncjšc? Zancslji* vo pravc v Yz k^ ori^inalnih za- vojih. Na Modrejcah, 10 minut od Sv. Lucijc sc proda lepo veliko kmeč* ko posestvo z gospodarskimi po? slopji; vsc na novo obnovljcno po vojni. Redi se lahko 10 glav živine. Njive, travniki, gozdovi: vse v bli* žini. Kdor ima denar, naj nc zamu? di lepe prilike! Pojasnila se dobe na Modrejcah pri Kraguljcu št. 7., S. Lucia, Tolmino. Proda se na javni dražbi v pon* dcljek, dne 7. marca 1927. ob 9. uri dopoldnc v Ajdovščini na sodišču j)oscstvot obstoječe iz hise štev. 64 v Ajdovščini z gospodarskimi po? slopji in druge hišc v Ajdovščini 76, to je stavbeni parceli 152?1 in 894 d. o. Ajdovščina ter gozd par* cela 1047*2 d. o. Lokavec in travnik parcela 668 d. o. Ustje. Hiša stoji na glavncm trgu v Ajdovščini ter jc pripravna za gostilno in mesni? co, kateri obrti se v njej izvršuje* ta. Ccnilna vrednost obeh his zna? ša L 151200.— gozda L 3100.—, travnika L 35900.—, najmanjši po? nudck za hiše L 75600.—, za gozd L 2060.—, za travnik L 23930.—. Dražbcni pogoji so na vpogled pri kr. Preturi v Ajdovščini. Po* jasnila daje tudi odvetniška pisar? na drja Fornazarič^a v Ajdovščini. Trte cepljene, kraški refošk, briska glera, grganja, klarnca, ko* stanj pitan, drugo sadno drevje in divjc bilfc prodaja Rudolf Tavčar, Ivanjigrad (Castelgiovanni), p. Co? meno. Prilika! — Na prodaj je blagajna »Rcgistro National Cassa« pri Wehrle & sin — Gorica, Corso Verdi St. 30. SEMENA. Domača črna triletna detelja, lu? .ccrna, trave čiste in mcšane z dete? ljo, krmilna pesa nemška »Ma? muth« in »Eckendorf«, čebuljček in vsa vrtna semena dobitc v trgo? vini JOSIPA MUNIHA, Sv. Lucija ob Soči. Naznanjam slavnemu občinstvu, da scm se prcselila s svojo trgovino z mrtvaškimi predmeti iz Raštela v NUNSKO ULICO St. 10. Tr.qovino scm izpopolnila z vsakovrstnimi ])redmeti. Cena rakev za odrasle je od 70 lir naprej. Pavsič Terezija, Nunska ulica 10. VABILO k REDNEMU OBČNEMU ZBORU »Kmečke posojil. v Vel. Žabljah«, ki se bo vršil v ncdcljo dnc 6. mar? ca 1927. ob 15. uri s slcdečim dnev? nim redom: 1. Poročilo načclstva in nadzorstva. 2. Potrdilo raeunskega zaključka za lcto 1926. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. -I. Raznoterosti. Ako bi ob določcni uri nc bilo zadostno število navzočih clanov, se vrši občni zbor pol ure pozneje z istim dnevnim rcdom pri vsakem štcvilu navzočih članov. K obilni vdeležbi vabi odbor. REDNI OBČNI ZBOR »Kmečke posojilnice v Pliskovici« se bo vršil v nedeljo dne 6. marca 1927. ob 3. uri popoldne v vika? rišču. — Dncvni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev raeunskega zaključka za lcto 1926. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Semenski krompir. Iz Jugoslavije prihajajo od raz? njh strani našim zadrugam ponud? be za semenski krompir. Opozarja* mo vsc našc ljudi, posebno pa za? drugc, naj pazijo dobro na to, kdo jim nudi krompir za seme in kake vrste jc, da ne bodo po nepotreb? nem opeharjeni. Novi gramofoni, prcnosljivi, v obliki kovčeka, velika izbira. Plo? see vseh vrst poskočnih popevk: Valencia, Creola, Sevilla itd. Igle in druge potrebščine. Knjigarna E. Wokulat & Co, Gorica, Corso V. E. III. ? 4. tel. 3-^7. I Lepo posestvo: 13 hektarov njiv, ' vinogradov, sadonosnika, travni? | kov, gozda in pašnikov; hiša z go? spodarskim poslopjem. Posestvo, katero leži 1 uro oddaljeno od Go? rice blizu državne ceste, se odda v najem ali proda najboljšemu po? nudniku. Pismcnc ponudbe na u? pravo »Goriškc Straže« do 5. mar? ca pod: »Posestvo«. Perje za postelje iz Českega po ceni za kilogram: belo, iz- puljeno L. 25, boljše vrste L. 32, mehke vrste L, 40, 48, r-^ 55, najfinejše L. (55 in 75, per- ¦¦¦'*-«SLiS nica L. 115. Pošiljatev točna in prosta carine. Vzorci brezplačno. Blago, ki ne ugaja, se lahko vrne ali zamenja. — ßenedikt Sachse 1, Lobes št. 9 presso Pilsen (Boemia). — — - — Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Biancamano« 1. 3. 1927. »Conte Rosso« 18. 3. 1927. Iz Gcnovc v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Conte Verde« 31. 3. 1927. »Principessa Maria« 12. 3. 1927. »Tomaso di Savoia« 25. 3. 1927. Iz Gcnove v Buenos Ayrcs v 13'/. dneh. * ^ v Avstralijo: »Regina d' Italia« 15. 3. 1927. Informacije daje in sprejema prednaročila na vozne listke za? stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contuvalle St. 4. ačam najvišje cene za kože lisic, podia- "l^- -^ -g- g^ -^y sic, kun, zajcev, mack, veveric, jazbecev in *^- «¦¦ ¦• ^-^ ˇ • Delavnica za strojenje in barvanje WALTER WIDSPÄCH - Gorica, Via Garducci 6 Na željo daja pojasnila in preskrbuje pasti. Oglas. -- '1'ako.j sc proda poscst? vo obscjiajoče 9 johov. Dobcr svet, jjozd, njive in senožeti. Proda se radi izselitvc. Eventuelno se odda tudi v najem. Obrnitc se na last? nika: Ivan Kopač, Osojnica 12., p. Ledine (Idria) — Venezia Giulia. Soba, eventuelno tudi s hrano se odda XL CBntraIa~L3UBL3SNa D.-."ÄnoB Podružnice: Hre?.icc, Cclie, Črnomtlj, Kranj, Maribor, Metkovic Novi Sad, Ptu.i, Sarajevo, Split, 'I'rst. — Agencije: Logatec. Vloge na knjiiice po 4%. Vloge v tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). .. . Nakup valut, čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.